Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 15. AVGUSTA 1963 Leto XV. — Štev. 32	Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALlČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2, TELEFON 21-163
DANES DOPOLDNE JE V GORNJI RADGONI ZASEDALA
OBČINSKA SKUPŠČINA
Danes dopoldne so se v Gornji Radgoni sestali k III. redni seji odborniki Občinske skupščine občine G. Radgona.
Po obširno predloženem dnevnem redu, ko so potrdili zapisnik prejšnje seje skupščine, so odborniki, poslušali poročila o zdravstvenem varstvu v občini: najprej poročilo sveta za zdravstvo o zdravstveni problematiki v občini in nato o delu sanitarne inšpekcije in o problemih s tega področja dela. Po obeh poročilih se je razvila razprava, z vrsto predlogov in mnenj za nadalnje delovanje in izboljšanje zdravstvenega varstva v občini.
Na dnevnem redu seje so bila tudi nekatera imenovanja. Tako so imenovali predsednika upravnega odbora cestnega sklada ter izvolili premoženjsko pravno komisijo.
Skupščina je sklepala tudi o razširitvi predmeta poslovanja Zdravilišča Radenci in podjetja Avtoremont in h kraju sklepala o nekaterih premoženjsko pravnih zadevah in garancijskih izjavah gospodarskim organizacijam.
O seji občinske skupščine bomo obširneje poročali v prihodnji številki lista.
V SOBOŠKI »MURI«:
IZMENJAVA
IZKUŠENJ
V soboto so obiskali Tovarno oblačil, perila in pletenin Mura v Murski Soboti predstavniki sorodne tovarne Ramensko iz Zagreba.
S predstavniki tovarne »Mura« so se pogovarjali o možnostih zboljšanja nekaterih proizvodnih postopkov, izmenjali so dosedanje izkušnje in se pomenili o nadaljnjem sodelovanju obeh kolektivov.
V tovarni »Mura« — izmenjava izkušenj s predstav tovarne »Kamensko« — foto: K. Sukič
PRIPRAVE NA II. POMURSKI SEJEM V GORNJI RADGONI SO V POLNEM TEKU
SEJEM, RAZSTAVE, PRIREDITVE
V dneh od 7. do 15. septembra bo v Gornji Radgoni II. tradicionalni Pomurski sejem. O pripravah na sejem je direktor sejma, Milan Bučko, povedal naslednje:
»S pripravami na sejem smo začeli že pred nekaj tedni. Doslej gre vse v redu. Pomurski sejem bo tudi letos na
istem prostoru, kot je bil lani. Sejemski prostor ne bo večji, zmanjšali pa bomo zabavni park ter tako dobili večjo razstavno površino za trgovska podjetja. Pomurski sejem je sejem široke potrošnje, zato bo na njem mogoče kupiti vse od spominčkov do avtomobila. Zanimanje trgovskih podjetij in ostalih gospodarskih organizacij za sejem je veliko. Doslej so prodani že vsi razstavni prostori v paviljonih. Vsi razstavlajlci se vneto pripravljajo na sejem, zato je pričakovati, da bodo obiskovalci sejma doživeli tudi kakšno prijetno presenečenje.
V sejmskih dneh se bodo obiskovalci lahko razvedrili v zabavnem parku, pripravljamo pa tudi več zanimivih prireditev. Tako lovski večer, ribiški večer, prekmurski večer, prleško gostüvanje, kulinarično razstavo itd... 14. in 15. septembra bo velika modna revija, na kateri bodo sodelovali »Indiopol« iz Ljutomera, »Ideal« iz Nove Gorice, »Beltinka« iz Beltinec in Tovarna perila, pletenin in oblačil »Mura« iz Murske Sobote. Predvidevamo, da bodo v
nedeljo 8. septembra konjske dirke, dopoldne 15. septembra pa meddruštveno šahovsko tekmovanje. Obiskovalci sejma se bodo verjetno radi ustavili v kleti, kjer si bodo lahko sami postregli z brizganci. Pomurska turistična zveza bo pripravila slikovni material o Pomurju in legendo zanimivih zgodovinskih in izletniških krajev. Posebno zanimanje kažejo obiskovalci, za prekmursko keramiko, zato bo letos na sejmu še več izdelkov naših lončarjev.
Pričakujemo velik obisk domačih in tujih gostov, seveda, če bo vreme v dneh sejma, ugodno.«
KIK »POMURKA« NA KOROŠKEM VELESEJMU V CELOVCU
PRIKUPNE WEEKEND HIŠICE
V okviru letošnjega Avstrijskega lesnega sejma je letos na Koroškem velesejmu v Celovcu udeležena tudi Jugoslavija s kolektivno razstavo v svojem stalnem paviljonu, ki spada med najlepše objekte razstavišča.
Svoje izdelke prikazuje na tem velesejmu 42 podjetij iz Slovenije in 19 podjetij iz Hrvaške, tri jugoslovanska podjetja razstavljajo na splošnem sejmu in tokrat je prvič zastopana v Celovcu tudi Reka s svojim pristaniščem.
Slovenska lesna industrija na celovškem velesejmu zastopana s tremi podjetji, tem pa se pridružuje še Kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka« iz Murske Sobote s svojo prikupno weekend hišico. »Pomurka«, za katero se obiskovalci sejma živahno zanimajo.
Na že tradicionalnem »Jugoslovanskem dnevu« — ob tej priložnosti je generalni konzul SFRJ Boris Trampuž priredil v slavnostni dvorani Trgovinske zbornice v Celovcu slavnostni sprejem za predstavnike političnega in gospodarskega življenja Koroške — je bilo poudarjeno, da je okusno in pestro urejena razstava Jugoslavije posebna privlačnost celovškega velesejma in da zato obilno prispeva tudi k nadaljnji poglobitvi in pospeševanju sodelovanja med obema sosednjima državama.
SLATINA RADENCI :
Gradnja napreduje
Hotel z ordinacijo v Radencih, ki je grajen v skladu zdraviliških objektov, že stoji. V stavbi bodo poleg tujskih sob v nadstropjih tudi ordinacijski prostori v pritličju z laboratoriji in rentgenom. V tujskih sobah bo prostora kar za 85 gostov.
Nosilna konstrukcija stavbe so železobetonski stebri, ostalo pa je iz armiranega betona. Hotel bo opremljen tudi z dvigali za prevažanje oseb. bolnikov na nosilih ter različnih tovorov. S hodniki pa bo povezan z že obstoječimi objekti zraven stavbe ter tudi z novogradnjami, ki so v načrtu. K hotelu bo vodila tudi cesta za hotelske goste z lastnimi prevoznimi sredstvi.
Gradnja v Radencih napreduje — foto: M. Veršič
PRIPRAVE NA LETNO KONFERENCO
V torek je komite ZMS v Tovarni penila, pletenin in oblačil »Mura« v Murski Soboti razpravljal o pripravah na
proizvodno konferenco in na letno konferenco organizacije ZMS v tovarni.
Sklenili so, da bodo na proizvodni konferenci razpravljali! o sodelovanju mladine pri pripravah za izdelavo statuta in da bodo takoj pričeli z vsemi potrebnimi pripravami za letno konferenco ZMS.
Prijetno srečanje naših izseljencev — več o tem na 3. strani (foto: J. Makovec)
NOVA, ZELO POMEMBNA PRIDOBITEV OPEKARNE V PUCONCIH:
SODOBNE VAKUUM STISKALNICE
Dve novi modemi vakuum stiskalnici, ki so ju v puconski opekarni namestili nedavno, sta nedvomno najpomembnejši pridobitvi opekarne v zadnjem času. To ji bo omogočilo preusmeritev dejavnosti v proizvodnjo grobih in sodobnejših gradbenih izdelkov.
Čedalje večje naraščanje potreb po proizvodih opekarništva nujno zahteva tudi čimbolj mehanizirane proizvodne postopke. V zadnjih letih se je proizvodno delo v puconski opekarni že močno spremenilo. V jamo za rušenje zemlje je prispel žerjav, po sušilnici je stekel tekoči trak — An se-
daj, pred kratkim, so montirali še dve novi vakuum stiskalnici. Prednost teh stiskalnic je velika, sedaj bodo lahko izdelovali zelo iskane opekarniške izdelke, dosegli bodo večjo proizvodnjo in boljše predelali glino za izdelavo vatlih elementov.
Že v prejšnjem tednu so začeli s poskusnim izdelovanjem opeke vrste »skok«. Vse kaže, da ne bo večjih ovir in da bodo že prihodnje leto lahko prešli na masovno izdelavo te opeke. Pomen tega izdelka je v tem, da ga je možno izdelo-
vati v različnih dimenzijah in tako doseči enotna merila. Za takimi izdelki je že sedaj  močno povpraševanje, ker imajo številke prednosti pred ostalimi in to predvsem veliko vzdržljivost, izolacijsko in toplotno, poleg tega pa je izdelava zelo Hitra.
H kraju še to: nove stroje so nabavili z lastnimi sredstvi, kar jim je omogočilo SGP »Pomurje«, v okviru katerega deluje opekarna, kot poseben obrat. Tudi montažo so izvedli domači strokovnjaki.
-do-
Iz proizvodnje v puconski opekarni (foto: D. Obal)
SEJA SEKRETARIATA ObK ZMS V M. SOBOTI
V ponedeljek je bila seja sekretariata občinskega komiteja ZMS v Murski Soboti. Člani sekretariata so razpravljali o programu dela organizacije ZMS do konca tega leta, sprejeli pa so tudi program dela komisij pri občinskem komiteju ZMS.
MDB »ŠTEFAN KOVAČ« ŽE V PRVIH DNEH
MED NAJBOLJŠIMI V NASELJU
Pred dnevi smo prejeli pismo brigadirjev III. Mariborske MDB »Štefan Kovač«, ki je že nekaj dni v naselju »Proleter« v Malem Požarevcu.
Brigadirji pišejo, da so se v prvem tednu že privadil življenju in delu, pa tudi žuljev je čedalje manj. Brigada šteje 123 brigadirk in brigadir.
jev in je v prvih dneh dosegla tako na trasi, kakor tudi v naselju, lepe uspehe. Brigada je v preteklih dneh na delovišču dosegala povprečno norme s 120,5 odstotki, medtem ko je bilo povprečje efektivnih ur ustvarjeno s 97.5 odstotki. Mariborska srednješolska brigada je dobila v naselju doslej vsak dan odlično oceno iz higiene in urejevanja naselja, posebno uspešno pa brigadirke in brigadirji sodelujejo v športnem in kulturno-zabavnem življenju v naselju.
Uspehi v prvih dneh pa vsem brigadirjem vlivajo upanje, da bodo dosegli največje uspehe.
AKTIV ZMS V OČESLAVCIH
Pretekli teden je bil v Očeslavcih v gornjeradgonski občini prvi sestanek mladink in mladincev. Na sestanku so sprejeli predlog občinskega komiteja ZMS G. Radgone in ustanovili aktiv ZMS. Aktiv šteje čez 20 članov.
Na prvem sestanku je mladim govoril o vlogi in nalogah ZMJ Franc Aleksič, sekretar ObK ZMS Gornja Radgona. Na sestanku so sprejeli tudi delovni program in izvolili sekretariat aktiva.
OD TEDNA
DO TEDNA
SOVJETSKI PREMIER HRUŠČOV PRIDE V JUGOSLAVIJO
V Beogradu je bilo že pred meseci objavljeno sporočilo, da je generalni sekretar ZKJ in predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz-Tito med svojim bivanjem v Sovjetski zvezi na počitnicah decembra lani povabil prvega sekretarja CK KP Sovjetske zveze in predsednika ministrskega sveta ZSSR Nikito Sergejeviča Hruščova, naj skupno s soprogo preživi dopust v Jugoslaviji. Hruščov je takrat povabilo sprejel.
Tovariš Hruščov bo prišel s soprogo na počitnice v Jugoslavijo 20. avgusta letos. Na poti ga bodo spremljali sekretar CK KP SZ J. B. Andropov, član CK KP SZ in prvi sekretar moskovskega mestnega komiteja KP SZ N. G. Jegoričev in član CK KP SZ in prvi sekretar leningrajskega industrijskega pokrajinskega komiteja KP SZ v. S. Tolstikov.
Čeprav je obisk predsednika sovjetske vlade Hruščova v naši deželi zasebnega značaja, pričakujejo, da bo prišlo med njegovim obiskom do koristnih razgovorov in izmenjave mnenj o vseh važnejših svetovnih vprašanjih med. njim in predsednikom SFRJ Josipom Brozom-Titom kot gostiteljem.
AMERIŠKI
KMETIJSKI MINISTER OBISKAL JUGOSLAVIJO
Kot gost Zveznega izvršnega sveta se je pred dnevi mudil v Jugoslaviji ameriški minister za kmetijstvo Orville Freeman. S svojim spremstvom je obiskal tudi porušeno Skopje, več družbenih kmetijskih gospodarstev in kmetijskih zadrug v Vojvodini ter se razgovarjal z uglednimi državniki SFRJ in kmetijskimi strokovnjaki.
Preteklo nedeljo ga je sprejel tudi predsednik republike Josip Broz-Tito v svoji rezidenci v Brdu pri Kranju. Ob tej priložnosti je ugledni gost iz ZDA izrazil predsedniku Titu in jugoslovanskemu ljudstvu iskreno sožalje ameriškega predsednika Kennedyja in ameriškega naroda ob skopski katastrofi in obljubil tudi nadaljnjo pomoč ameriške vlade pri odpravljanju posledic potresa in izgradnji novega Skopja. Predsednika Tita je obvestil tudi o tem. da je ameriška vlada odobrila nadaljnjih 25 milijonov dolarjev kot pomoč in 25 milijonov dolarjev kot dolgoročno posojilo ZDA za obnovo porušenega mesta ob Vardarju. Na tiskovni konferenci je izrazil tudi prepričanje, da bo po njegovem obisku v Jugoslaviji, katero zapušča z najlepšimi vtisi, obiskalo njegovo državo še več kmetijskih strokovnjakov zaradi koristne izmenjave strokovnih izkušenj.
NAD 50 DRŽAV PODPISALO MOSKOVSKI SPORAZUM
Neposredno po sklenitvi trojnega sporazuma med atomskimi velesilami — ZDA, ZSSR in Veliko Britanijo — o delni prepovedi poskusov z jedrskim orožjem v ozračju, vesolju in pod vodo, t. j. pretekli četrtek, so pričele k sklenjenemu sporazumu pristopati tudi druge države. Prve tri dni so podpisali sporazum predstavniki nad 50 držav. Med prvimi podpisnicami moskovskega sporazuma je tudi Jugoslavija. Kaže. da bo v teh dneh ratificiral sporazum tudi ameriški Senat. Po »ustreznih zagotovilih«, ameriške vlade in obisku zunanjega ministra ZDA Deana Ruska v Bonnu je tudi zapadnonemška vlada sporočila, da bo verjetno že v kratkem pristopila k trojnemu sporazumu. Medtem ko v tem primeru že lahko opažamo znake popuščanja pa se Francija in Kitajska s še nekaterimi manjšimi državami še nadalje vztrajno izogibata temu aktu. predvsem zaradi svojih lastnih nagibov, da bi se čimprej tudi sami uvrstili med atomske velesile.
MLADINA IN STATUTI
Organizacija ZMS bo najuspešneje nadaljevala proces uveljavljanja ustavnih načel v praksi, če sprejemanje statutov ne bo smatrala kot enkratno in odvojeno akcijo, ampak kot nenehno prizadevanje, da v načinu dela ZMS in v vsakdanji praksi izgrajuje oblike delovanja, ki bodo mladim ljudem približale družbene in gospodarske probleme in ustvarjale možnosti, da bo iz dela komiteja, organizacij in aktivov ZMS mogoče odstranjevali vse tisto, kar nasprotuje demokratičnim metodam v družbeno-političnem delovanju.
Tako bi lahko strnili v eno misel vse razprave in predloge z zadnjega plenuma občinskega komiteja ZMS v Murski Soboti, ki je obravnaval vlogo ZMS pri oblikovanju statutov
v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in v komunah. Na plenumu so bili sprejeto zaključki o nalogah mladine pri pripravi in sprejemanju statutov.
Da bi mladina lahko ustvarjalno sodelovala pri pripravah tez in osnutkov statutov je
nujno, da pozna notranjo organizacijo svoje delovne organizacije, delo, dolžnosti in pravice organov upravljanja, seznanjena mora biti z akti, ki so doslej urejali odnose v podjetju, poznati mora perspektivo svoje delovne organizacije itd. Zato je občinski
komite ZMS sklenil organizirati seminar, na katerem bodo člani vodstev ZMS iz delovnih organizacij in člani krajevnih komitejev ZMS izmenjani izkušnje o dosedanjem delu, uspehih in težavah pri pripravi osnutkov statutov.
Takoj po končanem seminarju se bodo v delovnih organizacijah zbrali vsi člani ZMS na sestankih ali proizvodnih konferencah, na katerih se bodo, skupaj s komisijami za pripravo osnutkov statutov in z drugimi družbeno-političnimi organizacijami
(sindikati, ZKS), dogovorili o konkretnih nalogah in o sodelovanju pri uresničitvi sedaj najbolj pomembne naloge vseh proizvajalcev. Mladina se mora vključiti v skupna prizadevanja vseh na tem področju v delovni organizaciji, o pripravljenih osnutkih pa naj
razpravlja na svojih sestankih, da bo lahko takrat, ko bo osnutek razpravljal delovni kolektiv, predlagala svoje predloge za spremembe določenih postavk in formulacij.
Mladina na terenu se bo v razprave o statutih morala vključiti v okviru krajevnih
skupnosti, o vseh vprašanjih, o katerih ima svoje predloge, naj razpravlja na zborih mladih občanov in svoja mnenja naj posreduje občanom na zborih občanov.
Dolžnost mladine je torej, da se zavzame, da bodo statuti urejali vsa, za perspektivo delovne organizacije, za hitrejši razvoj demokratičnih družbenih odnosov in za lepše življenje delovnega človeka, pomembna vprašanja. Razprava o statutih v organizaciji ZMS, ne more biti odvojena od ostalega političnega dela. ampak mora biti sestavni del celotne družbeno-politične aktivnosti. vsestranskega analiziranja in obravnavanja aktualnih vprašanj, s katerimi se srečuje mladina v komuni, v delovni organizaciji ali v krajevni skupnosti.
ČEBELARSKO DRUŠTVO V KRIŽEVCIH PRI LJUTOMERU OB POMEMBNEM JUBILEJU
65 LET AKTIVNEGA DELOVANJA
Nedeljske svečanosti v Križevcih pri Ljutomeru, ki je bila posvečena 65. letnici obstoja in aktivnega delovanja Čebelarskega društva, se je poleg čebelarjev in predstavnikov CD iz Maribora, Ljubljane. Celja, Murske Sobote in bližnje okolice udeležil še tajnik ZČD Slovenije Franc Cvetko. Najzaslužnejša člana domačega društva Ludvik Kosi in Ignac Topolnik sta ob tej priložnosti prejela najvišje odlikovanje zaslužnih čebelarjev Slovenije — »Janževo kolajno«.
Čebelarsko društvo v Križevcih pri Ljutomeru je najstarejše v Pomurju, uvršča pa se celo med prva tri najstarejša v Sloveniji. Ob 65-letnici obstoja so v nedeljo priredili svečano akademijo, na kateri so bila izročena zaslužnim članom priznanja in spominske značke.
Prireditev je bila (pod pokroviteljstvom ZČD Slovenije,
zato so povabili na svečanost predstavnike vseh CD Slovenije. Program je predvideval v dopoldanskem času slavnostno sejo vseh predstavnikov in čebelarjev. Ti bi se skupaj pomenili o problemih čebelarjenja im nadaljnjem izvajanju sedemletnega načrta, ki ga predvideva Sekretariat za kmetijstvo in sadjarstvo za čebelarje. Seja je zaradi nekaterih težav odpadla, vendar je na prireditvi o pomenu tega izvajanja govoril tajnik ZČD Slovenije Frane Cvetko. Med drugim je poudarit, da je v bodoče nujno potrebno preiti na sistematično čebelarjenje. Skladno z nenehnim širjenjem sadnih plantaž je nam-
reč potrebno povečati število čebeljih družin, ki bodo lahko cvetje sadnega drevja oprašile pravilno in pravočasno. Za povečanje čebelarstva in zatiranje čebeljih bolezni je sekretariat za kmetijstvo predvidel premijo v višini 150.000 dinarjev.
Križevsko čebelarsko društvo je že od ustanovitve težilo za naprednim čebelarjenjem, za katerim stremijo tudi danes. Društvo ima zelo velike zasluge za razvoj čebelarstva. ne samo na njihovem področju, ampak po vsej severo-vzhodni Štajerski. Za požrtvovalno delo, ki ga že 15 let vlagata za razvoj te važne veje kmetijske panoge, sta najzaslužnejša člana te CD Ludvik Kosi in Ignac Topolnik bila odlikovana z največjim odlikovanjem zaslužnih čebelarjev — s kolajno »Antona Janža«. Društvo je na prireditvi izročilo še štiri diplome svojim najvestnejšim delavnim članom.	-do-
Čebelarji in gosti, ki so se udeležili nedeljske svečanosti v Križevcih pri Ljutomeru (foto: D. Obal)
Tajnik ZČD Slovenije Franc Cvetko pripenja zasluženemu članu častno značko
ENKRAT VENDARLE:
OD BESED K DEJANJEM
Letošnje leto je in ni ugodno za naše čebelarje. Spomladanska paša je bila kolikor toliko dobra, dočim kaže, da jesen ne bo prav nič radodarna: dežja ni in tako ne bo tudi jesenskega upa čebelarjev — ajde. To pa za čebelarja pomeni, da bo moral ali med, ali iztržek za spomladanski med porabiti za prezimovanje čebeljih družin. Ta pesem se ponavlja iz leta v leto. Naši čebelarji so si in si še pomagajo tako, da vozijo v poletnih mesecih čebele na Pohorje, toda tudi tukaj je bila paša v desetih letih le eno leto tolikšna, da se je to izplačalo, da ni šlo samo za kritje stroškov, marveč je ostalo nekaj tudi za čebelarjev žep. Pred leti so dobivali čebelarji sladkor za pitanje čebel nekoliko ceneje, sedaj pa ga kupujejo po istih cenah kot so v veljavi za konzumni sladkor.
Pri nas še vedno nekako prevladuje mišljenje, da je čebelarstvo neke vrste šport ali pa razvedrilo za upokojence. Kmetijski strokovnjaki trdijo drugače: čebela je za oplojevanje sadnega drevja itd. neobhodno potrebna. Vemo, da se iz leta v leto večajo površine moderno urejenih sadovnjakov. na drugi strani pa se iz leta v leto manjša število čebelnih panjev. Ko je na nedavni seji občinske skupščine v Murski Soboti zastavil eden izmed odbornikov vprašanje glede materialne pomoči čebelarstvu. ni mogel dobiti zadovoljivega odgovora. V ta namen ni sredstev. Podobno je tudi po ostalih občinah. Upoštevanja vreden pa je bil pred log prav na tej seji skupščine: investicije za nove sadovnjake naj se ne bi prej potrdile, dokler ne bi bilo v investicijskem elaboratu zagotovljenih na hektar sadovnjaka tudi toliko in toliko čebelnih panjev.
Sedaj, ko prehajamo počasi k razpravam o letnih družbenih planih za leto 1964. bi bilo prav. da preidemo tudi v pogledu čebelarstva od besed k dejanjem.	J. Makovec
S SEJE SVETA ZA GOSTINSTVO, TRGOVINO IN TURIZEM OBČIN. SKUPŠČINE LJUTOMER
GRADNJA TRGOVSKE HIŠE
V petek so se sestali v Ljutomeru člani Sveta za gostinstvo, turizem in trgovino pri občinski skupščini Ljutomer. Po konstituiranju je svet razpravljal tudi o realizaciji polletnega plana in o pripravah za gradnjo trgovske hiše v Ljutomeru.
Člani sveta so bili mnenja, da so polletni gospodarski uspehi v trgovini, gostinstvu in turizmu realni in da so dani vsi pogoji, da bodo v teh panogah predvidevanja letnega plana presežena.
Na seji sveta je bil sprejet sklep, da bo investitor gradnje trgovske hiše trgovsko podjetje »Vesna« Ljutomer, ki bo poskrbelo tudi za idejni projekt in investicijski program. Sredstva za gradnjo trgovske hiše naj bi prispevala tudi Občinska skupščina Ljutomer iz svojega investicijskega skalda. Člani sveta za turizem, trgovino im gostinstvo pa so bali mnenja, da je pred pričetkom gradnje trgovske hiše potrebno rešiti vprašanje stanovanj, za občane, ki stanujejo v zgradbah, ki so na mestu, kjer naj bi stal novi objekt, prav tako pa bo potrebno začasno poskrbeti prostore za prodajalno kruha in mleka. Zato je bil dan tudi predlog, da naj v Ljutomeru, tako kot drugod prodajajo mleko v steklenicah.
Po predvidevanjih bo celotna gradnja trgovske hiše znašala nad 100 milijonov. Zgradba naj bi bila dvonadstropna,
v pritličju trgovski lokali, v prvem nadstropju, upravni prostori, v drugem pa stanovanja.
Na seji sveta so menili, da mora občinska skupščina zagotoviti, da bodo gostinska podjetja v Ljutomeru spoštovala odlok o obratovalnem času, kar doslej ni bil primer in so zapozneli gostje mnogokrat motili nočni mir. Svet za gostinstvo, trgovino in turizem je sprejel sklep, da naj občinska skupščina čimprej sprejme odlok o turistični taksi v občini.
ROGAŠOVSKI KOT ZA PONESREČENCE V SKOPJU
Krajevni odbor SZDL v Rogašovcih je organiziral akcijo za zbiranje pomoči ponesrečencem v Skopju. Tako je posebnim članom odbora uspelo zbrati skupno 220 tisoč dinarjev. Posamezne vasi so prispevale takale: Rogašovci 54, Serdica 47, Jurij 41, Sotina 29, Nuskova 27, Kramarovci 13 in Ocinje 7 tisoč dinarjev.
Razveseljivo je, da so večinoma vsi delavci in uslužbenci prispevali tudi na domu, kljub temu, da so na delovnih mestih že prispevali eno ali dvodnevni zaslužek. Prav tako so prispevali tudi naši rojaki, ki se mudijo na obisku v domovini.
Prispevke pa še vedno prinašajo občani, ki prej niso mogli prispevati zaželjeni znesek.	kg
V PUCONSKI OPEKARNI KLJUB TEŽAVAM V POLLETJU
ugodni dosežki
Letošnja dolga zima je precej vplivala na proizvodnjo tudi v obratu SGP »Pomurje« — v opekarni Puconci.
Opekarna je namreč začela obratovati 15 dni pozneje, poleg tega pa je zmrznilo precej
nenažgane opeke, kar pomeni celo več milijonov dinarjev skodle. Sedaj se morajo pošteno truditi, da bodo ob zaključku leta dosegli realizacijo, ki je predvidena v proizvodnem planu. Prvo polletje je kljub težavam dokaj ugodno.
Po dosedanjih rezultatih predvidevajo, da bodo do konca sezone, če ne bo kakih elementarnih nevšečnosti, letošnjo proizvodnjo končali s pozitivnim rezultatom. V proizvodnem planu predvidevajo letos pet milijonov enot opeke. Nove stiskalnice, ki so jih pred nedavnim montirali, bodo zanesljivo pripomogle k hitrejši izpolnitvi plana. -do-
RADGONA POTREBUJE ŠPECERIJSKO TRGOVINO
Že nekaj časa je od tega, ko je dobila Radgona samopostrežno trgovino. Zato pa je prenehala poslovati trgovina v Jurčičevi ulici in tudi trgovina »Sloga« je prenehala prodajati špecerijo.
Tako imamo danes v Radgoni samopostrežno trgovino in majhno trgovinico čisto na drugem koncu. Samopostrežna trgovina je vsekakor dobra stvar, ki pride največkrat v poštev, če se človeku mudi,
da kupi to in ono. Toda, ko je treba preudarnega nakupa, ko je treba tudi dobro pretehtati vsebino denarnice, takrat pa samopostrežna trgovina malce odpove. Če rabi kupec le četrt kilograma sladkorja, zakaj bi ga moral kupiti cel kilogram; če ni denarja za en kilogram moke, čemu je ne more dobiti gospodinja pol kilograma. Ob močnem soncu testenine močno obledijo in njihov videz ni pre-
več okusen, za kar ne nosi trgovina odgovornosti, saj mora biti blago na ogled.
Ker bi lahko našteli še več težav, s katerimi imajo posla gospodinje v tej samopostrežni trgovini, bi kazalo zopet kje odpreti špecerijsko trgovino. To je iskrena želja mnogih gospodinj.
Že radgonsko trgovsko podjetje kaj razmišlja o tej želji?
M. G.
Pri delu v obratu MTT v Ljutomeru (foto: J. Makovec)
NOVI BUFFET
V ulici Stefana Kuzmiča v Murski Soboti bodo to nedeljo odprli novi buffet z zmogljivostjo, ki bo zadoščala za 40 gostov. Novi lokal bo odprla kmetijska zadruga iz Štrigove.
V	NEDELJO MITING
V	FOKOVCIH
Prostovoljno gasilsko društvo v Fokovcih se že dokaj časa prizadeva za dograditev svojega doma.
Nabavilo so že tudi motorko, za katero je mnogo vaščanov prispevalo svoj prispevek.
Sedaj pa hoče društvo še odpreti svojo blagajno, zato bo priredilo 18. avgusta 1963 miting na katerega vabi svoje sodelavce.
POMURSKI VESTNIK. 15. avg. 1963
2
V MURSKI SOBOTI — RADENCIH IN JERUZALEMU PREJŠNJO NEDELJO:
PRIJETNO SREČANJE IZSELJENCEV
Dan je bil več kot lep za izlet — Izseljenci so bili zadovoljni s kulturnim programom — Za Skopje so zbrali 32 tisoč dinarjev — Želja vseh: na svidenje prihodnje leto!
Okrog devete ure so se preteklo soboto pričeli zbirati pred soboškim gradom naši izseljenci iz mnogih evropskih in tudi ostalih dežel. Večina izseljencev, ki prebivajo na krajših dopustih pri svojih sorodnikih se je zbrala: čez 100 jih je bilo. Najprej so si ogledali zbirke soboškega muzeja, proti deseti uri pa je krenila skozi Soboto dolga kolona: spredaj avtobus, za njim menda kakših dvajset osebnih avtomobilov, pa spet avtobus.
Po lepi asfaltni cesti so krenili proti Boračevi, kjer so si ogledali novi slatinski obrat. Mnogi niso mogli verjeti, da je novi obrat taiko lepo urejen in moderniziran. V radenski kavami sta izseljence pozdravila predstavnik zdravilišča in predsednica občinske skupščine v Radgoni tov. Marija Levarjeva. Izseljenci so si na hitro ogledali: nekatere objekte v zdravilišču, nato pa je kolona krenila proti Ljutomeru. Tudi tam je bil predviden kratek postanek, nato pa so se odpravili proti Jeruzalemu, kjer je bilo že vse pripravlje-
no: kratek toda pester program je izseljence prijetno presenetiti. Predsednik podružnice izseljenske malice tov. Franc Šebjanič je zaželel prisotnim dobrodošlico v stari domovini, nakar se je zvrstilo nekaj recitacij, gasilski pevski zbor iz Radgone in moški pevski zbor iz Bogojine ,pa sta zapela nekaj pesmi. Vrhunec je dosegla prireditev, ko so Bogojinčani zapeli znane prekmurske pesmi., med njimi tudi Marko skače. Izvajalci so bili deležni burnih aplavzov.
Prav posebej je treba omeniti, da so mnogi izseljenci takoj, ko so izvedeli za nesrečo v Skopju, dali svoje prispevke. Vendar so v Jeruzalemu zbrali ponovno še 32 tisoč dinarjev.
Popoldan v Jeruzalemu je
hitro mineval. Ob pristna kapljici iz jeruzalemskih goric in ob zvokih godbe so izseljenci obujali spomine, se spoznavali, proti sedmi uri, zvečer pa so se vračali z željo, da se prihodnje leto spet srečajo.
Skupina izseljencev ob prihodu na Jeruzalem (F.: J. Makovec)
M. Sobota
SEMINAR ZA MLADE PROIZVAJALCE
Jutri zjutraj se bo začel v Murski Soboti enodnevni seminar za vodstva aktivov ZMS in za člane sekretariata ObK ZMS.
Seminar je organiziral ObK ZMS M. Sobota s pomočjo LU. Na seminarju bodo razpravljali o vlogi mladine pri oblikovanju statutov v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in v komunah.
Prodajni servis MODNA HIŠA, Maribor Partizanska c. 3
Vas vabi na ogled tekstila, konfekcije in modne obutve
ZAKAJ TAKO?
Radgonski otroci so vsako leto v zadregi, kje bi se kopali, ko pride čas počitnic. Kopališče v Radencih je daleč, pa tudi denarja je treba zanj; Mura je nevarna in kaj rada pogoltne človeka vase. Pa si pomagajo otroci iz zadrege z gramoznimi jamami, ki jih pomlad zalije z vodo. Voda ni čista in imajo žabe v njej veliko radost. Toda, kdo bi vprašal za to! Tudi ta mlaka je dobra, samo da lahko malo po-čofotaš in pobrcaš z nogami.
Pa je prišel oni dan k tej mlaki možakar, ki je pripeljal s seboj tudi svojega lovskega psa; mož je namreč lovec in rad prenaša na hrbtu svojo puško. Iz torbe potegne poginulo vrano in hajd z njo v vodo in kuža je moral seveda po njo, sicer bi delal svojemu gospodarju sramoto. Otroci so se razburili: mrtva vrana ne spada v njihovo kopališče, saj tako že dovolj smrdi. Toda lovec je dejal, naj bodo smrkavci tiho, saj so bolj umazani kot je njegov plemenit pes. In je za dokaz pritisnil nekemu fantiču še nekaj gorkih, da si bo zapomnil.
Torej taka je zgodba o lovcu, mrtvi vrani, psu in radgonskem kopališču.
Je kratka, a poučna.
M. G.
MLADI V DOMANJŠEVCIH SO AKTIVNI
NA VSEH PODROČJIH
Mladinski aktiv Domanjševci šteje 30 mladincev in mladink, ki so bili pri dosedanjem delu zelo uspešni. Mladina je aktivna na vseh področjih.
V prostem času in ob nedeljah mladi vaščani aktivno sodelujejo pri gradnjo vaškega doma, ki bo za mladino in vaščane pomembna pridobitev. Domnevajo, da bo dvorana dograjena že do septembra; v njej bo dovolj prostora za sestanke in kulturno-prosvetno dejavnost mladine.
Na zadnjem rednem sestanku so izvolili novo vodstvo in se pogovorili o dosedanjem in bodočem delu.
Skupno s križevško mladino so ustanovili TVD »Partizan« ki aktivno sodeluje pri gradnji novega športnega igrišča Domnevajo, da bodo z delom
na igrišču letos končali, saj je že usposobljeno za igranje nogometa. Odigrali so že prijateljsko nogometno tekmo z NK Šalovci.
Mladi Domanjševčani so zelo požrtvovalni tudi pri zbiranju denarne pomoči za Skopje, saj so zbrali že nad 5000 din.
Z mladino in TVD Partizan Domanjševci-Križevci je začel aktivno sodelovati tudi kmetijski tehnik Ludvik Pondelek, ki službuje v tem okolišu.
Bratec, poglej, kako lepo se je razcvel - kaktus v našem vrtu (Foto: S. Feuš)
Pomoč Skopju
V zadnjem času je naše uredništvo prejelo že več pisem od naših izseljencev, ki nas sprašujejo, kako bi lahko pomagali žrtvam katastrofalnega potresa v Skopju. V upravi lista sta se tudi že oglasila izseljenca Romain Bertalanič, a Etaing - Par - Vis - En -Ortois - de Calais in Janez Gyerek, Garbehem - de Calais, oba iz Francije, in ob plačilu naročnine prispevala za Skopje vsak po 15 novih francoskih frankov. Obema darovalcema se v imenu nesrečnega Skopja najtopleje zahvaljujemo.
Obenem obveščamo naše naročnike-izseljence ali skupine izseljencev v inozemstvu, da lahko pomoč žrtvam potresa v Skopju pošljejo ali izročijo v poslaništvih in konzulatih naše države v svojih deželah, lahko pa pošljejo tudi našemu uredništvu, ki bo vsako pomoč v denarju ali kaki drugi obliki rado posredovalo republiškemu štabu za pomoč v bratski republiki Makedoniji.
OB ZAKLJUČKU PRVEGA SIMPOZIJA LJUDSKE KERAMIKE V RADENCIH
Na svidenje prihodnje leto
V SOBOTO JE BIL V RADENCIH SLOVESEN ZAKLJUČEK I. SIMPOZIJA LJUDSKE KERAMIKE, KI SE GA JE UDELEŽILO VELI KO ŠTEVILO JAVNIH IN KULTURNIH DELAVCEV IZ VSE SLOVENIJE.
Udeležencem simpozija so bile podeljene spominske diplome, več govornikov pa je zelo ugodno ocenilo uspeh simpozija, poudarjajoč ob tem upravičenost, da se v bodoče vsako leto v tem znanem turističnem kraju organizira taka prireditev. Zato je zaključek tako udeležencev simpozija kakor gostov te slovesnosti izzvenel v krepak pozdrav »Na svidenje prihodnje leto«.
Nedvomno je I. simpozij uspel, uspel bolj kot je bilo za
pričakovati, kakor je poudaril Branko Rudolf, čeprav še ni dokončno ocenjena vrednost stvaritev ljudskih umetnikov in izbrano tisto najboljše, kar so ustvarili v štirinajstih dneh lahko govorimo o uspehu. Največ je vredno to, da so, kot vse kaže, bili položeni dobri temelji, na katerih bo mogoče značaj simpozija dalje oblikovati in v vsebinskem pogledu razširjati, tako da bi to postala v prihodnjih letih reprezentančna manifestacija tistih ljudskih ustvarjalcev, ki v manjših kraljih širom naše domovine in tudi onstran meja zvesto nadaljujejo prabitno tradicijo ljudske umetnosti, ki jo sodobni človek tudi čedalje bolj ceni. Sam simpozij je tudi vzbudil precejšnje zanimanje širom po Sloveniji, kar potrjuje to, da je bila zamisel zelo aktualna, pred organizatorje pa s tem postavlja obvez-, nost in dolžnost, da se ne zaustavijo na začetku.
Udeleženci simpozija so morali premagati vrsto težav, ki so se jim v začetku zdele nepremagljive. Jezik je bil najmanjša ovira, čeprav se je v začetku zdel zlasti tujim go-
stom največja, mnogo teže se je bilo navaditi na tiste za nekatere nove delovne naprave, s katerimi so organizatorji razpolagali, potem na samo glino in žganje izdelkov. Ob teh težavah so tudi organizatorji dobili obilo izkušenj, ki jim bodo omogočile, da bo drugi simpozij tudi v tehničnem pogledu popolnejši.
Prirediteljem je potrebno izreči vse priznanje za izredno pomembno zamisel, ob tem pa se mi zdi umestno zapisati še to, da bi moral v bodoče simpozij polagoma prerasti radenski okvir itn še bolj dobiti značaj ene osrednjih kulturnih manifestacij naše pokrajine, kjer ima ta ljudska umetnost bogate tradicije. Upam, da bo razstava izdelkov prvih udeležencev k temu tudi mnogo pripomogla.
Š. Balažič
V NEDELJO V RADENCIH: ZABAVNO-GLASBENA PRIREDITEV NA VODI
VOLITEV TREH RADENSKIH SRC
Zdravilišče Radenska Slatina bo priredilo v soboto, 17. avgusta ob 19.30 uri na bazenu veliko zabavno prireditev z volitvami treh radenskih src.
Na prireditvi bosta sodelovala popularni pevec popevk, Zagrebčan Matt Colins in zagrebški ansambel »Rdeči korali«. Pripominjamo, da pri volitvah src ne bo odločala posebna žirija, ampak bo sodelovalo izključno samo občinstvo, ki bo izbralo morda ne samo najlepše, ampak tudi najbolj simpatične tovarišice, ki bodo eno leto predstavljale simbol treh src radenskega Zdravilišča, ker menijo, da bo to odslej vsakoletna tradicionalna prireditev na vodi. Seveda bodo morala tri srca razen prikupnosti pokazati tudi nekaj fizičnih in psihičnih sposobnosti.
O tehnični izvedbi zabave še niso znane podrobnosti. Zvedeli smo le, da so za srca razpisane tri nagrade po 30, 20 in 10 tisoč dinarjev in še nekaj praktičnih dlani za ostale udeleženke. Po »Radenski no-
či«, ki je privabila nad 3.500 obiskovalcev, bo to druga večja prireditev na vodi, ki bo nedvomno nov prispevek k popularizaciji turističnega obiska in krepilnega razvedrila za domače in tuje turiste v tem priljubljenem kopališču in zdravilišču.
Našlednja večja prireditev v tej turistični sezoni Radenec bodo »Dnevi komorne glasbe« v času od 20. do 22. septembra. Govori se še o atraktivni prireditvi, vimski trgatvi, ki naj bi bila sredi vinskih goric na Kapeli meseca oktobra.
Tka
SKOKI V VODO V RADENCIH
V nedeljo je bila v bazenu v Radencih revija skokov v vodo z trimetrske deske, na kateri so poleg domačinov nastopili tudi člani PK Ilirija iz Ljubljane, ki so imeli v svojih vrstah kar 7 reprezentantov.
S programom so pričeli pionirji, nadaljevali pa so ga mladinci in člani, ki so prikazali vse mogoče skoke od salta pa do vijačnih skokov. Revijo si je ogledalo nekaj sto gledalcev, ki so se v prelepem vremenu zbrali ob radenskem bazenu.
KROG
Sektorske gasilske vaje so bile v nedeljo tudi v Krogu. Pri vajah je sodelovalo 89 gasilcev te 9 vasi. Vaje so zelo lepo uspele, člani so se resnično potrudili, da dosežejo čimboljši rezultat.
TE DNI V LJUTOMERSKIH DELOVNIH KOLEKTIVIH
INDOPOL — Prihodnji teden bo delavski svet ljutomerskega podjetja Indopol razpravljal o proizvodnem planu ter o nekaterih personalnih zadevah v zvezi z izvajanjem del v jesenski sezoni.
IMGRAD Delavski svet v tem podjetju bo jutri razpravljal o realizaciji v prvem polletju ter o tarifni politiki v zvezi z novo zaposlenimi delavci. Dogovorili se bodo tudi, kako realizirati pogodbene dobave za Skopje. V sredo je o
tem razpravljal tudi upravni odbor podjetja.
MIZARSTVO LJUTOMER Na nedavni seji DS so obravnavali statut gospodarske organizacije, o kooperativnih aranžmajih v splitski luki ter o problemih glede izvajanja letnega proizvodnega plana. Sklenili so, da bodo v drugem polletju povečali proizvodnjo. Upravni odbor bo v bodoče pogosteje razpravljal o pripravah statuta.
KOMBINAT Pred dnevi so na seji centralnega DS obravnavali naslednja vprašanja: odločbo o zaključnem računu za leto 1962, polletni periodični obračun in razne druge zadeve. Med drugim so sklenili, da bodo ustanovili v Podgradju izobraževalni center.
POKRAJINSKI MUZEJ V MURSKI SOBOTI PRIVABLJA
ČEDALJE VEČ OBISKOVALCEV
Čedalje več je ljudi, ki jih pot zanese v Mursko Soboto, na obisk, počitnice ali kakorkoli drugače — in si obenem radi ogledajo pokrajinski muzej v Murski Soboti. Posebno pozornost vzbujata med obiskovalci etnografski oddelek in oddelek NOB.
Pokrajinski muzej v M. Soboti je storil velik napredek pri organiziranju občasnih razstav in stalnih zbirk. Tako so letos organizirali že kar 4 zelo lepo uspele razstave.
Kljub mesecu oddihov in počitnic ne bi veljalo to tudi za so-
boški muzej. Nikakor! V muzejskih prostorih vsak dan srečamo nekaj tujih gostov a tudi domačinov ne manjka. Zanimivo je, da se soboški pokrajinski muzej po številu obiskovalcev že močno približuje mariborskemu muzeju. Poleg turistov vneto obiskujejo muzej tudi šolarji naših osnovnih šol.
Morda najzgovorneje pričajo o vrednosti muzejskih zbirk in privlačnosti pokrajinskega muzeja v M. Soboti za obiskovalce zapiski v spominski knjigi. Naj navedemo samo zapis obiskovalcev ZVVI iz občine Maribor Tezno. Takole so zapisali:
»V imenu vseh, ki smo danes obiskali pokrajinski muzej v M. Soboti (po številu 227 obiskovalcev), se zahvaljujemo vsem, ki so zbrali toliko gradiva iz NOB in drugega znamenitega gradiva iz zgodovine Pomurja. Kar smo videli v zbirki dokumentov, bo v zgodovini velikega pomena.«
In še zapisek obiskovalcev iz Arandjelovca, SR Srbija: »To, kar smo videli v muzejskih zbirkah in v stalni likovni zbirki, je nadvse presenetljivo. Imate kaj za pokazati in lepo prikazujete vsem, ki prihajajo k vam.«
t.c.
Vesti iz gasilskih društev
Minulo nedeljo so bile sektorske vaje v Radencih in v Dobrovniku, v Ključarovcih pri Ljutomeru pa so gasilci prevzeli nov gasilski avto. Društvo na Kamenščaku je imelo otvoritev gasilskega doma v surovem stanju.
Povsod je bila lepa udeležba gasilcev, kakor tudi ostalih občanov. Vseh prireditev se je udeležili načelnik brigade OGZ Maribor Milan Klemenčič, prireditev v Ključarovcih in na Kamenščaku pa tudi republiški poslanec Tone Truden.
BO LETOS KRAJEVNA SKUPNOST V ROGAŠOVCIH MED NAJBOLJŠIMI?
VSEKAKOR: ČE BO IZPOLNJEN PROGRAM
V Rogašovcih menijo, da so krajevne skupnosti pozitivna pridobitev občanov, ne le zavoljo povečanih možnosti na področju krajevne samouprave, marveč tudi zaradi racionalnejšega izkoriščanja namenskih sredstev za krajevne potrebe. Že doslejšnje, čeprav še skromne izkušnje kažejo, da je ob sodelovanju prebivalstva in razumevanju posameznih krajev mogoče doseči učinkovito vlaganje sredstev tam, kjer so najbolj potrebna in hkrati tudi najbolj koristno naložena.
Tudi obetajoč delovni program Krajevne skupnosti v Rogašovcih — o njem so razpravljali na zadnji seji krajevnega odbora SZDL — govori v prid temu mnenju. Če bo ta program letos tudi izpolnjen, kaže krajevni skuipnosti vse najboljše. Celo to, da se bo upravičeno uvrstila med najak-
tivnejše krajevne skupnosti v Pomurju. Pri tem pa ne pozabljajo na važen pogoj: angažiranje in sodelovanje vseh občanov pri uresničevanju skupno zastavljenih nalog.
Poleg odprtja slatinskega vrelca v Nuskovi, o čemer smo v našem Listu že poročali, bodo letos zgradili popolnoma
nov most čez Ledavo pri Rogašovcih. Cesto do novega mostu so že uredili. Dogradili bodo vaški dom v Serdici, za kar bo krajevni elektrifikacijski odbor prispeval 200, krajevna skupnost pa 150 tisoč din. V vaškem domu Ocinje nameravajo letos izpeljati elektrifika(Nadaljevanje na 4. strani)
POMURSKI VESTNIK. 15. avg 1963
3
ROGAŠEVCI
(Nadaljevanje s 3. strani) cijo, adaptirati in popraviti ostale vaške domove v okolišu, urediti mrtvašnice in opraviti važnejša komunalna dela na cestah.
V Rogašovcih že uspešno deluje televizijski klub. Dobro je obiskan zlasti v zimskih mesecih, velik naval pa so zabeležili tudi v preteklih dneh. ko so se občani z veliko prizadevnostjo seznanjali s katastrofo v Skopju.
Letos pa nameravajo odpreti še kinematograf. Za redno predvajanje filmov ob sobotah in nedeljah bodo usposobili kinoprojektor Ljudske tehnike, za kar so si potrebna sredstva že rezervirali. Za sedmo umetnost je namreč v tem okolišu s 4.600 prebivalci veliko zanimanje, saj jim je že doslej občasna kino predstava ponavadi prinesla do 15 tisočakov. zato pričakujejo, da bo ta nova kulturna ustanova v Rogašovcih lahko poslovala tudi rentabilno.	S. K.
šport - šport - šport - šport
Malo prognoze
za zmagovalca letošnjega jugoslovanskega kasaškega derbyja v Ljutomeru — iz razgovora z veteranom kasaškega športa v Prlekiji, Ludvikom Slavičem iz Grab
Če kdo zasluži naslov veterana lepega kasaškega športa v Sloveniji, potem je to zagotovo Ludvik Slavič, trden prleški kmet iz Grab pri Ljutomeru. Z bratrancem Alojzem Slavičem iz Banovec je prvič startal na stezi že leta 1919. od tedaj pa se nepretrgoma vrste njegovi nastopi na hipodromih za konjski šport: Ljutomer, Cven. Zagreb, Krško, Ljubljana, St. Weit itd. Okrog 500 nastopov in 50 različnih priznanj to je bilanca Slavičevega trdoživega tekmovalnega duha. Vseh priborjenih naslovov in priznanj se niti prav ne spominja več; morda mu je še najljubše priznanje v obliki zlate plakete s konjsko podkvijo, ki poleg številnih uspelih fotografij z njegovih nastopov krasi steno njegove dnevne sobe. To priznanje je dobil na jugoslovanskem kasaškem derbyju 5. julija 1953. Naj omenimo še to, da je Slavič doslej zmagal na treh jugoslovanskih kasaških derbyjih: 1935, 1936, 1953!
Vaš doslejšnji najlepši doživljaj na tekmovalni stezi?
»Težko je reči. Vsak nastop, posebno še na kasaškem derbyju je doživetje. Morda takrat, ko sem s Slavičem iz Banovec prvič startal na tekmovalni stezi in z njim delil drugo in tretje mesto. Morda na jugoslovanskih kasaških derbyjih 1935. in 1936. leta. ko sem z žrebcem Petrom Pilotom in kobilo Piko zmagal, čeprav so mi bili sotekmovalci dolgo tik za petami Morda . . .«
In vaši pogledi na konjski šport?
»Do tega športa moraš imeti obilno mero veselja, sicer ne uspeš Mnogo nedeljskih popoldnevov je potrebno naporno delati, trenirati.. . Nam kmetom čez teden ne preostane mnogo časa za treninge Meni osebno pa je ta šport osebni konjiček. Kako bi sicer . . . Menim pa. da uživa ta šport še vedno premalo podpore. Nagrade niso dovolj stimulativne za rejce in tudi za tekmovalce ne. »Ven pa nas maže« to, da lahko z našimi konji delamo in jih lahko čistopasemske in zelo uspešne tekmovalce v kasaških arenah tudi ugodno vnovčujemo.«
Kakšna pa je vaša napoved za zmagovalca letošnjega jugoslovan-
skega kasaškega derbyja, ki bo 25. avgusta v Ljutomeru?
»Zmagovalca je težko napovedati. Saj še ne vemo, s kakšnimi »silami« razpolaga Kobilarna v Turnišču. Kandidatov za prvo mesto je prav gotovo več, saj bo nastopilo več 4-letnih kasaških konj s časom pod 1:30,00. Med domačimi grli ima žrebec Pinus rejca Antona Lubija iz Bunčan največ izgledov zaradi vzdržljivosti. Na letošnjih dirkah v Ljutomeru je že dosegel z njim čas 1:27.60. Z njim bo verjetno vozil trener Jernej Bolkovič. Potem Santica Vlada
Kolbla iz Babinec (1:26.3), Veska
Hercoga iz Maribora (1:26.2) itd To so zelo hitri konji, vprašanje pa je, če bodo tudi vzdržali tempo . . . Med kandidate bi morda lahko uvrstil mojo Finco, hčerko bile Finejše, katera je na jugoslovanskem kasaškem derbyju leta 1953 v Zagrebu dosegla čas 1:23.3.«
Zanima nas, ali boste tudi vi nastopili drugo nedeljo v Ljutomeru?
»Bom. Tokrat z dvovprego Finca-Fidela. Obe grli izhajata iz enega rodu, njuna lastnika pa sva jaz in Sršen.«
S. Klinar
Športni drobiž
JANEZ KOVAČ NA DRŽAVNEM PRVENSTVU DRUGI
V nedeljo je znani pomurski atlet in državni reprezentant Janez Kovač na državnem ekipnem prvenstvu v Beogradu v teku na 1500 m s časom 3:49.2 zasedel odlično drugo mesto, kar je doslej njegov največji uspeh.
Pred dnevi pa je na mednarodnem atletskem dvoboju med celjskim Kladivarjem in Dinamom iz Prage v Celju v teku na 1000 m s časom 2:26,5 bil prvi. Kovač — drugače član Ljubljane — je tokrat nastopil za Kladivarja.
VODI NAFTA B
V lendavski občinski ligi so bili preteklo nedeljo zabeleženi naslednji rezultati:
Hotiza : Gaberje 0:3
Petišovci : Graničar 1:2
Mehanika : Dolga vas 0:3
Nafta B : Gradbenik B 6:4
Zvezda : Elektromontaža 3:0 p. f.
Po tem kolu premočno vodi Nafta B s 26 točkami pred Zvezdo, ki jih ima 19. Sledijo Graničar 17, Petišovci 14, Dolga vas 13. Elektromontaža 12. Svoboda (Gaberje) in Hotiza 8 ter gradbenik in Mehanika 7 točk.
DVA PORAZA NK NAFTE
Minuli teden je enajstorica nogometnega kluba Nafta iz Lendave odigrala kar tri prijateljska srečanja in sicer je enkrat zmagala, dvakrat pa je bila poražena.
V Čakovcu, kjer je gostovala pri MTC, je srečanje izgubila z 0:3. Povratno srečanje z istim klubom bo odigrala še ta teden. Na domačem terenu pa je gladko opravila z Rudarjem iz Murskega Središča in sicer je zmagala kar s 6:1 (4:1).
V vasi Goričan pa je z domačim klubom bila zopet poražena — tokrat s 5:3. Vsa ta srečanja je Nafta odigrala močno oslabljena saj je nastopila brez nekaj svojih najboljših igralcev, ki so trenutno odsotni.
POKAL ZA SOBOTO II
Na nedeljskem nogometnem turnirju v Bakovcih so sodelovala kar štiri moštva. V prvem srečanju je ekipa Veržeja premagala domačina — organizatorja — moštvo Bakovec z 1:0. Sobota II pa je nato izločila Rakičan, ki ga je premagala s 4:0. Tako sta za tretje mesto igrali moštvi Bakovec in Rakičana. Zmagali so po precej boljši igri domači z 2:1. V finalni borbi pa je Sobota II zasluženo z 1:0 premagala Veržej in tako osvojila pokal turnirja.
NA ENOMESEČNEM TEČAJU V ROVINJU
Iz Rovinja so se vrnili dijaki srednje šole za telesno vzgojo Maribor — oddelek M. Sobota. Tam so bili dijaki obeh prvih letnikov na enomesečnem obveznem plavalnem tečaja. Ob koncu so opravljali tudi teoretične in praktične izpite.
VISOK PORAZ SOBOTE V MARIBORU
V osmini finala za jugoslovanski pokal se je v Mariboru nogometna ekipa Sobote pomerila z domačim drugoligašem.
Srečanje je izgubila z 10:0 (4:0) Sobočanci se tokrat razigranim domačinom niso mogli uspešno upirati in tako so ti neusmiljeno polnili mrežo nasprotnika. Zadeli so tudi nekaj prečk in rezultat bi lahko bil še višji. Pri Soboti se je močno poznala odsotnost vratarja Vrdjuke.
SOBOTA : MTČ 2:3
V nedeljo se je nogometna enajstorica Sobote pomerila v prijateljskem srečanju z ekipo MTC iz Čakovca. Kljub temu, da so bili domači favorit srečanja, so zasluženo zmagali gostje s 3:2 (1:0). saj so prikazali precej boljšo igro od domačinov.
Prvi so povedli gostje ter zadržali prednost vse do odmora. Toda takoj v nadaljevanju je Šarotar izenačil. Sledilo pa je zopet vodstvo gostov, nakar so igralci Sobote močno popustili. Toda kljub temu so zopet izenačili. Po lepi akciji je »Didi« I prejel žogo ki mu jo je centriral »Didi« II ter zatresel mrežo. Vladalo je mišljenje, da bo rezultat do konca ostal nespremenjen, toda gostom jo tik pred koncem zopet uspelo ukaniti domačega vratarja Vrdjuko
Sobota je na tej tekmi prikazala eno svojih najslabših iger. Vsekakor je bila tokrat zelo slaba obramba, ki nosi krivdo za vse tri gole in če ne bi imela sreče, bi bil rezultat lahko še višji.
MURSKA SOBOTA
Nogometaši OFK »Beograda«, ki so na pripravah v Murski Soboti, so minuli teden v Varaždinu igrali neodločeno 1:1 z domačim Varteksom, v nedeljo pa so v Mariboru premagali domačega drugoligaša z 2:1.
V TRINAJSTIH LETIH V KMETIJSKI ZADRUGI G. RADGONA:
OD 8 NA 2000 TON GNOJIL
V Kmetijski zadrugi Radgona bodo v kratkem času s sorazmerno nizkimi sredstvi uredili hlev za 100 glav goveje živine. Tako bodo imeli še to jesen na Spodnji Ščavnici prostora za 200 glav odrasle goveje živine in za 40 do 50 telet. Poleg tega pa nameravajo prevzeti od Živinoprometa Ljubljana še hlev v Boračevi, kjer bi bilo prav tako prostora za 100 telet. Med man še gradnje pa spada urejanje godonskih mest v Radencih in pri Vidmu.
Skoraj povsod, kjer imajo svoje obrate kmetijske zadruge in posestva, beležimo nepravilnosti zaradi dvotirnosti pri izvajanju kooperacije itd. V Radgoni sta se zadruga in kombinat v glavnem sporazumela: kombinat bo kooperiral na območju apaške doline, zadruga pa v ostalem delu občine. To je važno predvsem zaradi sedemletnega perspektiv-
nega razvoja našega gospodarstva, ki ga bodo pričeli pripravljati v kratkem tudi v radgonskih kmetijskih organizacijah.
Kljub temu, da si želijo zagotoviti čim več prostorov za živino, bodo kot doslej, dajali čim več živine v rejo zadružnikom. Tako je radgonski zadrugi uspelo kljub pomanjkanju živine zagotovili zadovoljiv stalež. Čeprav imajo sorazmerno veliko površin v kooperaciji — plan za prihodnje leto bo 1300 hektarov njiv, se zadružniki bolj poredko poslužujejo višjih oblik kooperacije. Vendar je mogoče ugotoviti tudi v tem pogledu uspeh, saj so prodali leta 1950 komaj vagon umetnih gnojil in še ta v glavnem kmetovalcem izven območja radgonske zadruge dočim so naročili za letošnjo jesensko in za spomladansko setev 2000 ton umetnih gnojil! To pomeni v trinajstih letih lep napredek. Zadnja leta porabijo tudi precejšnje količine semen žitaric. Pred leti so porabili komaj 1000 kg semenske
pšenice, letos so je naročili kar 70 ton. Podobno je tudi pri ostalih žitaricah.
Zaradi vedno večjega razmaha kooperacije bodo v radgonski kmetijski zadrugi ukinili odkupni odsek. Sodijo, da je to novost, ki se je v sosednjih zadrugah še niso poslužili.
-jm
NA TIŠINI, PRI ALOJZU IN JOŽETU HORVATU :
MALA KOKOŠJA FARMA
Te dni smo na Tišini obiskali kmečki dvorišči Alojza in Jožeta Horvata. Oba sta rejca kokoši najbolj priporočljivih pasem, lahko bi zapisali, mala farmarja kokoši, če imamo v mislih tudi njune načrte za prihodnost. Oba sodelujeta pri reji kokoši s soboško kmetijsko zadrugo. Alojz ima trenutno na dvorišču jato okrog 200 kokoši pasme leghorn, približno toliko pa pa tudi njegov brat Jože, vendar s to razliko, da je med »belicami« na njegovem dvorišču tudi precej čistokrvnih Štajerk.
Ko smo vprašali Alojza, kaj ga je privedlo k sodelovanju z zadrugo pri reji kokoši, nam je odvrnil: »Čisto preprost razlog, sam nimam toliko sredstev za vlaganje, zadru-
ga pa mi lažje kreditira z obrestmi.«
Če se bo letošnji poskus obnesel, nameravata Alojz, pa tudi njegov brat, svoji jati kokoši še povečati. Morda celo na tisoč kokoši letno. Mislita že tudi na rejo štajerske kokoši ali kokoši pasme vajtrok.
To pa bo zahtevalo tudi dokajšnjo preusmeritev njune poljedeljske proizvodnje; tako bo Alojz skrčil zemljišča s koruzo v dobro pšenici, prosu in sploh hranilnim kulturam za kokoši. Umetna krmila je namreč pri nas še težko dobiti, pa tudi kakovostna niso dovolj. In še o riziku kokošjerejca: Alojz nam je povedal, da ima največ skrbi zavoljo nevarnosti pred kokošjo kugo, čeprav so njegove kokoši redno podvržene cepljenju proti tej bolezni. Pa tudi soseska za sedaj še ni preveč naklonjena njegovim kokošjim »novotarijam«.
Alojz Horvat je doslej že prodal več desetin spitanih petelinčkov leghorn. Kokoši-nesnice bo kaj pak obdržal. Iz njegovih nekajletnih izkušenj lahko povemo, da znaša povprečna nesnost njegovih kokoši od 160 do 180 letno, nekatere pa znesejo tudi že nad 200 jajc letno. To pa seveda še ni najvišja meja: v naprednejših farmah dosegajo tudi nesnost 300 jajc letno na eno kokoš!
Na dvorišču — sredi kokošk (Foto: S. Klinar)
VESTI IZ KRIŽEVSKE ZADRUGE
— V Kmetijski zadrugi Križevci pri Ljutomeru se pripravljajo m arondacijo na območju Križevec, Borejec in Iljaševec. S tem bodo pridobili enoten zemljiški kompleks v Križevcih.
Ker ima zadruga dva večja kompleksa travnikov: 20 ha v Ko-koričih in 18 ha v Logarovcih, bi rabili spravljalnik za seno in elevator. Nakup teh strojev pa je pogojen z gradnjo novih hlevov v Kokoričih kjer nameravajo pripraviti nad hlevi skladišče za seno Poleg tega bodo postavili tudi nekaj nadstrešnic za seno. Letošnji pridelek sena je na območju križevske zadruge zelo dober, slabo pa je z otavo.
Gradnja novega hleva v Kokoričih je toliko bolj potrebna, ker sedanji hlevi niso nikakor primerni. Za gradnjo rabijo okrog 50 milijonov dinarjev posojila.
Lani so poželi z zadružnim
kombajnom komaj 15 ha posevkov žitaric zadružnikov, letos pa že okrog 50 ha. Zato sodijo, da bi v prihodnje rabili še en kombajn. Ker v poletnih mesecih ni dobiti nadomestnih delov za kombajn, so v zadrugi uredili mehanično delavnico. Tako so se letos izognili nepotrebnim zastojem pri žetvi.
— V križevški zadrugi imajo precejšnje težave zaradi nerednih naročil traktorskih uslug s strani kmetovalcev. Sodijo, da se za strojne usluge kmetovalci posameznih vasi še vedno ne sporazumevajo tako, da bi opravil zadružni stroj pri več kmetovalcih istega
dne. To povzroča tudi velike stroške.
—	Z novim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov so na območju kmetijske zadruge Križevci vsa dela kategorizirali v razponu od 70 do 110 dinarjev, za traktoriste in za kombajniste pa od 110 do 160 dinarjev. Kategorizacijo del so lahko izvedli šele sedaj, ko imajo nekaj več lastne zemlje.
—	Kmetijska zadruga ima vskladiščenih precej umetnih gnojil, zato želijo, da bi jih kmetovalci kupili že sedaj, ker se lahko zgodi, kot pretekla leta, da jih bo v jeseni primanjkovalo.
V Sotini — ko so odprli novo avtobusno postajo
KRATEK OBISK V KRIŽEVSKI VALILNICI
Križevsko umetno valilnico že nekaj let uspešno vodi Franček Vrbnjak. Toda pred dnevi ga nismo našli. V kratkem se bo vrnil z bolniškega dopusta. Zato nam je povedal, kako je z valilnico, Janko Štrakl.
— Ni dovolj jajc in tako valilnica ni popolnoma izkoriščena. Vendar rentabilno posluje — je dejal tov. Štrakl. Organiziranih imajo 56 rejcev pasemskih kokoši v Ključarovcih, Dobravi, Veržeju in v Vesčici v Prekmurju.. Kapaciteta valilnice je 24 tisoč jajc enkratno, vnedar jih valijo vsakikrat samo po 6 tisoč. Letos so izvalili tudi 19 tisoč fazanov. Računajo da bo dala križevska umetna valilnica okrog 60 tisoč enodnevnih piščancev. Za enodnevne piščance je vse leto veliko povpraševanje. Prodajajo jih po vsej Sloveniji in na Hrvaško.
V PRIHODNJE — GLAVNO V KMETIJSKI ZADRUGI GORNJI PETROVCI:
Arondacija in lastna proizvodnja
V prihodnje: arondirati lastna zemljišča in odkupiti od zasebnih kmetovalcev čimveč zemlje, kajti le na večjih kompleksih lahko uporabljamo sodobno mehanizacijo. Povečati pogodbeno sodelovanje in posredovati kmetovalcem dovolj gnojil in zaščitnih sredstev. Spraviti v obratovanje farmo za brojlerje in na spomlad dograditi še farmo kokoši-nesnic.
Zemljišča, ki jih ima zadruga, so večinoma razdrobljena in v mnogih vaseh. Največji,
4-hektarski kompleks, imajo v Peskovcih. Težko je gospodarjenje na 20-arskih parcelah in na njih doseči velike donose. Zato se trudijo, da bodo površine arondirali. Strojni park zadošča za sedanje potrebe, razen nekaterih priključkov (sejalnic, kultivatorjev itd.).
Trudijo se tudi pri pogodbenem sodelovanju. Letos so imeli v kooperaciji 220 ha zemljišč zasajenih z visokorodnimi sortami pšenic »Etotle de Choisy«, »Leonardo«, »San Pastore« in Ul. V kooperaciji imajo tudi koruzo.
Farma brojlerjev sedaj že delno obratuje, nekaj objektov pa je še v izgradnji (notranja oprema). V prvem objektu je okrog 8000 komadov brojlerjev s težo okrog 80 dkg. Čez nekaj tednov bodo prodaji prvo pošiljko. Teža mora biti nad en kg. To težo dosežejo v 9 tednih
in porabijo 3 kg koncentratov na piščanca.
Delo v obratih je večinoma mehanizirano. V sklopu farme dela tudi valilnica. Farma ima dober strokovni kader.
Zemljišča, kjer bodo gradili farmo kokoši-nesnice je že odkupljeno, delno pa tudi zamenjano. Ti objekti morajo biti nekaj sto metrov oddaljeni od pitališča, zato je bilo potrebno odkupiti, nad 2 ha zemljišč. Postaivili bodlo dva objekta z dolžino 85 m in širino 15 m.
Farma bo predvidoma zgrajena spomladi.
V Peskovcih imajo rejsko središče za štajersko kokoš. Pišćanci te pasme se dobro razvijajo. Lepo je pogledati jato 80 piščancev na kmečkem dvorišču!
Zadruga se trudi, da bi povečala lastno proizvodnjo in navezala čimtesnejše stike s kmetovalci, kar ji je že delno tudi uspelo.
erni r.
V TURJANCIH GRADIJO NOVE HLEVE
Vinogradniško  gospodarstvo Kapela, obrat Turjanci, dograjuje hleve za vzrejo mlade pitane govedi za 150 glav. Mlada živina bo namenjena predvsem za izvoz. Že sedaj redi to gospodarstvo v raznih hlevih nad 200 glav, z novim hlevom pa bo povečalo zmogljivosti na 400 glav mlade pitane govedi.
Pomanjkanje cementa je gradnjo v zadnjem času nekoliko zadržalo, vendar upajo da bodo hlevi v jeseni že uporabni. Hkrati, zidajo garažo za traktorje in stanovanje za dežurne šoferje. Pri štiridružinskem stanovanjskem bloku urejajo fasado in obnavljajo stare hleve, ki jih bodo delno preuredili v skladišča.
Novi hlevi v Turjancih (Foto: I. Kovič)
POMURSKI VESTNIK. 15. avg. 1963
4
ŽRTEV-MLADO ŽIVLJENJE
V nedeljo je prišlo do zelo težke prometne nesreče na Petanjcih. Milam Zemljič je vzel motorno kolo svojega brata, ne da bi o tem brata obvestil. Na motor je še povabil 13 letnega Franca Močnika ter skupaj z njim odpeljal proti Petajnjcem. V bližini mostu čez Muro je Milan Zemljič zadel ob cestni kamen. Mladi sopotnik je zaradi huih telesnih poškodb kmalu zatem umrl v bolnišnici. Povzročitelj prometne nesreče
pa se je le lažje poškodoval.
Preiskovalni organi so ugotovili, da je Milan Zemljič že večkrat kršil prometne predpise s črnimi vožnjami. To-
krat je vozil prehitro in pri nepravilnem prehitevanju povzročil hudo prometno nesrečo, ki je terjala življenje mladega fanta.
Pri Ihovi — težja prometna nesreča (foto: M. Vertot)
V VINJENEM STANJU ZA KRMILOM
Težjo prometno nesrečo so zabeležili tudi v Lendavi, kjer je vinjeni voznik Rojko Kojzer z osebnim avtomobilom zadel v mopedista Ivana Raščana, ki je na zadnjem sedežu peljal Jožeta Žalika. Pri trčenju sta oba padla in se močneje poškodovala, predvsem sopotnik Žalik, ki še v torek ni prišel popolnoma k zavesti.
Voz brez svetilke in odbojne luči
V ponedeljek je prišlo do težje prometne nesreče, na relaciji Murska Sobota—Tropovci. Do nesreče je prišlo zaradi neosvetljenega voza Janeza Žbulja iz Gradišča, ki se je peljal po cesti proti Murski Soboti. Od zadaj je pripeljal Edvard Berden z motorjem iz Murskih Petrovec. Pri tem je vrglo motorista Berdena na nasproti vozeči avtomobil, ki ga je opravljal Janez Kerčmar
iz Tišine.
Pri nesreči je bil težje poškodovan Janez Žbulj, ki so ga prepeljali v soboško bolnišnico. Poškodovana sta bila tudi voznik avtomobila Janez Kerčmar in Edvard Berden, vendar lažjega značaja. Škodo, ki je nastala, cenijo nekaj čez pol milijona dinarjev.
PREVELIKA HITROST
NA OVINKU
Minuli četrtek je prišlo pri Ihovi do težje prometne nesreče. Motorist Matija Sedl je s sovozačem privozil v ovinek iz smeri Benedikt proti Gornji Radgoni s preveliko hitrostjo. Iz nasprotne smeri se je približeval avtobus. Ker pa je bil motorist s sovozačem preveč na notranji strani cestišča, je bilo trčenje neizogibno. Pri tem je vrglo Matija Sedla na desno v jarek, kjer sta oba dobila hude telesne poškodbe. Materialna škoda je precejšnja.
POŽAR ZARADI MALOMARNOSTI
V ponedeljek je v podjetju »Obrtnik« nenadoma izbruhnil požar, ki ga je zanetila iskra električnega motorja. Gorečo prejo, ki se je najprej vnela, so pogasili delavci sami.
Gasilci, ki so prišli na kraj nesreče, so ugotavljali le vzroke požara. Ugotovili so, da električni motor ni bil zavarovan, razen tega pa je bil v samem odellku hud nered. Le
malo je manjkalo, da se požar ni razširil na skladišče morske trave, kar bi povzročilo hud ogenj in več milijonsko škodo podjetju. Razen tega bi se lahko požar še razširil na stanovanja, ki so v tem poslopju. Kljub hitri intervencija gasilcev, ki so prišli na kraj nesreče v treh minutah, zaradi pomanjkanja vode ne bi mogli dosti pomagati. ZANESLO GA JE ZARADI PREHITRE VOŽNJE
Na cesti med Mursko Soboto in Noršinci je prišlo minuli petek do prometne nesreče zaradi prehitre vožnje na ovinku. Mopedist Viktor Ozvatič ni bil kos hitrosti vozila na ovinku, zaradi tega se je močneje poškodoval ob trčenju v drevo. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer je dobil vso potrebno pomoč. Nastalo škodo na vozilu so ocenili na okrog 50.000 dinarjev.
KOLESARKA AVTOMOBILU ZAPRLA POT
Minuli torek sta pred sodiščem v Murski Soboti trčila avtomobil z voznikom Stankom Ivančičem in kolesarka Majda Ovček. Do nesreče je prišlo po krivdi kolesarke, ki je avtomobilu zaprla pot.
MOPEDIST TRČIL Z OSEBNIM AVTOMOBILOM
V nedeljo sta pri Vaneči trčila mopedist Štefan Korpič in osebni avtomobil z voznikom Ferdinandom Ohnerjem. Mopedist je pri trčenju dobil lažje poškodbe, nakar so ga prepeljali na zdravljenje v soboško bolnišnico.
NAŠA KAMERA JE ZABELEŽILA..
SREDSTVA ŠE NISO IZKORIŠČENA
Krajevna skupnost v Brezovecih letošnjih sredstev za komunalne zadeve še ni izkoristila. Pravijo, da bo v prvi vrsti potrebno uredili odtočne kanale.
Uredili bodo tudi nekaj cest predvsem ceste četrtega reda, ostalo pa bodo vložili za gradnjo mostov.
DRUGA EKIPA RAKIČANCEV SE JE VRNILA
V ponedeljek zvečer se je vrnila druga ekipa dijakov rakičanske srednje šole z letovanja na Cresu.
Taborili so ob zalivu Bokiniču v taboru PZ Maribor. Sedem dni, ki so jih prebili na obali morja, jim bo verjetno ostalo v trajnem spominu, kljub temu, da jim je bilo vreme ves čas taborjenja nena-
klonjeno. Pravijo pa, da so si kljub temu nabrali obilo prijetnih doživljajev, ki jih ne bo moč pozabiti .
MLADI MOŠČANČANI
KMALU SPET NA ODRU
Ni dolgo tega, ko smo poročali o uspehih in dejavnosti mladih Moščančanov in da je njihovo delo po reorganizaciji aktiva steklo z novim tempom. Poročilo sedaj potrjujejo s ponovnim uspehom, saj so tik pred uprizoritvijo komedije v treh dejanjih »Dobrodošla, miss Agata« . Za študij so se odločili pred tremi tedni, računajo pa, da se bodo v kratkem lahko predstavili Občinstvu.
Uprizoritev bo posvečena otvoritvijo novega odra, ki si ga gradijo mladinci z lastnimi sredstvi. Dosedaj so zanj že vložili okrog 100.000 dinarjev, potrebujejo pa še sredstva v isti višini.
Na sliki zgoraj — Napisna tabla z dokaj čudnim napisom na železniški postaji v Puconcih. In na sliki spodaj — še ena napisna, iz M. Sobote: lepo in sprejemljivo, če so znižali cene. Znižanje prodaje pa upajmo, da je samo jezikovni spodrsljaj
Na Janževem vrhu bo rodno
Bogme, težko sva prisopihala na breg. Moped in jaz. No, Janžev vrh se vzpne kar visoko nad Radgono. In cesta! Žalostna ji manjk! Za turizem kot nalašč. Avtomobili poskakujejo, kot bi šli v svate. Zdaj sem bil na vrhu. Sonce se je radostno smejalo na nebu, veseli veter se je poskušal z visokimi topoli; za klopotec je še prezgodaj, da bi ga priganjal k jesenski pesmi.
Vprašal sem po tovarišu Jurkoviču, po ljubeznivem tovarišu, ki ravna z goricami na Janževem vrhu. Da je tam spodaj, v grabici, so mi rekli. Ta presneta peronospora letos že preveč nagaja. Res sem našel tovariša Jurkoviča v grabiti; sklanjal se je k trti, obračal liste in jih skrbno opazoval
»Peronospora, kaj,« se vprašal kar brez pozdrava in pogledal zaskrbljene oči tovariša Jurkoviča.
»Da,« je pokimal. »pa jo bomo že spravili v red«. Potem sva se ozrla po goricah in še dalje v dolino, ki se je izgubljala za Radenci in čez Muro v Prekmurje tja daleč do Lendavskih goric. Na desni se je belila Kapela, še bolj desno so stražili visoki topoli Negovo, pod katero se je gledalo v spokojnem Negovskem jezeru nebo s svojo, zlato modrino.
»Vse vaše,« sam zopet vprašal in pokazal z roko ,po vsej zeleni površini.
»Oh,« se je zasmejal tovariš, »še več; samo s tem si ne bi mnogo pomagali. Saj imamo v naši ekonomski enoti že same trte skoraj 50 hektar-
jev. In kje so še sadovnjaki, gozdovi in polja in pašniki. Mislite, da smo takšni reveži. Le kje! Seveda imamo glavno skrb s trto. Naš laški rizling, ranina, posebno pa naš šipon — to so vrste, ki nosijo Radgonskim goricam ime in sloves. Kar poglejte trte! Mar niso vse lepo naložene? Se vam ne zdi, da bo tale rizvanec zdaj in zdaj omahnil pod svojo težo? In kje je še jesen! Najbolj so pač oprtani šiponi, laški in renski rizlingi. Seveda, tako ni povsod. Tam na Kapeli so imeli letos v gosteh že zlobno točo, ponekod pa je ostra zima že spila lepo mero letošnjega pridelka. Takole računamo: nad 60 hektolitrov na en hektar goric, v nekaterih legah še več, morda celo do 120 hektolitrov. To je lep hektarski donos. Toda jesen je še daleč in marsikaj se lahko še sprevrže.
Starega nasada pravzaprav nimamo več, če nimamo v mislih še tistih 18 hektarjev, ki jih bo vsak hip konec. Čas zahteva tempo življenja tudi v goricah. Poceni, poceni — tudi to je moto, ki ga šepečejo naše trte naše gorice.
In te žice, ki jih vidite napete od kola do kola in ki nosijo trte — ti nasadi so naša bodočnost. Ta red trte, ki se še danes razgleduje po svojih tovariših levo in desno, bo kmalu opravil svojo nalogo; izsekali ga bomo, da bo med obema vrstama pot širša. In potem bo zahropel po goricah traktor in goric ne bomo nič več okopavali z motikami. Trta pa bo splezala še više po žici in pridelek ne bo nič manjši, kot je sedaj v treh vrstah. In tako bo šla v pozabo vsaka druga vrsta, toda pri tem nas ne sme navdajati nobena sentimentalnost, kajti račun je račun in resničnost je resničnost.
Da, tudi zima je letos rogovilila tod. Največ je šlo v izgubo neuburgovca, v nižjih legah tudi rizvancev in tudi naš izvrstni šipon. Škoda ga je, škoda tega prijaznega fanta!
Vidite, tam na levi smo izsekali nekaj trte. To boli. Toda to ni primerna lega za vinograd in vsak tak vinograd nima bodočnosti. Sem spada sadovnjak! Zanj smo tudi izsekali 20 hektarjev gozda;
tam imamo sedaj plantažni nasad jablan; tod gojimo najboljše in najsodobnejše vrste jabolk, tako da se moremo meriti z državami, ki se bavijo z najsodobnejšim sadjarstvom. Posekali bomo tudi vse stare sadovnjake, ki so doživeli že častitljivo starost; tam najdete tudi do 80 let stare jablane; te gospe so videle še marsikaj iz časov, ko je bil viničar še pravi tlačan. Sadimo, da bomo v kratkem času vzgojili nad 100 hektarjev sadnega drevja, ki nam bo rodilo vsako leto od tri do štiri vagone žlahtnega sadu na en hektar. preračunajte, koliko bo to penez! Seveda bo tudi tu obdeloval vse stroj in našemu človeku ne bo treba več toliko trpeti. — Ste slišali, dovolj?« se je nasmehnil tovariš, »zdaj pa pojdiva malo v hlad. sonce postaja preveč vroče.«
Ta hlad je bila gromozanska klet. Ob visokem sodu se mi je zdelo, da sem prav majhen in do zadnjega čepa bi bilo treba skoraj gasilske lestvice. — Ko sva trčila, se je v kupici smejalo sonce, tisto naše sonce, ki medi naše dobre gorice. Manko Golar
Tedenski koledar
Petek, 16. avg. — Rok
Sobota, 17. avg. — Radivoj
Nedelja, 18. avg. — Helena
Ponedeljek, 19. avg. — Ljudevit
Torek, 20. avg. — Samuel
Sreda, 21. avg. — Ivana
Četrtek, 22. avg. — Timotej
Zdravstvena dežurna služba
16.	avg.	—	dr. Rousova
17.	avg.	—	dr. Lopert
18.	avg.	—	dr. Lopert
19.	avg.	—	dr. Gregorčeva
20.	avg.	— dr. Lopert
21.	avg.	— dr. Gruškovnjak
22.	avg.	— dr. Rousova
KINO
MURSKA SOBOTA — od 16. do
18.	avgusta francoski barvni kinemaskopski film: »Salambo«;
19.	in 20. avgusta danski film: »Igra mladosti«; 21. in 22. avg. ameriški film: »Nenadoma v lanskem poletju«.
GORNJA RADGONA — 17. in 18 avgusta ameriški vistavisionski film: »Osamljeni človek«; 21. in 22. avg. sovjetski film: »Vstajenje« I. del.
SLATINA RADENCI — 17. in 18 avg. nemški film: »Rdeči krog«: 22. avg. francosko-italijanski film: »Ono je močnejše od mene«.
LJUTOMER — 17. in 18. avg. ruski vohunski film: »Operacija kobra«; 21. in 22. avgusta ameriški barvni film: »Borba za obstanek«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. — 17. in 18. avg. italijanski barvni film: »Herkules in kraljica Libije«.
VELIKA POLANA — 17. in 18. avgusta italijanski film: »Vodja bande«.
ŠALOVCI — 17. in 18. avg. angleški film: »Podaj roko hudiču«.
Mala kronika
DAROVALCI KRVI na Transfuzijski postaji v M. Soboti od 5. do 10. avg. 1963
Dušan Devetak — 9, Franc Magdič — oba iz M. Sobote; Marija Smolko — 9 — iz Beltinec; Ana Matjašec — 6. Verona Hozjan, Marija Hozjan, Marija Terner — vse iz Brezovice; Antonija Škopin — 2, Marija Biro — 2, Terezija Bojnec — 2, Marija Čarni — 2, Irma Lajter, Hermina Kološa — 4, Stanko Peter, Stojadin Antič, Terezija Sekereš — 2. Magda Vogrinčič — 4, Karel Varga. Jožef Gorza, Marija Kovač, Marija Toplak — 2, Helena Kiral — 3, Gizela Nemet — obe iz Zitkovec; Štefan Pertoci iz Tropovec, Albina Lah iz Strehovec, Stefan Berke iz bolnišnice.
V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja M. Sobota.
ROJSTVA
Smodiš Marija iz Rankovec — dečka, Zver Marta iz Lipe — dečka, Rajnar Emilija iz Murskih Črnec — deklico, Lonec Marija iz Murske Sobote — deklico, Žalik Rozalija iz Dolnjega Lakoša — dečka, Koroša Agata iz Hotize — deklico. Kuzma Sidonija iz Petišovec — dečka, Bačič Elza iz Prosečke vasi — dečka, Rajh Alojzija iz Murščaka — deklico, Kšena Pavla iz Šulinec — deklico, Horvat Gizela iz Trnja — deklico, Marinič Angela iz Murske Sobote — dečka, Temlin Marta iz Murske
Sobote — dečka, Hajdinjak Šarika od Grada — dečka, Ficko Terezija iz Boračeve — dečka, Horvat Marija iz Dolge vasi — dečka, Vrzel Marija iz Rožičkega vrha — deklico.
POROKE
Maučec Matija, absolvent elektrotehniške fakultete iz Gančan in Recek Angela, študentka stomatologije iz Kuzme.
Olaj Jože, študent filozofske fakultete iz Murske Sobote in Kurnjek Ljudmila, učiteljica iz Lendave.
MALI OGLASI
ŠTEDILNIK TOBI, malo rabljen, ugodno prodam. Žitek, Mladinska 2, Murska Sobota. M-698 DEKLE, staro nad 18 let, ljubiteljico otrok, sprejme takoj 4-članska družina, plača od 6000 do 8000 din. Grizila. Kamnica 143, pri Mariboru.	M-699
ŽENSKO za 8-urno varstvo otroka, ki bi prihajala na dom v Soboti, iščem. Plačam dobro. Naslov v upravi lista. M-700 MOPED, rabljen, v dobrem stanju, prodam. Vprašati: M. Sobota, Juša Kramarja 4.	M-701
GOSPODINJSKO pomočnico, lahko tudi starejšo, k tričlanski družini v Ljubljani, sprejmem v službo. Naslov v upravi lista M-702
KRAVO mlekarico, rodovniško, prodam. Logar, Gančani.
M-703
MOTORNO KOLO »Puch« — 175, ugodno prodam. Vprašati pri Gyergyek Rudiju, Vidonci 16 p. Grad.	M-704
DVE OKNI, dvojni, 40 x 60 in emajlirano posodico za pomivanje, prodam. Murska Sobota Kopitarjeva 19.	M-706
HARMONIKO, novo. 80-basno, znamke »Vignoni«, 8 registrov in pisalni stroj znamke »Biser«, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.	M-707
HIŠO, novejšo, eno ali dvo-stanovanjsko, z vrtom, na periferiji Sobote, kupim. Plačam takoj, vselim se šele čez leto dni. Naslov v upravi lista.
MOTORNO KOLO, znamke »Danuvia«, skoraj novo, ugodno prodam. Naslov v upravi lista M-691
DENARNICO z večjo vsoto denarja in osebno izkaznico sem izgubil na cesti od Sebeborec do Ivanovec. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne legitimacijo na ime, ki je v njej, proti nagradi.	M-692
HIŠO, enonadstropno, novejšo, z lokalom, katero se lahko uporabi za karkoli, s tremi ari zemljišča, pod ugodnimi pogoji prodam. Hedžet, Veržej. M-692 HIŠO, enostanovanisko takoj vseljivo, 1.5 ha sadovnjaka, v Ptuju, ugodno prodam. Štefan Mataj, Ptuj, Vičeva 30.	M-694
GOSPODINJSKO pomočnico, z 1. sept. 1963 za Maribor iščem. Naslov v upravi lista.	M-695
OPREMLJENO SOBO, študentom v Lendavi oddam. Naslov v upravi lista.	M-696
SOBO, prazno, z 1. sept. iščem. Naslov v upravi lista. M-697
PREKLIC !
Preklicujemo veljavnost izgubljeni paragonskih blokov z štampiljko »Komunalno podjetje, Murska Sobota«, ki so služili za pobiralnino na tržnici.
Do 1. septembra jo je upravičen pobirati le tov. Jože Šiplič iz Murske Sobote
KOMUNALNO PODJETJE Murska Sobota
VINOGRADNIŠKO-ŽIVINOREJSKI KOMBINAT. Ljutomer   razpisuje

JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev;
1.	Traktor Fiat goseničar 25 C v voznem stanju
2.	Goveji hlevi brez ostrešja Mota (zidna opeka)
3.	Sadne stiskalnice
4.	Motorno kolo 'Tomos-Puch 175 ccm v voznem stanju
5.	Moped Colibri v voznem stanju
6.	Moped Jawa v nevoznem stanju
7.	Stroj za rezanje mesa Wolf
8.	Kompresor za hlajenje 2000 kal.
9.	Tovorni avto Renault v nevoznem stanju
10.	Parna lokomobila (nekompletna)
11.	Elektromotor 19 KS
12.	5 moških koles Rog. Pretiš, Partizan
13.	Radioaparat »Šumadija«
14.	Sadni mlin
Licitacija bo 22. avgusta ob 8. uri v prostorih Vinogradniško-živinorejskega kombinata Ljutomer — obrat Podgradje pri Ljutomeru.
Ponudniki morajo imeti pooblastilo in pismeno garancijo Narodne banke v višini 5 odst. začetne cene zaradi jamstva. Potrebna pojasnila in eventuelni ogled predmetov je možen vsak dan.
Vinogradniško-živinorejski kombinat Ljutomer
POMURSRI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti - List pošiljamo samo po predplačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 6 telefon 215 - Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvu letna 1500 dinarjev - Tekoči račun pri NB v M.Soboti št. 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK. 15. avg. 1963
5
GRADNJA KANALIZACIJE V MURSKI SOBOTI DOBRO NAPREDUJE
ZGRAJENIH ŽE 1200 m
Gradnja soboške kanalizacije dobro napreduje. Te dni polagajo cevi že v samem mestu m to na Kolodvorski ulici. Glavni kanal profila 130 od Ledave pa do Kolodvorske ulice je že dograjen. Prav tako so končana dela tudi na rajonskem industrijskem zbiralniku profila 60 za tovarno »Muro«, zbiralnik za TMP pa bo dograjen v štirinajstih dneh. V tem času bodo končana dela tudi na Kolodvorski ulici, kjer pa bodo morali na novo graditi še cesto.
Delo kar hitro napreduje. Najdalj so se zadržali pri kopanju kanala pod železniško progo pri kolodvoru. Težave pa imajo — predvsem sedaj — z odvažanjem izkopanega materiala, ker je ulica preozka in ga v njej ne morejo odlagati. V glavnem je delo mehanizirano najbolj prav pa pride bager, ki je last Komunalnega podjetja. Doslej je bilo na dolžini 1200 m izkopanih že okrog 20.000 m zemlje ostalega materiala.
Izvajalec del — Komunalno podjetje pa se pri delu kana-
lizacije srečuje z različnimi težavami. Tako predstavlja veliko oviro pri gradnji kanalov visoka podtalna voda, ki se dviguje z 1,5 promila. Tako morajo vodo sproti iz skopanega jarka črpati in včasih so na 100 metrov potrebne kar tri črpalke. Precej pa ovira gradnjo tudi teren sam, ki se dvigu je v nasprotno smer, kot bi bilo zaželjenjo. Zaradi tega mora biti izvajanje zaključnih del izredno precizno.
Podjetju pa primanjkuje tudi delavcev, zato jih najemajo tudi iz Medžimurja. Zaradi sezonskega značaja dela traja delovni čas dnevno 10 ur, delavci pa dobijo tudi toplo malico. Precej pa se čuti pomanjkanje strokovnega kadra, kar pa se bo izboljšalo prihodnje leto, ko bo nekaj štipendistov prišlo iz šol na delovna mesta. Izdatno pomoč pri delu pa jim nudi podjetje »Strojnik« ki pomaga s stroji.
Kanalizacijska dela v M. Soboti — razrita Kolodvorska ulica
Pionirji osemletne šole I. v lastnem taboru na Rabu
PIONIRJI I. OSEMLETKE IZ M. SOBOTE OB MORJU
Štirinajst lepili dni
Pred dnevi so se vrnili domov pionirji osemletne šole I. iz Murske Sobote, ki so dva tedna letovali v Loparu na otoku Rabu. V taboru, ki je last PŠD »Mladost«, je tokrat letovalo kar 33 pionirjev.
Življenje v taboru je bilo zelo pestro. Poleg »obveznega« kopanja in sončenja ter voženj z lastnim kanujem so poskrbeli tudi za drugo razvedrilo in dnevi ob morju so jim kar hitro minili. Tako so napravili več izletov v bližnjo in daljno okolico. Bili so na pokopališču nekdanjih internirancev, kamor so se peljali z avtobusi, obiskali so Supetarsko drago ter napravili tudi izlet na najsevernejšo točko Raba.
Poleg tega so pod vodstvom taborovodje — Petra Juteršnika -priredili tečaj za vožnjo s kanujem, ki ga je uspešno končalo kar 10 pionirjev.
Posebno zanimivo pa je bilo opravljanje »gusarskih« izpitov. Kandidat je moral najprej popiti pol litra grenke in slane morske vode in dvigniti sidro iz globine treh metrov. Nato pa so ga z zvezanimi rokami in nogami vrgli v vodo in moral je brez tuje pomoči priplavati na površje. Sledilo je plavanje in sicer so morali udeleženci najprej preplavati zaliv, nato pa priti skozi tri metre dolg podvodni rov. Ta, že kar zahteven
izpit, je opravilo sedem fantov im eno dekle. Poleg tega so pripravili iskanje gusarskega zaklada, ki je bil spretno skrit.
Priredili so tudi več tabornih ognjev ter pripravili proslavo ob 22. juliju. Spomnili so se tudi žrtev potresa v Skopju.
Z vrstniki iz bližnjih taborov so pripravili tudi več športnih srečanj, na koncu pa so posameznikom, ki so se dobro odrezali na različnih področjih, podelili tudi simbolične nagrade in priznanja.
IZLET NA TRAKOŠČAN
Občinski komite ZMS v Ljutomeru je v nedeljo organiziral izlet na Trakoščan. Izleta so se udeležili člani ObK ZMS in drugi mladinci in mladinke. Poleg Trakoščana so si ogledali še Borl.
TO SO BILE POČITNICE
Skoraj neverjetno, pa vendar resnično! Teden dni zastonj na obali sinjega Jadrana. Dijaki Kmetijske srednje šole iz Rakičana smo si v okviru praktičnega pouka čez šolsko leto zaslužili toliko denarja, da smo lahko v letnih počitnicah teden dni prebili na morju.
Nekateri so nam zavidali, toda dobra volja, trdna odločitev in vestna organizacija so bili kos vsem zaprekam. Bili smo skoraj vsi enakega mnenja. Na morje! Pod šotore! Predati se vročemu soncu. Šolska vrata so se zaprla, razšli smo se, toda ne za cele počitnice. Mesec avgust nas je zopet združil, toda tokrat ne v šolskih klopeh. Sešli smo se na železniški postaji, ampak ne s šolskimi tor-
bicami. Kako prijetno bo to! Brez Skrbi, brez učenja, živeti brez dela. In res, dan se je nagibal h koncu — morje, morje!
Iz ladje smo se vkrcali v čoln, ki nas je že čakal. Morje je bilo močno razburkano, kazalec na uri se je pomikal proti 22. uri, okrog nas pa še vedno - morje, morje. Pristali smo pozno v noč. Prijazni upravnik nas je odvedel v majhen gozdiček, že od daleč smo opazili šotore, ki so se svetlikali v luninem siju.
Drugi dan je bil za nas pravo presenečenje. Po zajtrku smo od-
šli na plažo. Le kako naj opišem razpoloženje, ki je zavladalo med nami? Veselja ni bilo ne konca ne kraja. Nekateri še nismo bili vajeni plavanja, zato smo bili prave igrače onim, ki so plavanje obvladali. Toda to je bilo zgolj razpoloženje, ki nas ni spravilo v obup. Vložili pa so tudi ves trud za nas, da smo ob povratku že lahko pokazali delček svojega uspeha.
Sedem dni je minilo. Ožgani od sonca, polni veselih dogodkov in razpoloženja stopamo na ladjo. Za nami so dnevi letovanja, dnevi sreče, delček počitnic . . . Ladja se je oddaljila, oddaljili smo se tudi mi, blizu pa je ostal spomin, spomin na otok Cres z njegovim zalivom Bokiničem.
-do-
To so bile počitnice — ob morju!
Ob morju — vsak po svoje
KRAJNA
V nedeljo so bile gasilske vaje v Krajni: za sektor Krajna. Na vajah je sodelovalo 116 gasilcev, 15 gasilk in 12 gasilcev-pionirjev iz 9 društev ter 18 članska gasilska ekipa iz Žetinec.
Gasilci so vse vaje, zelo lepo prikazali. Gasilce iz Avstrije
je posebno zanimal verižni sistem podajanja vode na daljavo, saj so vodo podajali na razdaljo 1000 metrov. S tem so gasilci iz Žetinec vrnili obisk gasilcem iz Prekmurja, ki so se pred tem udeležili slavnosti tamkajšnjega društva.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
Prostovoljno gasilsko društvo Križevci pri Ljutomeru se vneto pripravlja na proslavo 65-letnice svojega obstoja. Pripravljajo prikaz trodelnega napada in mokro vajo. Popoldne bo svečana akademija s kulturnim programom.
DOLINA
V nedeljo so bile sektorske gasilske vaje v Dolini. Vaj se je udeležilo 128 gasilcev in 18 gasilk. Pri vajah je sodelovalo članstvo iz 10 vasi. Prikazali so vrsto gasilskih operacij, ki so pri požaru nujno potrebne.
BOGOJINA
V nedeljo so bile gasilske vaje v Bogojini za sektor Bogojina. Pri vajah je sodelovalo 72 gasilcev in 18 gasilk iz Filovec. Na vajah so prikazali vrsto svojih veščin, tako veza nje vozlov, tek z maskami in verižno podajanje vode na daljavo, ki je zelo primemo ob suhem vremenu. Gasilke pa so prikazale tek z vedri po deski.
Turistične informacije
NASTANITVENE KAPACITETE: Murska Sobota:
Hotel »Zvezda« — zasedena vsa ležišča; Hotel »Central« — prostih 8 ležišč; v prihodnjih dneh bodo zasedena vsa ležišča zaradi prihoda italijanskih gostov — lovcev.
Slatina Radenci:
Zdravilišče zasedeno; za prenočevanje v zdravilišču so potrebne predhodne rezervacije. Moravci:
Obiskovalcem termalnega kopališča v Moravcih je na razpolago dovolj ležišč v privatnih sobah in v weekend hišicah. Cene se gibljejo od 200 do 600 din.
Gornji Petrovci:
V	turističnem domu »Goričko« dovolj prostih ležišč.
Gostom in turistom so na razpolago še ležišča v Ljutomeru v gostiščih »Prlek« in »Jeruzalem«.
TEMPERATURA VODE V KOPALIŠČIH:
Murska Sobota — 19°
Slatina Radenci — 22°
Ljutomer — 20°
Negovsko jezero — 19°
ZA TURIZEM VAZNE PRIREDITVE:
V Slatini Radencih bo v soboto, 17. avgusta zabavno-glasbena prireditev pod naslovom »Radenska srca«. Predprodaja vstopnic in organizacija prevoza v Turist biroju v Murski Soboti,
ZAPISKI IZ SKOPJA — PISMA IZ SKOPJA
LJUDSKA SOLIDARNOST
GRADI NOVO SKOPJE
Bilo je to pred 20-timi dnevi. Nekaj potresnih sunkov je ob 5.17 uri spremenilo mesto ob Vardarju v strašnem besu stihije v ruševine. Pod ruševinami je za vedno ostalo nad tisoč človeških življenj, 3300 prebivalcev mesta je bilo ranjenih. Vest o strašni katastrofi je pretresla svet. Jugoslavija se je za nekaj dni zavila v črno. V srcih milijonov ljudi je ostala temna, boleča senca.
Skopja izpred 26. julija ni več. Ruševine iz dneva v dan vse bolj izginjajo. Ostala je solidarnost vseh jugoslovanskih narodov. Njej so se priključili milijoni prebivalcev iz vseh dežel sveta. Na porušeno železniško postajo prihajajo cele kompozicije vlakov pomoči za prizadete prebivalce Skopja.
Mesto ob Vardarju spet živi. Ruši porušeno in grada novo. V tovarnah im v podjetjih že nekaj dni spet pojejo stroji, na ulicah im v napol podrtih zgradbah prodajajo trgovska podjetja potrošnikom blago, kot pred potresom. Na železniško postajo prihajajo mednarodni vlaki, odhajajo proti severu in jugu. Tisoči
skopskih otrok zapuščajo mesto in odhajajo po vsej Jugoslaviji tja, kjer bodo čez pičlih mesec dni začeli s poukom, v makedonskem jeziku.
In pomoč? Ta še vedno prihaja, od vsepovsod, iz celega sveta. Kdo naj bi našteval dežele im vlada, organizacije, tovarne in posameznike, ki pomagajo. Rekli bomo — pomaga ves svet.
V dneh, ko ruševine izginjajo, rastejo, nova naselja montažnih hišic, naselja, ki bodo čez 3 mesece nudila streho več kot stotisočim prebivalcem porušenega mesta. Strokovnjaki snujejo urbanistični načrt novega Skopja. V Skopju ljudska solidarnost gradi novo mesto, novo življenje.
MORDA SE BOMO VRNILI V SKOPJE
Džekovski Blagoje je 26. julija letos zgodaj zjutraj pohitel na delo v zidarsko-pleskarsko zadrugo »Risto Rovanov«. Toda ta dan ni prispel v podjetje. Tako kot desettisoč drugih prebivalcev Skopja je tudi njega na poti od doma presenetil katastrofalni potres.
Blagoje je kmalu po peti uri hotel oditi z doma. Takrat, ko je zagrmelo in so se zamajale stene, je bil med vrati svojega stanovanja Poslavljal se je od žene Lidije  in od sinov — petletnega Steva in devetletnega Zlatka. In prav v tistem trenutku se je zemlja stresla. Z ženo sta pograbila otroka in zbežali so na cesto. Potlej se niso več vračali v svoj dom. Tri noči so prebili skupaj z mnogimi na ulicah in v parkih. Blagoje je pomagal pri razčiščevanju ruševin in reševanju zasutih. Četrti dan so odpotovali v Slovenijo. V Segovce v Apaški kotlini, kjer sta mamo in očeta ter brata nestrpno pričakovala -letni sin Ilija in 11-letna hčerka Vilma. Ilija in Vilma sta bila takrat že deset dni na počitnicah pri stari mami. Pričakovala sta najhuje, toda njuno pričakovanje je prekinilo srečno snidenje z očkom, mamo in bratci.
Obiskal sem jih pred dnevi. Stevo, Zlatko, Vilma in Ilija pri stari mami pomagajo pasti krave in se igrajo z ostalimi otroci iz
vasi. Oni bi najraje ostali v Segovcih. Vedo. da je v Skopju skoraj vse porušeno in da bodo našli le malo svojih prijateljev. Ilija, Vilma m Zlatko bodo odšli v Maribor, kjer bodo skupaj z ostalimi makedonskimi otroci obiskovali šolo.
Blagoje Džekovski in njegova žena Lidija pripovedujeta o toplem sprejemu, ko sta skupaj z otroci prispela v Slovenijo. Občinski štab za pomoč prizadetim prebivalcem Skopja v Gornji Radgoni jim je nudil takojšnjo pomoč. V ponedeljek je Blagoje odpotoval v Skopje, da uredi nekatere stvari. Rad bi se zaposlil v Pomurju in ostal z družino pri nas, le če bo dobil stanovanje.
Na vprašanje ali se želijo vrniti v Skopje, so skoraj vsi v en glas odgovorili: »Skopje je bilo naše mesto, naš dom. Zgradili bomo novo Skopje, morda še lepše kot je bilo prejšnje, toda strašna doživetja, spomin na žrtve strahotnega potresa bo ostal. Radi bi ostali tukaj, morda pa se vrnemo, v Skopje — domov.«
DOŽIVLJAJI NAŠEGA VOJAKA V PORUŠENEM SKOPJU
Tega dogodka ne bom pozabil
Bilo je pet in petnajtst minut, ko je Radio Skopje javili točen čas. Kontroliral sem točen čas na svoji uri. Trenutek za tem je začela zemlja podrhtavati, tresla se je kot ladja na razburkanem morju. Nastala je velika panika. V splošnem preplahu nismo vedeli, kaj je to. Ni pretekla niti minuta . . . zopet premikanje zemlje, še hujše od prvega. To je potres, velika katastrofa! — mi je šinilo v slutnje groze. Zidovi so pokali, poslopja so se pričela rušiti. Nad mestom se je pojavil velik oblak prahu. Vse to se je zgodilo v zelo kratkem času. Niti tri minute niso potekle in mogočno mesto ob Vardarju je bilo uničeno.
Pod ruševinami, ki jih je povzročil katastrofalen potres, je ostalo mnogo dragocenih življenj, a še več je bilo težje in lažje ranjenih. Njim je bila potrebna hitra in učinkovita pomoč!
V naših srcih je v teh usodnih trenutkih za Skopje vzkipela kri.
Takoj smo bili pripravljeni za reševanje ljudi izpod ruševin. Čakali smo samo še na besede naših starešin. V zelo kratkem času je prihitel med nas komandir. Že od daleč je opazil, da hočemo pomagati ponesrečenim Skopjancem. Ni okleval: takoj je naročil, da gremo reševat ljudi iz ruševin.
Krenili smo po ulici Orce Nikolov. Nismo še bili 200 metrov daleč in že smo prišli do prvega porušenega poslopja. Ljudje so vpili in jokali. Neka žena je, ko nas je opazila, da prihajamo, goreče prosila: »Vojniči, spasite mi dete!« Sedemnajstletna hčerka je bila namreč globoko pod ruševinami.
Na tem mestu je ostala prva skupina vojakov. Ostali smo nadaljevali pot do naslednjih ruševin.
Poslopje, pri katerem smo se ustavili, je bilo petnadstropno. Ir ruševin smo slišali klicanje zasutih ljudi, ki so še ostati pri življenju. Bilo nas je 10 vojakov — prvih reševalcev. Najprej smo začeli odmetavati opeko, komade betona, dele pohištva ... V kratkem času smo rešili domala iz vrha ruševin moža srednje starosti, na katerega je padel strop njegovega stanovanja. Bil je močno poškodovan in smo ga takoi naložili na avtomobil, ki ga je odpeljal v bolnišnico. Na tem mestu smo pozneje rešili še neko močno poškodovano ženo.
Ljudje pod ruševinami so še dalje brezupno klicali na pomoč. Spodaj v pritličju sera zaslišal moški glas: »Ovdje smo troje, spasite nas!« Takoj sem začel sam, z vsemi močmi grebsti po ruševinah. Ostali so namreč izkopavali in reševali druge ponesrečence.
Po dveurnem neprekinjenem, delu mi je uspelo napraviti tolikšno odprtino, da sem lahko videl moža. Toda odprtina je bila še premajhna, da bi lahko skozi njo rešil družino. Odprtina je bila namreč med oknom in kredenco, na katero je padel strop. Nadalje delo mi je bilo zelo otežkočeno. Moral sem z lisičjim repom — žagico — izrezati del kredence, a to je bilo zelo nevarno za družino in mene.
Na mojem čelu so bile debele kaplje znoja. Uniforma se mi je prilepila k telesu. Samo malo neprevidnosti in lahko bi se v tem peklu končalo tudi moje življenje. Naposled sem le uspel izrezati del kredence — z vso previdnostjo in opreznostjo.
Sedaj je bila odprtina že tolikšna, da sem lahko skozi njo najprej izvlekel sedemletno deklico. Bila je na srečo nepoškodovana Od radosti so mi solze zalile oči. Lepa mala deklica me je objela in poljubila. Bil sem srečen, kot še nikoli v življenju! No, deklica je bila na varnem, pod ruševinami pa sta še njena mamica in očka.
Zopet sem se spustil skozi tesno odprtino. Potegnil sem iz ruševin še dekličino mater in očeta. Oče je bil precej poškodovan, a mamica je ostala brez večjih poškodb. Ko se je vsa družina znašla izven grozečega objema ruševin, so me vsi trije objeli. V podrhtevajoči zahvali pa je bilo tudi veliko priznanje: »Če ne bi bilo vas — vojakov, prav gotovo ne bi bilo tudi nas!« S to družino sem se še enkrat pozdravil, potem pa sem nadaljeval z reševanjem. Pomagal sem tovarišem pri odkopavanju ljudi izpod ruševin.
Mnogo smo jih še odkopali. Nekatere žive, nekatere že mrtve. Preveč bi bilo vse to opisovati. Povem naj samo še to, da je to največji dogodek, katerega sem doživel v mojem življenju.
Jakob Šuman s Plitvičkega vrha vojak, VP 5573/29a Skopje — Makedonija
Naš sodelavec v razgovoru z družino B. Džekovskega
POMURSKI VESTNIK, 15. avg. 1963
6