PRIMORSKI DNEVNIK PoStmina Otočana v gotovini rA n !• Abb. postale I grunoo “ LiCDfl 4U 11T Leto XX. St. 244 (5927) TRST, torek 27. oktobra 1964 ZARADI VEČDNEVNEGA MOČNEGA DEŽEVJA Velike poplave v Sloveniji in Hrvaški Novi del Zagreba zalila voda iz Save V nižjih predelih je voda dosegla prvo nadstropje - Več vasi poplavljenih V Sloveniji so najbolj prizadeta področja Maribora, Celja in Ptuja in nekateri kraji na Primorskem - Silen vihar v Splitu - Dve smrtni žrtvi BEOGRAD, 26. — Večdnevno deževje je včeraj in danes povzročilo v raznih krajih Slovenije in Hrvaške večje poplave in Precejšnjo materialno škodo. O človeških žrtvah ni uradnih Poročil. V Sloveniji so poplave najbolj —................* Prizadele področje Maribora, Cefto in Ptuja. Po zadnjih poročilih *z Maribora je v okraju poplavljenih 21 cest, med njimi cesta Leitdav a-Mursko Središče. Na tej eesti je voda odnesla most. Veli-škodo je voda prizadejala in-bustrijskim podjetjem posebno v “toriborski tekstilni tovarni in v ■J-lezarni Ravne na Koroškem. Sa-“1° v mariborskem okraju se ško- da ceni nad 100 milijonov dinar- jev. v Celju je voda prodrla v industrijski del mesta ter poplavila obratne prostore cinkarne, to-Varne »Metka« in drugih podjetij. Poplave ogrožajo tudi Ljutomer, '"‘mož, Brežice in druge kraje. V V^lJU so včeraj morali evakuirati * Poplavljenega področja okrog 200 Prebivalcev. Poplave so zajele tudi obalno Področje Slovenije. Včeraj je bil zaradi poplav prekinjen promet na cesti Koper - Izola -. Portorož. V “°li je voda vdrla v prostore tovarne otroških igrač, v Ilirski Bistrici v tovarno «Lesonit». V Istri la Mirna poplavila del mesta Bu-rct in več okoliških vasi. Na cesti £U1J - Koper je voda odnesla most. fff najnovejših poročilih iz Slove-toje se je položaj začasno izboljšal razen na področju reke Krke “J Mure. Danes je gladina vode v /javi pri Radečah padla od 805 cm ?a 490 cm nad normalo. Na Do-toPJskem, kjer Krka še vedno nato®*4, je poplavljenih več stranskih cest. Reka je na področju Šentjerneja, Škocjana in Kostanjevice poplavila velike obdelane površine. "a področju občine Brežice je poplavljenih šest vasi, iz katerih so evakuirali okrog 100 prebivalcev. Na Goriškem je najbolj prizadeto Vipava, kjer je narasla reka poplavila okrog 20 hiš, med njimi Jtotn JLA, hotel «Vipava» in druge ?P-!ekte. Po poročilih okrajnega "toba za obrambo pred elementar-totni nesrečami v Pulju je na podtonu okraja poplava uničila šest toostov, poškodovala številne nasipi’ številna poslopja in uničila jesenske posevke. Po še nepopolnih Podatkih presega škoda v Istri 2,7 toilijarde dinarjev. Po zadnjin poročilih je poplava oajbolj prizadejala glavno mesto nrvaške. Narasla Sava je danes ‘JUtraj severno od mesta prebila 'torambni nasip in poplavila precejšen del občin Trešnjevka, Trnje, ftometinec, Trščenica, Crnomerec to druge, številna podjetja so usta-'a‘a delo ker so bili nameščenci mobilizirani za reševanje svojih podjetij in prebivalstva z ogroženih področij. Zadnje izdaje «Vjesnika» niso danes zjutraj izšle. Voda je prodrla do študentskega središča, do tovarne «Rade Končar« in poplavila večji del novega Zagreba. Delavci časopisnega založništva «Vjesnik» so morali zapustiti svoje prostore, ker je voda narasla do prvega nadstropja nebotičnika, v katerem je podjetje. Voda je skoraj popolnoma obkolila mnogo hiš v središču mesta. Cestni promet je na vseh cestah, ki vodijo v Zagreb, razen ceste Zagreb - Beograd, prekinjen. Promet med Zagrebom in Ljubljano poteka začasno skozi Brežice in Babrežec. Skupine delavcev so ves dan utrjevale obrambni nasip ob železniški progi, da bi preprečile prodor železniškega nasipa na progi Ljubljana - Zagreb-Beograd. Voda je prodrla v telefonsko kabino,( zaradi Česar so bile včeraj prekinjene številne mednarodne telefonske zveze. Po zadnjih poročilih je bila Sava pri Zagrebu danes zjutraj 512 cm nad normalo in ni več naraščala, tako da trenutno ni nevarnosti, da bi se stanje poslabšalo, štab za pomoč prizadetemu prebivalstvu je popoldne moral uporabiti helikopterje, da bi rešil okrog 200 ljudi, ki so se pred vodo zatekli na strehe svojih hiš. škoda v samem Zagrebu bo verjetno ogromna. Poleg poškodovanih hiš je voda uničila na tisoče ton materiala v poplavje-nih skladiščih. Danes popoldne je prispel v Zagreb predsednik skupščine Slovenije Ivan Maček s skupino slovenskih funkcionarjev in je štabu za obrambo obljubil vso mogočo pomoč Slovenije. Isto pripravljenost so izrazile tudi skupščina mesta Beograda in nekaterih drugih mest. Zaradi poplav v Sloveniji in na Hrvaškem je bila v Beogradu izredna seja osrednjega odbora jugoslovanskega Rdečega križa. Stopili so v stik z odbori Rdečega križa obeh republik ter določili materialno pomoč in imenovali predstavnike osrednjega odbora Rdečega križa, ki bodo odšli na prizadeta področja. Kakor poroča Ansa, so zaradi poplave, ki jo je povzročila Sava, v nevarnosti tudi obrežni kraji reke v Slavoniji, kjer so za delo sposobni moški mobilizirani za utrjevanje nasipov. Baje je gladina vode v Savi ponekod osem metrov nad normalo. Več vasi ob reki so že izpraznili in neprestano odva-žejo živino ter kmetijske pridelke. Do sedaj ni poročil o človeških žrtvah. V zagrebški občini Trešnjevka pa so utonile tri osebe, ki so se umaknile na streho svoje hiše, ki pa se je pod pritiskom vode porušila. V nedeljo opolnoči se je nad. Splitom razbesnel vihar, ki je trajal skoraj 3 ure. Jug je divjal s hitrostjo 100 km na uro, spremljal ga je dež in grom. Veliki valovi so butali v valobran, da je bila vsa obala pod vodo. V kleti Dioklecijanove palače je vdrla voda Najhujša nesreča se je pripetila <»b pol dveh ponoči, ko se je dvigalo ob stanovanjski zgradbi v Ulici prvoborcev zrušilo na fiat 750 in ubilo Vero Trumbič in Miroslava Krstuloviča, ki sta bila v avtu. Zaradi viharja in razburkanega morja so imele vse potniške ladje, ki vozijo v Split, veliko zamudo — nekatere tudi do 12 ur. Razgovor Gromiko-Trevelyan MOSKVA, 26. — Britanski poslanik v Moskvi Humphrey Treve-lyan je imel danes razgovor s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikr-m. Zatrjuje se, da gre za povsem normalen razgovor, ker bo britanski poslanik odpotoval jutri v London na razgovore z novimi britanskimi voditelji. Agencija Tass sporoča, da je predsednik vlade Wilson odgovoril Kos:ginu, ki mu je bil čestital ob imenovanju za predsednika britanske vlade in je izrazil željo, naj bi se ;e dalje razvijali dobri odnosi med obema državama. W,ilson pravi v svojem odgovoru, da bo storil vse, kar bo mogel, za izboljšanje angleško-so-vjetskih odnosov ter s svoje strani čestita Kosiginu ob njegovem imenovanju za predsednika vlade. Začasni predsednik Južnega Vietnama SAJGON, 26. — Dr. Fan Kaz Su je bil izvoljen za začasnega južno-vietnamskega predsednika. Dokončni predsednik bo izvoljen, ko bo dokončno odobrena nova ustava. Začasni predsednik je danes imenoval sajgonskega župana Tran Van Hunga za novega predsednika juž-novietnamske vlade. SALZBURG, 26. — Glavni ravnatelj FAO Sen je davi odprl v Salzburgu četrto regionalno konferenco FAO, ki bo trajala do 31. oktobra. Na konferenci sodelujejo uradni delegati 24 evropskih držav in 10 med-natodnih organizacij. Navzoči so tudi ministri za kmetijstvo raznih držav, osebni predstavnik tajnika OZN U Tanta in Vatikana ter opazovalci Avstralije, Kanade, Kube, Japonske in Tunizije. Na konferenci bodo razpravljali o problemih evropskega kmetijstva v okviru svetovne dejavnosti FAO. ANGLEŠKI ZUNANJI MINISTER NA OBISKU V ZDA Britanski gospodarski načrt določa omejitev uvoza in spodbujanje izvoza Omejitve so začasnega značaja • Ugoden odmev na borzi * ZDA ugodno sprejemajo napovedane ukrepe ■ Nezadovoljstvo domačih uvoznikov in tujih izvoznikov WASHINGTON, 26. — Anglež ki zunanji minister Gordon Wal-ker, ki je prišel sinoči v Washington, je imel danes prvi razgovor z ameriškim državnim tajnikom Deanom Ruskom; razgoyo-re bo nadaljeval jutri. V New Yorku se bo sestal z glavnim tajnikom OZN U Tantom. Včeraj je Walker ob prihodu v Washington izjavil, da ne prinaša novih predlogov in je u-gotovil nesoglasja med Londonom in Washingtonom glede sprejema Kitajske v OZN in glede jedrske sile NATO. Na vprašanje, ali bo z Ruskom obravnaval težave v okviru NATO, je odgovoril: «Ne bi hotel uporabiti izraza težave, z izjemo morda tega, kar se tiče Francije.« Po razgovoru z Ruskom je Gordon Walker izjavil, da je mnenja, da bodo zahodne države v čim krajšem času dosegle sporazum o kakršni koli reorganizaciji strukture NATO, zato da to zavezništvo postane učinkovitejše. Izrazil je mnenje, da bodo ZDA in Velika Britanija dosegle prej ali slej ((precej obširen sporazum« o obrambnih zadevah NATO. Glede dogodkov v Moskvi je minister izrazil mnenje, da se bo spor med Moskvo in Pekingom nadaljeval kljub odstavitvi Hruščova. llllllllllllllllllllllll*»IIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIinillllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII»llllllllll«l»lllllllllll***lll,IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII>llll1!IIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIlllll'»lllllllllllllllll,lllllHllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIl1llimiHllllllllllllllllllll ZAKLJUČKI X. KONGRESA DRŽAVNEGA ZAVODA ZA URBANISTIKO Urbanisti in tehniki negativno ocenili vladni osnutek urbanističnega zakona Senatorka Carrettonijeva meni, da bi ne bilo primerno predložiti ministrskemu svetu v odobritev tekst, ki je naletel na tolike kritike - Dogodki v Moskvi glavna tema predvolilne kampanje RIM, 26, — X. kongres Državnega zavoda za urbanistiko (INU), ki se je zaključil včeraj v Firencah in na katerem so urbanisti razpravljali o osnutku urbanističnega zakona, ki pa ga ministrski svet še ni proučil niti odobril, odobril s 196 glasovi resolucijo večine (55 članov se je vzdržalo glasovanja, 121 pa jih je glasovalo za drugo resolucijo, ki ni bila tako odklonilna kot prva), v kateri se smatra, da mora resnično u-činkovita reforma na področju urbanistike vsebovati naslednja načela: 1. posplošeno razlastitev; odškodnino za razlastitev, ki naj zmanjša na minimum priznanje mestne zemljiške rente; 3. odstopitev stavbnih zemljišč po razlastitvi in urbaniza- Poplavi e v Sloveniji: tak je bU v nedeljo pogled na cesto Trbovlje — Hrastnik, železniške postaje blizu mmm trboveljske """Oiiiiimiiiiiiiiuiim...milim...........................minil.mn PO VEČDNEVNIH NEREDIH V SUDANU Abud razpustil vojaški svet in vlado ter je prevzel vso oblast v državi Neurejenost sudanskega juga, kjer kolonialne sile izzivajo nerede, ustvarja v državi napetost Kartum, 26. — V sudanskem jjOvnem mestu Kartumu so bili te Vori ve’'*c* nemiri. Neposreden po-šturi za naPetost je bila namera ntovske zveze kartumske uni-K„ da kljub prepovedi vlade or-sui Zlra debato o problemu sudan- problemu so aretirali > Juga. Član PrePovedl vlade St7iie °dbora študentovske zveze. riB7.aentskl protesti pa so se na-Yah ln položaj se Je hitro V četrtek so se študent s rtSec! demonstracijami spopadli štim l cii°. Zgubila sta življenje dva šWunta’ railJeno pa je bilo večje ciin 10 demonstrantov. Demonstra-rje *° se nadaljevale v petek ob Jerebu ubitih ter znova povzro-sn ,rvave spopade. Demonstranti arnJl™5®11 opustošitl britansko ln neriško poslaništvo, kf^dednlk Abud Je zaman več-verni Peciva! po radiu na mir. U-del 1 80 Policijsko uro. Precejšnji ok,m IfoJake Je v pripravljenosti c»h i Kartuma. Po kartumsklh uli-jjjjn^krožljo vojaške patrulje Predsednik Abud Je zaman več- vil sporočilo, s katerim javlja, da je razpustil vrhovni svet oboroži nih sil, ki mu on predseduje. Raz pustil Je tudi vlado ln prevzel sam vso oblast. Etiopski cesar Halle Selasie, ki Je imel priti danes na obisk v Kar. tum, je svoj obisk odložil. Eden od vzrokov za sedanji položaj Je neurejenost na sudanskem Jugu, kjer kolonialne sile več let izzivajo nerede z namenom, da bi oddvojile jug od severa ln s tem zmanjšale pritisk na svoje pozicije v tem delu Afrike. To politiko, ki se Je kazala že v času britanskega mandata nad Sudanom, so vodile predvsem verske misije, ki so okrog 100 let. delovale na Jugu Sudana, v bližnjem Kongu in drugih sosednjih področjih centralne in vzhodne Afrike. Sudanska vlada Je pred več meseci prepovedala misijonarsko dejavnost, katero Je podpiral tudi Vatikan. S tem pa niso prenehali poskusi, da bi se na jugu Izoblikovalo secesionistlčno gibanje. Pobudniki Izrabljajo relativno zaostalost Juga v primerjavi s severom, pa tudi druge težave, s katerim se otepa Sudan, posebno pa tiste državljane, ki so zapustili jug Sudana ln pobegnili v sosedne afriške države. Problem prebežnikov, ki vnaša elemente motenj v odnose med Sudanom ln sosedi, so proučevali tudi na konferenci nevezanih, na sestanku, ki Jih je v Kairu imel predsednik Sudana Abud z vodi telji sosednjih držav. Sudanski Jug meji na Ugando, Kongo, Etiopijo, Kenijo in Centralno afriško republiko. Organizacija afriške enotnosti je izoblikovala tudi posebno komisijo, ki proučuje problem ubežnikov v Afriki nasploh. Nasprotniki vlade izrabljajo sedanji položaj za okrepljene napade nanjo. Obtožujejo jo medlosti splošne politike posebno pa politike do Juga -Sudana. Vlada si prizadeva definirati dolgoročno politiko, ki naj bi odpravila nestabilnosti na jugu, mora pa v prihodnje računati z močno dejavnostjo kolonialnih ln neokolonialnih krogov. čaji na tak način, da se prepreči nastanek novih nadvrednosti, kot na pr. pravica na površino; 4. takojšnja operativnost z začasnimi določili, da bi uveljavili mehanizem razlastitve še pred izdelavo deželnih načrtov. Kar zadeva osnutek, ki ga je predložil v diskusijo minister za javna dela Mancini, pa se v resoluciji pripominja, da bi kazisti-ka oprostitev »odprla tako velike luknje in izjeme, da bi bistveno vplivale na načelo posplošene razlastitve«, s čimer bi urbanistični zakon izgubil vsakršno možnost vplivanja na gospodarsko konjunkturo. V resoluciji se nato poudarja nujnost čimprejšnje razprave v parlamentu o novem urbanističnem zakonu in se zagotavlja vsa podpora INU »pod pogojem, da zakonski osnutek upošteva zgoraj omenjena temeljna načela in da se glede teh načel razlikuje od poluradnega osnutka, ki je bil predložen v teh dneh«. Resolucijo so podpisali: Ripamonti, predsednik INU, dem ok ri st jan ski poslanec; Zevi, Piccinato, Detti, Cam-pos Venuti, Vittorini, Lombardi (PSI) in Natoli (KPI). Na nasprotovanje urbanističnih tehnikov so naleteli zlasti členi 13,2 in 27 zakonskega osnutka, ki zadevajo graditve na področjih, ki niso vključena v podroben gradbeni načrt, odškodnino za razlastitve in režim oprostitev. Glede te zadnje točke, ki predvideva blokiranje gradbenih dovoljenj, ki so bila izdana po 12. decembru 1963, Je na primer arhitekt Campos Venuti, ki je občinski odbornik za urbanistiko v Bologni, dejal med drugim, da imajo zemljiški posestniki v Bologni v rokah gradbenih dovoljenj za izgraditev 80 tisoč sob; prošenj za gradbena dovoljenja pa je še za več tisoč sob. Toda dovoljenja, ki jih že imajo, zadoščajo za nadaljnjih pet let, če bi gradili s povprečjem zadnjega desetletja. Kaj se bo zgodilo šele v Rimu, kjer so v zadnjem tednu pred 12. decembrom 1963 vložili prošenj za gradbena dovoljenja za sto in sto tisoč sob? "Socialistična senatorka Tulila Carrettoni, članica vodstva PSI, je dala novinarjem naslednjo izjavo v zvezi z zaključki kongresa INU: «Vodstvo stranke se ne bo moglo na svoji bližnji seji izogniti diskusiji o zaključkih nedavnega kongresa urbanistov v Firencah, Ki je negativno ocenil besedilo urbanističnega zakona, ki ga je pripravila vlada. Ta negativna ocena gre od največjih predstavnikov italijanske kulture na področju ur banistike, do kvalificiranih politič nih predstavnikov, med katerimi o-menjam ne le Lombardija, ampak tudi demokristjana Ripamonstija, uglednega prvaka levice svoje stranke. Tekst urbanističnega zakona je med najbolj kočljivimi v programu levega centra in se spričo tega, po kongresu v Firencah, vprašujem, ali je primerno predložiti ministrskemu svetu v odobritev tekst, ki je naletel na tolike kritike«. Glavna tema volilnih govorov so nedavni mednarodni dogodki, predvsem odstavitev Hruščova in razstrelitev kitajske atomske bombe Vsi govorniki, od skrajne desnice do socialistov, se obširno zadržujejo na teh vprašanjih, vsak s svo- jega zornega kota. Med govorniki desnice, pa tudi med demokristjanskimi govorniki in govorniki PSI pa je bistvena razlika, ko gre za odnos do KPI: medtem ko prvi izhajajo še vedno iz starega stališča, pa socialistični govorniki upoštevajo nedvomen korak naprej, ki ga je KPI napravila, predvsem po XX. kongresu, v težnji, da bi bi uveljavila svoje samostojno gledanje na vprašanja mednarodnega delavskega gibanja; to pa po mnenju socialistov še ne pomeni, da je KPI že zaključila ta proces politične in ideološke osamosvojitve, kar da ji še vedno onemogoča, da bi mogla učinkovito poseči v težaven in protisloven proces nadaljnjega demokratičnega razvoja v Italiji. Tudi kar zadeva nedavne odogodke v Moskvi se po mnenju socialistov avtonomno stališče KPI kaže za sedaj le v tem, da je izrazila svoje nesoglasje le glede načina, kako je prišlo do odstavitve Hruščova, in v ugotovitvi, da je socializem nemogoč brez demokracije. Tito sprejel Indiro Gandi BEOGRAD, 26. — Predsednik republike maršal Tito in njegova soproga sta sprejela danes dopoldne indijsko ministrico za informacije Indiro Gandi, ki je včeraj prispela kot gost predsednika republike na tridnevni obisk v Jugoslavijo. Po sprejemu sta predsednik Tito in njegova soproga zadržala svojo gostjo na kosilu, katerega so se udeležili tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič in predsednik odbora zveznega sveta za zunanje zadeve in mednarodne odnose, Vladimir Popovič in druge osebnosti. Na kosilu je bil tudi indijski veleposlanik v Beogradu Mani. Popoldne je visoka gostja obiskala muzej «25. maj», zatem na je bila na čaju pri predsedniku zvezne skupščine Edvardu Kardelju in njegovi soprogi. NIKOZIJA, 26. — Davi je prispelo v Famagusto 330 turških vojakov, ki bodo zamenjali turški kontingent na Cipru. Hkrati je prvi konvoj ciprskih Grkov, ki je štel 16 vozil s 40 osebami, vozil po ce-stih Nikozija-Kirenija, ki so jo doslej nadzorovali ciprski Turki. Konvoj so spremljale čete OZN in je prispel brez incidentov v Kire-nijo, potem ko je vozil skozi dve turški vasi. Vojaki OZN so preiskali vsa grška vozila, preden so zapustila Nikozijo. Na cesti, ki pelje v Kirenijo, stalno krožijo patrulje OZN. Po razgovoru v državnem departmaju se je Gordon Walker sestal z ameriškim tajnikom za zaklad Dillonom. Medtem pa je ameriški državni departma javil, da ameriška vlada ugodno sprejema gospodarske u-krepe, ki jih je danes napovedala Wilsonova vlada. Uradno sporočilo pravi, da ZDA priznavajo nujnost teh ukrepov, čeprav bodo začasno negativno delovali na an-gleškoameriško trgovino. ZDA izražajo upanje, da bo angleška vlada mogla čim prej ukiniti dodatni davek na uvoz, ki je bil danes napovedan. Ukrepi, ki jih je britanska vlada danes napovedala, da ozdravi gospodarstvo, je med drugim omejitev uvoza in spodbujanje izvoza. Gospodarski načrt določa ukrepe za zmanjšanje uvoza, s tem da uvaja začasni davek 15 odstotkov na vrednost vsega uvoženega blaga z izjemo živil, neobdelanega tobaka in osnovnih surovin. Znižali se bodo nekateri davki na izvoz z namenom, da se zmanjšajo proizvodni stroški. Dalje je vlada sklenila znižati nekatere posredne davke izvoznikov. Proučila bo vprašanje prodajanja proizvodov tujini in organiziranje sistema zadružnega prodajanja za majhna podjetja. Posvetovala se bo z dvema sektorjema industrije, da pripravi načrt za zvišanje proizvodnosti in namerava zajamčiti tako politiko, ki naj bo povezana s proizvodnostjo. Druge točke, ki jih predvideva vladni načrt, so: ukrepi za olajšanje premika delovne sile; hitrejši program razvoja nerazvitih področij: temeljita revizija vseh javnih izdatkov: izjava, kako namerava vlada načeti vprašanje financiranja svojega programa; posvetovanja z mednarodnim denarnim skladom. Začasni davek na uvoz začne veljati danes opolnoči. Znižan ho davek na petrolej, bencin in na patente za nekatere vrste vozil, ter pristojbine za nakup nekaterih proizvodov, ki se uporabljajo v industriji. Znižanje teh davkov bo stalo približno 70 milijonov šterlingov letno. Kreditne olajšave za izvoz se bodo izboljšale vsakikrat, ko se bo ugotovilo zvišanje dohodkov izvoza. Vlada bo proučila tudi ustanovitev «Commonwealth Exports Councila«. V okviru svojega programa Je londonska vlada obvestila francosko vlado, da želi nujno revidirati načrt za nadzvočno prevozno letalo ((Concorde«. Pri tem pa vlada dodaja, da ne misli opustiti tega načrta. Ukrepi, ki jih je napovedala britanska vlada, so naleteli na ugoden odmev med sindikati, toda na nezadovoljstvo v nekaterih industrijskih sektorjih. Reakcija na borzi pa je bila ugodna. Vrednost glavnih vrednostnih papirjev se je dvignila za nekaj točk. Tudi trg izmenjave s tujino je ugodno reagiral na ukrepe in vrednost šterlinga se je okrepila v odnosu do vrednosti dolarja. Glavni ravnatelj Trade U-nionov, ki ga je sprejel predsednik vlade, je izjavil, da so vladni ukrepi upravičeni, ker imajo začasen značaj. Edina sporna točka je njih trajanje. V industrijskih krogih pa se bojijo represalij, ki bi jih utegnile izvajati države, ki uvažajo v Veliko Britanijo. Tudi predstavniki glavnih italijanskih avtomobilskih tovarn so izrazili zaskrbljenost za- radi omejitve uvoza, zlasti predstavniki Fiata. Prav tako so nezadovoljni uvozniki vina in švicarskih ur. Zadovoljen pa je ravnatelj britanskega združenja za kolesa in motoma kolesa, ker se bo s tem zmanjšala konkurenca drugih evropskih tovarn. Prizadet je tudi uvoz tkanin iz azijskih držav Commonwealtha in uvoz orodnih strojev. Praktično bodo vsi «predelani» proizvodi prizadeti Z izjemo živil, rabljenih oblek, kovinskih kosov in umetniških predmetov. Dodatni davek zajema 57 odstotkov uvoza iz držav zahodnoevropske gospodarske skupnosti, 36 odst. iz držav evropskega področja svobodne izmenjave (EFTA) in 48 odstotkov uvoza iz ZDA. Vsi ukrepi, ki jih Je vlada napovedala, so objavljeni v Beli knjigi jn jih mora še odobriti parlament. Novi ukrepi bi morali bistveno znižati primanjkljaj v trgovinski bilanci, ki se za leto 1964 računa na 700 do 800 milijonov šterlingov. Ustanovili so poseben organizem, ki bo vodil nadzorstvo nad cenami, da se prepreči njih zvišanje. Velika Britanija je obvestila vse svoje zaveznike o napovedanih gospodarskih ukrepih. iiiiiiiiiimimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin*iiiiiiiiii'ii'*i'i*in<"“iiiiiiiiimiiiiniiiii|iiiiiiui,iiiimi|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii|iiiiiii,,i,iiiiii|iimii|i,iii||iii IZJAVE AVSTRIJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Kreisky o obisku na Madžarskem in o novem sestanku s Saragatom V Budimpešti bo podpisal tri sporazume - Pojasnila o pridružitvi k evropski gospodarski skupnosti Posvetovanja v Moskvi MOSKVA, 26. — Medtem ko se nadaljujejo razgovori delegacije francoske komunistične stranke, je prispela danes v Moskvo delegacija danske komunistične stranke. Na Dunaju je predstavnik avstrijske komunistične stranke sporočil, da je danes odpotovala v Moskvo delegacija te stranke. V Moskvi bo ostala več dni ter se razgovarjala s sovjetskimi voditelji, da dobi pojasnila o zadnjih dogodkih. Jutri zjutraj bo odpotovala iz Rima delegacija italijanske komunistične stranke, v kateri bodo En-rico Berlinguer, Paolo Bufallni in Emilio Sereni. Mladinska sekcija francoske komunistične stranke pa je objavila danes resolucijo, s katero zahteva ((takojšnjo in celotno objavo« zapisnikov o sklepih centralnega komiteja KP SZ v zvezi z odstavitvijo Hruščova. Resolucija pravi med drugim, da ((zaskrbljenost štu. dentov, s katerimi delamo, nas navaja do tega, da zahtevamo takojšnjo in {»polno objavo zapisnikov o zasedanju centralnega komiteja KP SZ od 17. oktobra, vštevši govor, ki ga je tov. Hruščov nedvomno imel«. «Brez dvoma, dodaja resolucija, niso nesoglasja, ki razdvajajo mednarodno komunistično gibanje, brez vpliva na ta politični pretres. Popoln povratek h komunistični demokraciji na vseh področjih je eden glavnih pogojev, ki bi omogočili rešitev notranjih protislovij socialističnih dežel in problemov, ki jih postavlja organizacija delavskega gibanja.« DUNAJ, 26. — Pred svojim odhodom na uraden obisk v Budimpešto, kamor bo odšel 29. oktobra, je avstrijski zunanji minister Kreisky imel tiskovno konferenco. Neki časnikar ga je vprašal, ali se bo morda sestal še letos z italijanskim zunanjim ministrom Saragatom, spričo dejstva, da je bil začetek zasedanja glavne skupščine OZN odložen «na nedoločen čas«. Kreisky je predvsem odgovoril, da ni točno trditi, da je bila skupščina OZN odložena na nedoločen čas. Morda se bo zasedanje začelo decembra, im sestanek obeh ministrov bi mogel biti prej. »Medtem, je nadaljeval minister, je mešana komisija izvedencev nadaljevala delo. Na petem zasedanju je določija številna stališča, ki jih je treba proučiti. Sedaj se je treba vprašati, ali bo prihodnji sestanek dveh zunanjih ministrov pripeljal do zaključkov; vsekakor pa ne sme biti sile, s tem da ne bi temeljito proučili posameznih vprašanj. Sedaj sta med najvažnejšimi dve točki: 1. Določiti največ, kar je mogoče glede samoupravljanja južnih Tirolcev. 2. Določiti p istopel: za primer morebitnih poznejših sporov. Glede tega so nesoglasja med Saragatom in menoj. Iskati moramo rešitev. Poudariti pa je treba tudi, da bodo 22. novembra v Italiji upravne volitve in da druge plati italijanskega političnega položaja vplivajo na upočasnitev poteka pogajanj. Teh elementov ne morejo Avstrijci predvidevati in oceniti, in tudi ne Italijani, Na vprašanje nekega sovjetskega časnikarja, kakšno je mnenje avstrijske vlade po stališču, ki ga je zavzela Italijanska vlada glede pri- Na vprašanje, kakšno je stališče Avstrije do avstrijskih znanstvenikov, «ki delajo v egiptovski vojni industriji«, je minister odgovoril, da mu ni znano, da bi bili avstrijski znanstveniki zaposleni v vojni industriji ZAR, in da Avstrija ne bo sprejela nobenega ukrepa, ki bi omejeval svobodo gibanja njenih državljanov«. v Neki časnikar je Kretskega zaprosil, naj pove svoje mnenje glede morebitnih posledic odstranitev Hruščova. Kreisky je odgovoril, da nima več informacij, kakor so tiste, o katerih poroča tisk. V začetku tiskovne konference je minister Kreisky govoril o programu svojega bližnjega uradnega obiska v Budimpešti. Med obiskom bodo podpisali tri sporazume: sporazum, s katerim se bo madžarska vlada obvezala plačati 87,5 milijona šilingov avstrijskim državljanom za njihovo razlaščeno imetje. Avstrija pa se obvezuje izplačati odškodnino 65 milijonov šilingov kot odškodnino za materialno izgubo madžarskih državljanov. Drugi sporazum se tiče zagotovitve popolne vidljivosti na mejni črti med Avstrijo in Madžarsko. Tretji sporazum se tiče sporazumnega reševanja morebitnih obmejnih incidentov, ki se tičejo državljanov obeh držav. Poleg tega si bodo izmenjali poglede na mednarodni položaj v zvezi z odnosi med Avstrijo in Madžarsko. Razgovarjali se bodo o političnih gospodarskih in kulturnih zadevah. Kreisky je izjavil, da pričakuje od OZN, če bodo o tej zadevi raz- I obiska nadaljnje izboljšanje odno-pravljali. ‘sov med obema državama. družitve Avstrije k zahodnoevropski gospodarski skupnosti, je Krei-sky odgovoril. ((Pojmovanje Italijanov, kar se tiče evropske gospodarske skupnosti, je podobna pojmovanju Belgijcev. Na podlagi tega obstaja predvsem polnopravno članstvo držav članic. Je tudi mogoča pridružitev za tiste države, ki so pripravljene postati polnopravne države. Pridružitev je torej samo prehodna doba. Ker Avstrija ne more postati polnopravna članica, mora po mnenju Italijanov skleniti trgovinski sporazum z evropsko gospodarsko skupnostjo, toda Avstrija pravi, da navaden trgovinski spora zum ne zadostuje in tudi ne more postati polnopravna članica. Zato je treba najti vmesno obliko med italijansko tezo in avstrijsko zahtevo. Po mnenju Belgijcev pa ne sme ta ((svojevrstni« sporazum predstavljati precedenta za druge države. Seveda so težave, da bi našli obliko takega pose onega sporazuma. Italijansko stališče nima nič opraviti z južnotirolskim vprašanjem«. Neki grški časnikar je vprašal za mnenje avstrijske vlade glede pravice Cipra do samoodločbe. Krelsky je odgovoril, da se avstrijska vlada še ni bavila s to zadevo in da bo zavzela stališče v okviru skupščine DANES V nedeljo so zaradi močnega deževja, ki je trajalo več dni, nastale v nekaterih krajih Slovenije in Hrvaške večje poplave. V Sloveniji so bila najhuje prizadeta področja Maribora, Celja in nekateri kraji Primorja. Posebno hudo pa je v Zagrebu, kjer je Sava včeraj podrla nasip in zalila novi del mesta. Ponekod je voda dosegla prvo nadstropje. Več vasi je poplavljenih in so jih morali izprazniti. Skoda je ogromna. Kar se tiče mednarodnih dogodkov, je vzbudil veliko zanimanje načrt angleške laburistične vlade za zdravljenje britanskega gospodarskega izvoza. V glavnem je odmev nanj v Veliki Britaniji ugoden, če se izvzamejo nekateri sektorji. Neugodno pa so nanj reagirali v tujini, ker bo njihov izvoz z Veliko Britanijo padel. V ZDA pa so uradno ugodno sprejeli napovedane ukrepe s pripombo, da upajo da njih začasnost ne bo predolgo trajala. Britanski zunanji minister Walker, ki je prišel v nedeljo v VVashington, je začel včeraj razgovore z Deanom Ruskom. Izjavil je, da upa, da bo moč odstraniti težave v okviru NATO in nesporazume med Anglijo in ZDA. Jasno, da je to le prvi stik in da bo treba še precej časa, preden bo moč videti, kako se bodo nadalje razvijali odnosi med ZDA in Veliko Britanijo, zlasti kar se tiče atomske oborožitve. Važna je tudi novica o obisku avstrijskega zunanjega ministra Kretskega v Budimpešti, kamor bo odpotoval jutri. Ob tej priložnosti bo podpisal tri sporazume za ureditev nekaterih problemov med obema državama. Minister je poudaril, da spada njegov obisk v prizadevanja za izboljšanje odnosov med obema državama. Kar se tiče nedavnih dogodkov v Moskvi, jih v Italiji razni govorniki izkoriščajo v svoji volilni kampanji. V Moskvi pa se nadaljujejo posvetovanja z delegacijami komunističnih strank, ki so do sedaj prispele tjakaj. Danes odpotuje iz Rima delegacija KP Italije. V Sudanu 'so bili te dni veliki neredi, zaradi česar je predsednik general Abud včeraj razpustil vrhovni vojaški svet in vlado ter prevzel vso oblast. Neurejenost sudanskega juga spretno izkoriščajo kolonialne sile, Id is-zivajo nerede. 27. oktobra 1964 Japonski intelektualci Znani ameriški publicist John izogibajo tudi v angleščini, po. c-o- v ustavi, ki omejujejo vlogo cesar- „ ,i» Znani ameriški publicist John Fischer, ki je uiednlk «Harper’s Magazina«, poroda v septembrski številki omenjene revije o najzanimivejšem odkritju s svojega lest-tedenskega potovanja po Japonskem — japonskem intelektualcu. Članek nima pretenzij odkrivati zahodnjaku nikoli povsem dostopno kompleksnost Japončevega miselnega ustroja, temveč se omejuje na Iskanje nekaterih točk za razumevanje njegovega vedenja. Japonski intelektualci tvorijo v še vedno močno hierarhični in togi družbi posebno kasto. Vsak član te kaste — profesor, duhovnik, politični esejist — le do neke meje sensel — učitelj-modrec, čigar posebno poslanstvo Je moralno vodstvo ostalega prebivalstva Kot tak uživa neomajno Javno spoštovanje. Razred intelektualcev Je razdeljen na vrsto majhnih, strogo ločenih klik, največ po političnem prepričanju. Vsak intelektualec je član ene od skupin, ctlčajno celo življenje Prestopi ) mogoči, a psihološko težavni, nevarni za kariero. in zato zelo redki. Klanstvo Je sploh osnovna poteza Japonskega značaja. Oblikuje življenje vsakogar, ne le intelektualcev. Neki profesor z univerze Kyoto je Fischerju takole razložil: «Noben Japonec se ne počuti zares dobro, razpn kot del velike, družbene priznane skupine. V vsakem od nas je globoko ukoreninjen strah biti sam» S to značilnostjo si lahko razložimo mnoge tipično japonske pojave, od uličnih demonstracij do Sokke Oakkal. Stotisoči ljudi korakajo, mahajo r, zastavami in vzklikajo v podporo skoraj'vsake reči, od «Samo za mir!» do «Ne ustavljajte dela v nerentabilnih premogovnikih!«, ne toliko iz strastne zavzetosti za stvar kot preprosto zaradi trenutnega užitka biti eno z veliko, toplo, vzneseno množico. Sokka Gakkai, nova veja budhUtične sekte, Je doživela po vojni neviden razcvet, ker nudi emocionalno zavetje tn medsebojno pomoč milijonom novih priseljencev v velika mesta — ljudem, ki so bili odrezani od svojih tradicionalnih skupin, ko so zapustili deželo. Delno razlago za to nacionalno potezo najdemo v viharni in krvavi zgodovini otokov Stoletja noben Japonec ni bil varen pred lakoto In mečem zunaj zavetja enega velikih fevdalnih klanov. V novejši dobi so prevzele vlogo klana razne Institucije: združenja, politične stranke, celo tolpe kriminalcev — vez lojalnosti Je ostala Ista. Neka institucija »me dati odpoved svojemu članu le v izjemnih okoliščinah In po istem pravilu gledajo na uslužbenca, ki prestopi k drugi družbi, kot na sramotnega odpadnika. Rezultat vsega lega med intelektualci je konformizem, ki mu ni para nikjer drugje na svetu. Nihče močno ne odstopa od enotne linije skupine. Fischer navaja primer mladega Japonskega pisatelja levičarske socialistične organizacije, ki Je bil med drugimi povabljen na prijateljsko siečanje med ame riškimi in japonskimi lntelektual-c* v Kurashiktju. Kljub svoji želji, da bi se udeležil razgovorom, se povabilu ni odzval. Politika njegove stranke Je vedno ostro nasprotovala vsemu, kar Je ameriškega. Prisostvovati razgovorom, bt pomenilo priznati, da so ameriška stališča vredna pozornosti, to pa bi po mnenju članov pomenilo oodvo-mltt o pravilnosti ideologije stranke. če mladi pisatelj ne bi upošteval tega stališča, bi bil kaznovan z neodobravanjem svojih prijateljev (sankcija, ki Je za večino Japoncev neznosna i, razen tega pa bi mu zelo verjer.no za nedoločen čas prepovedali objavljenje v publikacijah skupine. Vse skupine indektualcev težijo za enotnostjo mišljenja, če se nesoglasju le ne da izogniti, se v definicijah zatečejo k dvoumnosti, kar ni težko, saj je Japonščina — kot Je znano — jezik z zabrisanimi hnejami, čudovita za izražanje od tenkov in implikacij, ne pa za ostre, jasne definicije, jezik poetov in ne logikov. Značilno pa Je, da se Japonci konkrein m deftnlcl lam izogibajo tudi v angleščini, po. cono če se Jim zdi, da so neugodne zt sogovornika, če telefoniraš v urad kakemu poslovnemu človeku, se ti zna zgoditi, ha bo tajnica pretresljivo sočustvujoče odgovori la: «Bojim se, da ga nekoliko nt tukaj«. Tako je težko igo: sviti, kaj japonski intelektualec »ares 101 sli o kaki stvari. Poli g znane vljudnosti, ki brani Japoncu reči karkoli potencialno žaljivega za sobesednika, Je temu vzrok črviček strahu, ki rije po podzavesti japonskega intelektualca. Stoletne izkušnje so ga naučde, da je najbolje molčati, kadar pa to ni mogoče, govoriti kot anonimen član najmočnejše skupine. Oblast se je menjavala hitro in nepredvidoma, oblastniki pa so bil1 brez izjeme kruti. Vsi se še spiminjajo, kaj se je pred vojno zgodilo s profesorji, ki so razvijali teorije o vlogi cesarja, kar ni bilo všeč vladajoči militaristični kliki, in kaj se je kasneje zgodilo „- tistimi, ki so preveč odkrito in navdušeno zagovarjali japonsko militaristično shemo. Se danes je življenje intelektualcev negotovo. Neugodna literarna kritika utegne dobiti obliko privatne likvidacije. »Srah pred oblastjo«, piše Fischer, «oblikuje ednos japonskega Intelektualca do vlade. Je tipično proti njej. To pogosto pomeni, da Je marksist. Komunistične in socialistične stranke so se borile proti vladi dalje bolj žolčno kot kdorkoli drug. Razen tega vsebuje marksizem preproste razlage za vse — od vzrokov ta revščino do prihodnosti zgodovine — kar je zelo privlačno za akademsko miselnost Japonca. Na univerzi so ga naučili operirati bolj z teorijami (največ hegeljanskimi) kot z dejstvi. Hvali se, da misli abstraktno in ne programatično. Tako ga niti najmanj ne moti dejstvo, da Je marksistična dogma v golem nasprotju z realnostjo okoli njega, če pravi marksizem, da je industrialcem vzrok za obubožaoje japonskih delovnih množic, petem tako je, in kdo bi se menil za očitno dejstvo, da se je v zadnjih 15 letih splošni življenjski standard na Japonskem dvignil bolj kot kjerkoli drugje na svetu, da je brezposelnost zamenjala krajša delovna doba in da se proletariat vozi s kolesi«. Tudi lastni razcvet ne more omajati njegove marksistične usmerjenosti. Intelektualec je po japonskih standardih dobro situiran. Profesor Ima relativno visoko plačo, ki jo lahko podvoji ali potroji s pisanjem. Japonska, z največjim odstotkom ptsm:nih ijudl na svetu, Je požrešen kensument časopisov, revij in knjig. Literarni honorarji so odlični. Kljub temu Japonski intelektualec toži, da je osamljen, da ga nihče ne posluša in da nima nobenega vpliva na Javno mnenje In politiko. Večina Je protlameriško usmerjena, ker so ZDA kapitalistične, močne in prijateljske s sedanjo japonsko vlado. Je pa strasten zagovornik nekaterih ukiepov, ki so bili vpeljani pod ameriško okupacijo: agrarne reforme in tistih členov v ustavi, ki omejujejo vlogo cesarja in militaristične kaste. Bori se za odstranitev /seh ameriških vojaških oporišč in čet, prav tako pa nasprotuje graditvi lastnega o-brambnega sistema. Njegova dežela ga ne potrebuje, ker Ji od nikoder ne preti nevarnost. V Isti sapi pa lahko očmi Ameriko kot imperialističnega vojnega hujskača, najnevarnejšega sovražnika Japonske in vsega človeštva. Kitajsko vidi kot ((miroljubno«, prepričanje, ki ga ni omajala niti kitajska Invazija v Indijo niti bojeviti Maovl govori. Z japonskimi intelektualci se izjemno strinja v mnenju, da je treba čimprej priznati komunistično Kitajsko in navezati z njo trgovske stike. Vendar je konflikt med Sovjetsko zvezo in Kitajsko razcepil japonske marksiste. Njihova komunistična partija podpira Kitajsko, mnogo številnejša socialistična stranka se nagiba k prosovjetizmu, čeprav daje razkol med posameznimi frakcijami v njej sami njeni politiki videz negotovosti in omahljivosti. Majhna socialdemokratska stranka pa stoji na podobnih pozicijah kot zahodnoevropska laburistična in socialdemokratska gibanja. Vedno večle število nekdanjih marksistov sploh zapušča politiko. Na japonskih univerzah oživlja študij družbenih ved. Do pred nedavnim so vso ekonomiko predavali izključno v marksistični interpretaciji, nekaj profesorjev pa je začelo predavati «moderno ekonomiko« — to je pokeynesijsko ekonomsko misel («moderen» je modno privlačna beseda na Japonskem in komunisti so pretrpeli hud taktičen poraz, ko so dovolili, da so si jo prilastili njihovi nasprotniki). Vedno več je tudi študentov, ki se vračajo iz tujine in prinašajo s seboj v klavstrofobični akademski svet malo svežega zraka. Mnogo najboljših japonskih glav si je komaj zdaj cpcmoglo od udarca vojne, poraza In kataklizmične-ga preobrata vseh tradicionalnih vrednost. Paralizirani od šoka so se zatekli k edinemu miselnemu sistemu, ki je obljubljal «že pripravljene odgovore na mnoge probleme, ki so jih hoteli razumeti«. Vendar so intelektualno premočni, da bi se trajno zadovoljevali z na tujem izdelanimi odgovori, ki ne ustrezajo svetu okel' njih. V kratkem bodo začeli sami iskati odgovore na svoje ptobleme. Ti bodo strogo Japonski in bodo služili njihovim nacionalnim interesom, zato bodo verjetno pogosto neprijetni za Američane. Predvideti je mogoče vrsto ostrih argumentov, predvsem o prihodnosti Okinawe, o poteku sedanjega dogovora o ameriških vojaških oporiščih v letu 1970 in o odnosih s Kitajsko. Zaradi vsega tega skušajo Ameri-kanci kar najskrbneje slediti vsem tokovom, v katerih se razvija japonska misel. «Nobena dežela«, končuje Fischer, «si ne more vnovič dovoliti nerazumevanja, kakršno Je bilo tisto, ki Je privedlo do Pearl Harbou. ja in Hiroshime«. ' **»:• ■ t 4 "" ISlIa Tako je bilo v nekem predelu Palerma, ko ga je preplavila voda RIM, 26. — V Rimu je tudi preteklo noč še deževalo. Gladina Tibere je dosegla 6,80 cm, sicer pa kaže, da bo začela upadati. Okrog Barlette se je reka Alfanto, ki je včeraj prekoračila bregove, polagoma spet vrnila v svojo strugo. Na Siciliji je še vedno slabo vreme. Danes dopoldne je neki usad pod Taormino prekinil promet na državni cesti. Dolge vrste avtomobilov so morale čakati štiri ure. Tehniki študirajo, kako bi na tem področju zgradili predor. Preteklo noč je bila temperatura pod ničlo v Aquili, in sicer —2 stopinji. Poročila o temperaturi ob 7. uri zjutraj v raznih evropskih prestolni' cah navajajo kot v tem času naj bolj mrzlo mesto Madrid, kjer so imeli eno stopinjo pod ničlo. Na ničli sta bila Berlin in Praga, v Stockholmu Je bilo 2 stopinji, v Oslu 3, v Bonnu, Varšavi in Zueri-chu 4, v Moskvi 5, v Parizu 6, v Londonu in na Dunaju 9 Itd. hnj!qv ^ glptlnlS.icv glabba ^ bliUfš'ibtv(> wvi Knjiga v narodnem heroju Mihi Pintarju ■ Toledu Aprila teta 1913 se je rodil v St. Rupertu pri Celovcu Miha Pintar, ki se je po koncu prve svetovne vojne preselil s starši v Dravograd in nato v Ruše. Šolal se je tu in v Mariboru, kjer je dokončal učiteljišče. Nato je opravil vojaško službo, prakticiral kot učiteljski abitu-rient in slednjič nastopil službo učitelja v Beli krajini. Toda tu je ostal le eno šolsko leto. Ze kot učiteljiščnik je Miha Pintar sodeloval pri Ljudski knjižnici v Rušah, pri vojakih pa se je pridružil krogu komunistov in drugih levičarjev. Po povratku domov je z njimi še nadalje vzdrževal stike in se kmalu nato začel udejstvovati v naprednem gibanju v Rušah. Potem je v Beli krajini širil napredne i-deje, dokler se ni odločil, da odide v Španijo in se priključi borcem proti fašizmu. Bil je borec internacionalnih brigad, kasneje interniran v Franciji, odkoder je z začetkom druge svetovne vojne odšel na delo v .................................»»n........................................................................................................................ PRVIČ «NI BILO DOKAZOV» Jutri pride Leibbrand ponovno pred sodišče Povabljenih je 105 prič iz Nemčije, Italije in Francije NESREČNI MANEVRI STUTTGART, 26. — Prof. Kurt Leibbrand, izvedenec za urbanisti-ko, pride v sredo pred sodišče v Stuttgartu, kjer ga bodo drugič sodili zaradi obtožbe, da je dal leta 1944 postreliti 22 Italijanov, ki so v južni Franciji delali za nemško vojsko. Pred istim sodiščem je bil Leibbrand, ki ima 50 let, pred dvema letoma, oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče je prišlo do prepričanja, da se pač Leibbrand, bivši poveljnik neke delovne čete, ni zavedal zločinskega značaja povelja, ko ga je izdal (Tudi to sodišče se ni zavedalo, da bi samo spadalo na zatožno klop...) Ker se je tožilec pritožil, je zvezno sodišče odredilo ponovitev postopka proti Leibbrandu. Na procesu, ki se bo pričel v sredo, bo nastopilo 105 prič iz Italije, Francije ln Zahodne Nemčije. Med prvim procesom Je obtoženec zatrjeval, da je on samo sporočil dalje ukaz, ki so mu ga dali višji, za ustrelitev Italijanov, ker niso hoteli delati za nemško vojsko. Dostavil je, da je Imel to streljanje za vojaško nujnost. Obtožba pa zatrjuje, da so Italijane postreljali zato, ker so ob nemškem umiku postali nekoristni. 1 Več kot 2000 delavcev Je zaposlenih na ((Michelangelu«, novem transatlantiku plovne družbe »Ita-lia«, in če bi hoteli izračunati delovne ure, potrebne za izgradnjo novega morskega orjaka, bi dobili skoraj neverjetne številke. Ladja se dan za dnem preoblikuje ln dopolnjuje. Sedaj Je že mogoče videti, kolikšna bo Izbrana eleganca njene opreme, medtem ko se približuje dan, ko se bo njena drzna krma. ki je tudi Izredno delo po stilu ln funkcionalnosti, zarila v valove. Oben«n pa se približuje zaključku del tudi njen dvojček »Raffaello« v tržaških ladjedelnicah. (Na sliki so delavci v ladjedelnici Ansaldo v Genova-Sestrl vb ladji »Mlchelan gelo».) dva iz Brazilije In Argentine, po eden iz Mehike,, Japonske, Palestine in Libanona. Ker je še toliko držav, iz katerih ni nobenega predstavnika, bodo verjetno prišli na vrsto v kaki skupini pozneje. Nekateri koncilski očetje so si danes v Bologni ogledali VI. biena-io cerkvene umetnosti, ki nosi naslov ((Nagrada Volkswagen 1964». škofje so se pripeljali iz Rima v Bologno v sprevodu parnih «volks-wagnov» po «cesti sonca«. RIM, 26. — Na dvorišču palače Giustiniani so danes predstavili namestniku predsednika republike Merzagori ((Primulo«, nov avtomobil tovarne »Autobianchi«. Sen. Mer-aagora Je voditeljem družbe Izrazil svoje čestitke. Ubilo se je devet ameriških vojakov Trčila sta dva helikopterja, ki sta potem padla na tla in zgorela HUELVA (Španija), 26. — Devet ameriških mornariških strelcev se je ubilo, 13 pa jih je bilo ranjenih zaradi trčenja dveh helikopterjev. Nesreča se je zgodila med velikimi amfibijskimi manevri na španski obali ob Atlantiku severno od Cadixa. Manevrov se udeležuje 50.000 a-meriških in španskih vojakov. Gre za največje manevre v mirni dobi po korejski vojni. Sodeluje kakih 100 ladij, letala, ki odletavajo z dveh ameriških letalonosilk, in številni helikopterji. Do nesreče je prišlo približno dve uri potem, ko se je 25.000 a-meriških mornariških pešcev na Ljubljanski nadškof za priznanje pravic narodnih manjšin VATIKAN, 26. — Na današnji seji koncila je govoril tudi ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik. Govoril je o ateizmu, proti kateremu se je treba boriti na tri načine. Kot tretji način je navedel »priznanje pravic narodnih manjšin, kot je bilo na široko povedano v »Pacem in terris«. Govoril je tudi mostarski nadškof dr. Cule. ki je na zaključku svojega govora med drugim dejal, da «so na Zahodu, kar se nemoralnosti ln opolzkosti tiče, nekateri kristjani slabši kot ateisti na Vzhodu«. Odkar Je določeno, da pojde pa pež v Indijo, 3e že govori tudi o možnosti, da bi prišel v Brazilijo alt v S. Domingo, kjer bodo spomladi neki marijanski kongresi. V Vatikanu pravijo, da je o vsem tem najmanj prezgodaj govoriti. Danes so objavili seznam 38 župnikov, ki so povabljeni na koncil. Od teh Je pet Italijanov, štirje Španci, štirje Nemci In dva Avstrijca, po eden Belgijec in Holandec, štirje Kanadčani, pet tz ZDA, po ..... ................<•»................""""".*.. Kam z letošnjim vinom Kakor Je marsikje v Italiji problem, kam z novim vinom, ko še staro ni šlo v denar, tako se s tem vprašanjem ubadajo tudi v Sloveniji ((Gospodarski vestnik« piše o tem: 8 spravilom letošnjega vinskega pridelka oziroma grozdja Je precej skrbi. Najtežje Je vsekakor v Brdih, kjer zadruga prevzema le spomladi dogovorjene količine, ostalo pa prepušča pridelovalcu. Do težav je prišlo predvsem zato, ker so pridelovalci grozdja sklepali dogovor-Jeno proizvodnjo za količine, ki bi J'h pridelali ob normalni letini. Letošnji pridelek na tem področju pa Je bil večje kot v normalnih le-tinah Verjetno pa bi se dalo nastalo stanje s pravočasno intervencijo znatno omiliti. Podobno kot v Brdih je na Vipavskem O spravilu letošnjega pridelka grozdja oziroma vina so razpravljali tudi na nedavni seji sveta za kmetijstvo ln živilsko industrijo pri gospodarski zbornici SR Slovenije. Kot kažejo predhodno zbrani podatki, Je pridelek grozdja letos precej višji kot lani, ko Je znašal 78.252 ton, od tega na družbenem sektorju 9811 ton. Letošnji pridelek grozdja pa cenijo v Sloveniji na okoli 85 000 ton, rd tega v družbenem sektorju okrog 17 tisoč ton. Tako bi bil celotni pridelek v povprečju večji za okrog 9 odstotkov, v družbenem sektorju pa celo za «5 odstotkov. Pri tolikšnem pridelku ln pri najmanj 70 odstotkov izplena bo letošnji pridelek vina v Sloveniji znašal okrog 5950 vagonov, kar je za 560 vagonov več kot lani. Zato lahko računamo, da bodo nastale težave s prodajo, posebno pri sedanjih cenah. Pri tem Je treba še upoštevati, da so imeli tudi v drugih republikah dobro vinsko letino ln bo pritisk vina iz teh vinorodnih območij v bližnji prihodnosti še večji. V konkurenci s temi vini pa naša podjetia Izgubljajo potrošnike, ki s) želijo poceni vina, pa čeprav so kakovostno slabša. Primer za to Je potrošnja vina v Mariboru, Gor-nj' Radgoni itd. Kako Je s spravilom letošnjega pridelka? Kot smo že omenili, bo največje težave v Brdih ln na Vipavskem. V Brdih Imajo ob povprečnih letinah okoli 500 vagonov tržnih presežkov grezdja, letos pa te količine znašajo okrog 700 vagonov oziroma 70 odst. nad povprečjem. Na območju Vipave ln Oorlce bo letošnji pridelek tržnih presežkov grozdja znašal okoli 900 vagonov. Ob znatnih zaio*«h v vinskih kleteh v Brdih ln Vipavi pa teh količin ne bo mogoče prevzeti. Kot pravijo, bo klet v Dobrovem lahko prevzela v predelavo okoli 400 vagonov grozdja, klet v Vipavi pa 300 vagonov grozdja. Kot smo že omenili, Je pri dosedanjih zalogah starega pridelka vin v kleteh kot tudi ob letošnji dobri vinski letini najvažnejši promet z vini. Pri spremljanju potrošnje vin nam največ pove podatek, da je lanski proizvodnji 539.000 hi vina znašal evidentiran odkup le 155.280 hi, kar Je Izredno malo. če upoštevamo, da znašalo tržni presežki vsa) polovico celotne proizvodnje. I/, tega tudi ugotavljamo, da velike količine vina odtekajo v neevt-dentlranem promotu. Za takšno stanje na trgu je osnovni razlog v previsoki razliki med ceno vina pri pridelovalcu ln ceno v prodaji na drobno oziroma v gostinstvu. V povprečju Je razlika petkratna. Samo 10-odstotna postrežnlna v gostinstvu znaša najmanj polovico toliko, kakor dobi pridelovalec za vino. Da bi prispevali k nižjim cenam vin, s tem pa k večji potrošnji, Je zvezni Izvršni svet Izdal uredbe o spremembah ln dopolnitvah tarife prometnega davka, s katero je odpravil vse zvezne dajatve za vino, V soboto so odprli nov most čez Donavo med Beogradom in Pančevom. Dolg je 1006 m. Gradili so ga šest let. (Na sliki: zvezni sekretar za promet in zveze Marin Cetinič stri ';e trak ter tako otvarja novi most.) še popolnoma nov je most že videl pod seboj ogromne količine vode, ki jih je v Donavo privalila Sava, potem ko je tr.ed svojim tekom napravila nepopisno škodo, ki pomeni novo katastrofo za Jugoslavijo Na desetine žrtev velikih nesreč plaži pokrajine Huelva izkrcalo s helikopterji in amfibijskimi čolni. Helikopterja sta trčila arug v drugega, ko je eden pristajal, drugi pa se je prav tedaj dvigal. Oba-dva sta potem treščila na neki grič in se vnela. Mark Clark o bombardiranju Montecassina CHARLESTON. 26. — «Nisem soglašal o potrebi, da se Montecas-slno bombardira, ln preiskave po vojni so dejansko dokazale, da Mon-tecassino ne bi smel biti bombardiran«, Je včeraj v Chariestonu izjavil general Mark Clark, bivši poveljnik ameriške pete armade ter sedaj predsednik vojaškega kolegija v Severni Karolini. General Je dostavil, da je enakega mnenja kakor papež Pavel VI., ki Je v soboto izjavil, da Je bilo bombardiranje benediktinskega samostana »hud prekršek« ter »ena izmed najbolj slepih akcij« vojne. «Ce bi odkrili, da Je tako umetnino uporabljal sovražnik«, je Izjavil general Clark, »bi prav nič ne obžalovali, če smo jo uničili. Ampak zdi se mi, da pri samostanu na Montecasslnu ni bilo takega primera in to se je tudi dokazalo po vojni«. obenem so pa priporočili občinam, da naj pri določanju novih davčnih stopenj na promet z vini upoštevajo Izredno težavno stanje v vinogradništvu zaradi prekomernih zalog. Cilj vseh teh ukrepov je bil, da bi znižali cene. Vendaj Je uspeh minimalen. Velike, gospodarsko močne občine so v večini primerov določile najvišjo tr.ožno stopnjo prometnega davka na vino, to Je 20 odstotkov in niti malo niso upoštevale vseh priporočil in prošenj. Ker I Je bil znižan zvezni prometni davek, bi se lahko cena znižala. Vendar pa v gostinskih In trgovskih organizacijah trdijo, da ne morejo znižati cene vinom za razlike v davku, ker Je v zadnjem času prišlo do povečanja stroškov poslovanja. In sicer zaradi dražje elektrike, kuriva In višjih osebnih dohodkov. Ker pa v gostinstvu ne prejemajo osebnega dohodka glede na količinsko prodajo. ampak na vrednostno, Jim seveda pristajajo višje cene. ker je treba manj dela za isti ali pa še večji zaslužek, /ato vsi Izdani ukrepi In priporočila niso vplivala na znižanje cen oziroma na večjo po-trošnjo vin, kar bi v znatni meri omililo nevzdržno stanje v vinogradništvu ln vinarstvu, od katerega tudi živi precejšen del občanov. MANILA, 26. — Ko se je neka ladja pred Jolo na Južnih Filipinih prevrnila Je 25 oseb Izgubilo življenje, nadaljnjih sedem pa pogrešajo. Med žrtvami Je največ žensk in otrok. BOGOTA, 26. — Ko so skupino zapornikov peljali v neko kaznilnico v Južni Kolumbiji, so morali ne-gje tudi čez reko Caqueta. Na reki pa se Je čoln prevrnil ln 13 zapornikov je utonilo. ANKARA, 26, — Devetnajst mrtvih ter šest ranjenih predstavlja žalostno bilanco železniške nesreče pri Sivasu v srednji Anatolijl, kjer je tovorni vlak savozll v neki avtobus. ma ((Apollo«. Ta t- iogram se nanaša na izkrcanje prvih ameriških astronavtov na Luni pred koncem leta 1969. Phillips, ki Je že bil ravnatelj programa za konstrukcijo strateških raket »Mlnutemans, je bil tudi podpoveljnik oddelka balističnega orožja pri mornarici Radioaktivnost po kitajski bombi NEW YORK, 28. - Po eksploziji atomske bombe na Kitajskem so se radioaktivni delci razširili v razne dele sveta, navajajo poročila, ki prihajajo na sedež OZN. Poročila Izvedencev, ki so Jih dobili na razpolago funkcionarji svetovne organizacije, pravijo, da t>e Je radioaktivni pas. ki Je nastal po kitajski eksploziji, usmeril k Japonski ln se nato razširil čez Pacifik na ozemlje ZDA n Kanade Radioaktivni delci se gibajo v višini nad 10.000 metrov. Ni še sporočila, da bi kjerkoli na svetu padli na zemljo. Izvedenci predvidevajo, da se bo radioaktivni oblak premikal pozneje čez Atlantik proti Evropi. Za zdaj ne morejo ugotoviti, kje bodo imeli največje radioaktivne padavine, povzročene zaradi eksplozije prve kitajske atomske bombe. Njeno Jakost cenijo na 10 do 20.000 ton. Zastrupili so se z gobami PALERMO, 28. — Pet članov neke družine se Je zastrupilo z gobami. Gobe sta nabrala oče in mati med sprehodom po nekem parku. Stanje treh otrok v starosti 14, 11 in 9 let Je dokaj resno. Najmlajša dva otroka gob nista hotela Jesti in tako sta se obvarovala zastrup-ljenja. WASHINGTON, 26. - NASA Je sporočila, da je gen. Samuel Phillips imenovan va ravnatelja progra- Hočejo Brežnjeva za rektorja GLASGOV, 26. - Nekateri študentje z univerze St Andrews na Škotskem so pisali Brežnjevu, naj bi sprejel kandidaturo (A rektorja te univerze. Dosedanji rektor Je bil Charles Snow, pisatelj, ki Je pretekli teden postal član laburistične vlade. Samo na Škotskem Imajo študent Je pravico voliti rektorje. Tako Je na primer rektor univerze v Gla-sgovu Luthult, črnski voditelj v Južni Afriki ter Nobelov nagrajenec za mir, ki pa je po odloku vlade v Južni Afriki konflnlran. SASSARI, 26. - Na cesti Sassarl-Alghero Je neki avto na daljšem ravnem odseku ceste z vso silo udaril ob zid na nekem mostiču. Dve osebi sta se pri tem ubili, tretja Je ranjena. Razpuščena uprava za 9 lišču uprizorjena Shakespearu drama -Kralj Lear. (na* viopo j« .pral «°n dun««% SAN SALVADOR, 26. — Vulkan Chaparrastlque v okrožju San Ml-guel na Južnovzhodnem Salvador' Ju Je začel delovati. Izbruhal Je velike količine lave tn pepela. Na tisoče oseb Je zaradi nevarnosti za-pustilo svoje domove. Burgtheatra Retnhold kfočena trmoglavka», jutri je hkrati vodil tudi režijoh nes je na kročena trmay* »«/•%»•-» * „nstO' bo avstrijski Deželni oder 0 val a «Komedijo zme&n)a *• Marzottove nagrade so Pr ^ glasbo: Oiselher KJebe delo «Stabat Mater» (P*1 ’ nov); za slikarstvo: A/berio S ri za delo «Plastično C™0* (Pna. milijonov) ter nadaljnjih P* ^ grad po dva milijona slikarji ? Bury, Comeille, wi,rce.d°he!^on; Heinz Mačk In lan za gledališke: Arnold Wes^fGcl dramo sTheir v trg own anu den City» (pet milijonov). • * • BENETKE, 26. - Na Giorgio so otvorili mednarod^ razstavo otroških risb, k organizirala Inštitut vzgoj nosti univerze v Ženevi i* pfl. dogoški Inštitut olrok dovi. Na razstavi so slike It 24 držav. H : za ŠTIRI ZA FINSKO ODLOČILNA DESETLETJA POZITIVNE IN NEGATIVNE PLATI HITREGA GOSPODARSKEGA RAZVOJA Prvo obdobje nagle industrializacije je zavrla druga svetovna vojna - Napori po vojni - Premiki prebivalstva: prenaseljenost in izseljevanje Helsinki, oktobra. — Vse do Pred nekaj desetletji je bila Fin-ska pretežno agrarna država. Hjen zemljepisni položaj daleč na hladnem Severu ji je one-mogočil, da bi se kot agrarna država razvila v bogato državo 2 visoko življenjsko ravnjo. V dobi 30- let pa se je na Finskem začela nagla industrializacija z Ustreznim gospodarskim boljša-ujem razmer. Industrializacija se 3e z nesluteno naglico razvijala Vse do začetka druge svetovne v°jue, ko je ta razvoj utrpel na-8el in strahoten padec. Bila so leta bede, posebno na finskem Podeželju, in zaradi žrtev druge •vetovne vojne se je Finska vrnila daleč nazaj, tako da je nekdo to dobo označil s tako imenovanim naturalnim gospodarstvom, ko je kmet prodajal svoje ntorebitne viške izključno za kiago, ker ni hotel denarja. Toda reparacije, ki jih je mo- r Helsinki, spomenik «Havis Amandi» rala Finska .plačati Sovjetski zvezi' so na neki način imele tudi Pozitivno posledico. Finci so dali Vse od sebe, da bi reparacije čim-prej plačali in s temi velikimi ntaterialnimi žrtvami so ustvari' tolikšno industrijsko zmoglji-v°»t, da so mogli biti kos ne le zahtevam Sovjetske zveze, pač pa 'udi zahtevam domačega tržišča 'n finska industrija, kot njeno celotno gospodarstvo nasploh, se je dvignilo tako rekoč čez noč na Zalo visoko raven. Nekdo je to dobo finskih naporov primerjal "sporom znanega predvojnega finskega olimpijskega prvaka Hurmija pred njegovim čudovitim končnim sprintom. Posledica tega zaleta vsega fin-6kega ljudstva so sledeče:, v prejš-nH generaciji je dve tretjini finega prebivalstva delalo v kmetijstvu. Danes je zaposlena v kmetijstvu le ena tretjina, dve tretjini pa v industriji. Ena sa-generacija je zmogla več kot Prej številne generacije. To je seveda privedlo tudi do drugih Pozitivnih pa tudi negativnih po-s'dic. Pred štirimi desetletji, torej pred začetkom industrializa-' c’je je v finskih mestih živelo pol rullijona ljudi, danes živi v me-že štiri milijone in pol državljanov Finske. V izrednih pogojih prvih let P° drugi svetovni vojni se je f|usko gospodarstvo znašlo v ve-'kih težavah. Toda kako naglo Se 3e Finska izmotala iz vseh 'ežav, nam pove sledeč: podatek: v lanskem letu je bila pro-‘zvodnja vsega finskega gospodarstva že za dvakrat večja od Proizvodnje iz leta 1848. Indu. zirijski razvoj je bil posebno na-®el d0 leta 1956, tako da se je mdustrijski razvoj od konca voj-ne do leta 1956, večal za šest °dstotkov na leto. Nekaj primer-jalnih številk nam bo to še bolj užitno prikazalo: nacionalni do- "°dek na posameznega prebival-ca se je v dobi med 1926 in 1938 P°večal za 40 odstotkov; v dobi med 1848 ln 1982 pa se je nacionalni dohodek na prebivalca po-Vef®l za 50 odstotkov. To nam še ne pove vsega. Bolj konkretni so p°datki glede dohodkov posameznega finskega prebivalca: po po- atkih Združenih narodov je pri* na Finskem leta 1962 kar dolarjev na prebivalca, to se Prav‘. da je bila Finska pred aVfma letoma glede nacionalnega dohodka ž.e visoko proti vrhu 'vetovne lestvice, med državami z največjim dohodkom na prebivalca, in sicer četrta med najbolj razvitimi državami na svetu. Samo ob sebi se razume, da so te nagle spremembe privedle tudi do nekaterih negativnih posledic. Ena teh je ta, da je med prejšnjo prav gotovo ne konservativno generacijo in sedanjo moderno generacijo ogromen jez, ki se včasih odraža tudi v negativnem smislu. Poleg tega se ocenjuje kot' negativna posledica nagle. industrializacije dejstvo, da se je ustvarilo precejšnje nesorazmerje med bogatejšimi industrijsko in gospodarsko razvitimi predeli Finske ter med zapostavljenimi deli finskega severa in vzhoda, kjer se razvoj ni premaknil z mesta. Od tod tudi močno izseljevanje prebivalstva iz teh zapostavljenih delov severa in vzhoda Finske v mestna središča, tako da so posamezni predeli o-stali tako rekoč brez prebivalstva, z druge strani pa je področje prestolnice Finske že v nevarnosti pred prenaseljenostjo, pred «preobilico prebivalstva«'kot temu pravijo načrtovalci finskega gospodarstva. Zaradi tega so se isti finski krogi lotili trenutno zelo težavnega problema, in sicer tako imenovane decentralizacije, čemur naj služijo napori za pospešenje razvoja gospodarstva v bolj zaostalih krajih. V načrtu imajo tako imenovano ponovno oživitev življenja v na pol zapuščenih naseljih severa in vzhoda dežele, hkrati pa tudi spodbujanje od države kontrolirane industrije, naj se preseli v zaostale predele, država pa naj bi v te kraje prenesla tudi del svojih javnih u-stanov in uradov. Ko smo navedli te negativne plati, ki so nujno spremljale nagel razvoj finskega gospodarstva, bomo omenili še nekaj drugih, bolj pozitivnih plati. Nagla urbanizacija, gradnja številnih cestnih mrež, motorizacija itd. vse to je privedlo do tako imenovane «premičnosti prebivalstva«, ki je še bofj izrazita, če jo primerjamo s prejšnjim stanjem nekdanjo statičnostjo. Finska je namreč zelo obsežna dežela z razmeroma maloštevilnim prebivalstvom in posamezna naselja ali zaselki so nekoč živeli povsem ločeni od sveta. Danes pa žive, v novih razmerah, nekako »skupno življenje«, ki je izbrisalo vse prejšnje lokalne značilnosti. V to vrsto sprememb bi mogli prišteti tudi pojav iz južnega dela Finske, to se pravi tisti predel dežele, kjer živi švedska manjšina, Švedov je na Finskem okoli 330.000, to se pravi oko.i osem odstotkov vsega prebivalstva Finske. Nekoč je ta še naj-bolj razviti del Finske živel bolj ločeno od ostalega dela dežele in švedski del finskega prebivalstva je bil tipičgn poslovni ali trgovski del vsega prebivalstva Fin- ske. Sedaj, ko je vse prebivalstvo Finske postalo, kot smo rekli, bolj ((premično«, bi mogel priti v nevarnost celo sam pacio-nalni obstoj švedske manjšine na Finskem. Toda v Helsinkih trdijo, da se to ne sme zgoditi. Ne glede na to, da je švedski del finskega prebivalstva nacionalno zaščiten, ker velja na Finskem švedski jezik prav enako, kot jezik večine, so v Helsinkih mnenja, da «mora švedska manjšina služiti kot most za stike Finske vsemi ostalimi skandinavskimi državami«. Finski javni delavec Christian Mehlen zatrjuje v nekem svojem članku takole: ((Tudi v finskih uradnih krogih se da-nes vsi jasno zavedajo, da predstavlja dvojezičnost veliko prednost in to čudovito pripomore kot protiutež proti nevarnosti, v katero je nagla urbanizacija spravila švedsko manjšino na Finskem.« Helsinki, na zelenjadnem trgu (Foto M. Magajna) Danes v Vidmu otvoritev novega centra Radia - TV Ni dolgo tega, ko je italijanska radijska in televizijska služba dobila v Trstu svoj nov zelo moderen sedež z vsemi mogočimi najsodobnejšimi napravami in vsestransko moderno opremo. Danes pa bodo v bližnjem Vidmu izročili svojemu namenu novi center radia in televizije, ki bo deloma nadomestil, deloma pa zamenjal prejšnje radijske in televizijske naprave na področju Furlanije. Za sedaj vršijo radijsko službo na srednji valovni dolžini popolnoma avtomatizirane radijske naprave, ki so instalirane v Ul. Pra-damano in ki imajo dva oddajnika z zmogljivostjo 2 odnosno 1 kW. Prvi služi za nacionalni program, drugi pa za drugi program. V aprilu leta 1957 je začela v Vidmu delovati prva televizijska prenosna naprava, ki so jo postavili v videmskem gradu. Leta 1960 pa so jo zamenjali z novim predajnikom, ki so ga povezali neposredno na koaksialni kabel, ki preko Vidma povezuje Padovo s Trstom. Ko pa se je leta 1961 začel tudi v Furlaniji uresničevati načrt za uvajanje drugega televizijskega kanala, so bili postavljeni o-snovni temelji za sedanji novi ali če hočemo izpopolnjeni center, katerega bodo danes izročili njegovemu namenu. Osnovni cilj v zvezi s postavitvijo novega centra v Vidmu je bil, da je treba v tem mestu postaviti , močan od- dajnik, da bi uporabniki mogli bolje ujemati drugi program, nadalje vzpostaviti nove povezave za izboljšavo posredovanja z drugimi televizijskimi napravami v Furlaniji in Julijski krajini, in končno, to, da bi se omogočila povezava tudi z Jugoslavijo za mednarodno izmenjavo programa. Vsi ti načrti so bili izvedeni in danes more novi center v Vidmu izpolniti namene, zaradi katerih je bil zamišljen in v kratkem bo omogočil, da se bo televizijski program mogel veliko bolje gledati tudi na goratem področju dežele. Zamisel je bila torej izpeljana in uresničena, toda delo ni bilo lahko. Predvsem ni bilo lahko najti primeren prostor, kjer naj bi ta center postavili. Videm je namreč v nižini in tudi okolica je ravninska. Zato so se strokovnjaki opredelili za postavitev železnega stolpa, ki služi hkrati kot nosilec nekaterih naprav in kot nosilec anten za oba televizijska ter za tri radijske programe z modulacijo frekvence. Da bi televizijska povezava bila možna v emeri Tol-meča in Trsta, je bilo treba televizijske antene postaviti najmanj 90 odnosno 70 metrov nad zemljo. Ostale naprave pa je bilo treba postaviti na višini med 45 in 50 metrov. V ta namen so na ustreznih višinah postavili na železnem stolpu dve kabini, do katerih vodijo stopnice in dvigalo. Predolga bi bila razlaga vseh tehničnih novosti- novega centra za radio in televizijo v Vidmu. Omenili bomo le nekaj osnovnih podatkov, ki nam bodo prikazali zunanji obseg del. Center zavzema v celoti površino 4.570 kv.m, poslopja, železni stolp in druge zazidane površine pa zavzemajo skupno 1880 kv.m površine. Poslopja za tehnične naprave zavzemajo celotno kubaturo 6465 ku- ................................................................................................iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiuiii...... PROTISLOVJA, KI JIH NOSIJO S SEBOJ NOVE RAZMERE Idealna žena in idealni mož na Poljskem v luči anketnih številk RAZPIS Založba Mladinska knjiga razpisuje za 100. številko ČEBELICE nagrado 300.000 dinarjev skupaj za tekst in za ilustracijo. Nagrajeni avtor teksta prejme 100.000 dinarjev in nagrajeni avfor ilustracije 200.000 dinarjev. .Nagrade se morejo podeliti ali samo za tekst ali samo za ilustracijo. Izvirni tekst naj obsega 4-6 tipkanih strani; ilustracije naj bodo štiribarvne, format cele strani je 16 x 19 cm, lahko so pa tudi polst ran ske ali manjše. Vse skupaj naj Lustracije predstavljajo 8 strani čebelice. Tekst je treba predložiti obenem z ilustracijami do 15. februarja 1965. Stota Čebelica bo izšla pred novim letom 1966. V primeru, da bi avtor ne mogel dobiti ilustratorja, se lahko udeleži natečaja s tekstom samo pod pogojem, da izroči tekst založbi do 15. decembra 1964. Rokopise in ilustracije naj avtorji oddajo anonimno. Do kaz lastništva rokopisa bo avtorjeva kopija oziroma osnutki za ilustracije. Predložene rokopise in ilustracije bo ocenjevala žirija, v kateri so profesor in kritik St ane Šimenc, pisatelj Polde Suhodolčan, učiteljica Milka Kovič, profesor1 in slikar France Mihelič in Zorka Peršič kot članica zalozbine redakcije. Poleg nagrade dobi avtor običajni avtorski honorar. Založba si pridržuje pravico do odkupa nenagrajenih del in do njihovega natisa. Nagrade bo založba objavila v dnevnem časopisju. Za pojasnila se obračajte na uredništvo založbe Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3. ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA ......„„..................................................................................................................miiiiiiiiiiiiiihhihi....iiihiiiiii....."»""...... GORIČANI SE ZE SEDEMDESET LET POGOVARJAJO PO TELEFONU... Kdo so bili prvi telefonski naročniki Danes je v goriški občini približno pet tisoč telefonskih naročnikov in njihovo število se vedno veča. Namestitev novega telefona danes ni lahka stvar: nanj Je treba čakati dolge mesece, ker je obremenjenost telefonskih kablov popolna in ker morajo u-službenci telefonske ustanove postavljati po celotnem mestu nove kable. Kakšna razlika s predvojnimi leti! Iz Gorice lahko telefoniramo naravnost v vse kraje Veneta ln ni več daleč dan, ko bomo lahko avtomatsko telefonirali v vse kraje države. Pred sedemdesetimi leti, ko so namestili prve telefone v našem mestu, ni bilo tako. Prvi telefon je zazvonil v Gorici 1. novembra 1894, torej pred sedemdesetimi leti. Dela pri ureditvi telefonskega omrežja v našem mestu so trajala več mesecev. Skupina delavcev Je delala pod strokovnim vodstvom Inženirjev Johna Štolfe in Roberta Car-rera. Napeljana sta bila dva glavna voda: eden Je vezal Južni kolodvor z Lennastjevim mlinom v | Solkanu, drugi pa trg pred stol- nico s tovarnami v Stražicah in v Podgori. Oba voda sta se združevala v glavnem poštnem poslopju, ki Je tedaj bilo v današnji Garibaldijevi ulici nasproti Verdijevega gledališča. Telefon je upravljala državna poštna uprava, že zaradi tega je bila telefonska centrala v poštnem poslopju, v katerem so namestili tudi telefonsko govorilnico. Povpraševanje po telefonih Je bilo ob tisti priliki zelo veliko, kajti v tistih letih se je o tem modernem dosežku dosti govorilo. Telefon so že Imeli v Trstu, na Dunaju in v drugih velikih avstrijskih mestih in Gorica Je bila tedaj zelo živo mesto. Cvetela je industrija, cvetel je turizem, kajti v Gorico so prihajali na oddih bogati ljudje iz severnih avstrijskih pokrajin, tu je bilo tudi precej vojaštva. Goriška telefonska centrala pa je imela na razpolago le 28 telefonskih številk in Je te porazdelila med glavne urade in med imovttejše meščane, ki so bili v tistem času skoro samo Italijani """"""■Minili,|„„„II„IIIM„I„I„|,I|IIII„|„U,|,|||,m...Hlinili.IIIHUIIIIU............................IIIIIIIIIIIIIIIIII.iiiiiiiiiim tujte^N (od 21.3. do 20.4.) Posve- ,se, z onimi, ki imajo več iz-dan„ ' kot vi. Nekoliko burno bo prl vas doma. -HC (od Wli r,Jocl 21.4. do 20.5.) Bodite ln vaše poslovno živ-oSpK® Imelo uspehe. Z ljubljeno n j,. ? delali načrte za bllž- bodočnost. la h„ CKA ,0d 21.5. do 22.6.) De 0r|r&viliVel-l-kO ln * težav0 Ra boste kovici1?' N* smete biti preveč lah-RAK ' • k<:’r sicer nasedli. (od 23.6. do 22.7.) Preveč kn~“I sto tn (o vas bo stalo ve-o žrtev. Neka oseba se močno ste ln to vas bo stalo ve za vas. »»Udh. iod 23.7. do 22.8.) Vse po 0<** *i vam prihajajo, niso iskre- ne. Izbirajte zato previdno. Majhen spor, ki pa ne bo prijeten. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Možni so uspehi, toda ne kaže preveč dobro. Ne spuščajte se v hazardne Igre in podobno. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Veliko časa boste izgubili v nepotrebnih polemikah. Tudi v družini bo šlo kaj narobe. ŠKORPIJON (od 24.10, do 22.11.) Razpoloženi boste ca ureditev ne- kega perečega in zapletenega vprašanja. Pomirili se boste z neko osebo. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Neka nekompetentna oseba vas bo spravila v zagato. Cernu vzbujate ljubosumnost, ko ni potrebno. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Poslovni tekmec vas bo skušal spod nesti. Zaupanje v ljubljeno osebo bo poplačano. VODI ■DNAR (od 21.1. do 19.2.) Več podjetnosti in odločnosti in načrt boste izpeljali. Prijetno srečanje, ki vas bo spravilo v dobro voljo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) S svo jim dinamizmom boste opravili na logo, ki pa ne bo lahka. Neki prijatelj vas bo pustil na cedilu. ali Nemci. Zaradi tega ne najdemo med prvimi naročniki imen slovenskih trgovcev ali odvetnikov, ki jih je takrat bilo kar precej. Prvi naročniki so bili naslednji: štev. 1 javna govorilnica na južnem kolodvoru; štev. 2 mestna plinarna; štev. 3 urad Assicura-zioni Generali; štev. 4 lekarna Kuerner; štev. 5 kavama Teatro; štev. 6 Bombig Giorgio; štev. 7 trgovinska zbornica;- štev. 8 Mu-litsch Giuseppe; štev. 9 pisarna mlina v Stražicah; štev. 10 deželni odbor; štev. 11 Vilat Antonio; štev. 12 lekarna Pontoni; štev. 13 Pietro Venuti; štev. 14 tiskarna Patemolll; štev. 15 Michlstaedter Alberto; štev. 16 Jona A. V.; štev. 17 Steiner Ignazio; štev. 18 Pau-lettig Andrea; štev. 19 Orzan Antonio; štev. 20 Valentinuzzi Carlo; štev. 21 bratje Bolafflo; štev. 22 Holzer Ernesto; štev. 23 Wanek; štev. 24 Lenassi Odone; štev. 25 Uccelli Pietro; štev. 26 tvrdka Rltter, Rittmeyer in Comp.; štev. 27 papirnica v Podgori; štev. 28 javna govorilnica v poštnem u-radu. Lastniki telefonov so se lahko pogovarjali samo med seboj v mestu. Sele takrat so začeli s pripravami za gradnjo telefonske mreže, ki bi vezala Gorico s Tr stom In z Dunajem in mnenja so bili, da bi- bila zveza možna že naslednjo pomlad. Telefonski pogovor v Javni govorilnici je veljal deset krajcarjev za tri minute pogovora. Izvedba pa ni bila najboljša, kajti iz tedanje »Soče« posnemamo, da je bilo med pogovori moč slišati pogovor tretjih oseb. Nekaj dni pozneje, 10. novembra, so dodali prvim še dva naročnika: štev. 29 Je dobila lekarna Cristofolettl, štev. 30 pa dr. Edoardo Seitz. MARKO VVALTRITSCH Poljak bi raje videl, da bi njegova žena bila doma. hkrati pa mu ni odveč njen zaslužek - Kako vplivajo na miselnost različna okolja - Bolj sodobne ženske kot moški VARŠAVA, oktobra. — Na Poljskem je položaj ženske že dolgo predmet raziskovanja sociologov in publicistov. O tej temi je bilo objavljenih že več znanstvenih študij; več poljskih časopisov pa je izvedlo ankete o «2erii na domu in 'ha delu«, «Kakšna je idealna ženska« in podobnem. Ankete in študije so odkrile najrazličnejša mnenja, seveda v odnosu na okolja, v katerih so bile izvedene. Na Poljskem je šest milijonov žensk v starosti med 20. in 50. letom. 75 odstotkov teh žensk je zaposlenih. Ce vzamemo problem v celoti, se je večina žensk in tudi večina moških v raznih anketah opredelilo proti zaposlitvi ženske, hkrati pa se je vsaj v anketah precejšen del ljudi sprijaznil s tem dejstvom, kajti ženska mora tudi služiti in to ali zaradi tega, ker moževi dohodki še ne zadoščajo za vzdrževanje družine, ali pa zato, ker plača ženske omogoča nadaljnji dvig življenjske ravni. V znanem tekstilnem centru Poljske Lodžu so z anketo ugotovili, da je 90 odstotkov anketiranih moških za to, da ženska dela, vendar pod pogojem, če nima mladoletnih otrok. 88 odstotkov anketiranih moških se je opredelilo za enako plačo ženske s plačo moškega. Kar 64 odstotkov anketiranih žensk meni, da morejo ženske zavzemati vodilna mesta, toda ne v proizvodnji, pač pa v raznih drugih ustanovah. Takšno gledišče o zaposleni ženski se tolmači s tem, ker gre v tem primeru za tekstilno industrijo, torej za proizvodno panogo, ki je najprimernejša za zaposlitev ženske. Takšno mnenje se postavlja tudi v zvezi z miselnostjo v Lodžu, kot klasičnem centru tekstilne industrije. V mnogih drugih industrijskih središčih pa je prišlo do izraza povsem drugačno mišljenje. Sljonsk na primer je prav tako staro industrijsko središče, kakršen je Lodž. Toda tu se je večina anketiranih moških in žensk izrazila za ((tradicionalno družino«, to se pravi za družinske odnose, kjer je en sam hranitelj, to je mož. Podobno mnenje je mnenje varšavskih delavcev, ki sicer pristajajo na to, da dela tud' žena, ker k temu silijo razmere, vendar pa večina varšavskih delavcev ne smatra tega kot dobro alj celo idealno rešitev. Takšno mišljenje izhaja iz značaja teh središč, v katerih je strnjena velika kovinska industrija, v katerih je veliko rudnikov ni topilnic, pa tudi močna kemična industrija, torej industrijske dejavnosti, ki zahtevajo mnogo večjo fizično moč. Z druge strani pa tako moški kot ženske menijo, da je za Ionsko mnogo teže, če mora delati v podjetju ali ustanovi in hkrati tudi voditi gospodinjstvo. Iz anketnih podatkov zvemo, da zaposlena ženska dela pogosto, če vzamemo v poštev poklicno de- lo v podjetju ali ustanovi ter gospodinjsko delo na domu, po 14 in celo 16 ur na dan. V zvezi s tem so se mnogi moški v anketi izjasnili, da so proti profesionalni zaposlitvi žene, ker morajo prav zaradi tega često prevzeti nase del domačih, gospodinjskih opravkov. Z druge strani pa so se prav isti* moški o-predelili za zaposlitev ženske, kajti njen zaslužek omogoča izboljšanje materialnih razmer v družini. Negativna plat zaposlitve se namreč krije s pozitivno platjo dohodkov. Čeprav se kljub vsemu večina moških in žensk opredeljuje proti zaposlitvi ženske v tovarni ali ustanovi; to še ne pomeni, da bi moški, ki so proti zaposlitvi ženske, žensko podcenjevali odnosno jemali žensko kot nesposobno za zavzemanje mest v tovarni ali ustanovi, kot delavk ali v vodstvu podjetja,' odnosno ustanove. Nasprotno, pravzaprav so moški tisti, ki bolj cenijo spo-stbnosti ženske kot ženske same. Tako se je na primer na vprašanje, kakšna naj bo izobrazba ženske v odnosu na izobrazbo moža, za nižjo izobrazbo izjasnilo 26 odstotkov anketiranih žensk in komaj dva odstotka moških. Prav tako le štirje odstotki žensk smatra, da mora ženska imeti višji položaj od moškega v službi, vtem ko se je kar 17 odstotkov moških izjasnilo za to, da naj ima ženska višji položaj od moškega. Glade ostalih odlik ((idealne ženske« so si mnenja med anketiranimi moškimi in ženskami precej blizu. 78 odstotkov anketiranih žensk in 76 odstotkov anketiranih moških se je izjasnilo za ((tradicionalni vzorec« ženske, ki da mora imeti sledeče odlike: mora biti dobra in varč- na gospodinja, ona mora skrbeti za dom, mora biti praktična, ona mora skrbeti in vzgajati o-troke, 'ter mora biti možu — zvesta. Ko pa gre za lik »idealnega moža«, kar 76 odstotkov anketiranih Poljakinj ne misli več, da je glavna odlika ((dobrega moža« v tem, da je hranitelj in poglavar družine, pač pa da pomaga ženi — gospodinji. Moški pa so glede tega bolj konservativni od žensk, kajti kar 64 odstotkov anketiranih Poljakov se je izjasnilo, da je glavna odlika moža v tem, da je hranitelj in poglavar družine, dočim jih je komaj osem odstotkov takšnih, ki smatra za potrebno, da tudi mož v družini opravi del gospodinjskih nalog, da torej pomaga svoji zaposleni ženi pri njenih domačih opravkih in delih. Toda eno je mnenje, ki ga nekdo izrazi v takšnih anketah, drugo pa je realnost vsakdanjega življenja. Podatki, ki se tičejo delavcev v industrijskem centru v Lodžu, dokazujejo sledeče: pretežni del moških pomaga svojim ženam v opravljanju gospodinjskih del, celo pri tako značilnih »ženskih« delih, kot so pospravljanje stanovanja, kuhanje in skrb za o-troke. To je v anketi, ki so jo izvedli v Lodžu potrdilo kar 80 odstotkov anketiranih žensk. Novi 150 tri visoki stolp videmskega radio-televizijskega centra, ki ga bodo danes svečano odprli K. DAVIDOVIČ bičnih metrov, kubatura stanovanjskih poslopij pa znaša 2050 kub. metrov, v celoti torej 8515 kub. metrov prostornine. Morda bodo še bolj značilni podatki v zvezi s samim stolpom: stolp tehta v celoti 250 ton, visok pa je le 50 cm manj kot 150 metrov, seveda vštevši sem antene. Televizijski predajnik za nacio-nalnj program odnosno za prvi kanal ima zmogljivost 200 W. Kot rezervo pa imajo v centru še en predajnik z enako zmogljivostjo odnosno močjo. Toda učinkovita zmogljivost tega predajnika se zaradi antene poveča na 2 kW. Predajnik za drugi program odnosno kanal ima zmogljivost 10 kW, toda njegova dejanska zmogljivost odnosno moč znaša, na račun antene, približno 140 kW. Predajnikl za modulacijo frekvence za vse tri radijske programe imajo moč enega kilovata vsak, ob teh treh pa je še tako imenovani rezervni predajnik za posebne oddaje. Na račun antene se moč posameznega predajnika poveča na 8 kW. !§§! N nn^i m TOREK, 27. OKTOBRA 1964 Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11 JO Šopek slovenskih; 11.45 Neapeljski motivi; 12.15 Pomenek Armando Trovajoli; 22.40 Mozartov nokturno. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital, morjih; 8.30 , PO.M« ii.» .. Otonih jj*K EPSSKi Tm S sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 17.00 Ansambel Franco Vallisneri; 17.20 Glasbeni kaleidoakop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobna ital. glasba; 18.50 Louis-Armstrong in Harry James; 19.15 Pisani balončki; nato Znani motivi; 20.00 Šport; 20.30 Kromatična fantazija; 21.30 Slovenske novele; 22.00 Pianistka C. Lenuzza; 22.20 Ples; 23.00 Tržaški motivi. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; Slovenija 8.05 Veseli planšarji; 8.25 Lahka glasba; 8.55 Radijska šola; 9.25 Iz francoskih oper; 9.45 Zvočne miniature; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Kmečka univerza; 12.15 perna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodne pes- Tenorist Ludvik Ličar; 12.30 Iz m ’ oVi JiLIelod 6j !n L0??8?-06’ koncertov in simfonij; 13.30 Pripo- 11.45 Skladbe za godala; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Literarna rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.25 Simf. koncert; 18.50 Astrofizika; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Rolaux-Cherubini: '(Lodoiskan. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Poje glasbeniki; 14.00 Prvo dejanje tro-dejanke Itala Sveva: »Un marlto«. Koper 7.15 Jutranja glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Operna glasba; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove pesmi; 11.00 Vesela glasba; 12.00 Danes v glasbi; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbeni kok-tall; 15.15 Popevke; 15.35 Koncert; ročajo vam...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Nova pesmica; 15.30 V torek na svidenje; 16,00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Zabavna glasba; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Flavtist Boris Čampa; 20.20 Radijska igra; 21.20 Serenadni večer; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Simfonični koncert. Ital. televizija 14.00 Teniško prvenstvo; 18.00 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.45 Popevke; 14.00 Sola in življenje; 14.20 Harmonikarski orkester «Kajuh»; 14.55 Slov. narodne; 15.00 Za oddih in razvedrilo; 15.45 Domači ansambli; 16.00 Glasbeni paberki; 16.35 Torkov zmenek; 17.00 Pevci, ki jih imate najraje; 17.40 Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL; 19.00 Betty Curtis; Honegger ln Ibert; 22.15 Radijska lt.SO Prenos RL; 22.16 Ansambel črtica; 22.45 Glasba danes. 16 00 Rapsodija; 16.50 Ital. narod- Program za najmlajše; 19.00 Dnevne pesmi; 17.00 Filmske novosti; ni£» i®15 kiparstvo ln 17.35 Ljudska enciklopedija; 18.35 "hitektura, 19 50 Plastične snovi; Enotni razred; 18.50 Vaši Izbran- 3°;ls Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 ci; 20.00 I-obka glasba; 22.15 Jazz. Fllm «Desiderami»; 23.00 Dnevnik. Ul II. KANAL lil. program 21.00 Dnevnik; 21.15 Potovanje 18.30 Pregled nemške kulture; po Kitajski; 22.05 Operni koncert; 18.55 Gradbenik Le Courbusier; 22.35 TV zgodba: «Poklic gospo-19.15 Tuji periodični tisk; 19.80 da Picarria« Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Jug. televizija NI SPOREDA. 27. oktobra 1964 Vreme včeraj: naj višja temperatura 12.6, najnižja 9.5, ob 19. uri 11.3; zračni tlak 1012.2 neredno stanoviten, vlage 60 odst., veter severovzhodnik 48 km s sunki 108 km, nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 16 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 27. oktobra Antonija Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 17,00. Dolžina dneva 10.23 L-una vzide ob 22.30 in zatone ob 13.32 Jutri, SREDA, 28. oktobra Simeon V NAVZOČNOSTI ZASTOPNIKA VLADE MINISTRA SPACNOLLIJA Svečanosti ob 10-letnici povratka Italije v Trst Polaganje vencev pri spomeniku pri Sv, Justu, vojaška parada in govori na Trgu Unitd ter otvoritev razstave «Trst 1954-64: deset let dela» Prvi je spregovoril tržaški župan Franzil, ki je dejal, da je odrezanost Trsta od Italije imela tudi resne posledice za splošni mestni razvoj in da moramo gledati na datum priključitve ne samo kot na zgodovinski datum, temveč kot datum nadaljnjih možnosti razvoja. Omenil je razne ukrepe v korist gospodarstva ter dejal, da je treba zagotoviti možnosti, da bo Trst kot središče dežele lahko izvršil tiste naloge, ki mu jih je zadal njegov geografski in zgodovinski položaj. Nato je spregovoril minister Spagnolli, ki je med drugim dejal, da je lahko ljubezen de domovine tudi učinkovito sredstvo povezave oseb različnega jezika in različnih tradicij, kadar se uspe in kadar se hoče priznati vsebino vzvišenih občutij bi kakovosti. Minister je tudi dejal, da mora Trst s svojimi napori in pametnim delovanjem prispevati za ideale združene Evrope in pomir-jenja na Jadranu, tako da lahko sicer različni narodi, ki pa so si blizu, ustvarijo ozračje demokratične solidarnosti, človečanske pogoje, da se razumejo in da sodelujejo. Svečanost na Trgu Unita se je zaključila z vojaško parado. Ob zvokih karabinjerske vojaške godbe so mimo tribune s predstavniki oblasti korakali: najprej četa karabinjerjev, katerim je sledil oddelek pripadnikov vojne mornarice, bataljon 151. pehotnega polka, skupina «Pie-rn.onte oavalleria» in skupina 14. artilerijskega regimenta. Parado sta zaključili dve četi bersaljerjev, ki sta tekli mimo tribune, medtem ko so trg preletela vojaška letala. Govor župana in ministra Spa-gnollija je motila skupinica fašističnih pobalinov, ki so nato skušali prirediti protestno demonstracijo, ki pa se je bedno končala, saj so zbrali komaj nekaj sto kričačev, ki so vpili znana gesla proti Sloven cem in peli sramotilno popevko na račun predsednika Jugoslavije. S Tiga Uniti so se usmerili proti Trgu Sv. Antona Novega in nato — Ee v znatno zredčenem številu — proti spomeniku Rossettija, kjer se je njihov junaški pohod ob splošnem bojkotu ogromnega dela šolske mladine in javnosti praktično končal. Ob 12. uri pa so ob prisotnosti oblasti svečano otvorill na velesejmu razstavo -(Trst 1954 — 64; deset let dela«. Uvodni govor je imel predsednik centra za gospodarski razvoj Padoa, ki Je dejal, da je center uredil to razstavo po nalogu vladnega komisarja dr. Mazze in da skuša razstava prikazati gospodarski razvoj Trsta v zadnjem desetletju. Ugotovil je, da je bilo mnogo narejenega in da je občuten splošen napredek, pa čeprav marsikaj še ni bilo narejenega in da je v pozitivnih naporih za splošni razvoj pomenil povratek italijanske uprave pomemben korak. Minister Je v svojem govoru orisal tržaški gospodarski razvoj in povezanost tržaškega pristanišča s splošnim geopolitičnim okoljem. Svoja izvajanja je zaključil z ugotovitvijo, da ukinitev vladnega generalnega komisariata in ustvaritev dežele Furlanije — Julijske krajine zastavlja nova vprašanja in nove naloge, da pa istočasno ustvarja tudi nove možnosti za rešitev teh vprašanj. V tej zvezi je tudi dejal, da je Trst prav gotovo na robu države, vendar to samo, če gledamo z ozkega zornega kota, če pa naš pogled usmerimo v perspektivo združene Evrope, in to ne samo šestih ali trinajstih držav temveč v Se širšem okviru, potem vidimo bodočnost Trsta tudi v tistih dejavnostih, ki so sedaj v težavah, ki pa so bistvena lastnost Trsta. HiiilllillluiilliiilinniiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiHliiiHiniiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiliiMlliiiiiiifliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiniiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiiitiiMiiiiiliiiliitiiiiiniiiiiiiiiiiiiinmuiiiiiiiiiniiiiliiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiHiiieiiiiiiiiuiiiiiiititiimiiiiiiliiMHiiiitliiiil Minister Spagnolli govori ob otvoritvi razstave na velesejmu v prisotnosti najvišjih predstavnikov oblasti Ob deseti obletnici povratka italijanskih čet v Trst, ki so se vrnile na osnovi londonskega sporazuma, je bilo včeraj v Trstu več uradnih svečanosti, katerih se je v imenu vlade udeležil minister za trgovinsko mornarico sen. Spagnolli. Svečanosti so se pričele s cerkvenim obredom v katedrali, med katerim je govoril nadškof Santin. Nato sc predstavniki občine, vladnega komisariata, pokrajine in beneške občine položili vence na spomenik padlih, kjer so imeli častno stražo pripadniki 33. artilerijskega polka «Fol-gore«. Osrednja svečanost je bila dopoldne na Trgu Unita, kjer je bila pripravljena za predstavnike oblasti svečana tribuna pred njo na trgu pa zastopani različni rodovi vojske. Ob 10.43 so prinesli na trg zastave različnih italijanskih občin in združenj, nato pa so ob 10.45 dvignili italijansko in tržaško zastavo na jambora. OB 26. OKTOBRU Pismo Berzantija županu Franzilu Ob proslavi desetletnice povratka italijanske uprave v Trst je deželni predsednik Berzanti poslal županu Franzilu pismo, v katerem izraža tržaškemu mestu solidarnost vse dežele, zlasti pa deželne uprave. «Rojstvo dežele s posebnim statutom — pravi Berzanti — predstavlja skoraj dopolnitev 10-Ietnega dela, da se zagotovijo tržaški pokrajini vedra in plodna prihodnost v okviru domovine ter pogoji za njeno dokončno obnovo in nujni socialni in gospodarski razvoj.« Seja deželnega sveta Jutri ob 10. uri bo se.ia deželnega sveta. Prvo uro seje bodo na vrsti vprašanja in interpelacije svetovalcev, nate pa se bo začela razprava o spomenici deželnega odbora, ki nakazuje deželne zahteve in potrebe v okviru vsedržavnega petletnega gospodarskega načrta. Protestna stavka pristaniških delavcev Italijanska federacija pristaniških delavcev CGIL v Trstu je napovedala včeraj enourno stavko od 11. do 12. ure v znak protesta proti izjavam ministra za trgovsko mornarico glede ponovne uvedbe tako imenovanih ((funkcionalnih avtonomij« tudi v našem mestu. Pristaniški delavci se namreč v vsej državi borijo proti tem avtonomijam, ki jim odžirajo delo, saj se podjetja; ki jih dosežejo, poslu KONGRES OBRTNIKOV IZ VSE DEŽELE Obrtniki zahtevajo uvedbo patenta in ustanovo za razvoj Sprejeta resolucija z zahtevami obrtnikov - Zagotovila deželnih odbornikov Tripanija in Giusta o podpori obrtništvu žujejo lastnih delavcev za razkladanje in nakladanje ladij, namesto da bi' prepustili to delo delavcem | javnosti in k povečanju proizvod-pristaniških družb. t nosti v obrtniških podjetjih. Kar V nedeljo je bil v Trstu prvi kongres obrtnikov iz Furlanije-Ju-lijske krajine, ki se ga je udeležilo okrog 1.000 obrtnikov iz vse dežele. Poleg voditeljev šestih obrtniških združenj iz Trsta, Tržiča, Gorice, Vidma, Pordenona in Sa-cileja, ki so vključena v deželno zvezo obrtnikov, so se udeležili kongresa tudi deželni odborniki Tripani, Comelli in Giust ter predstavniki občine, pokrajine in vladnega komisariata. Namen kongresa je bil predvsem obravnavati vprašanja obrtništva v luči gospodarskega načrtovanja za Furlanijo-Julijsko krajino. Kongres se je začel s poročilom predsednika deželne federacije Di Nataleja, ki je poudaril važnost obrtništva v okviru deželnega gospodarstva, saj je v deželi 23.000 obrtniških podjetij, ki zaposlujejo nad 65.000 oseb. Sledili sta dve strokovni poročili. Videmčan Marovatti je govoril o potrebi ustanovitve ustanove za razvoj obrtništva, ki bi razpolagala z zadostnimi sredstvi in napravami in ki bi morala pomagati obrtniškim podjetjem na gospodarskem, Strokovnem in proizvodnostnem torišču. Tržačan dr. Alesani pa je poročal o kreditih obrtnikom, pri čemer so zaželene razne olajšave, ki bi pripomogle k pospešitvi de- se samega Trsta tiče, je dr. Alesani dejal, da obstaja že od leta 1950 kreditni odsek za obrtništvo pri Tržaški hranilnici, ustanovljen z odlokom bivše ZVU. Od tega kreditnega odseka so dobili tržaški obrtniki doslej že za 1 milijardo posojil z nizko obrestno mero. Dr. Alesani je dejal, da bi morali ustanoviti podoben kreditni odsek, ki bi deloval za vso deželo. Zatem je prišla na vrsto razprava, v katero je poseglo okrog 15 kongre-sistov. Po razpravi je spregovoril glavni tajnik vsedržavne zveze obrtnikov Mario Germozzi. V odgovoru na razne ugotovitve v razpravi se je dotaknil tudi vprašanja uvedbe obrtnega patenta, ki naj bi dokazoval resnično kvalifikacijo in strokovno usposobljenost lastnikov o-brtniških podjetij. Deželni odbornik za finance dr. Tripani je dejal, da bo njegovo odborništvo v mejah svojih možnosti podprlo razne zahteve obrtnikov. Odbornik za delo in obrtništvo Giust je orisal stališče deželnega odbora glede posegov v prid stroki ter rekel, da so mnoga vprašanja, ki so jih orisali na kongresu, že vključena v program deželnega odbora. Izrekel je prepričanje, da bodo začeli reševati nekatera izmed teh vprašanj že v prihodnjem letu. Omenil je tudi potrebo, da se reši vprašanje de- TRŽAŠKI RAZGOVORI MINISTRA ZA TRGOVSKO MORNARICO Za naše pristanišče je bistveno da si ustvari širše zaledje Minister Spagnolli pogreša v tej zvezi «pobud od spodaj» Razgovarjal se je tudi s predstavniki pristaniških delavcev Popoldne se je minister za trgovinsko mornarico Spagnolli sestal na prefekturi s predstavniki tržaškega gospodarskega življenja in predvsem z zainteresiranimi pri pristaniškem prometu. Za predsedniško mizo so poleg ministra sedeli še župan dr. Franzil, vladni komisar dr. Mazza, predsednik dežele Berzanti in poveljnik pristanišča gen. Bataglieri. Minister je uvodoma dejal, da se je dalj časa zadržal v razgovoru s predstavniki pristaniških delavcev (ki so tudi včeraj stavkali), ki so mu obrazložili svoje stališče in ki so navedli vrsto veljavnih ugotovitev, ki so na liniji reševanja perečih pristaniških vprašanj. Nato je minister dejal, da je treba tržaška vprašanja vključiti v širši Jadranski okvir, pri čemer je treba upoštevati da so sredstva omejena. Zato je treba uveljaviti strogo načelo produktivnosti in imeti pogum, da se mnogim reče ne. Celotni promet Je treba namreč osredotočiti na tista pristanišča v Italiji, ki imajo za to najboljše pogoje in sredstev se ne sme neproduktivno razdrobiti. V tem okviru pa je za jadranska pristanišča in zlasti za Trst in Benetke bistveno, da se razbije alpsko pregrajo in ustvari širše zaledje. V tej zvezi je minister izrekel tudi nekaj kritik, češ da se ne čuti «od spodaj« dovolj pobud. Glede pomorskih prog je minister dejal, da sedaj posebna tehnična komisija, v kateri so predstavniki IRI. FINMARE in drugih družb, proučuje stroške posameznih prog. V proračunu za prihodnje leto je zagotovljenih skoro 50 milijard lir za subvencionirane pomorske zveze in bo komisija izdelala sedem možnih rešitev: od najbolj ekonomičnih do rešitev, ki u-poštevajo kompleksno reševanje vprašanja. Na vprašanje predsednika tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassija glede položaja ladjedelniške industrije, je minister pojasni), da je 30. junija zapadel stari zakon o pomoči ladjedelnicam. Ministrstvo je sedaj sestavilo in uskladilo z drugimi ministrstvi dva nova zakona. Tako se poseben zakon nanaša na tiskalne olajšave pri gradnjah ladij in ta zakon nima določenega roka trajanja ter je izključno let, pri čemer pa so morali ta zakon uskladiti z določbami rimske pogodbe in Evropske gospodarske skupnosti, kjer je prodrlo italijansko stališče, da je treba podpreti ladjedelniško industrijo, ki se mora boriti z ostro japonsko konkurenco. Za vmesno razdobje drugega polletja letošnjega leta pa bodo v sodelovanju z vladnim ministrstvom našli potrebnih deset milijard lis za kritje nastalih stroškov. V tej zvezi ministrstvo zagovarja stališče, da je treba pri tem finansiranju upoštevati tudi ladje, ki so jih pričeli graditi v razdobju, ko še ni bilo ustreznega zakona. Pri izvajanju zakona o finansiranju bo ministrstvo izvajalo nadzorstvo, da se postopoma uredi položaj ladjedelnic. Izbrati je namreč treba ladjedelnice, ki jih je treba modernizirati in specializirati in istočasno tudi ladjedelnice, v katerih bo treba proizvodnjo preusmeriti v drugo smer in torej prenehati z gradnjo ladij. Upoštevati je namreč treba, objektivni položaj, da je zmogljivost italijanskih ladjedelnic občutno višja kot pa lahko dobe naročil. V diskusijo so nato posegli razni predstavniki. Predsednik industrij-cev Doria se ie zanimal za konkurenco drugih pomorskih prog. Predstavnik trgovcev Gabrieli je podčrtal nujnost, da Trst posluje z istimi pogoji, kot druga italijanska pristanišča. Predsednik pokrajine Berzanti Je dejal, da je bistvo vprašanj v ureditvi zvez, za kar se bo odločno zavzela deželna u-prava. Prav tako je tudi pomembna okrepitev rednih pomorskih prog, ter prispevek ministrstva, da se v Trstu zgradi naftovod. Predstavnik špediterjev Gropaiz je orisal težaven položaj spedicijskih podjetij, ki so prisiljena odpuščati zaposlene, ker se je znižal promet. Zaključne besede pa je spregovoril župan, ki se je ministru zahvalil za njegovo prizadevanje pri reševanju konkretnih vprašanj tržaškega pristanišča. Spomenica PSDI o tržaški luki Deželno tajništvo PSDI Je izro- notranjega značaja. Drugi zakon. čilo včeraj ministru trgovske mor-pa predvideva finansiranje v viši- narice Spagnolliju kritično »pomeni 20 milijard lir za naslednjih pet I nico o tržaškem pristanišču. Social- NESREČEN ZAKLJUČEK POPOLDANSKEGA IZLETA Mlada jamarja padla v jamo ker so tovariši spustili vrv Eden je padel 3 m, drugi pa 8 m globoko Oba so rešili poškodovana šele gasilci z Opčin Strastno zanimanje za speleologl-Jo in plezanje po jamah bi bilo kmalu usodno za dva dijaka, ki sta se včeraj popoldne okrog 16.30 v skupini prijateljev podala na popoldanski izlet združen s spustom v jamo. 16-letni Adriano Benes iz Ul. San Marco 39 m 14-letni Bruno Norbedo Iz Ul. D’Alviano 19/1 sta skupaj s prijatelji odšla na Draščo, kjer sta se spustila v neko Jamo. Vse Je šlo v najlepšem redu, dokler se skupina fantov ni začela vzpenjati na površje. Privezali so sl vrvi In v navezi začeli plezati po strmi steni Jame. Vsi so bili ze zunaj, le Benes in Norbedo, ki je bil zadnji sta bila še v Spil ji. Na površju pa je prijateljem nenadoma zmanjkalo moči, da bi zadržali vrv in so Jo spustili še preden sta Benes in Norbedo dosegla rob Jame. Oba sta padla v globino, Norbedo s treh metrov, Be- nes pa z osmih metrov višine. Na srečo sta padla na dno, ki je bilo pokrito z visokim blatom, sicer bi nesreča lahko imela hujše, če že ne smrtne posledice. Prijatelji so ponesrečencema hoteli pomagati, ker pa jim ni uspelo, so poklicali gasilce s postaje na Opčinah, ki so se morali truditi približno dve uri, preden so fanta potegnili na površje. S svojim rešilnim avtom so gasilci fanta prepeljali v bolnišnico, kjer so Benesa sprejeli na ortopedski oddelek zaradi hudega udarca po desnem komolcu z verjetnimi kostnimi poškodbami, udarca po hrbtu in ran po spodnjih udih. Benes se bo moral zdraviti od 30 do 40 dni. Norbedu so v bolnišnici nudili samo prvo pomoč in bo okreval v C dneh. Pobil se Je samo po levi roki in laže ranil po levem sencu. SPOROČILO POKRAJINSKE UPRAVE Delo pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso v avgustu Nobenih večjih prekrškov pri prodaji mleka, sirov in olja - Pomoč nezakonskim otrokom Pokrajinska uprava sporoča, da je pokrajinski laboratorij za higieno in profilakso napravil v avgustu 207 raznih analiz, od katerih 192 kemičnih ter 15 mikroskopskih. Isti laboratorij je v avgustu stalno nadzoroval vodovodno omrežje, analiziral vodo vodnih priključkov na pomolu VI ter pregledal vodovodne naprave v Nabrežini, Križu in štivanu. Pri nadzorovanju mleka so ugotovili, da dva vzorca nista ustrezala predpisom, ker je bilo mleko preveč posneto in ni vsebovalo predpisane količine maščobe. Vsi pregledani vzorci sira in jogurta pa so bili v redu. Tudi pri pregledu raznih vrst olivnega in semenskega olja niso ugotovili nobene nepravilnosti in so vse vrste ustrezale predpisom. V avgustu se je nadaljevalo strogo nadzorstvo zdravstvenih nadzornikov tudi v okoliških občinah. V vseh šestih občinah so zdravstve- . ......... ni nadzorniki opravili 21 obiskov, bivalo hrano 23 otrok. demokratski dokument omenja tudi mednarodno funkcijo pristanišča ter zahteva, na.) se statut bodoče pristaniške ustanove ravna po vzorcu genovskega pristaniškega konzorcija in severnih pristanišč. Spomenica pa še posebno zahteva, naj ae obnovijo proge državnih plovnih družb za Daljni vzhod. Spomenico je orisal ministru podpredsednik deželnega odbora prof. Dulci, ki ga je opozoril, da je nujno potrebno poskrbeti, da bosta motorni ladji «Asia» in «Vic-toria« Tržaškega Lloyda, ki vozita na brzi progi proti Indiji in Daljnemu vzhodu, imeli Trst za svoje izhodiščno pristanišče. Prof. Dulci je dejal, da so doslej navedeni razlogi, s katerimi so zakasnili prehod omenjenih dveh ladij iz Ti-renskega v Jadransko morje, le pretveza. ................................................................ HUDE POSLEDICE PRVE JESENSKE BURJE Kostanj treščil na taksi: šofer zaradi poškodb umrl Tudi obe potnici so sprejeli v bolnišnico ■ Številni padci z raznimi kostnimi zlomi - Mnogo dela tudi za gasilce 358 pregledov raznih živilskih predmetov, od katerih so jih 16 poslali kemičnemu laboratoriju. Poleg tega so zaplenili 141 5-kilogramskih škatel jugoslovanske šunke, ker so ugotovili, da so se pokvarile proteinske snovi. Pokrajinska uprava se ukvarja tudi s socialnim skrbstvom, zlasti za pomoč nezakonskim otrokom odnosno otrokom, ki so jih priznale samo matere. Tem je bila razdeljena pomoč v najrazličnejših o-blikah. V pokrajinskem zavodu za matere in otroke v Barkovljah je bilo v septembru 34 otrok; v zavodu «Sergio Laghi« jih Je bilo skupno 71 (51 dečkov in 20 deklic); mlajši otroci iz zdravstveno-peda-goškega zavoda pa so se vrnili iz kolonije v Gradežu. Poleg tega je pokrajinska uprava tudi v septembru delila posebno hrano revnim in bolehnim otrokom v pokrajinski otroški menzi v Ul. Gambini, kjer je dnevno do- lovne pogodbe uslužbencev obrtniških podjetij. Nato je podrobno orisal zahteve, ki so navedene v spomenici v zvezi z vsedržavnim petletnim načrtom, o katerem sedaj razpravljajo v deželnem svetu in ki predvideva, da je treba v bodočih petih letih nuditi obrtništvu 13 milijard hr za razne njegove potrebe. V imenu trgovinske zbornice je pozdravil kongresiste Frandoli. Na koncu so sprejeli sklepno resolucijo, ki povzema glavne zahteve obrtnikov v zvezi z vsedržavno zakonodajo in z bodočimi posegi dežele. Med drugim zahteva resolucija ustanovo za razvoj obrtništva, uvedbo patenta o poklicni sposobnosti in večje možnosti kreditiranja obrtniških podjetij. Popolnoma uspela stavka kamnarjev Včerajšnja 24-urna pokrajinska stavka kamnarjev je popolnoma u-spela, saj so se je udeležili delavci skoraj stoodstotno po vseh kamnolomih na Tržaškem. V Nabrežini so se delavci zbrali na enotni skupščini, na kateri so razpravljali o položaju in sprejeli nadaljnje sklepe glede borbe za uresničenje svojih zahtev. Kot smo že pisali, so delavci pripravljeni tudi na ločena pogajanja s posameznimi podjetji, če pristanejo na seznam zahtev, ki so ga sestavila osrednja sindikalna vodstva te stroke. SLOVENSKI KLUB vljudno vabi na etnografsko predavanje Vladimira Klemšeja o temi «DOMACA OBRT NA SLOVENSKEM« Predavanje bo ponazorjeno z recitiranjem stanovskih narodnih pesmi. ... . Predvajanje v ((Gregorčičevi dvorani« v Ul. Geppa bo danes, torek 27. ob 20.30. SKGZ PRIREJA ZIMOVANJE ZA OTROKE Slovenska kulturno - gospo-darska zveza bo priredila med božičnimi prazniki od 26. xu. 1964 do 2.1.1965 zimovanje za otroke od 10. do 14. leta starosti. Zimovanje bo v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Otroci dobijo v domu lahko na posodo smuči. — Vpisovanje Pn SKGZ, Ul. Geppa 9/II. Skupščina FIOM Sinoči so se v prostorih Nove delavske zbornice v Ul. Pondares sestali kovinarji, včlanjeni v FIOM, in razpravljali o položaju, ki je nastal po razbitju pogajanj z In-tersindom in Fincantieri v Rimu. Delavci so obsodili ravnanje delodajalcev, poudarili, da se je treba boriti naprej za dosego sporazuma o proizvodni nagradi ter poverili tajništvu FIOM na logo, naj se sestane s tajništvom druge sindi-rili tajništvu FIOM nalogo, naj se domenita o nadaljnji enotni borbi. Zborovanja KPI Ob 11. uri v Ul. Aldegardi — To-nel; ob 20. uri v Camporah — Mil-lo, sledi predvajanje filma ((Italija s Togliattijem«. Ob 17. uri bo pri Sv. Ani na sedežu skupščina upokojencev, katerim bo govoril Ernesto Radich. Ob 19.30 bo na sedežu v Ul. Capitoli-na št. 3 sestanek ženskega volilnega odbora, na katerega so vabljene voditeljice vseh sekcij in ženske, ki so zadolžene za razne naloge. Stalna spremljevalka zime, bur-ja, je letos začela pihati že v zgodnji jeseni in v samih dveh dneh povzročila znatno škodo in še več nesreč. Včeraj so močni sunki bur-je ki so dosegli brzino nad 100 km na uro, bili krivi hude prometne nesreče, ki se Je pripetila v zgodnjih jutranjih urah v Ul. Rossetti. 2al je nesreča imela tudi smrtne posledice, čeprav se je spočetka zdelo, da ne bo hujšega. Burja je izrila kostanjevo drevo, ki Je treščilo na taksi, v katerem sta se poleg 63-letnega šoferja Egista Magnanija iz Ul. Ron-chetto 132, peljali še dve potnici. Žal je Magnani včeraj zvečer ob 21.05, kljub hitri zdravniški pomo-6i, podlegel hudim zadobljenim poškodbam. , . __ Bilo je okrog 8. ure, ko sta 58-letna Maria De Nardo por. Verni iz Ul. Buonarroti 37 in njena 29-ietna hči Annamaria Verni por. Pipan Iz Ul. Rossetti 23 poklicali taksi, da bi se odpeljali v središče mesta. Nekaj minut pozneje ju je v svoj taksi, Fiat 1100 TS 24989 v Ul. Rossetti sprejel Magnani in zavozil proti Drevoredu XX. septembra Ko Je privozil v bližino stavbe štev. 91 Ulice Rossetti, je prav v tistem trenutku zapihal tako mo-Čan sunek burje, da se je pod ve* liko silo vetra prelomilo kostanjevo drevo, ki je bilo že nekoliko preperelo ter treščilo na avtomobil. Deblo Je padlo na streho avtomobila, ki je ostal pod vejevjem. Mimoidoči so potnikom v taksiju takoj priskočili na pomoč ter jim pomagali iz razbitin avtomobila, nekdo pa Je poklical rešilni avto in gasilce. Ponesrečence so nemudoma od-peljali v bolnišnico kjer so Magnanija, ki se je najhuje poškodoval, spejeli na pljučno kirurški oddelek zaradi zloma levih reber, prsnega koša in zloma desnega mezinca. Ranil se je tudi po obrazu in zadobil hud živčni pretres. Za Magnanija so se zdravniki izrekli, da bo okreval v 40 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije, žal pa se je njegovo zdravstveno stanje tekom dneva hudo poslabšalo ir. nesrečnež je sinoči izdihnil. Obe ponesrečeni ženski so pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo morala De Nardova zdraviti en mesec zaradi velike rane na čelu, izpaha desne rame, ran na levi nogi in verjetnega zlo- ma desnega kolena. Njena hči se je pri nesreči ranila in pobila po čelu, nosu spodnjih udih ter si verjetno zlomila nosno kost. Okrevala bo v dveh tednih. Burja je včeraj povzročila še več drugih nesreč. Prva se Je pripetila v Ul. Crispi na vogalu Ul. Timeus kjer je, med hojo po pločniku, 70-letno Marijo Gandusio por. Mondo iz Ul. del-l’Eremo 129 močan sunek burje pahnil v sprednji blatnik fiata 600 TS 36989, ki ga je tedaj vozil mimo 47-letni Kristjan Širca iz Nabrežine — Kamnolom 74/9. Na srečo je Sirca takoj zavrl svoj avto, tako da ni prišlo do hujšega. Sirca sam je potem Gandusijevi priskočil na pomoč ter jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ponesrečen-lco sprejeli na ortopedski oddelek zaradi močnega udarca po spodnji strani hrbta. Zdraviti se bo morala 15 dni. Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj popoldne s pridržano prognozo sprejeli 67-letno gospodinjo Roso Alfons vd. Luida iz Ul del Bosco 24, ki je tudi postala žrtev burje. Ko je hodila po ulici, kjer stanuje, jo je sunek ve tra vrgel na tla, da si je pri padcu zlomila desno nadlakt in stegnenico. Ponesrečenko so prepeljali v bolnišnico z avtom RK. V Ulici Buonarroti v bližini stavbe štev. 50, je močan sunek vetra povzročil neroden padec 59-letne Antonije Nabergoj por. Paoli iz Ul. Machllg 20. Pri padcu sl je Naber-gojeva izbila zgornje sekalce, si zlomila levo zapestje, ranila po bradi m udih. Nabergojevo, ki je krvavela tudi iz desnega ušesa, so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so jo s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Burja je včeraj popoldne bila kriva tudi nesreče na delu. Na gradbišču gradbenega podjetja «Lo. renzi« v Drevoredu Raffaele San-zio se je ponesrečil 49-letni zidar Giuseppe Germani iz Sesljana 15/b. Ko je hotel prenesti desko je zapihal močan sunek, mu iztrgal desko iz rok, da mu je padla na levo ramo. Ponesrečenca so z rešil- silci vse polno dela. Burja je bila kriva, da je razmajala dimnike, odtočne cevi na strehah in omet, še posebno na starih • stavbah. Gasilci so poleg tega dela morali skrbeti tudi za odstranjevanje iz-ritih dreves in poplav podzemnih prostorov. Na Trgu Giuliani so morali odstraniti drevo, ki ga je izril veter. Na Trgu Tommaseo so odstranili omet, ki je bil na tem da se zruši. V Ul. Felluga pa so morali celo privezovati kovinaste table, ki služijo za lepljenje volilnih plakatov. Prihiteti so morali celo k sv. Justu kjer je bila nevarnost, da se z zvonika zruši nekaj kamnov. Po stopnicah je padla Ko je stopala po stopnišču stavbe, kjer stanuje, je 84-letno Em-mo Spettich iz Ul. del Castellie-re 27 prijela nenadna slabost, da se je v nezavesti zgrudila na stopnice. Pri padcu se je Spetticheva pobila po prsih in si polomila desna rebra, ranila se je tudi po čelu in n-.d levim očesom. Spetti-chevo, ki je začasno izgubila spomin, so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali na pljučno kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 20 do 30 dneh. z Občina sporoča, da bodo kot prejšnja leta, tudi letos izdajali dovoljenja za prodajanje božičnih dreves na določenih prostorih tistim osebam, ki imajo dovoljenje za stojnično prodajanje cvetlic, sadja in buč. Prošnje je treba poslati na občino do 10. novembra. S Vsedržavna ustanova za zaščito živali je preselila svoje urade v Ul. Canova 20/1. Nova telefonska številka sedeža je 96-700, umik pa je ostal nespremenjen od 10. do 12.30 in od 16. do 19.30. Včeraj-danes Hudo ranjen lambretist po trčenju v avto Sinoči okrog 21. ure se je na Trgu Baitmonti dogodila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 51-letni delavec Romano Pecchiari iz UH Gavardo 7. Pec-chiari je na svoji lambreti TS 19373 privozil po Ul. Baiamonti, ko pa je dospel na trg, je z vso silo trčil v avto «giulia» TS 56958, ki ga je od Sv. Sobote proti Ul. Salata privozil 37-letni Antonio Di Drusco iz Ul. Ginnastica 35, Su-nel^ je bil tako močan, da je Pecchiarija vrglo nekaj metrov vstran, kjer je hudo ranjen obležal na cestišču. Ponesrečenca so nujno prepeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v štirih mesecih nim avtom prepeljali v bolnišnico sprejeli na ortopedski oddelek. Kater ga pridržali na opazovalnem r.il in pobil se je nad desnim oče- oddelku zaradi udarca po rami, levi roki in levi strani prsi. Okreval bo v desetih dneh. V nedeljo In včeraj so imeli ga- som, po zatilju, desnem sencu, se hudo udaril v glavo, začasno izgubil spomin in si zlomil levo nogo. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 28. in 26. oktobra se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 20 oseb UŠ4RL1 SO: 76-letna Francesca Al bert, 87-letna Elisabetta Eckert por. Caropresi, 17-letni Franco Vouk, 68-lctna Maria Zornada por. Cernecca, 72-letna Virginia Toros por, Delben, 69-letni Alberto Castagnlno, 70-letna Aliče Visintln por. Battaglieri, 78'-let-m Umberto Dl Bin, 83-lema Maria Morln, 67-letna Anna Mauro vd. Scuntaro. 59-letna Stelama Crevatin vd. Colarich, 74-letna Ernesta Bor-tuzzl por. Debelli, 79-letn! Francesco Fonda, 50-letna Nertna Metton por. Komar, 48-letni Giorgio Vesel, 35-let-ni Benlto Gambino, 31-letna Laura Pasutto, 44-letnl Branco Ierman, 87-letm Bartolomeo Varlni, 83-letna A-malia Tomicich vd. Pamfili. Gledališča VERDI Po preteku roka za potrditev o danjih abonmajev, je vodstvo g lišta Verdi začelo dodeljevati preostale abonmaje novim prosilcem. Začela se je tudi rezervacija prostorov za otvoritev sezone, ki o gala predstavo 7 novembra ob upi z nastopom baleta milanske le. Med plesalci bodo tudi Yera lombo, Carla Fracci in Mario P> ni. Ansambel bo izvajal našle J program: Cesarski balet (glasba Cajkovs« • koreogra,ija Balanchine); ®®renR,. (glasba Čajkovski, koreografija lanchine); odlomek iz Romea in lije (glasba Prokofjev, koreografij* John Cranko, izvedba Carla F« in Mario Pistoni); Trirogelmk (8>*r ba De Falla, koreografija Leoma« Massine, scene in kostumi Pablo pnesn) TEATRO STABILE Danes ob 17. uri v Avditoriju iz Ul. Tor Bandena) 12. PreditaJT ((Komični teater« C. Goldonija, “e Luigi Lunari. Režija Eriprando vi-sconti. Scene in kostumi Luca Sa telli. Glasba Doriano Saracino.. Antika je delo ocenila kot najbo J tekst na mednarodnem dramskem stivalu v Benetkah. , Rezervacija in prodaja vstopnic P osrednji prodajalni vstopnic v ?aIe ' ji Protti (tel. 36-372). Cene: 1500 lir, balkon 300 Mr. Nazionale 15,30 «La conquista West» Henry Fonda, Carroll Baker, Gregory Pečk. Technicolor. __ Arcobaleno 16.00 »Amore faoile« Franco Franchi, Ciccio Ingrassi . Prepovedano mladmi. • Excelsior 16.00 «G11 indifferenti« Clačdia Cardinale. prepoveda mladini. Fenice 16.00 zScbiavo d’amore» Kim Novak, Laurence Harwey. Prepov -dano mladini. Grattacielo 15.00 »Scusa, me lo PF stl tuo marito?« Jack Lemmon, K my Schneider. .. Alabarda 16,30 «1 maniaci« Barbar Steele, VValter Chiarl, Enrico Maria Salerno. Prepovedano mladim- Filodrammatico 16.30 «Sexy a Tam'1 Technicolor. Prepovedano mladim- Aurora 16.30 «Marnie» Prepovedano mladini . Cristallo 16.30 «Una nave tutta n>»1' ta« Technicolor Robert VValker. Capitol 16.30 «Vlva Las Vegas« Tecn-nlcolor. Elvis Presley. Garibaldi 16.30 «Sandokan alla riscos-sa» Technicolor. Guy Madison. Impero 16.30 #Una domenica a Ne York» Prepovedano mladini. Moderno Danes počitek. Jutri 16,30 «Questa č la mia vita« An Karina Prepovedano mladini. Astra 16 30 «1 fuorilegge del CoK>r do«. Astcrla 16.30 «Vacšnze romane« Gre' gory Pečk. Abbazla 16.00 «11 territorlo dei ,u®-rilegge« Technicolor. John Irelan . Joanne Dru. Ideale 16.00 «11 generale non sl ar' rende« Technicolor. Peter Seli"' Prepovedano mladini. . , Skedenj 16.00 «11 ribelle d’Irl3"“u. Rock Hudson, Barbara Rush. Tev*1 nicolor. DNEVNA SLUŽBA LEKARN <26. 1». - 1. 11.) Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4, Alla Maddalena, Istrska ulica 43; dr. C ode rmatz, Ul. Tor S Piero 2; dr. Gmelner, Ul Gl ul la 14; Pizzul-Clgnola, Korzo Italla 14; Prendinl, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana l. NOČNA SLUŽBA LEKARN (26 1». — 1. U.) Dr. Gmelner, Ul. Glulla 14; Plzzul-Clgnola, Korzo Italla 14; Prendlni, Ul, T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. Izlet SPDT na Stijersko m K-0IT 5ko, V dneh 3, In 4. riov. odhod V ko Slovenjgradca v Dravograd mimo Raven, domovine M tr0 m Prežihovega Vorarica, v Mežico Črno, Vpisovanje te do 30. 1°. KW običajno v Ul. Geppa 9. Mali oglasi PODI m pokrivala Za Puoe. p‘?i?ik» ge in sintetične preproge za iz plastike, gume, Moguette U1 g. raklou. beneške zavese (tende 'J® z.ane) po meri, zastori. Clnz 1» tex, prevleke Iz plastike. A. *»• -ITALPLAST — Tr* Ospedale *<; Tel. 95-919. t DAHVVIL. — Plazza S. Glovannl *• Dobite ure, različne predmete za rila — natančna in vestna P°P‘* la ur in zlatrune. DOBITE različne »tcdllnlke »* va tn prem«« na plin In elekt različne peči. tra*-' - te ln i en, pralne stroje In hladilnik* * boljših znamk, plačilo po d0»0^,|«l-tudl na obroke PRI CARLU B” j NI, Trst, Ul. C. Battlstl »t. 2t- 2964» V tragični avtomobilski nesreči Je izgubil življenje v Kopru 24. oktobra zvečer, v starosti 28 let dr. DARIO SOSIČ Predragega pokojnika bomo prenesli danes, 27. t. m. Kopra na Opčine, kjer ga bomo ob 15. uri spremili na njegovi zadnji poti. V neizmerni žalosti naznanjajo žalostno vest mama EMILIJA, oče EMIL, sestra SASKA skupno z družinami ŠKERLA VAJ, KRALJ, RICHTER, SOSIČ, STOCK, VIO in o*4*11 sorodniki. 1 T.F. — Via Žonta S — Tel. 38006 IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Priče in tehniki o delovanju smerokaza na usodnem motofurgonu Gre za razpravo o prometni nesreči pred begunskim naseljem na Padričah, pri kateri je izgubil življenje 50-letni Franc Logar iz Vremskega Britofa Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Ballarlnl, zapisnikar De Paoli, obramba Bor-8na, zastopnik zasebne stranke ^nezzi) se je te dni moral zagovarjati 29-letni Roberto Ticich, ki je rojen v Zadru, toda stanuje v nalom mestu, ker je pred časom pri-;el Iz Jugoslavije kot begunec. Zavetišče je dobil v begunskem nase-i.iu na Padričah ter se potem zapo-®1'1 pri nekem cestnem gradbenem Podjetju, ki ima svoj sedež v Ulici Galatl 20. Ticlcha so obtožili, da je 8. avgusta lani nenameino ubil tedaj 50 letnega jugoslovanskega državljana franča Logarja iz Vremskega Britofa. O dogodku, pri katerem je Izgubil življenje Franc Logar, smo že svoj J®* obširno poročali. Moški se je tistega dne okoli 12.30 peljal s svo Jim motorjem znamke «Gilera» po cestl iz Opčin proti Bazovici. Med Potjo je srečal znanca, 58-letnega “irhavca, ki je bil zamudil odhod avtobusa, ki se je odpeljal proti bežani. Na zadnji obravnavi Je Pirjevec povedal, da se je vsedel na motor, čeprav nerad, ravno zato, *er je zamudil avtobus. Do nesreče je prišlo v bližini beltinskega taborišča. Pred motoristom se je peljal z lahkim motofur- gonom znamke «Ape» prav Ticich, ki je bil namenjen v begunsko taborišče. Nenadoma je mladenič zavil na levo, da bi se zapeljal na dvorišče taborišča. Njegov nenadni manever je zmedel motorista, ki se je peljal za njim in kateremu se ni posrečilo, da bi zavrl motor, ali pa se na kak drug način izognil vozilu. Trčil je ob strani v motofurgon ter se nato prevrnil. Logarja je sunek odbil v ograjo taborišča, kjer je zaradi močnega udarca dobil hude poškodbe zaradi katerih je kmalu potem izdihnil. Glavno vprašanje, ki se Je postavilo preiskovalnim organom, je bilo: ali je Ticich dejansko nakazal spremembo smeri z ustreznimi signalnimi napravami, s katerimi mora biti opremljeno vsako motorno vozilo? In če tega ni napravil (morda zaradi okvar na napravah) ali je morda nakazal spremembo smeri z roko, kot pač predpisuje cestni zakon? To zadnjo možnost so preiskovalni organi hitro izključili, kajti ni obstajal nikakršen dokaz, da bi bil Ticich nakazal spremembo smeri z levo roko. Obstajala je le še možnost, da so se naprave pokvarile. Dejstvo je, da so policijski organi ugotovili da je bila leva smerna luč na motofurgonu prižga- »iiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiftiiimiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO TRIDNEVNEM MOČNEM DEŽEVJU Osp je prestopil bregove in poplavil 100 tisoč k v. m Poškodovani vinogradi, njive m vrtovi, pa tudi nekatere ceste - Včeraj sunki burje do 108 km na uro raznih krajev prihajajo novice 2, hudih poplavah m veliki škodi. iUdi na našem področju je nekaj r11 lilo kot iz škafa, vendar ni ?PIav, kot drugod, razen v Osap-X/ -dolini, ker pač nimamo rek. v Osapski dolini, zlasti " "r'~* predelu blizu Oreha je škoda precejšnja, saj je rečica Osp moč-narastla in je voda preplavila Približno 100 tisoč kv.m vinogra-njiv in vrtov. Med prizadeti-e Rinaldini, ki je nokaž^Živo ■ zaf; nimanje za turistične probleme v pokrajinskem in deželnem okviru. Predsednik PTU je v uvodu prodal poročilo, v katerem je med drugim povedal, da so v Zagraju ustanovili krajevno Pro loco, ter poročal podrobno o tisku pokrajinskega vodiča za turizem, ki ga bodo tiskali v 2000 izvodih in bo predvidoma stal 2.8 milijona lir. PTU namerava izdati tudi žepno izdajo vodiča v skrčeni obliki. Izdelali bodo tudi letos koledar prireditev za prihodnje leto. Glede prekoalpskega vodovoda ni nobenih novih elementov in o tem vprašanju niso razpravljali. Svetovalci so odobrili nekatere spremembe v organiku za uslužbence te ustanove, kakor tudi nekatere spremembe v proračunu za leto 1964, v katere so vnesli tudi 10 milijonov prispevka, ki pa je obljubilo ministrstvo za turizem, kar bo omogočilo večje izdatk? za turistično propagando. Nekaj debate se je razvilo pri točki o klasifikaciji hotelov, zlasti v Gradežu, kjer naj bi 16 hotelov nazadovalo iz III. v IV. ka tegorijo, ker nimajo urejenih dovolj sanitarnih naprav in kopalnic ter napeljave za toplo vodo Ker bi tako nazadovanje utegnilo imeti negativen vpliv na turiste, so sklenili, da bodo prizadete hotelirje pozvali, naj nadoknadijo pomanjkljivosti in s tem omogočijo povratek svojih hotelov v III. kategorijo. Tudi hotel Union je iz istih vzrokov prešel iz III. v IV kategorijo, membah v občinskem proračunu 15. novembra. Odhod z avtobusom »n lnžn 1 Mn r\vnn,marvx mHii ia ' irr riArjPO (tvq TfOtntlVlil rtVt 15 50 za leto 1964. Na dnevnem redu je tudi dopolnilo 13. plače za občinske uslužbence za leto 1963 v skladu z obstoječimi predpisi. Ob koncu se bodo svetovalci pogovorili tudi o rajnih drugih ž&dev&h s področja občinske uprave, ki niso Izrecno ria dnevnem' redu. Kot običajno je seja javna in se je lahko udeležijo občani In vsi drugi, ki jih zanimajo občinske zadeve. Včeraj ppnoči se je pri mirenskem prehodu, kjer državna cesta napravi hud ovinek, zgodila hujša prometna nesreča, v kateri sta se poškodovali dve osebi. Avtomobilista sta se z avtom »Giulietta* pripeljala iz Trsta v Gorico. Ker sta verjetno vozila zelo hitro, ju je zaneslo s ceste: podrla sta nekaj obcestnih kamnov in se zaletela v prvi kostanj, ki sta ga srečala na poti. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ju odpeljali v bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, Razbiti avtomobil pa so delavci podjetja Agguzzond odpeljali v delavnico na Korzu italia. Na podlagi fragmentaričnih podatkov smo sestavili vsaj približno sliko dogodka, za katere verodostojnost pa ne moremo popolnoma jamčiti. Zdi se, da je lastnik avtomobila z registracijo GO 18091, ki je bil svoj čas last nekega Šansona, sedaj neki dimnikar Iz Trsta, ki dela in tudi stanuje v Gorici. Vozil pa ga ni lastnik, ampak orožnik 21-letnl Mario Starocchia iz Gorice. Z njim se je peljal 23-let-ni Giuseppe (Justrin, ki je bil letos februarja obsojen na 3 leta zapora zaradi kraje. Nepojasnjeno je, kako je Starocchia prišel do avtomobila. Po nekaterih govoricah naj bi mu Ra lastnik posodil, po drugih pa naj bi se posojanj« ne izvršilo, Starocchia se bo v bolnišnici zdravil 30 dni, ker si je zlomil levo stegnenico in zadobll šole, Cu-strin pa 20 dni zaradi udarca v glavo in šoka. Vozilo je kostanj dobesedno objelo. Deblo se je zarilo tlo polovice v notranjost kabine, tako da sta si prišla začetek in konec karoserije precej drug blizu drugega. Ker je voz trčil z levo stranjo ob drevo, si je šofer tudi zlomil levo nogo. Prav malo je manjkalo, da se vozilo ni razpolovilo. Njegova vrednost je e-naka vrednosti starega železa. Številni organi preiskujejo zamotani primer. NESREČA V STIVANU Avto do smrti povozil neznanega pešca V ponedeljek zvečer okrog 22. ure je v bolnišnici v Tržiču podlegel pošikodbam neznanec, ki j® bil malo prej žrtev prometne nesreče na cesti pri Stivanu. V bolnišnico so ga pripeljali z rešilnim vozom Rdečega križa iz Tržiča ob 20.40. Zdravniki so takoj spoznali, da mu ne morejo pomagati, saj so med drugim ugotovili zlom medenice, prebitje lobanje ter številne druge poškodbe. Okrog 20.30 se je 49-letni Giuseppe Cummi doma iz Tricesima, _ Ul. dei Caduti, peljal z avtom | ljenju. DKW, skupaj s svojo 35Metno ženo Ester po državni cesti skozi Stivan, ko je nenadoma opazil pred svojim vozilom neznanega pešca in ni več utegnil preprečiti nesreče. Sunek je bil tako silen, da je neznanec s svojim telesom razbil vetrno šipo ter je bila pri tem laže ranjena tudi voznikova žena, ki so ji nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 10 dneh. Avto se je ustavil šele kakih 60 metrov daleč od kraja trčenja. Ker ponesrečenec ni imel pri sebi kakih dokumentov, do včeraj zvečer še niso mogli ugotoviti njegove identitete. Ob času nesreče je imel na sebi rdečo srajco, zeleno kravato, rjavo obleko, temnomodre nogavice in rjave čevlje. Po videzu je star od 60 do 65 let. ___________ Sinoči okrog 19. ure se je vračal 22-letni finančni stražnik Fran-cesco La Porta, ki služuje v vojašnici v Devetakih, z motociklom proti svojemu domu. Ko Je privozil do Moše, mu Je prečkala cesto neka ženska. Da bi se Ji izognil. Je naglo zavil s svojim vozilom in padel ter se pri tem poškodoval. Prisotni so poklicali avto Zelenega križa iz Gorice, ki ga je odpeljal v goriško bolnišnico. Tu so mu ugotovili rano na zgornji ustni. c! ter izgubo zoba podočnika in so ga pridržali za 15 dni na zdrav- Sindikalna sporočila CISL Poslanec Armato, konfederalni tajnik CISL, je vložil v parlamentu zakonski osnutek za izpopolnitev določil o upokojevanju urad nikov pred 1. julijem 1956. Za vsa podrobnejša navodila je na voljo urad CISL v Ul. Roma 20 v Gorici. FIB-CISL (sindikat bančnih u-službencev) sporoča, da bodo zaradi sprememb premične lestvice v letu 1964 bančni uradniki, ki majo v breme druge osebe, prejeli do meseca decembra, na podlagi sporazuma med sindikati m kreditnimi združenji, znesek 27.245 lir za vsako družinsko doklado, ki so jo prejeli za eno celo leto. Vse tiste osebe, za katere so prejemali družinsko doklado krajši čas, jim bodo izplačali toliko dvanajstin, kolikor jim pritiče. Za vse informacije je na voljo urad CISL v Ul. Roma. Seja občinskega sveta v četrtek v Sovodnjah V četrtek 29. t. m. ob 19.30 uri bo v občinskem domu v Sovodnjah seja tamkajšnjega občinskega sveta. Na dnevnem redu je pet 'točk. Tako bodo razpravljali o na kupu potrebnega zemljišča za raz širitev občinske ceste v Rupi; imenovali bodo novo občinsko volilno komisijo ter razpravljali o spre- Zaradi padca s postelje 30 dni bolnišnice Včeraj dopoldne so pripeljali ob 10.30 v goriško bolnišnico 65-letno Anito Bigarini iz Gorice, Ul. Cri-spi 9, ki si je zlomila desno ramo, ko je zjutraj padla doma s postelje. Po pregledu so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju. iz Gorice (na Travniku) ob 13.30, iz Podgore ali Standreža ob 13.45. Vstop v dvorano na Lokvah le » oštevilčenim listkom za rezervacijo. Udeleženci z avtobusom plačajo za vožnjo: člani po 500 in nečlani po 600 lir. Člani plačajo nadalje za rezervacijo po 200 lir in bodo imeli večerjo brezplačno; nečlani plačajo za rezervacijo po 200 lir in za večerjo po 600 lir. Listke za rezervaoijo in za večerjo morajo dvigniti PN vpisu tudi tisti, ki nameravajo na Lokve z lastnimi prevoznimi sredstvi. Martinovanje SPD na Lokvah Slovensko planinsko društvo Gorice priredi v nedeljo 15. novembra v hotelu Poldanovec na Lokvah svoje tradicionalno martinovanje, ki se bo začelo ob 16 uri. Vpisovanje je na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli l/l. do vključno iiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiifiiiimiiiiiiiiiiitMiiiiittiitiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii NA KRIŽIŠČU V ŠLOVRENCU Razna obvestila Avtobusni izlet «Doma» na športni teden t' Trstu Športno društvo Dom pripravlja za sredo 4. novembra, enodnevni avtobusni izlet na zaključek športnega tedna, ki ga v Trstu na stadionu «Prvi maj« prireja športno združenje «Bor». Prijave sprejemajo Nadja Gravnar v Dijaškem domu, Tatjana Šuligoj v Standrežu ter na sedežu SPZ v Gorici, Asco-lijeva ulica I, tel. 24-95. Vožnja v obe smeri s kosilom stane 1.000 lir. Vse ostale podrobnosti bodo prire. diteljl pravočasno sporočili po časopisu. Vpisovanje se zaključi 29. oktobra. Motociklist podrl kolesarja ki si je prebil lobanjo Nezavestnega so z avtom ZK prepeljali v goriško bolnišnico, kjer mu skušajo rešiti življenje V nedeljo zvečer nekaj po 20. uri j prišel nekaj po 22. uri. Ugotovili se Je peljal 37;letnl Ubaldo Meden, so mu rano na desni nogi ter mu ki stanuje v Gorici, Ul. Brigata nudili prvo pomoč s prognozo o-Sassari 30 s kolesom po državni krevanja v 10 dneh. cesti iz Krmina proti Gorici. Ko Zapisnik o nezgodi so napravili je privozil do križišča pri Slovren- karabinjerji iz Slovrenca. cu, pa se je pripeljal za njim na svojem motociklu Gilera 150 31-let-ni Alojz Kristančič, iz Moše, Blan-chis 21. Ker je bila zaradi slabega vremena vidljivost zelo slaba tudi motociklist ni pravočasno opazil kolesarja pred seboj in posledica je bila, da je zavozil vanj. Meden je treščil s kolesom vred na cestni tlak m obležal nezavesten. Prisotni so takoj poklicali avto Zelenega križa iz Gorice, ki je ponesrečenca odpeljal v goriško civilno bolnišnico. Tam so mu ugotovili prebitje lobanje, pretres možganov in poškodbo slušnih organov ter so ga pridržali na zdravljenju z rezervirano prognozo. Tudi Kristančič je po trčenju padel, vendar je dobil je manjše po-škode ter se je lahko sam odpeljal v civilno bolnišnico, kamor je SKGZ PRIREJA ZIMOVANJE ZA OTROKE Slovenska kulturno - gospodarska zveza bo priredila med božičnimi prazniki od 26.XI1. 1964 do 2.1. 1965 zimovanje za otroke od 10. do 14. leta starosti. Zimovanje bo v Zgor njih Gorjah pri Bledu. Otroci dobijo v domu lahko na poso do smuči. — Vpisovanje pri SKGZ, Ul. Ascoli I/I VERDI. 17.15: «La settima alba«, WllUam Holden m Capuctne A-menški tilm v barvah. CORSO. 17.: «002 agenti segretissi. mi«, C. Ingrassia in f. Praneht. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 22. V1TTOR1A. 17.00: «Superspettacoll nel mondo«. Italijanski barvni ki. nemaskopski dokumentarni film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «11 caso del ca-vallo senza testa«, J. P Aumont in H. Lom. Barvni film Walt Disneya. Sledi barvna slikanica «Golia, piccolo elefante«. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku, telefon 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 16, 6 stopinje ob 10.50, najnižjo 10 stopinj ob 5.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 68 odstotkov. 0 IZIDI *Bologna-Lazio 2-0 lnter-*Cagliari 2-0 LR Vicenza-Mantova 1-0 »Milan-Atalanta 2-0 *Roma-Catania 2-1 •Torino-Fiorentina 3-1 •Varese-Sampdoria 2-0 •Foggia-Messina 1-0 Juventiis-*Genoa 1-0 Prihodnje tekme (8. 11.) Atalanta - Varese; Catania -Foggia; Fiorentina - Juventus; Inter - Mantova; LR Vicenza -Lazio; Messina - Cagliari; Roma - Bologna; Sampdoria - Milan; Torino - Genoa. LESTVICA Milan 7 5 2 0 15 5 12 Inter 7 4 3 0 10 3 11 Sampdoria 7 4 2 1 7 3 10 Juventus 7 3 3 1 5 4 9 Torino 7 2 4 1 7 5 8 Roma 7 3 2 2 12 9 8 Catania 7 3 2 2 13 11 8 Fiorentina 7 3 2 2 10 11 8 Bologna 7 3 1 3 8 4 7 Atalanta 7 2 3 2 5 5 7 Foggia 7 2 3 2 4 6 7 Varese 7 2 2 3 10 12 6 Vicenza 7 2 2 3 7 10 6 Cagliari 7 1 3 3 7 10 5 Messina 7 2 I 4 5 11 5 Lazio 7 1 2 4 7 10 4 Genoa 7 1 2 4 4 7 4 Mantova 7 • 1 6 2 12 1 DRUGI IN TRETJI DAN 7. SLOVENSKEGA ŠPORTNEGA TEDNA SPORED DANES ob 20.30 streljanje z zračno puško. Druga skupina: Cankar, Breg, Trebče, Dom Rojan, Repen, Križ, Bane. Skedenj, Rocol in Opčine. JUTRI V SREDO ODBOJKA 20.00 Škamperle — RMV 20.30 Cankar A — Jadran A 21.00 Dijaški dom (Gorica) — Bar-kovlje 21.30 Dom A (Gorica) — Cankar B 22.00 Galeb proti zmagovalcu dvoboja Škamperle — RMV V ČETRTEK ob 20.30 namizni tenis za moške Z burjo in dežjem tek čez drn in stm, planinsko-orientacijski pohod in košarka 198 tekmovalcev, od katerih je 25 deklet, se je prijavilo za streljanje z zračno puško. Ker je bilo nemogoče izvesti tekmovanje v enem dnevu, so prireditelji športnega tedna razdelili nastopajoče v dve skupini. Prva je nastopila sinoči, druga pa bo prišla na vrsto nocoj. iiimiiiiimniitiiiimimimiiiiiiitiiiiHMiiiiiiiiiiiitiiiiiimiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiii 7. KOLO A LIGE Inter vedno bližje vrhu Sampdoria (poražena) na 3. mestu Sedmo kolo prvoligaškega nogometnega prvenstva je prineslo nekaj takih rezultatov, da se je lestvica na vrhu ponovno nekoliko spremenila. Na čelu ie še vedno Milan, takoj za njim pa je Inter, ki se je kljub hladnemu vremenu precej potil, da je spravil na kolena uporne igralce Cagliarija. Ti so zdržali eno uro, kasneje pa so morah dvakrat na kolena. Sampdoria, kt je bila do sedaj v vodstvu, pa je tokrat zdrknila na tretje mesto. To pa zaredi poraza, ki ga Je doživela na ighšču odlične enajsterice novinca iz Vareseja. Tudi Juventus je obogatel in tokrat na račun Genoe, ki se mu je doma dolgo upirala. Ko pa je Com-bin le našel pot do mreže, je bila usoda domačinov zapečatena. Bologna si v nedeljo ni zapravila priložnosti in je brez posebnih težav poslala Lazio domov s porazom. Bolonjčani so bili kot prerojeni in vse kaže, da sp že preboleli krizo ter da bodo skušali približati vodilnim enajstericam, med katere moramo prištevati tudi Torino in Romo. Turinčani so si v nedeljo privoščili z dovolj Jasnim izidom Fiorentino, Rimljani pa so odprav4-li, kljub temu, da je sodnik prisodil gostom neupravičeno enajstmetrovko, Catanio. Tudi Foggia Je prišla do obeh točk in tako ohranila položaj v lestvici. Moštvo iz Vlcenze pa si je šlo po zmago na Igrišče Mantove, ki se nikakor ne more premakniti z zadnjega mesta v lestvici. PO SLABI IGRI V BURJI ZOPET IZGUBLJENA TOČKA Zaradi neučinkovitega napada 1:1 med Triestino in Trani Bernasconi strelec za domačine STRELCA: v 35’ Barbato (Trani), v 55’ Bernasconi (Triestina). TRIESTINA: Colovatti, Frigeri, Ferrara, Pez, Varglien, Sadar, Man. tovani, Dalio, Bernasconi, Rancati, Novelli. TRANI: Biggi, CriveUenti, Galva-nin, Papalettera, D’Elia, Bazzarini, Barbato, Gerli, Arfuso, Lombardo, Cosmano. Sodnik Acernese iz Rima. Gledalcev pr. 2500. Na igro je vplivala močna burja (prvi polčas v korist Triestine). Opomin Fri-geriju in Sadarju. Kotov 12:0 (6:0) v korist Triestine. Novo razočaranje za navijače Triestine: tudi Trani je odnesel s tržaškega igrišča dragoceno točko. Pred začetkom tekme je malokdo dvomil v zmago domačinov, še posebno, ker se je Trani zdel vsem zelo šibak nasprotnik, ki se bo skušal le braniti. Že v tem pa so se vsi zmotili. Gostje so sicer res zaigrali predvsem obrambno, kar pa je vsekakor razumljivo. Ko pa so se nekoliko privadili burji in se ojunačili, je imela tudi tržaška obramba svoje skrbi. Sicer pa so imeli dokaj zanes- .__________, ljivega vratarja in še kar zaneslji-! LESTVICA IZIDI •Alessandria-Padova 1-0 Brescia-Monza 1-1 •Napoli-Pro Patria 3-0 Spal-*Parma 2-1 I.ecco-*Potenza 3-0 •Reggiana-Modena 0-0 •Triestina-Trani 1-1 Palermo-*Venezia 5-4 •Verona-Livorno 2-0 •Bari-Catanzaro 0-0 Prihodnje tekme (1. 11.) Catanzaro - Napol!; Lecco - Brescia; Livorno Reggiana; Mode-na - Parma; Monza - Triestina; Padova - Palermo; Potenza - Bari; Pro Patria - Venezia; Spal - Verona; Trani • Alessandria. Napoli Spal Brescia Palermo Lecco Alessandria Catanzaro Reggiana Modena Verona Bari Trani Pro Patria Triestina Potenza Livorno Padova Venezia S. Monza Parma 11 10 7 12 12 9 5 9 5 7 7 6 8 13 6 11 9 13 3 6 4 7 8 11 5 16 4 10 10 10 10 10 9 9 9 7 7 7 7 6 6 6 5 5 5 5 4 3 STRELJANJE Sinoči je nastopilo nekaj čez 50 tekmovalcev, ki so predstavljali Škamperle, Rod modrega vala, Bar-kovlje in zgoniški Kras. Borba za prvo mesto je bila zelo ostra tako v ženski kot v moški konkurenci. Šele proti koncu je bilo jasno, da Strozzijevo ne bo mogoče premagati. Pri fantih pa je bil najboljši član prosvetnega društva Škamperle Glauco Švab. Po prvem dnevu tekmovanja v streljanju z zračno puško sta lestvici naslednji: DEKLETA 1. STROZZI MARISA (Šk.) 801. 2. Kolombin Marisa (Šk.) 66 3. Švab Nadja (Šk.) 30 4. Kravos Alenka (Šk.) 28 5. Kravos Milica (Šk.) 19 6. Prelc Rossana (Šk.) 18 MOŠKI 1. ŠVAB GLAUCO (Šk.) 2. Luksa Ivan (Kras) Dovgan Jurij (Šk.) 4. Černivec Bruno (Šk.) 6. Budin Janko (Kras) Prelc Jože (šk.) 7. Apolonio Sergij (Šk.) 8. Kalc Avguštin (Šk.) Milič Oskar (Kras) 10. Abram Alojz (Šk.) Furlan Karel (Kras) 12. Žiberna Darij (Šk.) Furlan Alojz (Kras) Kralj Mario (Kras) 15. Udovič Duško (Šk.) 16. Milič Stanko (Kras) 17. Giacconi Mario (Šk.) Mijot Vojko (Šk.) 19. Pertot Dimitrij (Barkovlje) 20. Gombač Emil (Šk.) Drasič Franko (Šk.) itd. 811 78 76 74 73 70 67 64 62 61 CANKAR B v pohodu SANCIN S. v krosu Morda še nikoli niso bile vremenske razmere tako neugodne za tako prireditev kot v nedeljo zjutraj, ko je bil na sporedu 7. slovenskega športnega tedna planinsko-orientacijski pohod. Dež je neusmiljeno lil, ko so se začeli zbirati tekmovalci razdeljeni v ekipe. Prijavljenih je bilo 28 moštev iz mesta in okolice, vendar je neurje marsikoga zadržalo cioma. Na start se je zato prijavilo le 7 ekip, ki so šle vo obrambo, ki je zavračala neokretne tržaške napade. Zelo dobro sta zaigrala na sredini igrišča Lombardo in Bazzarini, ki sta nad-krilila direktna nasprotnika Sadarja in Dalia. Triestina je žal zapustila zelo slab vtis. Obramba ima precej kriv. de pri prejetem golu, saj se je Barbato znašel popolnoma prost pred Colovattijem. Slednji je bil tako brez moči in nima za prejeti gol nobene krivde. Najslabša v obrambnem delu pa pa sta bila kot omenjeno Sadar in Dalio, ki sta dopuščala nasprotnikoma preveliko prostost, kar je bilo za Triestino tudi usodno. Napad je pokazal vedno iste na- Venezia-Palermo (4-5) Como-Savona (3-2) Ternana-Arezzo (1-0) KVOTE 13 — 862.800 lir 12 — 32.800 » Bologna-Lazio (2-0) 1 1. — L Odile De Sassy 1 Cagliari-Inter (0-2) 2 2. Globulina 1 Foggia-Messina (1-0) 1 2. — 1. Bunasca 2 Genoa-Juventns (0-1) 2 2. Fidco X Mantova-Vicenza (0-1) 2 3. — 1. Incitato X Milan-Atalanta (2-0) 1 2. Toreador 2 Roma-Catania (2-1) 1 4. — 1. Torvajanlca X Torino-Fiorentina (3-1) 1 2. Vispo Da Enea X Varese-Sampdoria (2-0) 1 5. — L Tonello X Reggiana-Modena (0-0) X 2. El Cid 1 6. — 1. Siltis 2. Pistor KVOTE 11 — 908.911 lir 10 — 58.325 » pake. Dobro je igral Bernasconi, ki vidno napreduje in ki je poleg gola še poskusil večkrat srečo, a mu je vsaj enkrat Biggi res izvrstno preprečil zadetek v mrežo. Veliko dobre volje je pokazal tudi Mantovani, ostali pa so igrali pod svojimi sposobnostmi, kar velja predvsem za Novellija. Sodnik tudi tokrat ni zadovoljil. V 15’ drugega polčasa je namreč Rancatti streljal v vrata in eden je žogo ustavil z ff so seveda zahtevali enajstmetrovko, Acernese pa je v odgovor opomnil Sadarja. Triestina je v začetku izvedla nekaj napadov in Mantovani in Bernasconi sta imela dobri možnosti, posebno še, ker je goste zelo motila burja. Ko pa so se tej privadili, se je igra ustavila na sredini igrišča in le malokdaj so se napadalci prebili do vrat. V 35’ pa so gostje povsem nepričakovano prešli v vodstvo. Baz zarini je točno podal Barbatu, ki je z ostrim in neubranljivim strelom premagal Colovattija. V drugem polčasu so domačini skušali izenačiti, kar se jim je posrečilo v 55’. Akcijo je pričel Dalio, nadaljevala pa Sadar in Rancatti. Slednji je žogo točno predložil Bemasconiju, ki je iz neposredne bližine streljal v vrata. Po lem golu je Triestina spet popustila. Bernasconi je sicer imel še lepo priložnost, a Biggi je njegov nevaren strel odbil v komer, Nato pa je vratar gostov planil na noge Rancatiju in rešil svoja vrata. To je bil tudi zadnji nevarni napad. »iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiimiiiiiuumiimiiiiMMiiiiinitiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiMMiuiHiiiiii MEDNARODNI NOGOMET FLORENCA, 26. — Ker v nedeljo ne bo prvenstvenih tekem A lige bo Fiorentina igrala prijateljsko tekmo z zagrebško Trešnjevko. * • • MILAN, 26. -- Enajsterica Milana bo v nedeljo gostovala v Beogradu. Ker ne bo prvenstvenih tekem, bodo Milančani igTali prijateljsko tekmo z moštvom Partizana. Goriški nogomet Juventina se je vrnila z eno totko iz Zagraja na pot ne samo pod neugodnimi pogoji, temveč tudi s številnimi nalogami. Tekmovalci so startali v presledkih izpred kontovelske cerkve in pot jih je vodila mimo Sv. Štefana, avstro-ogrskega pokopališča na Sv. Primož in dalje mimo Kriza do nabrežinskega vodovoda in naprej vse do nnramarske železniške postaje. Premočeni, premraženi in že utrujeni tekmovalci so se nato podali po stopnicah vse do mlake na Kontovelu, kjer je bil končno cilj. Vmes so morale ekipe reševati nekaj nalog. Med drugim so morali poiskati najstarejšo kontovelsko hišo, morali so ugotoviti razdaljo med miramarskim in devinskim gradom, v kateri smeri je Triglav itd. Najbolj pa je tekmovalcem delalo preglavice vprašanje koliko račk, samcev in samic, je bilo v neki konto-velski mlaki. Najbolje se je izkazala B ekipa šentjakobskega piosvetnega društva Cankar, ki je v postavi Jankovič, Pertot in Kufersin za las zmagala pred trojico svetoivanskega škam-perla Baša, M. in A. Kravos. KONČNI VRSTNI RED 1. CANKAR B (Jankovič, Pertot, Kufersin) 37 točk 2. Škamperle I. (Baša, M. in A. Kravos) 33 3. RMV A (Pilat, Rupel) 28 4. Škamperle A (M. in A. Dou-gan) 20; Škamperle F (Drašič, Švab) 20. Ekipi Škamperle B in zgoniškega Krasa sta bila diskvalificirani, ker nista prišli na cilj. • * * Popoldne je sonce medlo prisijalo Izza oblakov, a zato se je glasno oglasila burja, ki je precej motila tekmovanje v teku čez drn in stm. Proga je bila razmočena do skrajnosti, kar je oviralo tekmovalce, ki so večkrat imeli proti sebi tudi veter. Po ostri oorbi med Stojanom Sancinom in Borisom Košuto se je tek zaključil za razliko 5” v korist predstavnika Brega, ki je 1500 m dolgo progo pretekel v 4’26”. NA CILJU 1. STOJAN SANCIN (Breg) 4’26” 2. Boris Košuta (Dom Rojan) 4’31” 3. Aleksander Košuta (Cankar) 4'40” 4. Dušan Švab (Cankar) 4’40” 5. Uroš Koren (Rocol) 5’16” KOŠARKA V letošnjem sporedu športnega tedna je košarka na vidnem mestu. Prijavljenih je bilo veliko ekip, tako da so bili prireditelji prisiljeni izvesti predtekmovanja. Po sobotmn otvoritvenih tekmah, je košarka pr -šla na vrsto tudi v nedeljo poP°-dne. Dež sicer ni več motil i8ra!,„’ a zato jim močna burja ni dovolila, da bi pokazali vse sposobnosti. za radi burje, ki Je prevrnila stojam s košem, so morali celo zadnjo tes-mo dneva preložiti. Lahko rečem > da je bilo skoraj nemogoče lgrau ker je veter vsaki žogi od dal ,c spreminjal smer. Zaradi tega so morale ekipe izvajati strele le M™' zu, kar je seveda otežkočilo igro-Najboljšo tehniko je do sedaj pokazal Klub zamejskih študentov, kateremu bo, če ne bo kakih presenečenj, prav gotovo pripadla lovorika najboljšega. IZIDI Klub zam. štud. — Rocol 49:8 (24:6) Gorica — skedenj 22:13 (9: Škamperle — Barkovlje 33:10 (15- ) Klub zam. študentov — Cankar 26:12 (17:8) Cankar B - IV. STA odložena V BUDIMPEŠTI PRED 30.000 GLEDALCI Zopet zmaga Madžarske nad Jugoslavijo 2:1 (2:0) Maribor z 2, Olimpija z 1 točko z gostovanja BUDIMPEŠTA. 26. — Madžarska nogometna reprezentanca je v nedeljo premagala Jugoslavijo 2:1 (2:0). Za domačine je bil v 10’ in 35 uspešen Albert, častni gol za Jugoslavijo pa je v 89’ igre dosegel Sko-blar. Pred 30.000 gledalci je sodil Avstrijec Stohl. Jugoslovani so pokazali zelo slabo igro in so bili posebno v obrambi zmedeni. Napad, ki je imel precej ugodnih priložnosti, jih ni znal izrabiti in je mar- sikatero žogo banalno zapravil. Prvi go! je padel po kotu, ki ga je streljal Fenyvesi. žoga je visoko priletela pred Pantehceva vrata, Albert Sovodenjci pa je zmagala na izgubili v Farri, Podgora domačem igrišču s 3;0 si z POKAL SEJEMSKIH MEST Slabo vreme in težak teren na igriščih je preteklo nedeljo moč-oviral potek nogometnih tekem. V nekaterih primerih, kot n.pr. Podgori, je sodnik celo okleval, ali naj sploh igrajo ali bi bilo bolje tekmo odložiti. V skoro vseh primerih so se odločili za igro. Juventina je nastopila proti ekipi S. Marco v Zagraju ter domačini razdelila točke z rezultatom 1:1. Štandrežci so bili stalno v napadu in domačini se morajo zahvaliti predvsem svojemu vratarju, ki je ubranil nekatere nevarne strele. Vsekakor so tudi s tem rezultatom zadovoljni, ker Je S. Marco nasprotnik, ki ga ni mogoče podcenjevati. Med Juventinci so bili najboljši vratar Marson, Pa-škulin, Tabaj in Lavrenčič. Med igralci je bilo tudi več mladincev. Tudi Sovodenjci so igrali na tujih tleh in sicer v Farri ter izgubili z rezultatom 3:1. To je bilo pričakovati, ker ekipa še vedno ni popolna. Podgora je na domačem igrišču gladko odpravila vkljub težavnemu terenu na igrišču, ki ni dopustil pravega razvoja igre, Cormontium iz Krmina z rezultatom 3:0. Omenimo naj še, da so naraščaj niki Juvemtine nastopili proti Li-bertas iz Caprive na igrišču v šlo-vrencu ter zmagali z rezultatom 1:0. MILAN, 26. — V sredo bosta Juventus in Roma odigrala tekmi II. kola turnirja za pokal sejemskih mest 1964-65. Juventus bo v Parizu gost Stade Francais, Roma pa bo igrala v glavnem mestu Hrvatske proti NK Zagreb. • • • RIM, 26. — Igralci Rome so danes z letalom odpotovali v Zagreb, kjer bodo v sredo igrali proti NK Zagreb. Z letalom so odpotovali v spremstvu klubskega tajnika in tehničnega komisarja Matteucci, Ardizzon, Tomasin, Carpanesi, Losi, Schnellinger, Francesconi, Tam-borini, Angelillo in De Sisti. Ker v letalu ni bilo dovolj prostorov, so včeraj odpotovali z vlakom Cu-dicini, Nicolč, Salvori in Carpenet-tl. Trener Lorenzo bo odpotoval z Rima jutri in se bo ostalim pridružil v večernih urah. JUGOSLOVANSKI NOGOMET Izidi in lestvici II. ZVEZNA LIGA Split-Maribor Borac-Olimpija Slavonija-Istra čellk-Rudar šlbenik-Lokomotiva Famos-BSK Borovo-Sloboda Varteks-Kladivar LESTVICA (0:1) (0:1) (2:0) (3:0) (2:0) (0:1) 1:2 1:1 3:1 6:0 3:2 2:1 0:0 preloženo Slohoda Olimpija Šibenik Slavonija Čelik Maribor Borac Lokomotiva Rudar Borovo Kladivar Varteks Famos BSK Split Istra 8 2 1 7 3 1 5 4 2 5 3 3 6 14 4 4 3 3 6 2 4 4 3 5 15 3 4 4 3 3 4 3 2 5 3 2 6 14 6 3 0 8 1 3 7 29:11 31:11 16:16 29:15 23:14 15:10 21:20 23:23 24:27 11:15 19:24 12:12 14:28 17:30 13:28 8:19 18 17 14 13 13 12 12 12 11 10 9 8 8 6 5 5 S N L Ljubljana-Celje preloženo Triglav-Slovan 2:2 (0:1) Branik-Delamarls 5:1 (1:0) železničar-Rudar 3:0 (1:0) N. Gorica-AluminiJ 6:3 Sobota-Illrija 2:1 (2:1) Hrastnik-Svoborla 1:3 (1:1) LESTVICA Branik Triglav železničar Slovan Aluminij Rudar N. Gorica Ljubljana Svoboda Celje Sobota Ilirija Hrastnik Delamaris 9 9 9 9 9 9 9 8 3 S 9 9 9 9 7 0 2 5 2 2 4 4 1 3 5 1 4 2 3 4 2 5 4 2 3 3 3 2 4 1 4 4 0 4 2 3 4 2 2 5 2 1 6 0 1 8 24:9 23:13 21:11 23:15 25:23 19:20 16:18 18:12 20:22 20:23 23:25 9:19 17:29 7:23 jo je prestregel in jo z glavo usme-ril v mrežo. Samo minuto kasneje je Imela Jugoslavija Izredno prn°^ nost, vendar se je Vukelič predolgo obotavljal in ni poslal žoge takoj : prazna vrata. Igra je nato več »u manj potekala na središču i8rlSv: v lahki premoči Madžarov vse o° 35, ko je Albert izrabil Jusufije™ napako in poslal žogo v mrežo pr*’ v trenutku, ko mu Je hotel vratar Pantelič nasproti. V drugem dem tekme je bila igra bolj raztrgana in tudi manj živahna. Ko sta se _ enajsterici že zadovoljili z doseženun rezultatom, se je Skoblarju posrečilo tik pred koncem prevaritl dva branilca in spraviti žogo v madza£ sko mrežo. Jugoslavija je nastopna v naslednji postavi: Pantelič (Radovič), Durkovlč, Jusufi, Skrblč, /“• sovič, Popovič, cebinac, Melič, Vukelič in Skoblar. V predtekmi sta se spoprijel mladinski reprezentanci Madžarske in Jugoslavije. Srečanje se je končalo, kljub temu, da so bili -WtP Slovani boljši (zamudili so več izrednih priložnosti), neodločeno (1:1). Gol za Madžare je dal L*-kics, za jugoslovansko mladinsa reprezentanco pa Klenkovski. * * • Medtem ko je tekma druge zvezne lige v Celju odpadla zaradi Poplav, so Mariborčani gostoval' v Splitu, kjer so po zaslugi Pirc*. * je bil dvakrat uspešen, prinesli ou® točki domov. Olimpija pa Je goS*~, vala v Banja Luki pri Borcu, Je prisilila domačine na necdlottD izid. * * * V slovenski nogometni ligi Je va Gorica z vtsoklm rezultatom P’®" magala moštvo Aluminija, m e« ton ko je moral izolsal Delamaris, ki -J gostoval pri Mariborskem Bran'*u> z visokim porazom domov. 3:::;: :::::::::: ALLAN IN NE S: 123313 1. Stanley je sedel z ostalimi v skupni kabini in pil že tretjo skodelico kave, ko se je končno pojavil astronavt. Hamrld-geov pogled je bil mrk. Nosil je listke z računi. — Tole sem ugotovil; od treh planetov je eden predaleč, drugi preblizu. Morda je tretji primeren. — Vzel je skodelico, ki mu jo je ponudil inženir Leman. — Po triindvajsetih nedeljah potovanja to ni ravno mnogo. — Se kar dobro je, — je pripomnil Leman, — dela bo manj in prej se bomo vrnili domov. — Da, vendar — čim več najdemo, tem višja bo nagrada, _ je oporekal Clayen. Vprašujoče se je nasmehnil Tomu. Ali ne, doktor? Tom ni odgovoril. Gledal Je čez kapitanove rame na listke s številkami. — Kako, kapitan? Je primeren? — Je vprašal. — Poglejmo. — Stanley je z nagubanim čelom gledal zapiske. — Srednja temperatura — petintrideset stopinj Celzija. Ledenih vrhov ni, niti oceanov; sama pustinja in ostanki planin. Velikih zaraslih z rastlinstvom površin ni videti. — Pogledal je astronavta. — Dobro ste vse to opazili. Najbrž smo se mu zelo približali. — Preveč, — je odgovoril Hamridge. — Imeli smo srečo. Ni povedal zakaj; vsak je to vedel sam. Zgodilo se je, da so se koordinate ladje prekrivale s koordinatami kakega planeta ali Sonca, — take ladje so izginile brez sledu. Dva pred- meta ne moreta biti na Istem kraju istočasno in kdor bi rad to dosegel, drago plača. — Kaj bomo storili ? — se je primaknil Leman. — Ga bomo obkrožili In fotografirali, ali bomo pristali in raziskovali? Koliko časa nam je ostalo kapitan? — Ne dosti. Potovanje sem Je bilo dolgo, a čaka nas še pot nazaj. — Treba bo varčevati z zalogami. — Stanley je odmaknil zapiske ln se naslonil na hrbet naslonjača. — Zares, pred nami je samo en planet. Kaj predlagate, Tom? — Obleteti planet, — se je takoj odzval doktor. — Kot običajno. Brez naglice bomo snemali. Lahko pošljemo tudi robotsko raketo in naredimo točno spektralno analizo zraka in tal. Za pristanek ni nobene potrebe. — Nasprotujem! — je razburjeno dejal Clayen. — Kaj, za vraga se bojimo?! Saj lahko odbijemo vsak napad. Ce Je tam razumno življenje, ga moramo spoznati, če ga ni, je strah neupravičen. Dovolite pripombo; to Je izvidnlška ladja, — Je mimo rekel Stanley. — Naš cilj je poiskati planet Zemljinega ko-va, ki bi bil ugoden za naselitev. Za to nam ni potrebno na njem pristati. Ce ima primerno ozračje, če se težnost ne razlikuje preveč od naše, če je pitna voda in za življenje u-godno podnebje, ga bomo zaznamovali, da je primeren za naseljence. To je vse, kar zahtevajo od nas, in vi veste, komu odgovarjamo za polet. — Staremu strašilu! — Je prhnil teman. — 2e davno bi ga morali odpisati. Toda... ne’ govorimo sedaj o njem, ampak o nas. V tej škatli sedimo zaprti že šest mesecev in bomo v najugodnejšem primeru vsaj še toliko časa. Za spremembo bi si rad nekoliko razmigal noge. _ v upanju je pogledal kapitana. — Upoštevali bomo vse zaščitne mere. Saj nismo otroci — vemo, kaj delamo. — Kako mislite vi, Hamridge? — Soglašam z Lemanom, — je odgovoril astronavt, — sem za pristanek. — Saj so nori, — se je jezil doktor. — Vrag vas vzemi, Stanley, bolje kot Jaz vedo, da ni pametno pristati. To ni naše delo, ampak naloga naseljencev. Da, doktor je Imel prav. To ni bil njihov posel. Stanley je vzdihnil in se zravnal v naslanjaču. — Obkrožili bomo planet In naredili posnetke, — je rekel trdo. Naredil se je, kot da proučuje podatke; in jim hotel pogledati v oči. Po fotografijah sodeč planet ni bil kakšno posebno odkritje. Ne slabši ne boljši od drugih. Težnost je bila nekoliko večja kot na Zemlji, kisika Je bilo v zraku nekaj manj, vode skoraj nič. Planet ni bil posebno privlačen za naselitev. Puščava, siromašno rastlinstvo, neznatna prirodna bogastva. Doba razcveta je tukaj že prešla. Zdaj svet počasi umira. Vendar so pokazale fotografije še nekaj. __ Civilizacija! — Leman je dvignil oči s posnetkov. — Poglejte, civilizacija! __ Kje? — se je sklonil Cla- yen nad mizo. — So morda me- sta? To ni mogoče. — Poglejte sami. — Leman mu Je ponudil posnetek. — Vidite? Tukaj so vdolbine, a tu dolga črta, čisto ravna. Takih ni v naravi. Na tem planetu je življenje, ali je nekoč bilo. Fantje, zdi se mi, da smo zadeli. — Počakajte. — Hamridge je poskušal zajeziti njegovo navdušenje, navdušenje človeka, ki Je posvetil vse svoje življenje Iskanju razumnih bitij na drugih planetih, pa jih nikdar ni našel. — Tu so. —- Leman je pomolil slike Hamridgu. — Kako? Se motim? — Kako naj vem? — Hamridge je dvignil glavo. V kabino sta vstopila Stanley in Tom. Skupna kabina je bila največja na ladji In so Jo uporabljali za vse — od Improviziranih tekem v rokoborbi do proučevanja fotografij. — Poslušajte, kapitan, gotovo ste že pregledali posnetke! Kaj mislite o Lemanovem odkritju? Kaj niso to resnično zgradbe? — Mogoče, — je previdno odvrnil Stanley, — vendar nisem trdno prepričan. S kretnjo Je poprosil, naj mu izpraznijo mizo In začel polagati fotografije. — Te so bile posnete nad severnim polom. S pomočjo filma za infrardečo svetlobo nam je uspelo odkriti črte, ki jih običajni film ne zazna, verjetneje so umetnega in ne naravnega izvora. Vzel je še nekaj slik. — To so iste fotografije, samo povečane. Poglejte nepravilne kroge, ki so dejansko podobni zgradbam. Stanley je trkal s prstom po bleščeči površini slike. — Glejte črte, ki se razhajajo k robu kroga In počasi izginjajo! Spominjajo na marsovske kanale. — Zmignil je z rameni. — A kanali, kakor vemo, niso nič drugega, kakor naravne razpoke, nastale zaradi krčenja Marsove skorje. — Vendar niso te v nobenem primeru naravne, — Je nadaljeval Clayen. Iz njega je govoril učenjak. — To niso odprte razpoke, ker ni nobene erozije. Razen tega so izredno ravne. Clayen je pogledal fotografijo. — Spominjajo na predore, — Je rekel hitro, — na podzemelj" ske predore, ki so bili viB‘ sih globoko pod površino h* so zdaj prišli deloma na dan-Jasno jih vidimo na filmu, R* Je občutljiv za toplotne žarke-Zato mislim, da Je temperatura v njih višja kot na P<>vr' šini. — Ne pozabite na merilo, *" je oporekal Hamridge. — lahko zgradi take predore? — Pa gigantske stavbe... — j® zamrmral Clayen. — Bitja, ki so sposobna narediti tako mogočne zgradbe, morajo biti na neprimerno vi«-ji razvojni stopnji kot smo vat-— Leniana je odkritje Pretr®| slo. — Ta veličina! Zanimivo o bilo vedeti, kaj vse zmorejo! — To je star planet, — j® pripomnil Clayen. — Drugačen je, kot Mars in mnogo starejs od Zemlje. Prav lahko, da J civilizacija na njem nastala, zacvetela in potem ugasnil®’ Tudi na Zemlji je bilo tak®* spomnite se na Egipt in M®" hiko. Zamišljeno Je pogledal fotografijo. — Rad bi vedel, kaj s* je zgodilo s prebivalci planet (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6 ^n. TELETO« 93^68 in 94-6M- Poštni pr«liU 559 din,’Četrtletoo «80 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-537«Za SFRJ: ADTT, DŽsrijublja"®; letna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir - SHU- * ^HTJUU^cine ogteso™ Za vsak mm v širini enegtf stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi tržaške ln gorlške pokrajin« ** Stari trg 3/1, teiefon 22-207. tekoči račun ~ OTANISLAV KKNK° ~ lzdaj» ta 2a‘0ŽnmV° trŽaik»*a Uskt>’ TrSt_________________________ _________________.