yu issn 0040-1978 leto xxxiii.. št. 47 Ptuj, 27. novembra 1980 cena 5 dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE Odgovornost bo velika in kolektivna (stran 3) Tisoč km daleč na vinsko trgatev (stran 5) Nova pošta v Trnovski vasi (stran 8) Brezplačni učbeniki za vse učence (stran 11) Glasbena mladina v Ormožu (stran 15) SREČANJE MLADIH PEVCEV V VARAŽDINU V okviru 19. srečanj Bratstva in prijateljstva je bila v soboto, 15. novembra v koncertni dvorani narodnega gledališča August Cesarec v Varaždinu deseta revija mladinskih pevskih zborov osnovnih šol bratskih občin SR Hrvatske in Slovenije. Med 680 mladimi pevci so Slovenijo zastdpali: mladinski pevski zbor Maribor, mladinski pevski zbor OŠ Boris Kidrič Kidričevo, mladinski pevski /.bt)rO!Š Središče ob Dravi in mladinski pevski zbor OŠ Pohorski bataljon Oplotnica. Revija je odlično uspela, saj so zbori skrbno pripravili svoj program, vsak zbor po 3 pesmi. Po končani reviji so bili zbori gosti osnovnih .šol v Varaždinu. Občinski svet zveze sindikatov Hr- vatske Varaždin seje izkazal z odlično organizacijo in mu velja zahvala vseh nastopajočih. F. Bagar Uredništvo in delovna skupnost Zav€^da Radio-TiBdn9€ Ptuj biahem TednSia in poslušalcem tadm Ptuj, posebej še dopisnUiom m mdelavt^m čestita ob pmzn^u repubiScol Bmice obveMamo, da bo TednUt redno izšel že v četrtek, 4. decembra Združeni mladi pevci so revijo zaključili s pesmima Lepa naša domovina in Jugoslavijo. Zgodovinsko dejanje: Tovariš Tito podpisuje deklaracijo o imenovanju republike Ob rojstnem dnevu Titove Jugoslavije Ob vsakoletnem obujanju spominov na rojstni dan naše republike. Titove Jugoslavije, je težko povedati kaj novega, doslej še nepovedanega, nemogoče opisati tiste zgodovin.ske dogodke lepše kot so že bili opisani. Toda vsako leto znova se je treba spomnili tistih zgodovinskih dni, ko je v Jajcu potekalo drugo zasedanje Avnoja. Vedno znova je treba poudarjati, da je to zasedanje z uvodno besedo tovariša Tita in z vsemi svojimi dokumenti potrdilo uspehe partizanske vojske v bolju proti okupatorjem in domačim izdajalcem, utrdilo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti ter črvsto povezalo večino prebivalstva s svojimi borci. To je tudi tisto, kar je tovariš Tito vedno postavljal na prvo mesto. Ob 37. obletnici drugega zasedanja Avnoja, se moramo letos še posebej spomniti 35. obletnice, ko je 29. no\embra 1945 Ustavodajna skupščina na svojem prvem zasedanju v Beogradu sprejela deklaracijo o razglasitvi Federativne ljudske repu- blike Jugoslavije. S tem je Titova Jugoslavija tudi uradno dobila »svoj rojstni list«. Vse to je bilo rezultat dela najnaprednejših in najhrabrejših sinov Jugoslavije pod vodstvom tovariša Tita. Danes tovariša Tita ni več. ostala pa je Titova Jugoslavija, ostalo nas je več kot 23 milijonov Jugoslovanov, ki smo slovesno obljubili, da s Titove poli ne bomo sk renili. Tito se s svojim delom ni umaknil s prizori.šča zgodovinskih doga- janj.litovo delo živi in mora živeti, če hočemo, da bo živela naša samoupravna socialistična družba. Za ta visoki cilj. za razvoj in uresničevanje socialističnega samoupravljanja, za nadaljnji na- predek naše družbe se moramo enako kot doslej nenehno in vztrajno bojevati. To je. v bistvu razre- dni boj, ki je mnogo težnje našega delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, izraža vse tisto, kar je najbolj napredno v svetu. Zato je toliko po- membnejša in odgovornejša naloga nas vseh, da v družbenopolitičnih organizacijah, delegatskih skupščinah in v samoupravnih organih od temelj- ne organizacije združenega dela in krajevne .skupnosti navzgor odpravljamo vse tisto, kar zavira naš razvoj, kar ni usklajeno z našim trenut- no glavnim ciljem — stabilizacijo gospodarstva. Zavedati se moramo, da stabilizacije ne bomo dosegli s tehničnimi in zakonskimi ukrepi. Stabili- zacija ima možnost na uspeh samo, če bomo spremenili družbenoekonomski položaj delavske- ga razreda, če bomo trajno spodbudili naglejši razvoj proizvodnega, strokovnega in drugega ustvarjalnega dela. To je naša najvažnejša naloga še zlasti sedaj, ko si postavljamo cilje družbenoeko- nomskega razvoja v prihodnjem letu in v srednje- ročnem obdobju do leta 1985. Spomin na zasedanje v Jajcu nam je še zlasti odločno opozorilo, kako tudi v sedanjih težavnih razmerah najti poti in možnosti za utrjevanje in poglabljanje pridobitev revolucije — našega poli- tičnega sistema socialističnega samoupravljanja v današnjih pogojih in za našo bodočnost. PROSLAVA DNEVA REPUBLiKE Družbenopolitične organizacije in skupščina občine Ptuj so skupaj z delavci in dijaki Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj pripravili proslavo DNEVA REPUBLIKE, ki so jo povezali z odprtjem centra srednjega usmerjenega izobraževanja. Začetek proslave bo v petek, 28. novembra ob 17. uri v avli CSUL Kulturni program bodo izvajali: Komorni moški pevski zbor, pihalni orkester in dijaki centra srednjega usmerjenega izobraževanja. Slavno- stni govornik Ih) izvršni sekretar CK ZKS Alojz Ciojčič. Po proslavi si bodo udeleženci lahko ogledali prostore centra srednjega usmerjenega izobraževanja in doma učencev. Oba objekta že služita svojemu namenu. SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ OBČINSKA KONFERENCA ZKS ORMOŽ OBČINSKA KONFERENCA SZDL ORMOŽ OBČINSKI SVET ZSS ORMOŽ OBČINSKI ODBOR ZZB NOV ORMOŽ OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ORMOŽ OBČINSKI ODBOR ZRVS ORMOŽ SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE ORMOŽ Delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob 29. novembru - DNEVU REPUBLIKE! Vsem želimo novih delovnih uspehov in uspehov pri nadaljnjih prizadevanjih za dosego zastavljenih ciljev. 2 - DRUŽBA iN GOSPODARSTVO 27. november 1980 - fEDNIK O razvoju univerze v Mariboru Skladno z refonno srednjega izobraževanja bi morali v naši repu- bliki pripraviti vse potrebno za reformo viSjega in visokega šolstva. Žal priprave ne potekajo najbolj usklajeno, so ugotovili člani koordinacijske comisije za vzgojo in izobraževanje pri svetu skupnosti podravskih občin, ko so se prejšnji teden sestali v Mariboru. Med drugim so obravnavali tudi pripombe mariborske Univerze k osnutku samo- upravnih sporazumov o temeljih planov posebnih izobraževalnih sku- pnosti. V glavnem so člani koordinacijske komisije potrdili predlagane pripombe, menili pa so, da bi morala Univerza ob pripravi.razvojnih planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje prav tako kot srednje usmerjeno izobraževanje, upoštevati potrebe združenega dela. Mariborska Univerza načrtuje v prihodnjem petletnem obdobju razvijanje študija agronomije na visoki stopnji za diplomiranega inže- nirja kmetijske mehanizacije, š idij prava, Ici bi naj bil usmerjen v gospodarsko pravno problematiko, študij madžarskega jezika ter slo- venščine na visoki stopnji, sestrski študij na višješolski ravni ter orga- niziranje splošne bolnišnice v klinično bolnišnico kot učno bazo kli- ničnega študija medicine v Sloveniji. Univerza predlaga takšen razvoj glede na bodoče potrebe po kadrih v gospodarskih in družbenih deja- vnostih v Sloveniji, obenem pa opozarja na nekajletne priprave na omenjeno razvojno pot Univerze. Hkrati je Univerza v Mariboru opozorila na gradnjo Univerzitetne knjižnice v Mariboru, kije izrednega pomena za kvahtetni razvoj višjega in visokošolskega študija v Mariboru. Ker so dosedanji pogoji dela Univerzitetne knjižnice neustrezni, je predlog o gradnji naletel pra- vzaprav na izredno ugoden odziv med uporabniki, po najnovejših informacijah pa je gradnja preložena v naslednje srednjeročno obdobje. Tako so člani koordinacijske komisije za vzgojo in izobraževanje podprli predlog Univerze, da bi vendarle poskušali najti ustreznejšo rešitev kot je preložitev investicije za naslednjih pet let. N. D. Svečanosti ob otvoritvi seje udeležilo nad 200 delavcev iz Ormoža. V novi hali je vrsta najsodobnejših visokoproduktivnih strojev za pihanje plastenk. »UKAPLASr TOZD TOVARNE JOŽE KERENČiC" NOVI PROIZVODNI PROSTORI Poročali smd že o uspehih v delovni orga- nizaciji »Jože Kerenčič« Ormož, ki je s svojo temeljno organizacijo predelava plastičnih mas prva in ena največjih proizvajalcev pihane PVC embalaže v Jugoslaviji. K dobrim delo- vnim rezultatom, so 15. novembra dodali še veliko delovno zmage, v Udbini je začela s proizvodnjo TOZD »Likaplast«, ena izmed petih TOZD tovarne »Jože Kerenčič<( Ormož. »Likaplast« deluje v okviru delovne organi- zacije »Jože Kerenčič« od leta 1978. Novi proizvodni prostori v Udbini pa so rezultat načrtne dolgoročne razvojne politike celotne delovne organizacije. V občini Titova Korenica v sosednji Hr- vatski. se srečujejo s težavami, ki jih prinaša gospodarska nerazvitost, zato je ekonomska migracija delovne sile čest pojav tega okolja. Pričujoče tokove je moč zajeziti z vlaganjem v nova delovna mesta. V teh prizadevanjih so sovlaganja tovarne »Jože Kerenčič<' Ormož, »Ineks« TOZD »Metalplast« Zagreb in lastna sredstva TOZD »Likaplast« pritegnila še sredstva iz sklada za razvoj gospodarsko manj razvitih krajev ter posojila bank. tako so re- alizirali gospodarsko investicijo v skupni vre- dnosti 70.000.000 din. Delovna organizacija iz Ormoža je svojemu TOZD v Udbini pomagala tudi z usposabljanjem delavcev iz Udbine, s tehnično dokumentacijo in izdelavo dragih orodij . . . Svečanosti ob otvoritvi novih delovnih pro- storov so se udeležili mnogi ugledni družbe- nopolitični delavci iz SR Hrvatske in Slovenije med njimi Jakov Blaževič, predsednik pred- sedstva SR Hrvatske, sekretar izvršnega ko- miteja CK ZKH. tovariš Raič. predsednik gospodarske zbornice Hrvatske Milan Ruka- vina-Šain in Vlado Simončič iz gospodarske zbornice Slovenije. Med udeleženci so bili tudi generalni direktor tovarne »Jože Kerenčič« Milan Ritonja. predstavnik ZIV TAM, tovariš Čuješ, predstavniki družbenopolitičnih orga- nizacij iz občin Titova Korenica in Ormož ter delovni ljudje tovarne »Jože Kerenčič« iz Or- moža. »V tej lepi hali bo delalo 120 delavcev, ki se s svojim proizvodnim programom vključujejo v razvojni program tovarne »Jože Kerenčič« iz Ormoža, ki ima zagotovljen plasma izdelkov na tržišče. Proizvajali bodo plastično embalažo in očala na najsodobnejših visokoproduktivnih strojih ...« je ob otvoritvi med. drugim dejal predsednik centralnega delavskega sveta to- varne »Jože Kerenčič«. tovariš Branko Kranj- čič. Po uradni otvoritvi nove proizvodne dvo- rane, so si gostje ogledali proizvodnjo v TOZD »Likaplast«, študentje in pripadniki JLA pa so pripravili zanimiv kulturni program. K sveča- nosti ob otvoritvi je prispeval tudi oktet iz Ivanjkovec. Delavci iz Udbine so za goste iz Ormoža pripravili kosilo in prijetno družabno srečanje. Fi M V TG A Kidričevo proslavili tovarniški praznik v spomin na 21. november 1954. ko je pričela obratovati takrat največja aluminijska to- varna v Jugoslaviji, praznujejo delovni ljudje TGA Boris Kidrič Kidričevo vsako leto na ta dan svoi tovarniški praznik. l'eprav to leto ni jubilejno, je izjemno v tem. ker je prelomno glede na iztekajoče plansko "obdobje 1976—80 in nastopajoče srednje- ročno plansko obdobje 1981-85. , Tako so v okviru praznovanja letošnjega praznika v TGA pote- kala v tem mesecu številna športna srečanja med posamezni- mi TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb. V sredo 19. no-, vembra je bilo v restavraciji v Kidričevem tradicionalno sreča- nje upokojenih delavcev TGA. V četrtek 20. novembra pa .so v okviru TOZD in delovne skup- nosti skupnih služb TGA poteka- le interne slovesnosti, na katerih so podelili jubilejne nagrade in posebna priznanja delavcem za 5, 10. 15, 20 in vec letno delo v tej delovni organizaciji. Isti dan popoldne so se na igrišču NK Aluminij pomerili v nogometu veterani ptujske Drave in Alumi- nija iz Kidričevega. Rezultat sicer ni tako pomemben, saj je šlo zgolj za posebnost tekme, treba pa je dodati, da so zmagali domačini. V petek 21. novembra zvečer pa ic bila v prostorih restavracije Kidričevo osrednja slovesnost ob letošnjem tovarniškem prazniku TCJA. ki je potekala pod geslom TITO — misel — beseda — delo. Slavnostni govornik je bil davni direktor TCiA Kidričeve, dipl. ing. Franjo CJnilsek. kije po uvodnem delu povdaril: »Da bi uspeli v tako zaostrenih po"ojih gospodarjenja, ki se nodo v nastopajočem obdobju še nadaljevali obvladati proizvod- njo \ DO. hkrati uspešno poslo- vati in si zagoto\iti nujen razvoj je najpomembnejše, cfa strnjeni m enotni i'.peljemo razvojne cilje /■ realizacijo takega investicijske- ga programa, ki bo ob upo.števa- niu ontejitvenih možnosti /agoia- vljal uveljavitev kvalitetnih de- javnikov gospodarjenja. Z drugo besedo, zagotoviti moramo, da bomo skozi realizacijo naše mo- dernizacije proizvodnje primar- nega aluminija vplivali na po- trebno prekonstruiranje sloven- skega gospodarstva tako. da bo možno s kar se da visoko stopnjo predelave in finalizacije dos^ati rentabilen izvoz izdelkov. Zno- traj lastne proizvodnje primarne- ga aluminija pa z "nameravano mcxJernizacijo uvesti .sodobno tehnologijo, ki bo omogočila bistven porast produktivnosti in znižanje porabe surovin ter teh- nologije . ..« Ko je govoril o investicijah TGA je med drugim dejal: ->Resje.' da so posamezni pogodbeni izvajalci časovno v zaostanku pri izvajanju del na novi livarni z izgovorom na pomanjkljivost v oslcrbi z repro- materiali in zaostrovanjem pri omejevanju uvoza opreme. Ven- dar je to odraz njihove neažurno- sti in nepravočasnega izpolnjeva- nja pogodbenih obveznosti, kar bo potrebno z zaostritvijo odnosa do izvajalcev razrešiti.. .« V nadaljevanju govora je Fra- njo Gnilšek povdaril pomernb- nost modernizacije proizvodnje v elektrolizah, kar je najpomemb- nejša srednjeročna naloga TGA. ter pri tem povdaril: »To zahteva od nas. znotraj našega poslovnega sistema brez- pogojno konsolidacijo in enot- nost ter osredotočenje na vsebin- ska vprašanja, kjer ne more biti prostora za ambicije ozkega kroga ljudi ali posameznika. Da bi take dosedanje pojave prese- kali morajo vse družbenopolitič- ne organizacije, samoupravni organi in poslovodni organi zaos- triti odgovornost in poskuse odmika ei enotne poti sankcio- nirati. Le tako bomo lahko zagotavljali razvoj z optimalnim investicijskim programom . . .« Ob naštevanju problematike je med drugim dejal: »V /iidnjem času se pojavljajo poskusi neupoštevanja dogovor- jene politike na področju delitve osebnih dohodkov in kadrovske politike. Pri teh pojavih je nujno odkriti ozadja in nosilce rušenja enotnosti, ki nedopustno razdva- ja kolektiv in izpodkopuje njego- vo prihodnost . . .« INa petkovi slovesnosti je zbra- ne delavce TGA pozdravil tudi dr. Cveto Doplihar. predsednik SO Ptuj. Za tem so podelili štiri zJate znake TGA in sicer: — Janku Zajšku za področje gospodarjenja. — Antonu Kurili- cu za področje družbenopolitič- nih dejavnosti. — Francu Kor- parju za področje SLO in druž- bene samozaščite, ter — Francu Emeršiču za področje samoupra- vljanja. Drago Kneževič. predsednik komisije za šport m rekreacijo pri konferenci sindikata TGA je za tern podelil pokale in priznanja najbolje uvrščenim ekipam in posameznikom, ki so sodelovali v športnih tekmovanjih v počasti- tev tovarniškega praznika. De- lavci so se pomerili v namiznem tenisu — moški in ženske, v ženskem, pikadu, v kegljanju za moške in ženske, v šahu ter v streljanju z zračno puško — moški in ženske. Podelili so tudi priznanja naibolie - uvrščenim ekipam družbenopolitičnih or- ganizacij, ki so tekmovale v streljanju z vojaško pištolo. Proslavo so obogatili člani kulturno umetniškega društva Železničar »Ivo iviikac« iz Varaž- dina s spletom jugoslovanskih pesmi in plesov v izvedbi folklor- nega in tamburaškega ansambla, ter godbe na pihala TGA Kidri- čevo. Delovnemu kolektivu TGA pa so čestjtah tudi pionirji OŠ Boris Kidrič Kidričevo, naa kate- rimi ima ta delovna organizacija- patronat. M.Ozmec Slavnostni govornik, glavni direk- tor TGA Franjo Gnilšek je kritič- no ocenil sedanje stanje v tej delovni organizaciji. 4 najprizadevnejšim delavcem so podelili zlati znak TGA. Delovnemu kolektivu TGA čestitali tudi pionirji O ^ Kulnčevo. ' ideleženct osrednje s: ;yes ob rovarf^- . ... pf. ; .iiku TCA TEDNIK " november 1980 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Borci - ljudje polni volje in moči Na četrtkovi razširjeni seji ob- činskega odbora zveze združenj borcev NOV, ki je potekala v prostorih delavskega doma Franca Krambergerja v Ptuju je Martin Berden, predsednik iz- vršnega sveta skupščine občine Ptuj borce seznanil z ekonomsko situacijo v naši republiki in ptujski občini; Milan Kneževič sekretar medobčinskega sveta zveze ko- munistov Maribor pa je podal informacijo o mednarodnih poli- tičnih razmerah. Med borci seje razvila živahna razprava, zlasti zaradi nedosle- dnega uresničevanja družbeno ekonomskih -odnosov, slabe pro- duktivnosti dela. znižanega stan- darda, velike zadolženosti, mo- tenj v preskrbi . . . ter sklenili razpravo z vnovično ugotovitvijo, da je negativne tokove gospoda- rjenja potrebno spremeniti. Ko so pregledovali sklepe zad- njega sklica so ugotovili, da so le te realizirali: predsednik občinskega odbora ZZB NOV Janko Vogri- nec pa je nato podal še poročilo o delu predsedstva občinskega od- bora zveze združenj borcev NOV Ptuj. Pred.sedstvo občinskega odbo- ra je na svojih sejah obravnavalo in reševalo skupno s komisijami 'e/ave borcev, svojc deli' pa je usmerjalo p<) sprejetem akcilaciT: programu dela. (Jlavna skrb bt)r- cev je bila posvečena vprašanju urejanja sistema in izvajanju za- konov socialne varnosti borcev NOV in vojnih inviiiidov. Tesno 'so .sodelovali s komisijo z.a skrb borcev pri občinski skupščini Ptuj. ki rešuje vloge borcev za prizna- valnine. Priznavalnine prejema ^edaJ 166 b« M cev in 24 vdov borcev ali invalidov. Zdravslventt varstvo bt)rcev je urejent). V zdravstvenem domu je ambulanta za borce, ki vrši tudi redne letne "»reglede borcev. Tudi klimatsko zdravljenje borcev do- bro poteka, lani je bile na zdra- vljenju 72 članov, letos do oktobra pa 57 članov. Predsedstvo spremlja tudi seje medi)bčinskega sveta ZZB NOV in republiškega odbora ZZB NOV. Na svojih sejah je bila be- seda še o anali/i poslovanja or- ganizacij združenega ' dela, iz- gradnji cestne obvx)znice v ptuju, o stabilizacijskih ukrepih . . . Skupno s komisijo za prenašanje tradicij iz narodnoosvobodilne vojne so predlagali občinski skupščini, da pripravi osnutek samoupravnega sporazuma o varstvu, urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev NOV ter spominskih obeležij iz NOB na območju občine Ptuj. V razpravi .so borci precej po- zornosti namenili primernim prostorom kjer bi lahko razstavili gradivo iz predvojnega revoluci- onarnega dela, gradivo iz narod- noosvobodilnega boja in gradivo iz povojne graditve naše domovi- ne. Sklenili .so tudi. daje potrebno dokončati, spominski park ali spomenik v Mostju in bili enotni v mnenju, da bodo to sami realizi- rali, seveda s sredstvi, ki.sobila v ta namen zbrana. Naj ob tem zapišem še to, daje bila dvorana doma l-ranca Krambergerja nabito polna in da je bila razprava kritična in živah- na. morda tudi taka kot je nismo povsod vajeni. N. Kotar Iž seje občinskega odbora ZZB NOV Foto: J. Bračič TITO - ŽIVLJENJE m DELO V pt^časiitev dneva republike je pripravil pokrajinski muzej v Ptuju razstavo TITO—ŽIVLJE- NJI- IN DHl.O. Na otvoritveni slovesni.)sti so se minuli petek zbrali številni predstavniki druž- benopolitičnega življenja regije in občine, med njimi pa je bilo tudi veliko mladih, ki so s svojo pesmijo popestrili svečanost. Razstavo Tito-življenje in delo je pripravil Muzej revolucije v Ljubljani, avtorica Nataša Ur- bane pa je za uvodnimi besedami Stanka Lepeja, izvršnega sekre- tarja komiteja OK ZKS Ptuj, spregovorila o razstavljenem gra- divu. ki je bilo pripravljeno v počastitev 85-Ietnice rojstva predsednika Tita in 40-letnice njegovega prihoda na čelo jugo- slovanskih komunistov. Prvič je bila odprta v muzeju v Ljubljani 1977 leta nakar je obiskala števil- ne kraje naše ožje domovine. Razstava sicer ni natančna biografija velikana našega časa, ker zajema dolgo časovno ob- dobje in tako številna področja delovanja človeka, ki je neločlji- vo povezan s tremi obdobji naše novejše zgodovine, da je bilo nemogoče prikazati vse ampak le najpomembnejše dogodke iz ži- vljenja in dela tovariša Tita in podčrtati tiste največje probleme. ki jim je posvetil vse svoje življe- nje. V začetku razstave srečamo Josipa Broza kot sedmega otroka revne zagorske družine, ki vsa otroška leta • preživlja pri dedu Martinu Javoršku v slovenski vasi Podsreda in zasledujemo njegovo šolanje v rojstnem Kum- rovcu . . . konča pa se z njegovo nenehno borbo za nove poti v boju za mir in socializem in neodvisnost Jugoslavije. Bil je velik zagovornik nevmešavanja v zadeve drugih držav in velik zagovornik spoštovanja enako- pravnosti med narodi in aktivne koekstistence med državami z različnimi političnimi in družbe- nimi sistemi. Razstava TITO-življenje in delo bo odprta do L decembra med 8. in 11. uro ter 14. in 16. uro. Ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 12. ure. mš O razstavi Tito — življenje in delo je govorila njena avtorica Nataša Urbane. (foto: s. kosi) Z otvoritvene slovesnosti v paviljonu Dušana Kvedra. Še na mnoga leta, tovarišJanko! v torek. 2. decembra bo do- polnil 70 let starosti JANKO VOGRINEC, predvojni komu- nist, aktiven družbenopolitični delavec, predsednik občinskega odbtira ZZB NOV Ptuj in nosilec še več drugih odgovornih dolžno- sti. Malo je ljudi, ki bi bili toliko doživeli in pretrpeli, kljub temu pa še ostali vitalni, delavni na vseh področjih kot je tovariš Janko. Že nad 50 let živi v Ptuju in kot aktiven udeleženec ustvar- ja njegov razvoj, vse pozna in vsi poznajo njega, ga cenijo in spoštujejo kot tovariša in prijate- lja, saj je vsakemu občanu tudi resnično tovariš in prijatelj. Rojen je bil v Cezanjevcih pri Ljutomeru. Izučil se je mizarske obrti in se zaposlil v Železniških delavnicah v Ptuju. Lu se je vključil v napredno delavsko gibanje, sodeloval v rdeči pomoči in pri drugih akcijah, bil je simpatizer KPJ, leta 1941 pa je poslal tudi njen redni član. Od takrat pa vse do danes je izredno delaven komunist, pripravljen pomagati povsod, kjer je potreb- no. Njegova revolucionarnost in zavestna pripadnost delavskemu razredu in svoji domovini se je potrjevala že takrat, ko je leta 1941 pomagal pri oblikovanju prvih postojank OF na našem območju, prestala preizkušnje, ko je bil oktobra 1942 v gesta- povskih zaporih zverinsko mu- čen in potem poslan v zloglasno taborišče Dachau . . . Vrnil se je po osvobodivi z močno zrahlja- nim zdravjem. Kljub temu je takoj začel z delom v Železniških delavnicah, kjer je postal industrij- ski obratovodja. Leta 1948 je bil izvoljen za predsednika mestne- ga ljudskega odbora v Ptuju in opravljanje te dolžnosti ga je odtrgalo iz neposredne proizvod- nje, vendar je ostal vedno pove- zan z delavci. Po ukinitvi ptujskega okraja je postal prvi predsednik občinske- ga ljudskega odbora v Ptuju, leta 1960 pa sekretar občinskega komiteja ZKS Ptuj. Od tu je odšel za direktorja takratnega trgovskega podjetja »Panonija« Ptuj. pred dvanajstimi leti je odšel v pokoj, družbeno aktiven Janko Vogrinec pa je ostal nekako naprej, celo še boij, saj skoraj ves svoj čas od jutra do poznega večera posveča družbenemu delu na vseh po- dročjih. Ob njegovem visokem življenj- skem in delovnem jubileju mu želimo .še mnog») zdravih in srečnih let ter uspešnega sodelo- vanja na vseh področjih. Za sedemdeseti rojstni dan pa pri- srčne česiitke! Odgovornost bo velika in kolektivna Na programski konferenci ob- činske konference SZDL Ptuj je bila široka, pestra in vsestranska razprava o delu socialistične zveze. V razpravi so bile nakaza- ne programske usmeritve, ki so tudi porok, da se bo socialistična zveza razvijala kot najširša obH- ka demokratičnega organiziranja pobud, sporazumevanja, dogo-' varjanja in široke družbene akci- je. Marica Fajt, novizvoljena predsednica občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj, je v sklepni besedi Volilno programske konference povdarila: >>Moja prisotnost bo le del vaše oz. naše aktivnosti, ki jo bomo skušali pt)vezati v prizadevanjih, da bi socialistična zveza delovala demokratično v procesih dogo- varjanja in procesih družbenega odločanja. Izvrševanje slclepov današnje konference, odgovornost za ures- ničevanje programske usmeritve začrtane v današnji razpravi bo velika in kolektivna. V vseh organih, organizacijah in na vseh nivojih bomo v tem času s.^ sprejetjem amandmajev k usta- vam in statutom pričeli uresniče- vati pobudo tovariša Tita o izboljšanju kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti. Ures- ničevanje kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti porne- ni spreminjanje odnosov med vsemi organi, zlasti pa odnose do delegatske baze, pomeni pa tudi povečanje osebne odgovornosti vsakega posameznika, pomeni prevzemanje večje dolžnosti. Uresničitev te naloge zahteva še bolj dosledno in usklajeno kadrovsko politiko. Vse to bo zahtevalo, da bo vsaka organiza- cija pri svojem delu še bolj razvila kadrovsko funkcijo, pre- vzela še večjo odgovornost za predloge kadrovskih rešitev — povečala pa se bo tudi funkcija koordinacijskih odborov za ka- drovska vpra.šanja. Skonij gotovo je, da bo treba družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini v tem smislu tudi dopolniti. Nadaljnji razvoj m utrjevanje političnega sistema socialistične- ga samoupravljanja pomeni utr- ditev gospodarstva, pomeni spre- jeti take plane, ki bodo realni, ki jih bomo v celoti izvedli, ki .so v mejah možnosti. V občini vidimo realno mož- nost za razvoj gospodarstva v proizvodnji in predelavi alumini- ja. kovinsko predelovalni indu- striji, kmetijski proizvodnji in predelavi, turizmu. Novi investi- cijski programi na teh ptxirt)čjih naj bi v prihodnje zagotovili prestruktuiranje gospodarstva in predvideno gosp(^arsko rast ob- čine. Naloge na področju kmetijstva izhajajo iz povečanih pt>treb po hrani, pokrivanja prehrambene bilance, iz potrebe po ustvarjanju rezerv, intenzifikacije proizvod- nje kot enega najpomembnejših dejavnikov v razvoju, rabe kme- tijske zemlje in pospešitve sa- moupravnega podružbljanja pro- cesa dela v kmetijstvu. Nadaljnje povečanje kmetijske proizvodnje je pt)leg intenzifika- cije proizvodnje močno odvisno od usposabljanja kmetijskih zemljišč, da tako pridobimo nove površine in nadomestimo izgube.- ki nastajajo zaradi rabe prostora v druge namene. Zato bo morala biti naša aktivnost usmerjena v doslednejšo zaščito kmetijskih zemljišč. Kmetijstvo in "živilstvo pa se bosta morala glede na dosedanje šibke povezanosti, čvr- steje povezati z močnejšimi oskr- bovalnimi centri in s tem zagoto- vili oskrbljenost teh centrov in hkrati razvoj kmetijstva v občini. Razvoj družbenih dejavnosti mora biti selektiven in to tako, da se bcxlo razvijale tiste dejavnosti, ki prispevajo k rasti družbene produktivnosti. ■ Neogibna je postopna usmeri- tev gospodarstva na povečanje deleža proizvodnje in storitev, ki imajo dolgoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sred- stva. V prihodnjem srednjeroč- nem obdobju bo na razpolago manj sredstev za razširjeno re- produkcijo v materialni proiz- vcKlnji. kot smo jih imeli .sedaj. Zalo bo morala hitreje naraščati rast sredstev TOZD. Počasneje pa bodo naraščali drugi dodatni viri. Razvoj samoupravnih družbe- noekonomskih odnosov in ures- ničevanje delegatskega sistema mora postati način razmišljanja in samoupravnega delovanja vseh delovnih ljudi in občanov. To terja veliko angažiranost siKialistične zveze in njeno nene- hno usmeritev k življenjskim vsakdanjim vprašanjem ljudi v krajevnih skupnostih in temelj- nih organizacijah združenega dela, kajti od tega je odvisno, kako se ljudje vključujejo v reševanje širših družbenih vpra- šanj. Dejstvo je, da je pri sprot- nem obravnavanju teh vprašanj, vsklajevanju stališč in dajanju pobud za rešitev nismo dovolj dosledni in učinkoviti. Vzrokov za to je več. Vse preveč smo obremenjeni z»nalogami, ki pri- hajajo od drugod, pri tem pa nam zmanjkuje časa za lastne probleme in tako je gradnja od spodaj navzgor pomanjljiva. So- cialistična zveza bo morala pri svojem delu uporabljati obratno pot ugotavljanja vprašanj, ki jih bomo dajali na dnevni red. Razprav o nekaterih vprašanjih se včasih tudi izogibamo, ker je vanje treba vložiti preveč napora, vprašanja o življenjskih vpraša- njih pa odlagamo iz bojazni, da pobude ne bodo naletele na' plodna tla. kajti marsikatera pobuda je še izrečena v veter. Poglavitni vzrok, da v odloča^ nje še ni zajet dovolj širok krog ljudi-in da se organi socialistične zveze marsikje ne usmerjajo do- volj k življenjskim problemom- delovnih ljudi in občanov pa je pravzaprav to, da še nismo uveljavili vseh tistih oblik dela in načina dogovarjanja, ki bi obča- nom in delovnim ljudem odprle vsestranske možnosti, da s poli- tičnimi dogovori v socialistični zvezi usmerjajo svoje delegate in neposredno vplivajo na odloči- tve. Tu mislim predvsem na pomanjkljivosti delovanja dele- gatskega sistema, na še vedno premajhno veljavo sekcij in dru- gih oblik dela. V delovanju socialistične zveze mora biti dovolj prisotna odgo- vornost do delegatskega sistema. O vprašanjih, s katerimi se ukvarjajo delegatske skupščine morajo razpravljati organizacije socialistične zveze. Tudi kot svojo problematiko, kot svojo akcijo, ki tako postaja najširši vir za usmeritve in delo delegatov. Družbenopolitične organizaci- je v delegatskem sistemu delujejo preveč posredno. To pa zaradi tega, ker problematiko delegacij obravnavajo kot stvar skupščine in ne tudi kot svojo problemati- ko, kot odgovornost družbenopo- litičnih organizacij. Zato ugota- vljamo, da delegacije ne delujejo, da niso aktivne. Seveda če z njimi nihče ne dela in se z njimi nihče ne pogovarja. Pa tudi izvršni in upravni organi kot pomembna .sestavina socialističnega sistema še niso v zadostni meri prilagodi- li svojega delovanja in usmerili svojega razmišljanja potrebam delegatskega sistema. Kvaliteto svojega dela pa bodo mogli dvigniti v smislu odgovornosti do delegatske baze in zakonitosti. V oblikah in metodah frontne- ga delovanja pa bo potrebno v .socialistični zvezi posvetiti razvi- janju sekcijskega načina dela, ki omogoča izražanje interesov in potreb ljudi. To .so v krajevnih skupnostih vsi terenski, ulični in vaški obori, pa tudi hišni sveti, razgovori, tribune in problemske konference. Gre za metode in oblike dejavnosti s katerimi se vsak posameznik lahko uvelja- vlja v procesu sprejemanja druž- benih odločitev. Res pa je, da te oblike terjajo veliko odgovorno- sti vseh družbenopolitičnih orga- nizacij. če hočemo, da bodo v izražanju mnoštva samouprav- nih intere.sov ter njihoverp vskla- jevanju zmagovali (isti tokovi, ki so v skladu s samoupravno .socialistično moralo. Socialistična zveza bo morala še naprej negovati in razvijati javnost dela organov ter odpirati vse oblike dela. da bosta tako imela konferenca v svoji razčle- njeni delegatski sestavi in vse članstvo sproten vpogled v vse snovanje programov dela in njihovo uresničevanje in še imela možnost vključevanja v vse akci- je in celotno delovanje sociali- stične zveze. S tem se bo okrepila tudi osebna ter kolektivna, skupna odgovornost članov frontno se- stavljene organizacije, socialistič- ne zveze delovnega ljudstva, povezava med njimi in član- stvom. Vse metode in oblike dela morajo krepiti .s(Kialistično zve- zo, da bo predstavljala zborno mesto, kjer se bodo delovni ljudje in občani, zveza komuni- stov in vse druge družbenopoli- tične organizacije in vse organizi- rane socialistične .sile demokra- tično povezovale, idejno politič- no zedinjevale in usklajevale svoje delo v skupni akciji.« N. Kotar Marica Fajt foto: J. B. Aktivnost se ne meri po številu sej PoroCali smo že. da jc bila v .sredo. 19. novembra pro- gramska seja občinske konference SZDL Ptuj. Tako uvodno poročilo dosedanjega pred.sednika kot razprava sta dala .svoj bistveni prispevek k oblikovanju smernic /a po- litično delo in za delovni program v letu 1^81. Tudi ude- ležba na seji je bila dobra, saj je bilp navzočih 72 odstotko-. izvoljenih delegatov. Kranc Zadravet je v uvodnem poročilu poudaril, daje bila SZDL s svojim delom pri.sotna predvsem med ljudmi v krajevnih skupnostih in OZD. l a aktivnost se nc meri pt) številu .sej. temveč po uspe.šnem reSevanju nalog. Stali.šča so bila vedno enotno - frontno oblikovanja, akcije pa smo izvajali skupnozZK. Ne moremo.še biti zadovoljni zdelom sekcij, pa tudi v kfajevnih konferencah SZDL še ni.so dovolj zaživeli vaški in ulični odbori, sveti potrošnikov ne delujejo povsod in tudi aktivnost hišnih svetov bi lahko bila večja. Drago Čater je razpravljal o delu krajevnih kg;iferenc SZDL in o oblikah dela s hi.šnimi sveti. Janko Mlakarje govoril o delovanju sindikatov v krajevnih skupnostih in ugotovil, da v ptujski občini obstajajo pogoji v 30 krajevnih skupnostih za ustanovitev koordinacijskih odborov siridi- kata. Tudi I eliks Bagar je svojo razpravo usmeril na vlogo SZDI. v krajevni skupnosti, zlasti pri razvijanju delegatskih tKinosov in usposabljanju delegatov. Poudaril je tudi po- men delovanja sekcij SZDI. /a kmetijstvo. Jo/e f kart je govoril o nalogah na podrt>čju SI.O, povezano z obrambno vzgojo prebivalstva in nalogami pri izx ajanju akcije >)Nič nas ne sme presenetiti«. Viktor Knez pa je poudaril odgo- vornost na vseh področjih in navedel več konkretnih pri- merov. ko se predlogi in pobude delegatov niso upoštevale. V razpravi je sodeloval tudi GORAZD MAZHJ. pred- sednik medobčinskega sveta SZDL Maribor. Predvsem je p»>udaril pomen meu>d dela SZDL. saj je od tega predvsem odvisna učinkovitost. Ljudem je treba dati možnost, da p<)\edo svoje probleme, obenem pa zagotoviti najhitrejši pretok informacij — tako domačih kot s področja medna- rodnih dogajanj.. Posebej seje zahvalil Francu Zadravtu za dolgoletno uspešno pt)litično delo Prav tako pohvalne besede o delu to\. Zadravca je izrekel ludi Slav ko Glinšek. ki je stHleloval na seji kot član RK SZDL Slovenije. — Marici Lajtovi pa je zaželel uspešno delo. F F 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 27. november 1380 - TEDNIK Dom učencev Ptuj že služi svojemu namenu. Objekt so gradili delavci gradbenega podjetja STAVBAR Maribor TOZD Gradbeništvo DRAVA Ptuj, Foto: I. Ciani Z uradno otvoritvijo doma učencev tudi delavci TOZD Gradbeništvo Drava Ptuj čestitajo delovnim ljudem in občanom ob dnevu republike! Živahna aktivnost ptujskih ribičev Na razširjeni seji so se v soboto 15. novembra dopoldne sestali člani predsedstva ribiške družine Ptuj skupaj s predsedniki posameznih ko- rriisij. ki delujejo v tem okviru. Po uvodnem delu so razpravljali o delu posameznih komisij v preteklem obdobju in analizirali realizacijo za- stavljenih programov za stekajoče leto. F'ri tem so ugotovili, da so nekatere komisije pokazale^recejšnjo mero aktivnosti in mobilizacijske sposobnosti, nekaj pa je žal tudi takšnih, ki so imele svoj program le na papirju. Dogovorili so se, da morajo predsedniki posameznih komisij še ta mesec sklicati vse člane komisij in se dogovoriti za konkretno vsebino progama za prihodnje leto, ki ga je treba tudi dosledno reali- zirati. Hkrati je treba zastaviti realne finarične okvirja in jih pozneje vskladiti med seboj. V nadaljevanju razširjene seje so razpravljali tudi o pripravi pro- gramov dela in finančnih planov za prihodnje leto in to za vse organe ribiške družine Ptuj. Včeraj so se sestali tudi člani izvršnega odbora ribiške družine Ptuj. ki so razpravljali podobno, kot člani predsedstva o vsebini programov dela in finančnih planov za prihodnje leto. Do konca novembra in v prvi polovici decembra pa se bodo sestali tudi člani posameznih pododborov ribiške družine Ptuj. kjer bodo prav tako razpravljali o finančnih in delovnih planih za prihodnje leto. Pričakujejo, da se bodo ribiči pol- noštevilno odzvali vabilu na zbore in, da bodo na sejah razpravljali konstruktivno. Med drugim bodo izvolili tudi delegate za skupščino RD Ptuj. — OM Julke Kanderjeve ni več v prvi letošnji številki Tednika nam je Vida Rojičeva v prispev- ku »Življenjska obletnica Julke Kanderjeve« na kratko predsta- vila Julko. roj. Hočevar, ki je naslednji dan. 11. januarja pra- znovala osemdesetletnico. Za čestitko se je Julka pismeno zahvalila tako avtorici kot naše- mu uredništvu. Le dobrih 10 mesecev je minilo od tega in prejšnji teden smo vsi. ki smo jo poznali z bolečino v srcu sprejeli vest, da je Julka Kanclerjeva umrla. V petek popoldne so se številni njeni prijatelji, znanci in v.si, ki sojo spoštovali, poslednjič poslovili od nje na hajdinskem pokopali.šču. Povzemamo del sestavka Vide Rojičeve, kije o Julki Kanclerjevi zapisala: »Rodila seje v Velikih Laščah na Dolenjskem. Učiteljišče je obiskovala v Mariboru, nato je po prvi svetovni vojni sužbovala kot učiteljica v Ptuju, kjer se je leta 1922 poročila s sodnikom Antonom Kanclerjem. Med obema vojnama je sode- lovala pri Sokolu. Po letu 1932 se je seznanila skupaj s svojo sestro. Kristino Sestanovo. s komuni- stom dr. Jožetom Potrčem. Obe sestri stit z zanimanjem poslušali njegove izjave o socialističnem družbenem redu, z njim razpra- vljali in se v Potrčevi družbi vedno bolj ogrevali za sociali- zem. Med drugo svetovno vojno je Julka preživela z družino v izg- nanstvu na Hrvaškem. Po osvo- boditvi seje vrnila v Ptuj. lu se je je.seni 1945 spet srečala s svojim predvojnim idejnim men- torjem dr. Potrčem in pričela z družbenopolitičnim delom. Po upokojitvi, leta 1959 ni preneha- la s političnim dplom. temveč je od tedaj dalje še bolj polno delovala skoro do odhoda iz Ptuja leta 1971. Dolga leta je bila Julka pred- sednica okrajne zveze društev prijateljev mladine in članica republiškega odbora DPM Slo- venije. predsednica sveta za zdravstvo in socialno politiko okraja Ptuj in Maribor, članica okrajnega in občinskega komite- ja ZKS, predsednica okrajnega odbora AF-"Ž. odbornica mestne- ga LO Ptuj. Aktivno je nato delovala v njenih organizacijah v ptujski občini po njeni ustanovi- tvi leta 1957. delovala je v SZDL in priskočila na pomoč še dru- god, kjer je bilo potrebno. Zaradi svojega družbenopolitičnega de- la in lepega značaja je uživala ugled in spoštovanje. Zadnja leta Julka živi pri hčerki na Reki, kamor se je preselila dve leti po moževi smrti ...« Tam je Julka Kanclerjeva tudi umrla. Na programski seji občin- ske konference SZDL Ptuj so delegati z minuto tišine počastili njen spomin. Njene posmrtne ostanke .so na njeno željo prepe- ljali v domači kraj in jih položili k večnemu počitku na hajdin- skem pokopališču. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SO PTUJ UTEMELJENE POBUDE IN PREDLOGI V ponedeljek, 24. novembra se je sestal na 32. seji zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ptuj. Dnevni red je obsegal 18 točk, kljub temu pa je bila razprava o vsaki točki, danih je bilo precej utemeljenih pobud in predlogov. V razpravi o osnutku družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—85 so v celoti pod- prli stališča in pripombe občinskega izvršnega sveta. V razpravi so predvsem podprli prizadeva- nja za kvalitetne naložbe v proizvodnjo alumini- ja, več pripomb so imeli tudi v zvezi z načrtom predora skozi Karavanke, povezano s sredstvi za modernizacijo magistralnih in regionalnih cest na našem območju, zlasti še z gradnjo ptujske obvoznice. O osnutku resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije in občine Ptuj v letu 1981 so delegati prav tako v celoti podprli stališča in pripombe izvršnega sveta SO Ptuj in mnenja odborov zbora. V razpravi pa so posebej poudarjali nujnost zagotavljanja mineralnih CTojil in drugega reprodukcijskega materiala za Kmetijstvo oz. za proizvodnjo hrane. Opozarjali -SO tudi na realnost načrtovanja rasti zaposlenih, saj vemo, da bo gradbeništvo spričo manjšega obsega del moralo zmanjšati število zaposlenih, prav tako bodo problemi, kako zaposliti vso mladino, ki bo končala .šolanje. Delegacija KS Trnovska vas je posebej opozo- rila na dejstvo, da Počitniška skupnost Biograd na morju še ni predložila svojega programa za naslednje srednjeročno obdobje. Zato je zbor krajevnih skupnosti zadolžil občinski izvršni svet, da spodbudi dejavnost počitniške skupnosti in zahteva obrazložitev zakaj zamujajo. Več vprašanj in dodatnih predlogov je bilo tu- di v razpravi o predlogu odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in o razši- ritvi obveznosti plačevanja krajevnega samopri- :^pevka na območju posameznih krajevnih skup- nosti in v zvezi s spremembami in dopolnitvami odloka o pokopališkem redu za pokopališče v Ptuju. Precej živahna in s številnimi predlogi podkrepljena razprava je bila o osnutkih odloka o zazidalnem načrtu Toplice in zazidalnem na- črtu Srbski trg — za gradom in ob Grajeni. Raz- prava je pokazala, da bi o takih načrtih morali organizirati podrobneišo razpravo v krajevnih skupnostih, saj so imele delegacije celo vrsto pri- pomb, obenem pa je to praktično interes vsakega krajana. Tudi k sklepu o izvzemu zemljišč iz jav- nega dobra je delegacija KS Markovci imela ne- kaj konkretnih pripomb in predlogov. Brez večjih zapletov so delegati zbora krajev- nih skupnosti sprejeli predlog sklepa o razrešitvi člana izvršnega sveta in izvolitvi drugega člana izvršnega sveta, sprejeli so sklep o imenovanju predsednikov in namestnikov predsednikov kolegijskih upravnih organov ter vodje strokov- ne službe občinske skupščine in izvršnega sveta. Nadalje so zamenjali nekaj delegatov, ki se niso redno udeleževali sej skupine delegatov, ki so določale delegate za zasedanja zbora občin SR Slovenije. Posebej velja omeniti sklep o ustano- vitvi in imenovanju članov posebne komisije za reševanje pritožb zoper odločbe o odmeri samo- prispevka v občini Ptui. Delegati so poslu.šali tudi informacijo v zvezi z osnutkom družbenega dogovora o razmestitvi iz- vajanja vzgojno izobraževalnih programov us- merjenega izobraževanja v SR Sloveniji in v zve- zi s predlogom števila oddelkov prvega letnika srednjega usmerjenega izobraževanja. Gre nam- reč za realne možnosti števila in vrste oddelkov, ki bi jih lahko imeli v Ptuju. Zbor je soglasno podprl predloge, ki so bili oblikovani v ptujski občini in zadolžil občinski izvršni svet, da jih predloži Izobraževalni skupnosti SR Slovenije. Precej živahno je bilo na seji tudi ob delegat- skih vprašanjih. Pri tem velja posebej omeniti pobudo delegacije krajevne SKupnosti Majšperk, da bi spričo izkušenj, ki so nam jih letos prizadele naravne nesreče, ustanovili v ptujski občini sklad za ublažitev posledic elementarnih nesreč. Zbor krajevnih skupnosti je sklenil, da naj izvršni svet SO Ptuj preuči možnost ustano- vitve takega sklada. FF PROGRAM PRIREDITEV OB DNEVU JLA Koordinacijski odbor za pripravo proslav in prireditev ob 22. decembru — dnevu JLA pri predsedstvu OK SZDL Ptuj je na svoji prvi seji sprejel osnutek programa udeležencev in nosil- cev posameznih aktivnosti v okviru prireditev v počastitev praznika JLA. Tako bodo informativna sredstva, lokalna in glasila delovnih organizacij in KS v novembru in decembru posvetila posebno pozornost obvešča- nju delovnih ljudi in občanov o dosežkih na pod- ročju podružbljanja splošnega ljudskega odpo- ra, varnosti, življenja in dela vojakov v vojašnici in njihovo povezovanje z občani. Koordinacijski odbori za proslave in priredit- ve pri krajevnih konferencah SZDL in osnovnih organizacijah sindikatov bodo skupaj s šolami in OO ZSMS pripravili proslave in prireditve ob 22. decembru. Učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol bodo v okviru programa izdelali likovna dela in napisali spise na temo iz življenja JLA, življenja borcev med NOB. Najboljše spise bodo prebrali na proslavah v šolah in krajevnih skupnostih. Osnovne šole pa bodo najboljše spise poslale ob- činski izobraževalni skupnosti do 10. decembra; najboljše spise iz srednjih šol pa bodo poslali ne- posredno na občinsko konferenco SZDL Ptuj. Po dve likovni deli bodo iz vsake osnovne in srednje šole poslali v garnizijo JLA Ptuj, kjer jih bodo razstavili, najboljša pa tudi nagradili. Predlagali so tudi, da bi naj šole kvalitetnejša li- kovna dela pustila v vojašnici, kjer bi jih imeli izobešene v okras. Kulturna skupnost bo pripravila priložnostne razstave slik iz življenja in dela vojakov v vojaš- nici in njihov delež pri graditvi našega samoup- ravnega socialističnega sistema. Razstave bodo v izložbenih oknih trgovskih lokalov in v avlah de- lovnih organizacij ter v osnovnih in srednjih šo- lah. Telesnokulturna skupnost bo organizirala športna srečanja delovnih ljudi, pripadnikov JLA, teritorialne obrambe in drugih, zlasti v ša- hu, strelstvu, rokometu, kegljanju, namiznem tenisu, košarki in odbojki. Občinska sveta ZSS Ptuj in Ormož skupaj z vojaki iz vojašnice Dušana Kvedra Ptuj izdelata program obiskov organiziranih skupin delovnih organizacij v vojašnicah, kjer si bodo ogledali vojaško tehniko, prostore ter se seznanih z de- lom in življenjem v vojašnici. V garniziji JLA Ptuj pa bodo določili tudi datume organiziranih obiskov skupin osnovnih in srednjih šol v vojaš- ke tradicionalni obiski pripadnikov JLA, čla- nov ZZB NOV, predstavnikov ZSMS in teritori- alne obrambe po osnovnih šolah bodo v drugi polovici decembra. Razpored pripravi OK SZDL Ptuj po dogovoru z organizacijami, ki bodo de- legirale svoje člane v skupine. Zveza kulturnih organizacij Ptuj bo pripravila tudi revijo pevskih zborov, ki jo načrtujejo za v petek, 19. decembra. Predstavniki ptujske garnizije JLA bodo v skupinah obiskali delovne organizacije v občinah Ormož in Ptuj po razporedu, ki ga pri- pravita oba občinska sveta zveze sindikatov. Predsednik skupščine občine Ptuj pa bo pripra- vil sprejem za starešine JLA. Na sam praznik JLA — 22. decembra se bo zvrstilo več osrednjih prireditev. Dijaki in mladi- na pouka obrambe in zaščite bodo organizirali proslavo v avli CSUL Osrednja svečanost bo na dan JLA v vojašni- ci, kjer bo tudi sprejem pionirjev pri komandan- tu ptujske garnizije. Svečana akademija pa bo zvečer 22. decembra ob 18. uri v ptujskem gleda- lišču. Po slavnostnem govoru bodo prebrali naj- boljše spise učencev osnovnih in srednjih šol, po- delili priznanja ob dnevu JLA in izvedli kulturni program. Program konference mladih v krajevni skupnosti v petek 21. novembra 1980 smo se v Klubu mladih sestali vsi predsedniki oziroma predstavni- ki iz 00 ZSMS. Pogovor je Kredvsem tekel o delu mladih v .S. Sprejeli smo tudi osnutek programa dela za naslednje leto. Konferenca mladih v KS bo z vlogo SZDL usmerjala in vklju- čevala svoje člane v družbenoj^o- litično življenje in zagotovila vpliv na sprejemanje družbeno- političnih stališč o vseh vpraša- njih družbenega razvoja, ki ne- posredno zadeva ekonomski, socialni inj)olitični položaj mla- dih hudi. lo nalogo Domo mladi izvrševali s temeljnimi načeli socialističnih sil. V sistemu samoupravnega družbenega planiranja se bo KMKS vključevala v okviru KS kot tudi vseh drugih ravneh oblikovanja in izvajanja družbe- nih planov. f\)zornost bomo posvetili uresničevanju politike hitrejšega razvoja manj razvitih ter nasploh hitrejšemu razvoju SR Slovenije, v pomenu enako- pravnega gospodarstva, socialne- ga. kulTurncfta položaja delovne- ga človeka, ^svojimi akcijami bo KMKS pospeševalo hitrejši raz- voj K S. sodelovalo bo v procesu dogovarjanja in odločanja zno- traj me s pogoji za razvoj družbe- nopolitične in interesne aktivno- sti mladih v KS. Te naloge bomo uresničevali v koordinaciji z drugimi DPO v okviru SZDl, in z idejnostjo OO v ZSMS v KS za razreševanje družbenih proble- mov v teh sredinah in uresniče- vanje skupnih programov v K S. KMKS bo sprejemala iniciati- ve in predloge članstva in orga- nov za dopolnitve in spremerribe statuta ZSMS ter jih v skladu s potrebami v razvoju organizacije in naše samoupravne socialistič- ne družbe predlagala v sprejem RK ZSMS oz. kongresu ZSMS. Na področju organizacijskega razvoja bo posebno pcizornost posvetila krepitvi OO ZSMS in naporom za ustanovitev OO ZS\lS v vseh sredinah ter delo- vanju krajevnih svetov ZSMS v K S Zavzemali se bomo za enake možnosti šolanja v.seh mladih. Vključili se bomo v akcijo za izvedbo referenduma za samo- prispevek. s sredstvi kater^a se DO izgradila druga faza Cl^l v Ptuju. Na področju štipendiranja bo- mo zaostrili odgovornost štipen- distov in organizacij do dosled- nega izpolnjevanja družbenega dogovora o .štipendiranju. Na področju idejnopolitičnega usposabljanja se bomo mladi zavzemali za izvajanje stališč o množičnem idejnopolitičnem usposabljanju in izvršili mini- malni program v okviru OO ZSMS "in "dodatni program s katerim bomo dodatno sistema- tično usposabljali vodstva OO, ZSMSvKS. Prizadevanje za delovanje na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite mora po- stati sestavni del naše aktivnosti. Oblikovanje kulture pri članih ZSMS in krepitev patriotske zavesti je našla stalno nalogo. Prav tako se bomo zavzemali, da bo čimveč mladih vključenih v civilno zaščito. Z vso, odgovor- nostjo se bomo vključili v pripra- ve na vajo NNNP. Sprejeli bomo tudi program aktivnosti za vajo NNNP. '' V okviru KMKS bomo izvedli tudi tekmovanje za izbor najbolj- še OO ZSMS prav tako pa tudi za najboljšega mentorja 00 ZSMS. Zavzemali se bomo tudi za prostovoljno mladinsko delo. ker bomo z aktivno udeležbo utrdili delovanje mladih. Posebno po- zornost Domo posvetili organiza- ciji lokalnih MDA. Vsaka OO ZSMS mora organizirati vsaj dve lokalni MDA (eno ali večdnev- ni). V pripravah na volitve v vse skupščinske organe in skupščine SIS kot tudi organe KS, samou- pravne organe v združenem delu DO KMKS analizirala stanje v 00 ZSMS ter z uresničevanjem sprejetih mičel kadrovske politi- ke skrbela, da bomo za delegate evidentirali najširši krog mladih aktivistov. S široko aktivnostjo v pripravah na volitve se bomo vkliučili v delovanje SZDL kot fronte vseh organiziranih sil. OO m KM^KS bodo same in skupaj z ostalimi DPO na vseh nivojih analizirale delegatske odnose v svoji organizaciji in družbi nasploh ter na podlagi sprejetih ocen in stališč zagotovi- le boljše pogoje za delo delegatov in delegacij ter za razvijanje delegatskega razmerja v vseh sredinah. Na koncu je pogovor stekel še o delu v posameznih OO ZSMS. Vsekakor pa smo se .dotaknili tudi problema OO ZSMS Majski vrh in Tibolci in sicer prostorske stiske. Mladi smo sklenili; da bomo program dela izpolnjevali z vso aktivnostjo. Se bolj se bomo zavzemali za stališča mladih in poskušali s prostovoljnim mla- dinskim delom, mlade navdušiti za še večjo aktivnost v svoji OO" ZSMS. _jH TE0BIIK ~ "°vember 1980 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Bo kurentovanje v Ptuju tudi prihodnje leto? Največja folklorna turistična prireditev v severovzhodni Sloveniji — ptujsko kurenotvanje, ki ga vsako leu> organiziramo v starem mestu ob Dravi, se je v organiz^acijskem pogledu spet zamajalo. Letos je zaradi predsednikove bolezni odpadlo, ra/šel pa seje tudi prejšnji organizacijski odbor. Šele v mcsecu septembru so se /brali pri predsedniku skupščine občine predstavniki zainteresiranih insti- tucij, da se skupno dogovorijo o novi organizacijski obliki te velike folklorne prireditve. Na tem posvetu so zavzeli stališče, da bi prevzela organizacijo kuren- tovanja občinska zveza kulturnih organizacij v Ptuju toje profesionalna institucija, ki bi naj imela v svojem program u tudi ptujska kulturna srečanja in druge podobne prireditve. Sedaj pa ugotavljamo, da iz vseh teh načrtov ne ho nič. ker se število zaposlenih na kulturnem podn>čju in v drugih interesnih skupnostih ne bo po- večalo v naslednjem srednjeročnem obdobju. Za mesto Ptuj in tudi širšo okolico bi bila seveda velika kulturna ikoda. če bi pt)vsem opustili to prireditev, zato je izvršni odbor folklornega društva v P'uju na zadnji seji sklenil, da vendarle začne z akcijo za ponovno organizacijo kurento- vanja v prihodnjem — toje 1981 letu po že ustaljeni dosedanji metodi, to pomehT. da fH)do priprave stekle skupno s ptujskim turističnim društvom in predstavniki .skupščine občine Ptuj. organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi or- ganizacijami in drugimi predstavniki javnega življenja. Čeprav je časa zelo malo pa upajo, da bomo lahko tudi prihodnje leto videli v Ptuju prireditev, ki bo že dvajseta po vrsti. OP Fizioterapija v ptujskih toplicah v Ptujskih toplicah si že dalj časa prizadevajo, da bi bile ptujske toplice obiskane tudi takrat, ko ni sonca in lepega vremena, tudi v zimskih injesenskih pa spomladan.skih mesecih. Je pač tako. da so le te še vodno močno sezonskega značaja. Občinska zdravstvena skupnost Ptuj je dala z.ahtevo. da izkoristimo Ptujske toplice tudi za fizioterapijo.saj bi tako znatno zmanjšali stro.ške. ki nastajajo zaradi zdravljenja naših ljudi v zunanjih zdraviliščih. Poskusno so tako začeli izvajati fizoioterapijo v toplicah že na začetku tega me.seca in vanjo vključili 15 pacientov dnevno. V toplicah sedaj delata dve terapevtki (ena je iz bolnišnice, druga pa iz zdravstvenega doma Ptuj), vendar pa ugotavljata, da ^o možna le hidroterapija. saj ni primernih prostorov za ostale vaje. Na dan torej prihaja potreba po spremlja- jočem objektu, zaenkrat je stvar zelo inprovizirana. kljub temu pa dobro teče. Po novem letu pričakujejo v Zdravstvenem centru Ptuj—Ormož kadrovsko okrepitev za področje fizioterapije: na specializaciji je fiziater. štipendirajo pa tudi dve fizioterapevtki. Tako bodo kadrovsko dovolj močni, če pa želimo, da bodo možnosti v ptujskih toplicah dovolj dobro izkori.ščene pa moramo misliti ludi na gradnjo manjšega prizidka kjer bi bila telovadnica. Investicija ne bo kdove kako zahtevna, sprejeti jo pač moramo bolj široko: če bo pri nas možnost tovrstnega zdravljenja v sami občini Ptuj bodo ludi stroški za zdravljenje'v zunanjih zdraviliščih manjši in se bo to kaj kmalu izplačalo. N. Kotar Tisočkm daleč na vinsko trgatev Gotovo si boste mislili: »Ta je pa iz trte zvita! Kdo že gre tisoč kilometrov daleč v Sloveniji na vinsko trgatev? Saj je od enega, pa do drugega konca naše dežele le par sto kilometrov!« Ampak, rečete kar hočete, to o tisoč kilometrih drži. Namreč, gre za pravo, slovensko vinsko trgatev, ki je bila prirejena daleč izven domovine, v Frankfurtu na Majni. Od tukaj vam pošiljam tudi tole vest. Tukajšnje sloven- sko kulturno društvo »SAVA«, prireja že od začetka svojega obstoja, vsako leto poleg ostalih prireditev tudi, že tradicionalno »Vinsko trgatev«. Lahko trdimo, daje do sedaj še vsaka »trgatev« uspela. Če smo kdaj vprašali goste na »trgatvi«, kako jim je prireditev všeč, so vedno trdili, da je le-tista prireditev najboljša do sedaj. Tako je bilo tudi lestos, I L oktobra. Frankfurt na Majni je s svoj- imi 680.000 prebivalci sorazmer- no majhno mesto, ampak cestni promet je zelo živahen, zato je zelo važno, da se prireditve organizirajo tam, kamor je eno- stavnejši dovoz z avtomobilom, da je na voljo dovolj parkirnih prostorov in, da je dovoz možen tudi z javnimi prometnimi sred- stvi. Že iz teh razlogov je bila »lokacija« letošnje »trgatve« idealna. Dvorana se nahaja v velikem nakupovalnem centru imenovanemu »Nordvveststadt — Zentrum«, na severno-zagod- nem robu mesta, od koder se na zahodu že vidi hribovje Taunusa. Dovoz z avtoceste je zelo enosta- ven in v nedrjih centra več kot dovolj parkirnih prostorov za avtomobile obiskovalcev. Letošnje obiskovalce vinske trgatve je že pri vstopu preseneti- la velika, lepa dvorana. Ta prijet- na okoliščina je vplivala že na samem začetku za dobro počutje. Ko se je odprla odrska zavesa, nekateri niso mogli verjeti svojim očem: na odru so stale prave, pravcate breze in pred njimi vinograd, s koli in trto na njih, v sredini zadaj so visele kulise z velikim motivom iz Slovenskih goric. Kdo se ob tem pogledu ne bi počutil, kot doma? Kot višek vsega, so bili še tukaj domači »muzikantje«, ansambel Žibret s Ptuja, ki je skrbel za to, da je ta večer marsikatera odveč- na kalorija ostala na plesišču. Program sp zelo uspešno vodile Danijela Žula, Valentina Lorey in Tatjana Dolanc. Vse tri so že stare znanke občinstva. Posebno se Danijela, ki deluje pri društvu že od samega začetka. To pol je bil to njen »poslovilni« nastop, vrača se namreč za stalno v domovino. Ta večer se je od nas poslovila še ena, delovna članica in večletna blagajničarka našega društva, Silva Fenske iz Celja. Obe članici bomo pri delu društ- va zelo pogrešali. Ampak, kljub temu se z njima veselimo povrat- ka v domovino. V program se je vmešal tudi humorist, kije kljub že skoraj sivi bradi trdil, da je učenec sloven- skega dopolnilnega pouka. Na višku večera, smo še priredili pravo »trgatev«, to js srečolov. Srečni dobitniki .so hodili po svoje dobitke v »vinograd«. Naj- bolj sočen grozd je bila letalska karta za en polet v domovino. Kdaj smo šli ne morem točno reči: a je bilo pozno ponoči, ali je bilo zgodaj zjutraj? Nihče ni gledal na uro, saj je ljudem, kadar jim je lepo, največji so- vražnik čas, kateremu se ravno takrat najbolj mudi. .. Letošnja prireditev bo gotovo vsem ostala ,še dolgo v prijetnem spominu, vsaj do naslednje vin- ske trgatve. Da je vse tako lepo uspelo, se moramo na tem mestu posebej zahvaliti naši pokrovite- ljici, občini PTUJ, ki je organizi- rala gostovanje že prej omenje- nega ansambla Žibrela, ki je bil srce vse prireditve. Poleg an- sambla so nas počastili še s svojim obiskom predstavniki ob- čine Ptuj: Janko Mlakar, Jože Vidovič, Milan Osterman in Stane Janžekovič. Ob tej priložnosti se pa še zahvaljujemo vsem delovnim ljudem občine Ptuj, ki nam preko njihove SZDL omogočajo tesno povezavo z domovino. Citalcem »Tednika« je že gotovo poznano, da naše kulturno društvo »Sava« iz Frankfurta /M že več let uspešno sodeluje z občino Ptuj. Ena izmed oblik tega sodelova- nja je tudi ta, da nam vedno za vinsko trgatev posredujejo en poznan domači ansambel, kar je za nas velikega pomena, da lahko našim rojakom nudimo kvalitetno zabavo. O tem, da smo člani »Save« maja letos bili na prijateljskem obisku v Ptuju, kot gostje SZDL ste bili že tako preko vašega »Tednika« obve- ščeni. V želji dobrega nadaljnjega .sodelovanja želimo vsem ptuj- skim občanom obilo uspehov pri delu in tudi seveda vsakemu posamezniku osebno srečo! H. K. Tudi tukaj se gospodinja razvese- li pralnega praška, — če ga zadene na tomboli. Silva Fenske in Danijela Žula sta z odhodom v domovino poslali častni članici dru<>tva »Sava«. Oder, ki je bil urejen po zamisli Dušana Ruparja, je bil lep okvir napovedovalki Tatjani v narodni noši. Občina Ptuj je podelila Danijeli posebno priznanje za dobro sode- lovanje med ^Savo« in domovino. Lucija in Du^n«^lana redakcije savinega glasila, pri zadnjem opravilu — zlaganjem časopisa. Žibretovi fantje so bili seveda »ta glavni«. Posnetki: Jožica Grilc Dopolniti kriterije za dislocirane oddelke Ob obravnavi osnutka družbenega dogovora o razmestitvi izvajanja vzgojnoizobraževalnih pro- gramov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji, sočlani sveta za vzgojo in izobraževanje pri občinski konferenci SZDL Ptuj, podali največ pripomb na 4. člen osnutku dogovora. Pripombe se nanašajo na dopolnitev kriterijev za ustanavljanje dislociranih oddelkov srednjega usmerjenega izobraževanja. Podali sojih tudi na seji koordinacijske komisije pri svetu skupnosti podravskih občm, kjer so bili tudi sprejeti. Gre namreč za dve področji, ki v omenje- nem členu osnutka nista zajeti ali najbolje pojas- njeni. Najprej se ustavimo pri socialnem vidiku. Ta namreč sploh ni zajet, za manjrazvite in nerazvite občine paje bistvenega pomena. Ptujska in ormoška občina imata na primer precej več učencev, ki se bodo izobraževali za posamezne poklice, kot je prostih zaposlitev. To pomeni, da kljub ustrezni razporeditvi mreže izobraževanja in dobri štipen- dijski politiki, ne more nobena od občin zaposliti vseh kadrov. Kljub temu pa je potrebno mladim omogočiti šolanje čim bliže domu, kar bi pomenilo, da bi se izobraževali v najbližjem centru — v tem primeru je to Ptuj. Ptuj zategadelj, ker je v CSUI dovolj primernih prostorov in kadrov za organizi- ranje izobraževanja v dislociranih oddelkih, ker je v neposredni bližini šole tudi sodoben dom učencev in ne nazadnje, ker gre za učence, ki se lahko dnevno vozijo v Ptuj in domov. Drugi primer je vprašanje dnevne migracije. Di- slocirani oddelki naj ne bi delovali na relaciji dnevne migracije, ob tem pa osnutek dogovora ne oprede- ljuje dnevne migracije. Člani koordinacijske komi- sije so sicer menili, da bo to naj brž stvar dogovora, pa vendar je bolje ta kriterij natančneje opredeliti. Tako kot prej omenjenega, da bi bila podana mo- žnost ustanavljanja dislociranih oddelkov tam, kjer je tudi dovolj učencev, ki bi obiskovali tak oddelek. Omenjeni pripombi so izpostavili predstavniki ptujske občine, ostali pa so soglašali. Predstavniki mariborske občine so podali na osnutek več načel- nih in konkretnih pripomb, med katerimi bi na prvo mesto postavili zahtevo, daje potrebno točno opre- deliti obveznosti posameznih podpisnikov dogo- vora. Nadalje so opozorili, da bi morali hkrati z mrežo šol načrtovati tudi mrežo domov za učence, posebno pa urediti sistem štipendiranja, ki trenutno ne zagotavlja dotoka učencev v tiste usmeritve, kijih združeno delo potrebuje. Tudi izobraževanje za- poslenih in izvajanje fakultativnih programov bi moral družbeni dogovor natančno opredeljevati. Za toje potrebno prav tako izdelati programe in pogoje, ne pa število oddelkov za izobraževanje odraslih že vnaprej določiti. Mariborski predstavniki pa .so opozorili še na kriterije za usmerjanje izgradnje novih zmogljivosti v usmerjenem izobraževanju, kjer je treba upoštevati, če so za gradnjo in za/odpi- ranje novih programov podani pogoji za dolgoročne potrebe po kadrih. Udeleženci sestanka koordinacijske komisije za vzgojo in izobraževanje pri svetu skupnosti pod- ravskih občin .so se s podanimi pripombami strinjali, posebej še z mnenjem, da je potrebno v procesu usklajevanja šolske mreže v regiji paziti, da ne bo prišlo do podvajanja usmeritev oziroma programov ter da bodo iste usmeritve resnično zajele kom- pleksnost programa izobraževanja. N. D. 6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 27. november 1980 - ^BBMCTK Prednost izgradnji kolektorja v tej krajevni skupnosti so se skupno dogovorili za program razvoja v prihodnjem srednjeročnem obdobju ter enotno sestavili prednostni vrstni red izvedbe posameznih nalog. Najprej in največ pozornosti bodo namenili izgradnji kolektorja Vičava — Orešje, za tem pa prešli na ureditev ulic in cestne razsvetljave. Potek izvedbe bo odvisen od višine in dotoka sredstev. Plani krajevnih skupnosti morajo biti sestavljeni na podlagi potreb in interesov krajanov. V krajevni skupnosti Olga Meglič je največji interes za izgradnjo kanalizacijskega kolektorja Vičava — ()re.šje, saj so ugotovili, da sedanji sistemi odvajanja odpadnih voda ne zadovoljujejo in so večkrat vzrok slabšim medsoseskim odnosom in nezaželjenim ekološkim efektom. Za izgradnjo so se odločili že leta 1978, vendar je niso uspeli izvesti. Namreč, v veliki meri so presegli sredstva za asfalti- ranje ceste v dolž. 2,9 km — planirali so 675500, porabili pa 1659077 din. Del sredstev, ki so jih za kolektor združili v letih 1979 in 1980 so porabili 7.a izdelavo investicijsko-tehnične dokumentacije (projektov) in pripravljena dela. Predvidevajo, da bodo dela izvajali spomladi leta 1982, mogoče pa že prej, odvisno od možnosti premostitve sredstev Komunalne skupnosti in krajevne skupnosti. Omeniti velja tudi to, da se v delo vključuje tudi krajevna mladinska delovna brigada, prostovoljno delo pa je ovrednoteno na 1.051.000 din, predračunska vrednost iz- gradnje kolektorja pa znaša 6.5(X).(XK) din. Sredstva bodo zagotovili s krajevnim samoprispevkom, prenosom sredstev iz samoprispevka 1978 —1980, prostovoljnim delom sredstvi iz skupnega programa vseh ptujskih krajevnih skupnosti, sredstev prek samoupravnih interesnih skupnosti in s pogodbami z občani,. Za lažje razumevanje moramo zapisati, da bodo s krajevnim samoprispevkom (2 %) za naslednjih pet let zbrali 3.750.(XX) dinarjev, za izgradnjo kolektorja pa bodo od tega namenili 2.(XX).(XX) dinarjev. Zato so sredstva iz skupnega programa Dd novega naselja v KS Olga Meglič - foto I. Ciani toliko pomembnejša, saj celotne vrednosti krajani KS Olga Meglič nikakor ne bi mogli zagotoviti. V tej krajevni skupnosti so se torej v prvi meri odločili za izgradnjo osnovnega kanalizacijskega omrežja, ker je to nujno potrebno. V nadaljevanju, po dograditvi kolektorja, pa bodo glede na razpoložljiva sredstva poskušali z obnovo ulic in cestne razs Ivetljave. O takšnem programu se bodo krajani odločali 7. decembra. 1. kotar BODO PTUJČANI SVOJ USPEH PONOVILI? v četrtek 20. novembra je v domu J LA v Mariboru potekalo regijsko.^ kviz tekmovanje mladih in vojakov pod naslovom TITO — PARTlJA — REVOLUCIJA. Na tem tekmovanju so nastopile zmagovalne ekipe predhodnih občinskih kviz tekmovanj. Tako je ptujsko občino zastopala mešana ekipa Kluba mladih iz Ptuja in garnizije Dušana Kvedra. Vse kaže, da se bodo tudi na letošnjem tekmovanj u ptujčani približali uspehu v lanskem letu, ko so bili republiški prvaki. V četrtek so namreč postali zmagovalci regijskega kviz tekmovanja, ko so na dopoldanskem pismenem delu dosegli maksimalno število točk in, ko so bili najboljši tudi na popoldanskem kvizu. Ptujska ekipa bo tako zastopala mariborsko regijo na istoimenskem republiškem tekmovanju, ki bo v petek 19. decembra v Ljubljani. Upamo in želimo, da bi se Ptujčani kar najbolje odrezali. -O M ReaTizirali večino zastavljenih nalog Ob preoblikovanju bivše ptuj- ske krajevne skupnosti in ustano- vitvi 1 L novih krajevnih skupno- sti so si v krajevni skupnosti Tumišče zadali precej obsežen irogram, ki so ga v dveh in pol etih uspeli skoraj v celoti uresni- čiti. S prispevno stopnjo 1,5 odstotka od neto osebnih dohod- kov so planirali zbrati 1,7 milijo- na dinarjev, sedaj pa ugotavljajo, da bodo do konca letošnjega leta ta plan presegli za približno 100 ti.soč dinarjev. Akcijski program, ki so ga sestavili na podlagi plana zbira- nja sredstev je zajemal razširitev in ureditev kulturnega doma, druga naloga je bila ureditev ulic, ki še niso bile asfaltirane, del sredstev so planirali za sofi- nanciranje obnove osnovne šole Ivana Spolenjaka, za ureditev elektrifikacije', avtobusnih posta- jališč, del sredstev pa so namenili za skupni program. Ko sedaj ugotavljajo realizacijo plana, so upravičeno zadovoljni, saj jim je uspelo uresničiti večino zastavlje- nih nalog. Ostala je le še obveza pri razširitvi osnovne šole Ivana Spolenjaka, ker v tem obdobju do predvidene širitve te šole ni .prišlo. Med neuresničenimi nalogami lahko omenimo še nekaj neasfal- tiranih ulic in gradnjo otroškega igrišča. Seveda so za to predvide- na sredstva nemenili v druge prav tako upravičene namene, tako so del sredstev namenili za transformatorsko postajo, več kot so planirali so vložili v gradnjo vodovoda, izgraditev in opremo doma krajanov in za gradnjo igrišča pri osnovni šoli Ivana Spolenjaka. Tudi v naslednjem obdobju načrtujejo narediti v razvoju krajevne skupnosti Turnišče ve- lik korak naprej, seveda, če bo referendum uspel, v kar pa po besedah predsednika sveta KS Ivana Majcna ne dvomijo. V planu imajo modernizacijo ulic in cest, sofinanciranje gradnje transformatorske postaje, sofi- nanciranje javne cestne razsvetl- jave, sodelovanje pri razširitvi osnovne šole Ivana Spolenjaka, načrtujejo nadaljnjo širitev doma občanov, predvsem za potrebe SLO in družbene samozaščite in gasilstva. Nadalje imajo v planu ureditev športnega igrišča, sofi- nanciranje širitve trgovine, pri- pravo dokumentacije za kanali- zacijo, nameravajo urediti okolje parka, nekaj sr^stev pa bodo namenili za gasilstvo, saj so pred kratkim ustanovili gasilsko društ- vo Turnišče-Ptuj. Del sredstev, zbranih v nasled- njih p)etih letih bodo namenib tudi za skupni prodam ptujsk^ krajevnih skupnosti, za gradijo primarne kanalizacije, dd pa za zgraditev otroško-varstvenega oddelka jasli. Omenjeni program razvoja krajevne skupnosti Tumišče je zelo obsežen in tudi finan&io zahteven. Kljub temu se prispev- na stopnja ne bo spremenila, tudi v naslednjih petih letih bodo torej krajani pMispevali 1,5 od- stotka od neto osebnega dohod- ka; gre lorq v bistvu le za podalj- šanje sedanjega samoprispevka. Naj ob koncu omenimo poziv samoupravnih organov krajevne skupnosti Tumišče vsem kraja- nom, da se 7. decembra množič- no udeležijo referenduma o po- daljšanju krajevnega samopri- spevka in da z odlodtvijo za samofHispevek dajo svoj delež k še hitrejšemu razvoju krajevne skupnostL Jasno je, da bi brez krajevnega sam(^rispevka raz- voj krajevne skufMiosti zastal, kar bi imelo v naslednjih letih zelo neu^Klne posledice. JB Predsednik sveta KS TumiSče Ivan^ Majcen V domu občanov bodo ivedili prostore a SLO, dndBbcao samozaSčito in gasilce Informiranje v krajevnih skupnostih Ugotovitev, da je človek informiran toliko, kolikor sam želi, je točna. Pa vendar zaradi tega ne smemo vreči puške v koruzo, kot pravimo. Res je težko iz ,,poplave" raznih informacij izbrati tisto, ki nas trenutno zanima, posebej še, če želimo to opraviti v kar se da kratkem času. Prav zaradi tega je potrebno v krajevnih skup- nostih — tako kot je to že urejeno v večini delov- nih organizacij — pospešiti informativno de- javnost. Krajevne konference SZDL bi morale v sve- tih za informiranje zbrati tiste občane, ki jim je opravljanje takega dela blizu. Ciani svetov bi naj tako postali dopisniki raznih glasil in sredstev javnega obveščanja, saj imajo na tem področju dela že določene izkušnje. Seveda pa to ne po- meni, da bi morali v vsaki krajevni skupnosti ne glede na finančne možnosti izdajati svoje glasilo. Možnosti obveščanja občanov je veliko, le iz- koristiti jih ne znamo ali nočemo. Zgleden primer povezovanja delovne organizacije in krajevne skupnosti ozironia občine je Impolovo glasilo Metalurg. Takšno povezavo bi lahko poiskali v marsikateri krajevni skupnosti v ptujski občini, še tesnejša vez pa se lahko razvije z dobrim sodelovanjem z osnovno šolo v posamezni krajevni skupnosti. Skorajda ni šole, ki ne bi imela svojega glasila in z majhno pomoč- jo sveta za informiranje v krajeviu skupnosti je moč dati takemu glasilu večji informativni ton — običajno so šolska glasila pregled aktivnosti učencev in šolskega kolektiva. Naslednja možnost je tudi izdajanje raznih informacij ob pripravah na referendum, volitve ali ob raznih večjih prireditvah. To so lahko kratke informacije, ki vzpodbujajo k aktivnosti krajanov, natisniti pa jih je mogoče z mini- malnimi finančnimi stroški. Koordinadjski odbor pri OK SZDL Ptuj je mnenja, da bi morali temu vprašanju v naslednjem letu nameniti v krajevnih skupnostih frecg več pozornosti kot doslej. Sveti v krajev- nih kcmferencah pa U se motali pri svojem ddu —' poleg omenjenega — povezovati §e z dniž- benopolitičiiimi organizacijami in samoupravni- mi organi v krajevnih skupnostih, posetej še z mladinsko organizacijo. S svojim ddovanjem člani svetov za inf(mmranje ne bi vzpodbujali zgolj aktivnosti krajanov, temveč bi prispevali krepak delež tudi k podružbljanju ja\'nega informiranja, saj bi o ^tivnostih pisali tudi v sredstva javnega infomiiranja v obani, regiji ali repuHikL Zato morajo krajevne skupnosti pri^5e%'ati svoj delež v prizadevanjih za čimbolj- šo in objektivno informiranost delovnih ljudi in občanov, posebej še v času sprejemanja iranskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje. Kajti dobro informiran delovni človek in občan se bo lahko za\'estno odločal za naloge nadaljnjega razvoja naše ožje in širše družbene skupnosti. N. D. Pogoji so, interesa pa premak) v Cirnuiški občim le osem krajevnih .skupnosti, število prebivalcev v posa- meznih krajevnih skupnostih se giblje od približno 1000 v najmanjši, do 4000 nrchivalcev v največji krajevni skupnosti. Potreb za preoblikovanje krajevnih skupnosti v ormoški občini ni. razen v največji — ormoški krajevni skupnosti ki šteje že preko štiri tisoč krajanov. V primeru preoblikovanja le krajevne skupnosti, pa bi se seveda pojavili mnogi problemi, od prostorskih do kadrovskih, karovski problemi so tu prisotni že zdaj. predvsem kar se tiče udeležbe na zborih krajanov, ki ježe zdaj nezadovoljiva. V vseh krajevnih skupnostih občine Ormož imajo dokaj dobre pogoje za delovanje in razvoj, povsod je poskrbljeno za družbeni standard, v sleherni krajevni skupnosti imajo (Mroški vrtec, skoraj povsod je rešen problem pitne vode. telefonske povezave, imajo tudi ustrezne družbene prostore, v večini kra- jevnih skupnosti je šolski prostor .... Kako je moč oceniti delovanje krajevne samouprave? Precej negativna bi bila la iK-ena. če upoštevamo razpravo na seji OK ZKS Ormož, posvečeni temu problemu. Predvsem seje potrebno dotakniti udeležbe na zborih krajanov, k i so v večini slabo obiskani. Kljub temu se na zborih sprejemajo vse pomembne odlo- čitve. ki pa zaradi slabe udeležbe nikakor niso odraz resničnega razpoloženja večine ljudi. V krajevni samoupravi je čutiti premajhno aktivnost delavcev iz združenega dela. skupščine krajevnih skupnosti ne opravljajo vloge, ki jim gre. številni odbor in komisije delujejo zgolj na papirju in tako dalje. Dru/benopolilične organizacije .st) organizirane v vseh krajevnih skupno- stih. vendar so le te premaR) prisotne v delovanju krajevne samouprave. Nekoliko bolj vzpodbudno je glede dela društev, ki jih je v občini kar92. seveda so tudi tu težave z aktivnostjo, s to pa se mnogo bolj odlikujejo vaška društva. Posebno pozornt)st bo v bodoče potrebno ploženje. Besedik) in posnetek; Viktor Horvat Najstarejši in najmlajši so se srečali v šolski avli TEDNIK ~ november 1980 NASE KMETIJSTVO - 7 KMETJE HVALEŽNI ZA POMOČ PRI SPRAVILU SLADKORNE PESE Kot smo poročali je razmeroma toplo in suho jesensko vreme prejšnji teden le omogočilo kme- tom spravilo jesenskih pridelkov. Akcija je bila usmerjena pred- vsem v ročno spravilo sladkorne in rdeče pese. Zaradi razmoče- nosti zemlje strojno spravilo na- mreč ni bilo mogoče. Na pobudo izvršnega sveta SO Ptuj so v akcijo stopili prvi pripadniki ptujske garnizije, v torek in vse ostale dni pa so jim priskočili na pomoč di- jaki CSUI, osnovnošolci, pa tudi mladi iz združenega dela ptujske občine. Povprečno je bilo dnevno na poljih okoli 700 mladih pro- stovoljcev. V času akcije smo najprej ob- iskali meliorirano njihov "slad- korne pese last kmetovalca Janeza Žampa iz Levajnc. Ta dan so mu pri ročnem spravilu pese poma- gali vojaki ptujske vojašnice in veselega obraza je začel pripove- dovati: »Na kmetiji imamo posejano sladkorno peso na 2 ha. Pred de- ževjem smo uspeli spraviti s stroji le 50 arov. Pozneje zaradi raz- močenosti zemlje stroji niso bili več učinkoviti. Zanimivo je, da smo s kombajnom v štirih urah pospravili 17 ton sladkorne pe.se. Na njivi pa je seveda ostalo še hektar in pol pese. zato smo bili zelo zaskrbljeni. Pokazalo pa seje. da smo tudi v takšnih primerih kmetje in vojska kot eno. Sporočili so nam, da pridejo na pomoč vojaki in sedaj so tu. Vsi skupaj se žrtvujemo, da bi ta pridelek pravočasno po- spravili in vsi se zavedamo, daje to splošno družbeno dobro.« Kako ste zadovoljni z delom vojakov, verjetno je med njimi tudi nekaj takih, ki sedaj prvič delajo na njivi, kako so se obnesli? »Vsi skupaj so zelo pridni, ni- mam pripomb, le občutek iskrene hvaležnosti. Veliko so opravili, vestni in marljivi so, samo po- hvalimo jih lahko. Upam le, da bodo vsi skupaj vztrajali še na- ■slednje dni. da bomo pridelek le pospravili.« Ta sladkorna pese raste na meliorirani površini, kakšna je kvantiteta in kvaliteta pridelka? »Letošnje leto bo pridelek ne- koliko slabši od lanskega. Lani smo po hektarju pridelali nekaj okrog 43 ton netto čiste pese. Le- tos pa bo nekaj ton manj. Na naši njivi smo 50 arov že pospravili in odpremili v ormoško tovarno. Tehtanje in odstotek kala sta pokazala, da bo letošnji hektarski pridelek 36 ali 37 ton čiste pese.« Vaša kmetija je napredna, usmerjena. Kako pa je z ostalimi pridelki ste že vse pospravili? »Ostala nam je še edinole ta pesa, vse ostalo smo že pospravili. Tudi koruzo smo psopravili s po- močjo K K Ptuj in z lastnimi stroji. Njive so tudi že zorane za jesensko setev, vendar čakamo, da bi se zemlja vsaj malo osušila. Gnojila in semena so pripravljena. Verje- tno bomo kmalu lahko posejali pšenico na okoli 2 hektarjih, tako, da bomo lahko zadostili normalni kolobar, kar je tudi v okvirjih naših družbenih potreb.« M. Ozmec Pripadniki ptujske garnizije med spravilom sladkorne pese na meliorirani površini kmetije Žampa v Levanjcih. Janez Žampa: zadovoljni in hva- ležni smo za pomoč. Tudi drugo leto bomo imeli sladkorno peso Zelo smo bili veseli, ko nas je obiskal Jože Zelenik, kmet iz Le- vajnc, ki je v letošnjem letu imel posejanih 44 arov zemlje s slad- korno peso. ,,Sladkorno peso iroamo že tri le- ta in smo vsako leto bili s to novo poljščino zadovoljni. Povedat pa moram, da je bila pesa letos izre- dno lepa, nismo je redčili in ni bi- la preveč debela," je povedal Jo- že Zelenik. Vreme je letos našim kmetijcem resnično bilo nenaklonjeno. Vege- tacija je kasnela, pozno spravjlo pa so onemogočali dežavni in sne- žni dnevi. Prav zato so pri spravilu letos kmetom in kmetijskim de- lovnim organizacijam pomagali tudi vojaki, mladina in delovni ko- lektivi iz raznih delovnih organiza- cij. Jože Zelenik je prišel v naše uredništvo, kot je sanr. povedal, zato da bi vse, ki so mu pri spravi- lu poljščin pomagali tudi javno pohvalil, saj so bili resnično pri- dni. Cel dan so bili dobre volje in zvečer so delali tako dolgo da je bila vsa pesa pospravljena. Na kmetiji so jim pripravili malico in vse kar sodi zraven, delavci Mer- kurja pa so bili z domačimi jedmi zelo zadovoljni. Kmetje v Levajncih imajo vse ali pa skoraj vse pridelke že spravlje- nje, setev pa še vedno ni končana. Pri Zelenikovih imajo še neke vrste mešano kmetijo, ukvarjajo se s prašičerejo, govederejo in polje- delstvom, gospodar pa o cenah ni hotel kaj dosti govoriti, rekel je: ,,Kmetje trdimo, da so cene pre- nizke; potrošniki pa trdijo, da so previsoke", tako pač je... Tudi z delom pospeševalne službe so kmetje v Levajncih zelo zado- voljni, saj je njihov pospeševalec zelo prizadeven, le preveč obre- menjen je. Pomaga jim pri izbiri semen, pa pri kreditih, če rabijo kakršen koli nasvet je pripravljen sodelovati. Pri Zelenikovih imajo 10 hektar- jev obdelovalne zemlje, na kmetiji pa delajo trije. Strojno so dobro opremljeni, strojnih skupnosti pa nimajo kaj dosti, saj pravi Jože Zelenik: ,,V Levajncih imamo vsak svoje stroje, saj pri strojih za spravilo sena in pri traktorjih stroine skupnosti niso mogoče. Kadar je lepo vreme rabi vsak svoj stroj in ne verjamem da bi dolgo ostali enotni." Ko sem vprašala ali bodo pri Ze- lenikovih tudi drugo leto sejali sladkorno peso, je gospodar pove- dal: ,,Zaenkrat ie cena pese za pri- hodnje leto prenizka, a kljub temu bomo posejali sladkorno peso tudi prihodnje leto. Verjetno je bo toliko kot letos, vsaj zemlje imamo toliko pripravljene." Jože Zelenik je skromen in odkrit človek, da pa bi ga tudi fotografi- rali in, da bi govoril v kmetijski oddaji, to pa mu ni šlo v račun; če pa je že potrebno pa naj bo, je na koncu le privolil. N. Kotar Jože Zelenik iz I^vajnc fu«.: MO- O združitvi kmetijskih zadrug Komite občinske konference ZKS Ptuj je na seji 6. novembra razpravljal o nalogah komunistov na področju kmetijstva. Za neposre- dno izvajanje aktivnosti na področju primarne kmetijske proizvodnje je sprejel tudi več sklepov. Komite je organiziral posebno delovno skupino, ki ima nalogo ugotoviti stanje in napredek pri združevanju kmetijske zadruge Lovrenc na Dr. pt)lju in KZ Ptuj. Pri tem naj delovna skupina upošteva sprejeta stališča na seji komiteja OK ZKS Ptuj. To nalogo je treba opraviti do konca januarja 1981. V obeh kmetijskih zadrugah morajo samoupravni organi, družbe- nopolitične organizacije m vodstvene strukture napraviti analizo stanja s posebnim poudarkom pri združevanju sredstev, dela in zemlje za- sennih proizvajalcev s kmetijsko zadrugo. Analizo je treba napraviti do konca letošnjega leta, ki jo morajo obravnavati organi samoupravljanja in družbenopolitične organizacije. V skladu z ugotovitvami je treba potem tudi pospešeno dcMovati. F SETEV JE KONČANA Lepo vreme zadnji teden je veliko pripomoglo v skupnem boju za hrano, ki konkretno pomeni spravilo polj.sčin in jesensko setev. V po- nedeljek. 24. novembra smo imeli na območju ptujske občine za posejati le še SI ha v družbenem in okrog 300 ha v zasebnem sektorju kmetijstva. Realno ocenjujemo, da je to v glavnem sedaj že opravljeno tudi v zasebnem sektorju. Sladkorne pese je bilo v ponedeljek še za pospraviti na okrog 51 ha. 1 udi to delo je končano. p SEIVIINAR ZA PROIZVAJALCE MLEKA Pisali smo že o tem, da bo v času, ko je na kmetijah manj dela, strokovno izpopolnjevanje vseh, ki se ukvarjajo z mlekarstvom. Kme- tijska zadruga Ptuj in Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Mlekarna bosta organizirala za svoje proizvajalce mleka strokovni seminar o uporabi molznih naprav in urejanju hlevov za molznice. Teme seminarja so zelo zanimive in za kmetovalce bodo sigurno tudi koristne saj bo beseda o bioloških osnovah pridelovanja mleka, ureditvi hlevov, molznih strojih, vzdrževanju in odpravljanju okvar na molznih strojih . . . Proizvajalci se bodo pogovarjali s strokovnjaki, ogledali pa si bodo tudi sodobno urejeno mlečno farmo s strojno molžo v izmolžišču. Velja zapisati tudi to, dajeseminar brezplačen in da bo organizirano tudi kosilo, saj bo vsa stvar trajala od 7.30 do 17,30 ure. Naj zapišem še to. da se morate za seminar prijaviti najkasneje do prvega decembra pri zbiralcih mleka v vaši zbiralnici, pa nikar ne zamudite te priložnosti! N. Kotar Domačije propadajo Mnogo je ljudi, družin, ki vlagajo svoj težko prislužen dinar v gradnjo svoje stanovanjske hiše. v svoj novi dom. Pri tem pa jih mučijo številni problemi. Danes ni lahko priti do stanovanja, saj vemo koliko stane samo en kvadratni meter stanovanjske površine. Pomislimo samo koliko družin in samskih ljudi čaka na družbena stanovanja. Ponekod lahko vidimo kako marljive, žuljave človeške roke gradijo lepo stavbo, mnogokje težko pričakovan dom. Drugje pa vidimo kako stavbe propadajo, ker jih je že zdavnaj začel najedati zob časa. Poglejmo samo koliko domačij na haloškem območju propada in so zapuščene. Stavba, ki ji čas ne prizanaša. Res so tukaj težki pogoji za življenje in vsak raje odide v mesto in se tam zaposli.. Kaj pa naši očetje, matere, dedje in babice, ki so ostali v teh krajih, v katerih so preživeli svoja najboljša leta in kjer zdaj preživljajo .svoje zadnje trenutke življenja. Zraven njihovih starih domačij rastejo novesodobne hišice »vikendi«. Njihove domačije pa propadajo in počasi tonejo v pozabo, saj velikokrat ni nikogar ki bi poskrbel in ohranjal rod na teh domačijah. Ne propadajo pa samo domačije, propadajo tudi kulturno zna- menite zgradbe. Za te pa imajo tistega, kije odgovoren za njihovo zaščito in bi zagotovil denar. z. B. 8 ~ iz naših krajev 27. november 1980 - f Tradicionalno srečale upokojencev v TGA „Boris Kidrič" v Kidričevem vsako leto pripravijo srečanje upokojencev, ki so bili zapasleni v tej delovni organizaciji. Srečanje povezujejo s tovariškim praznikom, 21. novembrom, obictnico začetka proizvodnje alu- minija v Kidričevem. L etos so se upokojenci odzvali še v posebno velikem številu. V resta- vraciji družbene prehrane TGA se je zbralo okrog 4(K) upokojencev od skupno 452. Prisrčni stiski rok med tistimi, ki se že dolgo niso sre- čali, saj so prišli iz raznih oddalje- nejših krajev in tudi iz Hrvaške, so kazali zadovoljstvo in nekako sve- čano razpoloženje, ki se je zlivalo z lepim sončnim dnevom. Proslavo je pripravil odbor sindi- kata v TKCl, slavnostni govornik pa je bil glavni direktor ing. f ranjo Gnilšek. Navzočim upokojencem je orisal njihovo prizadevnost in uspe- he, ki so jih dosegli v ča.su zaposlit- ve in njihovo sedanjo aktivnost na raznih področjih. Ob koncu jim je zaželel mnogo zdravja in uspešnega dela v društvih upokojencev in na drugih področjih. Spregovoril je tudi predsc-dnik društva upokojencev Kidričevo, Ivan Elsner. Orisal je uspehe društ- va upokojencev in povedal, da gra- dijo novi dom upokojencev, ki bo stal v naselju Njivcrce. Izrazji je prepričanje, da bodo s skupnimi močmi dom čimprej zgradili, saj si ga vsi zelo želijo. Sledil je kulturni program, ki so ga izvajali najmlajši iz otroškega vrtca in iz nižjih razredov OS Boris Kidrič Kidričevo. Program so nadaljevali: moški pevski zbor sin- dikata TGA, ženski pevski zbor društva upokojencev Kidričevo in godba na pihala TGA. Za dobro organizacijo dela so skrbele mladinke in mladinci iz TGA. Ob lepo okrašenih mizah je bilo čutiti res veselo razpoloženje, tako upokojencev kot ostalih udeležencev, ki so bili veseli, da je srečanje upokojencev lepo uspelo. Besedilo in posnetki: Konrad Zoreč Nastop najmlajših iz otroškega vrtca Zbranim upokojencem je spregovoril glavni direktor inž. Franjo Gnilšek Uspešna pomoč pri sptavjiam siathonie pese Kmetijska zadruga Ptuj je pred dnevi pospravila četrti pridelek sladkorne pese, odkar smo se v Se- verovzhodni Sloveniji odločili za lastno proizvodnjo sladkorja v To- varni sladkorja v Ormožu. Pridelovanje .sladkorne pese se v zasebnem sektorju kmetijstva sorazmerno počasi uveljavlja. Medtem ko je bilo v času posku- snega pridelovanja leta 1977 pose- janih 10 ha pri 34 predelovalcih in 1978. leta 26 ha pri 105 prideloval- cih, je v preteklem letu, ko je ste- kla poskusna predelava pese v TS Ormož, bilo posejanih še 46 ha pri 103 pridelovalcih. V letošnjem letu beležimo premik naprej, saj je bilo pospravljenih 78 ha pri 192 i pridelovalcih, naloga do leta 1985 pa ni niti malo enostavna saj bo potrebno ne glede na število pri- delovalcev na 600 ha pridelali 24.(XK) ton v zasebnem sektorju na območju KZ Ptuj. Sladkorna pesa kot intenzivna poljščina si sicer počasi utira pot na njive v zasebni lastnini iz več razlogov. Med poglavitne pa prav gotovo sodi izredno drobno po- sestniška struktura s številnimi majhnimi njivicami. Povprečna velikost posejane parcele, 30 arov ali nekoliko več, otežuje in nego- spodarno vključuje sodobno te- hnologijo pridelovanja in spravila pridelka. Pridelovanje sladkorne pese na našem območju sicer ni tradicionalno, kljub temu pa že v začetku kaže vse gospodarske pre- dnosti, ki jih zasledujemo pri uve- ljavljanju te polj^-ine. Zaradi uvr- stitve te sorazmerno zahtevne polj- ščine v kolobar se bo rodovitnost naših njiv izboljšala, sladkorna pe- sa prinaša poleg proizvodnje sla- dkorja in melase pomemben delež pri proizvodnji živinske krme in ne na vse zadnje zadovoljiv prihodek, saj gre za naročeno pridelovanje za znanega kupca. V letošnjem letu .so nas skozi vse leto pe.stile neugodne vremenske razmere. Spomladanski pozebi ter sploh hladni in deževni pomladi je sledilo enako poletje z nekaj toče, oktobra so nas prizadele obilne de- ževne padavine in poplave, tem pa so v prvi polovici novembra sledile snežne padavine. Tako se je pod snegom skupaj z drugimi pridelki kot so koruza, repa, korenje, sa- dje, znašlo še 30 ha sladkorne pe- se od katerih je 22 ha pri 27 pri- delovalcih bilo potrebno pospraviti ročno, saj je bil na ta prerazmoče- na zemlji.šča onemogočen vsakršen pristop s stroji. Se posebej velja povedati, da je bila pesa na obmo- čju Pesniške doline posejana na meliorirana zemljišča, kjer bi s pristopom s stroji na takšna zem- ljišča v kakršnem stanju so bila v teh dneh,, pomenilo uničevanje dragocenega drenaženga sistema. Na pobudo IS SO PTUJ in Ob- činskega sindikalnega sveta je bila tako družbenemu tako tudi zase- bnemu sektorju kmetijstva izvedena pomoč pri ročnem spra- vilu pese. Z izdatno pomočjo pri- dnih rok je bila v dneh od 17. do 21. novembra sladkorna pesa pri kmetih članih zadruge Ptuj po- spravljena. Na pomoč je priskočilo 200 vojakov iz ptujske vojašnice, 185 mladih iz Srednješolskega cen- tra v Ptuju, najštevilnejši pa .so bili dclavci iz združenega dela. Prek 4(X) delavcev iž proizvodnje in administracije je v teh dneh pohi- telo na zasebne njive, da pomagajo pospraviti ,,sladki" pridelek. Spravila so se po razdelilniku občinskega sindikalnega sveta udeležile naslednje OZD in službe: IMP Elektrokovinar, DELTA, Železniške delavnice. Cestno pod- jetje, Agrotransport, Gradbeništvo obeh TOZD, Opekarna Zabjak, Pleskar, Projekta inžinering, Lmona-Merkur, Metalka, Stano- vanjska skupnost, DES, Kreditna banka, SDK, Uprava občine in DPO občine Ptuj. Spravila pese so se udeležili tudi delavci strokovnih slu/b Kmetijske zadruge Ptuj, nje- na pospeševalna služba pa je bila zadolžena za vodenje akcije. Po- spravljeno je bilo 770 ton pese. Za vse, ki so takrat priskočili na po- moč pri spravilu sladkorne pese velja enotna ugotovitev, da je med kolektivi vladala visoka stopnja zavesti, da pridelek mora biti po- spravljen. Vzdušje pri delu in trenutno vzpostavljena vzajemnost med kmetom in tistimi, ki so pri- skočili na pomoč pri delu je bila enkratna in še en dokaz, da smo si vedno pripravljeni medsebojno pomagati, ko je to potrebno. Pri obsežni in zahtevni organi- zaciji, ki smo jo v KZ Ptuj v teh dneh izvedli je prišlo do manjših spodrsljajev. Te nam prizadeti naj oprostijo, sicer pa velja v imenu združenih kmetov zadruge Ptuj is- krena hvala vsem za izkazano po- moč, da smo uspeli brez večjih iz- gub pridelek pospraviti. Miran Glušič NABRALI so 100 TON GROZDJA v teh dneh nam sicer tudi vreme nekoliko bolj služi pri spravilu .sladkorne pse in drugih poljščin, ki so še ostale na njivah tako, da delavci iz številnih delovnih organizacij, pripadniki JLA, mladina in drugi hitijo, da bo pridelek pravočasno pospravljen in predelan. Tudi učenci o.snovne šole na Grajeni so letos sodelovali kar v dveh takih akcijah — najprej pri obiranju lešnikov, nato pa še v trgatvi pri ptujskem kmetij.skem kombinatu s čimer so si prislužili nekaj denarja za svoje osebne potrebe, pa tudi za .šolsko igrišče, izlet in v druge namenejim bo koristno služil. Brezdvoma pa je bila to tudi velika pomoč kombinatu, kije lahko še pred snegom v glavnem pospravil letošnjo obilno letino. V obeh delovnih akcijah je dnevno sodelovalo okrog 50 učencev, ki so nabrali blizu 100 ton grozdja in si za kilogram prislužili 70 par. Tako so nekateri učenci dobili tudi do 1500 dinarjev. Zapisati je potrebno še to. da so te delovne akcije organizirali po pouku in da zaradi tega v ničemer ni bilo prikrajšano njihovo vsakdanje šolsko delo. mš Dom občanov v Skorbi pod streho Cilj. ki smo si ga vaščani Skorbe postavili, ko je bil 1. maja letos položen temeljni kamen za naš dom občanov, je vse bliže uresničitvi. V začetku novembra smo dom pokrili in tako zaključili prvi del gradnje. Doslej je bilo opravljenih 6200 prostovoljnih delovnih ur in 124 raznih prevozov s traktorji. Verjetno ga ni bilo vaščana. ki ne bi vsaj enkrat prijel za lopato ali kako drugače prispeval, da bi naš vaški dom hitreje zrastel. Seveda nas glavno delo še čaka in v prihodnjem letu bo treba še urediti prostore in-dati domu novo podobo. Da-bomo to zmogli, smo va.ščani Skorbe z dosedanjim delom že dokazali. Ne bo nam žal časa, ki ga bomo prispevali k urejanju novega vaškega središča, kajti veliko nalogo, ki smo si jo zadali, bomo gotovo izpeljali. O. S. Še zadnja kleparska dela in dom občanov v Skorbi bo dobil streho Foto: Gregorec Nova posta tudi v Vitomarcih Ob dnevu republike bodo koncem tega tedna svečano odprli tudi novo pošlo v Vitomarcih. ki je našla svoje prostore v popolnoma prenovljeni stari osnovni šoli v tej KS. Levji delež pri adaptaciji je primaknila TOZD za PIT promet v Ptuju, kije prispevala okoli 580 tisoč din. Veliko so si pomagali krajani sami, saj so opravili več sto prosto- voljnih delovnih ur in s svojim materialom ter sredstvi opravili novo- kritje. z novo opeko seveda. Sami so napeljali tudi nove žlebove, za- menjali so dotrajana okna ter opravili zunanji prednji fasadni omet. Nova pošta v Vitomarcih je velik dosežek v tej krajevni skupnosti, saj je izredno prostorna in bo tako lahko dobro služila svojemu namenu. M Ozmec Pred leti so vitomarški šolarji zahajali še v tu hišo učenosti, dandanes pa je tu nova pošta. Ali ni cesta od Žetal do Donačke gore pod ptujsko komunalno skupnost Prav zares je čudno, da se cesta, ki vodi skozi Želate v Rogatec pluži samo do Žetal. Večkrat je bilo že kaj napisanega o tej cesti, ko v zimi ni splužena, niti ni peska za posipanje, ko ta poledeni. Prevoz z avtomobil i je zelo težaven in nevaren, enako tudi za nas stopedeset delavcev, ki se z avtobusom vozimo po tej nevzdrževani cesti na delo v Celje. Po drugi strani .se pa upravičeno vprašujemo, zakaj vsaj tisti ne pomislijo na naše težave, na naš nevaren prevoz, ki vsak mesec prejemajo denar, ki ga plačujemo v obliki samoprispevka v višini okrOg tristo din mesečno in če pomnožimo s stopetdeset ni tako mala vsota, da .si ne bi zaslužili vsaj minimalno skrb za varnejši prevoz. Lansko leto smo opozarjali na nevarnosti na tem delu ceste od ncizpluženosti do nevzdrževanosti oziroma pomanjkanja peska za posipanje, za vse to se pa nihče ne zmeni, ne komunalna skupnost in tudi ne inšpektor za ceste, niti kdo odgovornih v občini. Zelo dobro bi bilo, da si kdo od odgovornih ogleda ta del ceste .še posebno .sedaj, ko bo ta neizplužena in neposipana. kar je že v stari praksi par let nazaj, zato je tudi čudno, ko so še cesto plužili s konjsko vprego ali traktorji, ja ta bila sposobna za prevoz, sedaj ko pa imamo vse bolj modernizirano, se ta ne pluži. Vprašanje je torej, koga bi bilo potrebno zamenjati, tovornjake za konje ali koga drugega. Žalostnoje, da ni niti peska, da se cesta posuje. Ce bi pesek bil, ga sami posujemo, če je to potrebno, dobro pa bi tudi bilo. da bi cestni delavci bolj odprli oči in bi o vseh težavah na cestah poročali višjim organom. D. F. NOVA POŠTA V TRNOVSKI VASI V Trnovski vasi v teh dneh za- ključujejo z gradnjo nove pošte. Ko smo prejšnji teden obiskali lo K S. smo k ra/,govory povabili poštarja Viktorja Zdenka, pred- sednika gradbenega odbora za izgradnjo pošte. O pripravah in .samem poteku gradnje je pove- dal: i)Daij časa nas je mučilo raz- mišljanje o gradnji nove pošte. Verjetno vam jc znano, da sedanja pošta gostuje v privatni hiši. se pravi, da smo /a prostore plače- vali najemnino. Lastnik tc hiše je sicer / nami v dobrih odnosih, vendar sam potrebuje prostore, ker se mu družina veča. Ker smo imeli možno.st. pa smo se krajani kt)nčno odločili, da pričnemo z gradnjo nove pošte. Pri tem namjc veliko pomagala rOZD za P n promet v Ptuju, ki je prispevala svoj delež sredstev. Veliko pa smo /brali tudi krajani sami. Največ smo prispevali s prostovoljnim delom. Do sedaj smo opravili žc prek 1200 pro- stovoljnih delovnih ur. nekaj de- narja pa smo zbrali tudi po hišah.« Kjc pa sloji sedaj nova pošta'!' »l ik ob zgradbi naše osnovne šole. Vodstvo šole nam jc odsto- pilo nekdanje prostore hleva. Najprej smo želeli obstoječe pro- store dograditi in obnoviti, pasmo sc po/ncjc odločili, da pričnemo na nt)va. Hlev :^mo porušili do temeljev in pričeli graditi na novo. Pri tem so pomagali skoraj vsi krajani, kakorjc pač kdo imel čas. NckatiTi v;, prispevali tudi precej materiala. S skupnimi močmi pa smo sedaj zgradbo nove pošte že /gradili do zadnje fa/e. Zaključili smo / ometavanjem in pričeli s pleskanjem.« Koliko pa bo veljala tale inve- sticija v celoti? rOZD /a PIT promet v Ptuju JC prispevala okoli 774.00din. KS I rnovska vas pa je prispevala okoli 300.000 din. Želimo, da bi bila vsa dela dokončana šc ta te- den in. da bi v nedeljo 23. no- vembra pošto /C svečano predali svojcm.u namenu. Nova pošta je za krajane Tr- novske vasi velika pridobitev. Po I cg d vo ra n C za s t ra n k e j C loče n a dvorana oziroma prostor za pi- smonošc. Ra/en tega je v novi /gradbj še prostor za rekreacijo in pa seveda posebej prtvstor za te- lefonsko centralo in sanitarije. Zaenkrat bo centrala ostala ista. kot je do sedaj. Prihodnje leto pa pričakujemo gradnjo avtomatske telefonske centrale s čemer bo dana možnost /a nove telefonske priključke. Nova pt-.šta je. kot ^te dejali velika pridobitev za krajane, pa ludi /a kolektiv vaše pošte. Koliko pa vas JC pravzaprav poštarjev v Trnovski vasi? »Kot pošiarsem zaposlen samo ja/. Siccr pa sva na naši pošti za- poslena dva, saj je z mano še upravnica pošte. Moram pa vam reči. da ni lahko biti poštar na takšnem območju, kot ga pokri- vam jaz. Vsak dan prehodim ah prevoznim najmanj 32 km. lo pa človeka počasi izčrpa, a gre po- časi. le volje JC treba. Upam. da bom / leti dobil kakšno pomt^. Sam \:-.cga tega ne bom mt^el več dolgo opravljati. M. Ozmec Poštar Viktor Zelenko, predse- dnik gradbenega (Hibora za grad- njo pošte v Trnovski vasi. Novozgrajena pošta ob OŠ Trnovska vas, kot smo jo ujeli v objektiv prejšnji teden. TEDNIK november 1980 drD2ba in gospodarstvo - 9 Skupni posnetek pred začetkom obiranja Za nagrado so učenci prislužili več deset zabojev jabolk za ozimnico v šoli Foto: A. PogelSek TUm ON! SO PRISPEVALI... Zaradi izjemnih vremenskih razmer je ostal še mar.tikateri je- senski pridelek v milost in nemi- lost narave. Kmetijski kombinat Ptuj, obrat Zavrč je uspel po- spraviti grozdje še "pred snežno ujmo, kije prišla tako nepričako- vano. Mnogo zaslug imajo pri tem učenci in učitelji osnovne šole Maksa Bračiča iz Cirkulan, ki so s svojim delom pripomogli, da seje ta pridelek pravočasno umaknil naravi. Mladinci te osnovne šole so tudi v popoldanskem času iz- vajali delovne akcije ob obiranju grozdja. Sicer paje del rijihovega delovnega programa, ki so si ga zadali v začetku šolskega leta. Skupaj so obrali okrog 50 ton grozdja. Seveda ostala so zunaj le jabolka, ki so jih mladinci tudi pomagali trgati, seveda v popol- danskem času v snegu in mrazu. Za nagrado jim je kombinat od- stopil več deset zabojev jabolk za ozimnico v šoli; jih pa le ne bo treba kupiti! V razgovoru z raznimi vodilni- mi delavci v kombinatu sem iz- vedel, da so tudi druge osnovne Soie izvedle podobne akcije, toda njihov učinek ni bil preveč velik, nasprotno nekateri učenci so na- redili več škode kot koristi. So učenci, ki so preveliki »gospodje«, da bi SI mazali roke s takšnim delom. Tudi njihove mamice in očki niso bili nič kaj" navdušeni nad tem, da bi njihova hčerkica ali sinek »trpela« ob takšnem delu. V eni od osnovnih šol v Ptuju so si učenci prinesli celo žgane pijače v »trgatev« in so se rajši zabavali. Kje so bili v tistem času njihovi učitelji-vzgojitelji? So bili tudi oni »vesfli« ali pa sojih pustili same, da so delali kar so hoteli. Menda bo držalo tisto zadnje. A. Pogelšek Kdaj bo zaropotalo v žetalskem kamnoloinu že dalj časa se slišijo govorice, da bo ponovno zaropotalo v že- talskem kamnolomu. Lepa ideja kajne, nekdo je le opazil naše grozno slabe haloške Ceste in je pomislil na omenjeni kamnolom, na njegovo bogastvo, ki bi ceste usposobilo, da bi lahko dejali (naše ceste so za prevoz) kar sedaj ne moremo reči. No, če začnemo nekdo je končno pomislil, da bi lahko za- čeli koristiti omenjeni kamnolom, treba je le stvar resno prijeti in začeti z delom. Poglejmo v Džur- manec v sosednjoHrvaško, kjerje podobni kamnolom in obratuje: Iz njega pridobivajo material za ceste in za gradbeništvo. Tam stane kamion drobljenca za cesto okrog 700 do 800 din, seveda je pesek za zidavo še enkrat dražji. Našim funkcionarjem bi lahko zastavili samo eno vprašanje, to so od krajevnih in komunalne sku- pnosti do SO Ptuj, zakaj kupuje- mo razni material (gramoz in ka- menje) na hrvaški strani in tako trošimo več denarja, kamnoloma, ki ga imamo tako rekoč na nosu pa ne aktiviramo. Če bi pogledali račune za gra- moz za ceste v krajevni skupnosti Podlehnik in Žetale in za prevoz, se pa spet lahko vprašamo, koliko bi stal prevoz npr. iz Žetal v Pod- lehnik ali pa koliko bi stal gramoz . cestno skupnost, če bi kamnolom prevzela oz. bi pripomogla k temu. da bi kamnolom pričel ob- ratovati. Ko že toliko govorimo o stabi- lizaciji kako moramo gospodariti, da bi čim več pridelali doma, da ostane denar v naših občinah, da bomo na koncu leta lahko rekli, da smo dobro gospodarili, moramo urejati tudi take sicer drobne za- deve kot je gramoz. Vemo tudi, da je zadnje čase kriza za gradbeni material in da vsak dan rastejo novi objekti. Če bi se primerjali s Poljčanami ali z Džurmancem, ne bi bilo bojazni za raznovrstni drobljenec za gradnjo. Nekoč so v Žetalah žgali tudi apno' tako. da je apnenca dovolj v tem kamnolomu kar so tudi strokovnjaki ugotovili, po- trebno je le pričeti z deli, seveda nobeno začetno delo ni lahko in da so v prvi vrsti spet finančna sredstva, ki pa tudi mnogokrat prej shlapijo kot se kaj naredi. No upajmo, da bodo naši od- govorni možje resno stvar popri- jeli in da bomo leta 2000 zaslišali ■ kako bodo minerji raztrelili pr- vo kamenje, do takrat bo pa seve- da treba še mnogo sestankov, raznih sej, dopovedovanj, sogla- sij. Kakorkoli že, naše ceste že mnogo let potrebujejo gramoz; ki bi ga lahko dobili z aktiviranjem kamnoloma v Žetalah. Franc Drobnič 10 - iz naSih krajev 27. november 1980 - KAKO so AKCIJSKO PRIPRAVUENA NAŠA GASILSKA DRUŠTVA Na posvetu višjih gasilskih častnikov in poveljnikov gasilskih centrov ptujske gasilske zveze so se dogovorili, da bodo pregledali gasilska društva, na katera najbolj računajo v požarih in drugih re- ševalnih akcijah. Odločili so se torej za društva, ki po operati- vnem načrtu sodijo v občinsko operativno formacijo in ta društva bi sodelovala v v.seh večjih akcijah na območju ptujske občine. Za ocenjevanje gasilskih društev so sestavili poseben pravilnik, vanj so vnesli elemente, na podlagi katerih je mogoče ugc oviti, kako gasilska društva delujejo, kako so opremljena, kakšna je njihova mobilna in operativna sposob- ;iost, v kakšnem času so pripra- vljena za akcijo in tako naprej. V ptujski občini temelji požarna varnost na prostovoljnih gasilskih enotah in občinska gasilska zveza kol strokovni organ v okviru za- gotavljanja požarnega varstva v občini Ptuj skrbi za te gasilske enote in mora imeti tudi pregled. kako so ic enote uspt)sobljene m pripravljene za akcije. V pregled je bilo zajetih deset ga.sllskih društev, predvsem tista, ki so na sedežih gasilskih centrov. Pregledali so gasilska društva Ciorišnica, Bukovci, Ik^strnik. D(.)rnava, I ržec, Sela, Hajdina, Lovrenc, Sikole in Majšperk-vas. In kakšni so rezultati akcije? Tehnični sekretar občinske gasil- ske zveze Ptuj inž. Štefan Vidovič ocenjuje akcijo na podlagi spre- jele ocene na posvetu višjih ga- silskih častnikov in poveljnikov gasilskih centrov takole: »Podatki kažejo, da so gasilska društva sposobna opravljati osnovno nalogo gašenja požarov, predvsem z vodo, ter reševanje ljudi in iijiovine. Društva, ki nanje najbolj računamo, ni.so oprem- ljena za gašenje bolj zahtevnih požarov s peno. prahom in tako dalje. Prav tako društva niso opremljena in usposobljena za reševanje na vodi in ob pc plavah. Kadrovska oziroma moštvena za.sedba v pregledanih gasilskih društvih je razmeroma dobra, v dveh do treh minutah so bile ga- silske acnoie v pregledanih dru- štvih spi)sobne stopiti v akcijo. Za takojšnjo akcijo so pripravljena tudi tehnična sredstva, torej, bri/galnc. avtomobili in drugo. Opazno jc bilo ludi. da je vzdr- ževanje gasilskega orodja in opreme zadovoljivo, bo pa temu potrebni) posvetiti še nekoliko več pozornt)sti. Ugotovili smo ludi nekaj ne- gativnih stvari, ki se kažejo pred- vsem v naslednjem: v avtomobilih smo našli le minimalno količino goriva, društva v večini nimajo primerne evidence o porabi gori- va in maziva, im^njavi olja in tako naprej. Naslednja pomanjkljivost je v tem. da društva nimajo planov vaj in kontrolniika udeležbe na vajah. Plani vaj sicer obstajajo, vendar niso dovolj precizno izde- lani, iz njih pa tudi ni mogoče razbrati, kdaj so bile vaje, kakšna je bila udeležKa in za kakšne vaje gre. V posameznih gasilskih domo- vih je bilo moaoče opaziti tudi nered in bt>-polrebno to v bodoče odpraviti, najprej morajo gasilci urediti svoje domove in orodišča, šele nato lahko svetujejo preven- tivne ukrepe ostalim krajanom. Ugotovili smo tudi, da nekatera gasilska društva niso sodelovak na tekmovanjih tako, kot jim na- laga sklep Štaba operativne pri občinski gasilski zvezi. Po tem sklepu morajo namreč vsa dru- štva. ki so na čelu centra tekmo- vati vsako leto z dvema članskima desetinama, saj na članski deseti- nah predvsem temelji operativno delo in operativna sposobnost gasilske enote. Opazili smo nad- alje, da nekateri ročni gasilni aparati nimajo etiket, iz katerih bi bilo ra/vidno. da so aparati pra- vilno kontrolirani in so sposobni za takojšnjo akcijo. Na splošnoje mogoče trditi, da so gasilska društva zelo vestno pripravljena, mogoče je delni vzrok za to ugotovitev tudi to,-da je bil pregled opravljen takoj po tednu požarne varnosti. Kakor- koli že. razveseljivo je. da je na znak sirene prispelo večje število članstva in da so bili pt)vsod zelo hitro pripravljeni za akcijo. 1 o pa ■SO temelji za učink(,)vito delovanje vsake gasilske enote, seveda z ustrezno opremo. .IB Za uspešno akcijo gašenja je potrebna dobra tehnična opremljenost Foto: M. Ozmec USTVARIMO MOŽNOSTI ZA LEPO JESEN ŽIVLJENJA V okviru Tedna starejših občanov potekajo na celotnem območju občine Slovenske Bistrice aktivnosti, ki so posvečene skrbi za sedanjost in prihodnjost najstarejših občanov. Letošnje prireditve potekajo pod geslom ,,Ustvarimo vsem pogoje za lepo jesen življenja." V osnovnih šolah bistriške občine so se v akcijo vključili s pisanji spisov na to temo, pionirske organizacije na šolah pa so v okviru prireditev za starejše v krajevnih skupnostih pripra- vile kulturne programe, v več krajih so obiskali tudi najstarejše krajane na njihovih domovih ter jim pomagali pri nakupih in drugih domačih opravilih. Posebno prizadevni so na tem področju^ člani pionirskega odreda iz Makole, kjer jim je skrb starejše občane stalna skrb skozi vse leto. V krajevnih konferencah SZDL so potekale razprave o problematiki ostarelih. Skoraj v vseh KS na območju bistriške občine pa načrtujejo sprejeme občanov, starejših od 70 let, kjer ocenijo stanje in možnosti ostarelih ob' vključevanju v vsakodnevno življenje okolja in tudi skrb za njihovo zdravstveno stanje. Medtem ko so v nekaterih KS te sprejeme že uresničili prej, so v Poljčanah sprejeli okoli 250 starejših četrtek 20. novembra, v pohorski vasici Tinje pa v nedeljo 23. novembra. Osrednji dogodek je bila seja občinskega sveta za zdravstvo in socialno politiko Slovenska Bistrica, občinskega odbora RK in SIS za socialno skrbstvo, na kateri so delegati širše ocenili družbeno skrb za starejše občane, starostno strukturo občanov in njihovo socialno stanje. Seznanili so se tudi z življenjem in delom v domu Dr. Jože Potrč v Poljčanah, organizacijo soseske pomoči, organi- ziranosti društev upokojencev v občini, delovanju patronažne službe v občini in tudi rekreaciji starost- nikov. Sklepi te seje pa bodo naloga vseh odgovornih v stalni skrbi za ostarele prebivalce na območju občine Slovenska Bistrica. Viktor Horvat Čeprav je zima presenetila vse in ni dobrodošla, ker je tako zgodnja, je le nekoga razveselila! In sicer naše najmlajše in snxuča- rje. Če ste letos namenjeni kupiti nova smučarska oblačila; bi vam podala nekaj modnih novosti tudi na tem področju. Zmeraj aktualne in lepe barve za zimski šport so bela, modra in rdeča barva. Letos so jim dodali še roza in svetlo modro, ki se tudi lepo podata snežnim belinam. Se še spominjate poletnih ove- rall-ov.Takokotza poletje, so tudi smučarski kompleti overall na- jbolj aktualni, s to razliko, da se dajo zgornji deli, pri nekaterih 'modelih, z zadrgo odpeti, če zim- sko sonce le preveč greje in nam je vroče. Vse hlače in zgornji deli so nagačeni, vendar ne več tako zelo, kolje bilo aktualno prejšnjo zimo. Za moške so zraven overallov aktualne elastične hlače, ki imajo hokejsko nagačena kolena in z mnogimi našitki. Morajo biti te- sno oprijemajoče in k njim se po- dajo puhovke (debela-nagačena bunda), kiso pa lahko kar precej debele. Pri pancarjih. kot vse kaže, se ne da kaj dosti spreminjati, saj so .skoraj enaki kot prejšnjo .sezono, nove so le barve, barvne kombi- nacije,' velikost in število zape- njalk in način zapenjanja. Tako, da ne bo nič narobe če obdržite kar lanske. Čevlji za sprehode po snegu- snežke ali eskimke, kot jih neka- teri imenujejo, morajo biti debeli in masivni. So vse mogočih barv ih barvnih kombinacij, učinkujejo kot bi bili plastični, zalo so pa nepremočljivi. Lahko so brez ve- zalk. z zadrgo, ali z dolgimi ve- zalkami, katere ovijemo okoli če- vljev. Zmeraj lepe in moderne so lepe pletenine. Torej nič ne bo narobe, če se boste smučali v lepem ročno pletenem puloverju in še posebno bo lep, če bo spleten po norve- škem vzorcu. Zdaj pa veselo in korajžno na smučanje, saj so že nekatera smučišča odprta, vendar le bodite previdni, da ne boste prišli s smučanja s kakšnim novim neza- želenim modnim dodatkom ... npr.: mavcem! VERA Tanjši overall ima debelejši brezrokavnik, pri drugem kompletu pa se dajo rokavi z zadrgo odpeti in je tudi komplet s telovnikom Debelejši overall ne potrebuje telovnika, tanjšemu pa se lepo poda v barvi črl TEDNIK ~ ^^^^^^^^ ^^^^ KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 11 ZADNJA LETOŠNJA OTVORITEV V RAZSTAVNEM PAViUONU Delavci Pokrajinskega muzeja vsako leto pripravijo šest raz.stav. ki si jih ljubitelji umetnosti in zgodovine lahko ogledajo v raz- stavnem paviljonu Dušana Kve- dra ob liravi. l.etošnja šesta in zadnja razstava bo predstavila akademskega slikarja Staneta Jagodiča. Stane Jagodič je dobro znan vsem tistim, ki spremljajo raz- stavno dejavnost v Sloveniji, (irupa Junij, katere ustanovni in eden najaktivnejših člaiu)v je, je prinesla v slovensko likovno življenje nove kvalitete. (Tlani grupe so se odzivali najsodobnej- šim umetnostnim tokovom. Na svoje razstave so vabili svoji umetnostni opredelitvi sorodne umetnike z vsega sveta in skupi- na je v nekaj letih prerasla v pravo mednarodno gibanje. Ptuj- ski razstavni paviljon je letos gostil že dva Junijca: Viktorja Gojkoviča in Petra Vernika. Stane Jagodič se nam bo predsta- vil zdeli zadnjih petih let. Jagodičevi slikarski začetki segajo v čas, ko je obiskoval Šolo za oblikovanje v Ljubljani. Iz njegovega zgodnjega obdobja je najbolj znan ciklus risb »Kozjan- ski motivi«, v katerih seje lirično spominjal domačega kraja. Že v šestdesetih letih pa se je posvetil karikaturi, ki ga je proslavila po vsem svetu. Za dosežke na tem področju je prejel nešteta med- narodna in domača priznanja. V karikaturah je znal občutljivo prikazati človeško neumnost in vse nesmisle njegovega življenja. Satirično vsebino in protest do dogajanja okrog sebe je izrazil zgolj z likovnimi prvinami in s tem prispeval nove kvalitete na tem področju ustvarjanja. Kari- kature je začel kmalu kombinira- ti s fotografijo. Žc v dvajsetih letih tega stoletja so umetniki segli po fotografiji, v petde.setih letih pa je že postala klasičnim enakovredno izrazno sredstvo. S pojavom assemblaga pa je foto- grafija prinesla v umetnost novo estetiko. V nenavadnih sesta- vljenkah predmetov za vsakda- njo rabo. iztrganih iz okolja, seje Jagodič približal dadaizrnu in nadrealizmu, znal pa je ohraniti tema stilnima usmeritvama tujo angažiranost in dobršno mero optimizma. Nenavadna razmerja ponujajo vrsto namigov in 'sim- bolnih pomenov, razbiranje te simbolike pa nikakor ni ujeto v neka stroga merila. Fotomontažam so kmalu sledi- li. svetlobni objekti in vse večje zanimanje za svetlobne učinke. Ob tem še posebej opozarjamo na serijo slik žene s svetlobnim objektom. V zadnjem času se Jagodič posveča tudi tako imeno- vanim spraygramom. Slike so dobile ime po tehniki razprševa- nja barve skozi prosojne tkanine in predmete. V sedemdesetih letih je Jago- dič izvedel več akcij v urbanem okolju, v krajini in v zaprtem prostoru. Vse akcije so fotograf- sko dokumentirane in fotografije veljajo kot likovni izdelki. Švojstvene so tudi slikarjeve predstavitve občinstvu. Razsta- vljal je že na ulici, v izložbenih oknih, na klasičnih galerijskih razstavah pa je pritegnil obisko- valce z lastnim otvoritvenim programom. Tudi na ptujski otvoritv-i bo pripravil zvočni kolaž .>Quo vadiš homo?« Stane Jagodič je za svoje umetniško delovanje prejel šte- vilna domača in mednarodna priznanja. Preveč jih je, da bi jih naštevali. Naj omenimo le eno od poslednjih — letošnjo nagra- do Prešernovega sklada. Pokrajinski muzej vas vabi na otvoritev, ki bo 4. decembra 1980 ob 17. uri v Razstavnem paviljo- nu Dušana Kvedra ob Dravi, razstava pa bo odprta vsak dan od 8. do 1 Lin od 15. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 12. ure. Marjeta Ciglenečki Stane Jagodič: Erotična krajina, 1975 Stane Jagodič: Dobra letina, 1974 Ptuj ponoči v odsevu gladine ptujskega jezera FOTO:LANGERHOLC Fotoatelje Franc Langerholc Ptuj, Prešernova 2 Delovnim ljudem in občanom čestita ob dnevu republike! ZAf\ll[VIIVO PREDTEKMOVA!yjE OO ZSMS v Destrniku tudi letos organizira kviz v katerem sodeluje- jo mladinske organizacije z območ- ja Slovenskih goric. Eno od predtekmovanj je bilo v Destrniku, kjer so se srečale ekipe iz OO ZSMS Podvinc, Trnovske vasi in Destrni- ka. Vprašanja so bila iz treh tem: Šport, KS temeljna samoupravna skupnost in Ptuj v boju za svobo- do. Precej gledalcev je z zanimanjem spremljalo boje med ekipami, ki so bile precej izenačene. V regularnem delu so vse zbrale po 11 točk tako, da so v nadaljevanju kviza sodelo- vale še vse tri ekipe. Na koncu je z minimalnim rezultatom zmagala domača ekipa s 16 točkami, zanjo so nastopili Jožica Perkovič, Mari- ja Arnuš in Ivan Novak, Drugi so bili mladinci iz Trnovske vasi, ki so za točko zaostali za Destrnikom in bili točko pred tretjeuvrščeno ekipo iz Podvinc. Vse tn ekipo so prejele knjižno nagrado. Kviz ima nedvomno velik pomen pri povezovanju mladih s tega ob- močja, za katerega je tako značilno razvejano delovanje mladih med KS. Po seminarju, ki je bil konec marca v Destrniku, je to druga sku- pnš akcija mladih, ki sodi v sklop prizadevanj na področju idejnopo- litičnega usposabljanja. Naj povdarim, da je bil kviz tudi v organizacijskem smislu brezhibno pripravljen, za kar ima levji delež organizator kviza OO ZSMS Rogoznica. Finale KVIZA bo v so- boto, 29. novembra v Rogoznici prav gotovo se nam obeta zanimiv obračun med finalisti. Milan Zver Člani pevskega zbora Medob- činskega društva slepih in slabovi- dnih Ptuj in Ormož se prisrčno zahvaljujejo vsem delovnim or- ganizacijam, občini Ptuj in Urmož in OSS Ptuj za pri$pevani delež ob nakupu harmonija in drugih potrebščin. Pevski zbor in lO društva pa želita vsem svojim članom in občanom občine Ptuj in Ormož prijetno praznovanje DNEVA REPUBLIKE. Brezplačni učbeniki za vse učence Za naslednje srednjeročno obdobje še ne moremo pričakovati, da bi lahko v osnovnih šolah zagotovili .šolske knjige vsem šolarjem, zato jih bodo dobili le tisti iz .socialno ogroženih sredin oziroma je akcija v celoti odvisna od organizacije vodstva šole. Po ne- kod že več leto organizirajo brezplačne učbenike za vse učence in med najuspešnejšimi so gotovo v šoli na Grajeni, kjer so najprej skoraj v celoti zagotovili šolske knjige učencem do petega razreda po zaslugi tistih učencev, ki so šolo zapustili ali pa prešli v višji razred. Res je, da so bili učbeniki že ^porabljeni, vendar še vedno toliko dobri, da sojih lahko isto- časno razdelili novim uporabnikom. Z uvedbo šestega, sedmega in osmega razreda pa so to prakso prenesli in z akcijo enako uspešno nadaljevali. Kljub temu pa ni bila dovolj samo menjava učbenikov, zato so lotili tudi vrste delovnih in drugih akcij — kot je zbiranje.odpadlega papirja in železa, letos pa tudi zbiranje starih steklenic za katere so dobili okrog 15 tisočdinarjev in jih vceloti namenili za nakup novih učbenikov. Tako so lahko letos začeli novo šolsko leto z vsemi kompleti uč- benikov. ki so bili na voljo učencem. 400je bilo tudi novih. Le pet dinarjev je bilo potrebno odšteti za starega in 10 dinarjev za novi učbenik kot izposo- jevalnino. Tako danes šola že razpolaga s prek 1200 učbeniki, kijih imajo učenci v uporabi, nekaj paje še rezerve za vsak primer — kot pravi ravnatelj Mirko Vaupotič. Največ zasluge pri tem imajo seveda učenci sami, ki so ob skrbni akciji dali na voljo svoje šolske knjige mlajšim tovarišem, z denarjem, ki dobijo z izposojo pa lahko vsako leto dokupijo tiste knjige, ki so dotrajale in niso več uporabne. Ob tem je potrebno izreči tudi kakšpo na račun kvalitete knjig, saj ne- katere ne zdržijo niti enega šolskega leta, uporabljati pa bi jih morali vsaj pet let, da se akcija v celoti obrestuje. Starši .so seveda z zadovoljstvom sprejeli pobudo in tako povprečno na učenca prihranili okrog 1000 dinarjev. mš 11. nadaljevanje RUSKI BEGUNCI ZAPUSTIJO STRNIŠČE Slabi življenjski pogoji so ruske begunce silili k selitvi v boljša bivališča. Prvi seje preselil decembra 1921 donski kadetski korpus." Odpotoval je v Bileče. Rusko begunsko taborišče v Strnišču je po njegovem odhodu štelo še 819 ljudi. Ko je pokrajinska uprava za Slovenijo, 31. januarja 1922 ukinila podporo strniškim beguncem, je upravnik taborišča sporočil deželni vladi, daje potrebno oskrbeti hitro selitev vseh beguncev iz Strnišča; slovenskih v Prekmurje, ruskih pa v Belo Cerkev v Banat, kamor na- meravajo, kajti oboji, Primorci in Rusi živijo v hudem pomanjkanju. (47). V brzojavki okrajnega glavarja dr. Pirkmajerja v Ptuju, predsedstvu pokrajinske uprave v LjuMjani, 1. februarja 1922 beremo: »Položaj ruskih beguncev skrajno slab. Nimajo živil in kuriva. Bati,se je nemirov. Posredujete hrano in vzdrževanje. Poročilo sledi. Okrajni glavar « V pismu, ki gaje zatem poslal, je navedel, da se je pritožila na ptujskem glavarstvudeputacija kmetov iz okoliških vasi Strnišča, dne 13. januarja 1922, češ da strniški begunci kradejo les Tz njihovih gozdov. O lakoti, mrazu in škrlatinki, ki vladajo med ruskimi in slovenskimi ^eaund v Strnišču^ ie pisal 13. februarja 1922 komandant državne 0'vizije oblasti v Ljubljani, pokrajinskemu namestniku za Slovenijo in prosil za hitro pomoč. Ko je oddelek za socialno politiko deželne vlade za Slovenijo nakazal 12. februarja 1922 za strniške begunce 500.000 knon.je bil denar namenjen tudi ruskim beguncem Krimski kadetski korpusje zapustil Strnišče 20. oktobra 1922. Tedaj ^ Strnišče zapustili tudi drugi ruski begunci. Rusko begunsko naselje v Strni.šču je tako obstajalo od 23. decembra 1920 do 20. oktobra 1922, to je eno leto, 9 mesecev in 27 dni. (48) POGAJANJA ZA NAKUP STRNIŠKIH TABORIŠČ Vojaška taborišča v Strnišču iz L svetovne vojne so še po končani vojni predstavljala s svojim premičnim in nepremičnim premoženjem veliko vrednost. Baraka z opremo, skladišča z raznim blagom, parna elektrarna, vodovod, ozkotirna železnica, pekarna, pralnica in še vse drugo, je nudilo priložnost za izkoriščanje taborišč v gospodarske na- mene. Za nakup Strni.šča se je ogrel podjeten ptujski vinski trgovec in po.sestnik. Franc Čuček, kije živel v Ptuju od leta 1907. Že leta 1919 je kupil od Franca Hellina strniško graščino in posestvo, na čigar zemlji so stala .skoro vsa taborišča. Zatem seje pogajal z gospodarsko komisijo za stvarno demobilizacijo pri deželni vladi Slovenije, ki ji je bila poverjena usoda Strni.šča, da bi mu strniška taborišča prodala. Pri ponudbah za ^ nakup taborišč se je Čuček obvezal, da s kupljenim ne bo mešetaril. ' ampak bo poiskal gospodarske družabnike, ki bodo vložili kapital za gradnjo velike tovarne v Strnišču in več manjših industrijskih obratov. Pogajanja za nakup strniških tabori.šč med deželno vlado in pod- jetnikom Čučkom so se vlekle od marca do novembra 1921, o čemer bo več napisanega v nadaljevanju tega sestavka. ČUČKOVI NAČRTI O INDUSTRIJI V STRNIŠČU V Čučkovem pismu komisiji za stvarno demobilizacijo, dne 30. marca 1921, beremo o načrtu industrializacije taborišča v Strnišču. V pismu navaja Čuček. da seje že pogajal z nekaterimi gospodarstveniki v Sloveniji, Hrvaški in Srbiji, da bi prevzeli taborišče Mlada Boleslava, južno od železniške proge in bi tam blizu zgradili veliko tovarno žele- zniških voz. Tovarno naj bi opremila saška tovarna vagonov, ki ima tri podru- žnične tovarne, eno v Kodanju, drugo na Danskem in tretjo na Češkem, Nemška tovarna bi vložila v strniško tovarno 25 odstotkov kapitala, jugoslovanska podjetja pa 75. Prva tri leta bi saška tovarna dobavljala strniški vse težke dele: osi, kolesa in peresa vagonov, na kar bi v Strnišču zgradili lastno livarno. Sedanje barake bi uporabili za prva stanovanja delavcev, ki bi jili postopoma nadoknadili z zidanimi stanovanjskimi hišami. Čuček bi odstopil tovarni za pet let tudi grajsko poslopje za pisarne in stanovanja vodilnega osebja. (51) Tri barake v Strnišču blizu železniške postaje, to so: bivša razku- ževalnica in pralnica ter še eno bi uredil za obrat sadnih konzerv. Družabnika bi bila dva Goričana, strokovnjaka za konzerviranje sadja. Eden od njiju. Rubi, je že leta 1920 sušil v eni izmed barak slive in jabolka. Cuček bi v obratu zaposlil za sezonsko delo najmanj 50 beguiKev. Obrat bi koristil kmetom v ptujskem okraju, ker bi lahko iztržili del pridelka. Obrat bi konzervirano sadje lahko pošiljal v Švico in drugam v tujino. V druga taborišča, kakor so Halic in Dunaj, bi naselil še druge obrate. Čuček opbzarja v .svoji ponudbi gospodarsko komisijo za stvarno demobilizacijo. naj preneha z demontiranjem ograj ob taboriš6h, ,za katere bo potrebno spet vlagati denar in naj ne ruši več barak, kar je že pričela, posebno ne ob železniški progi. V Čučkovem, osem strani dolgem pismu, z dna 3. junija 1921, komisiji za stvarno demobilizacijo. čitamo, daje pripravljen plačati za taborišča v Strnišču tri milijone kron. Pripravljen seje pri tem obvezati, da bo taborišča izkoristil za industrializacijo. Ničesar ne bo preprodajal v špekulativne namene. Opozarja, da strehe na barakah že propadajo in poudarja, da so druga vojaška taborišča iz bivše Avstrije, kakor v Sremski Mitrovici, Štipu in Slavonskem Brodu, ljudje izropali in barake zažgali. V Strnišču so taborišča ohranjena predvsem po njegovi zaslugi, kar naj komisija upošteva pri višini prodajne cene. Čuček navaja, da pripravlja tele pogodbe za industrializacijo Str- nišča: — s tovarno Zupane in drug v Mariboru za industrijski obrat lesne volne; — z Rubijem iz Cjorice za tovarno sadnih sokov in konzerv. (Podjetju se bo pridružil tudi trgovec Karinčič iz Gorice); — s tovarno vagonov in premakljivih stavb Gristoph in comp. U nmack iz Gorlic pri Drezden u na Saškem. C^ strniško tovarno bi vložila 20 do 25 odstotkov kapitala. Dve slovenski, dve srbski in dve hrvaški banki pa skupaj 75 odstotkov. Čuček navaja v pismu, da si je ogledal priprave za tako tovarno v Slavonskem Brodu, kjer so začeli zidati stavbo, ki bo verjetno zgrajena .šele čez tri leta. Prostor pri taborišču Mlada Boleslava v Strnišču je za gradnjo mnogo primernejši, kakor v Slavonskem Brodu, saj so že urejeni vodovod, kanalizacija in električna razsvetljava ter ozkotirna železnica od železniške postaje do gradbišča. Čuček navaja v pismu, daje mesto Slavonski Brod darovalo družbi, ki gradi tovarno, zemljišča brezplačno, toje dvajset oralov stavbnega prostora. Vojno ministrstvo v Beo^adu pa je prispevalo potrebno opeko iz beograjskih trdnjavskih zidov. Če bodo graditelji v Stranišču de ežni podobnega razumevanja, bodo uspeli, je napisal Čuček. Nadaljevanje prihodnjič 12 - KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE 27. november 1980 TEDMIK Na čelu in podplatih čutim nekaj hladnega, blažilnega, kajti strašno me boli glava in vse telo. Ne morem se premakniti, v prsih me duši, hlastam za zrakom, stra.šjna žeja me muči, vsa se kopam v znoju. Kje sem? Ali nisem v zaporu, v tisti strašno ozki smrdljivi celici našega mesta?« Počasi doja- mem pridušeno šepetanje: »Oče naš kateri si. .. Skozi nekakšno megleno tančico spoznam, da stoji ob mojem ležišču nuna. Vse okrog mene je belo, nahajam se torej v bolnišnici. Ob nuni stoji kapuci- nar z dolgo sivo brado; tudi on moli. Nazadnje spregovori: »Konec umrla bo! Skozi možgane mi šine misel: »Umiram«! Vse v meni se upre tej misli; »Oh ne, ne umreti, saj sta zunaj za temi okni bolnišnice pomlad in svodoba; a jaz sem mlada, imam komaj 19 let. Zakričala bi: »Miroslav, ljubezen moja, pomagaj umiram!« Toda Miroslav je daleč, čez dolgo časa zvem, da je tudi on padel za svobodo v cvetu svoje mladosti. »Molčite«, reče nuna duhovnu, z dolgoletno izkušnjo bolniške strežnice spozna, da sem pri zavesti. Dvigne me v sedeči položaj in mi ponudi prekuhano sladko vodo. Željno popijem ta slastni napitek, kajti v notranjosti svojega telesa čutim žgočo, pekočo bolečino, kot da je v njem žareča krogla. Duhovnik me objame prek ramen in mi zašepeče v uho: »Deklica prišla je tvoja zadnja ura, izpovej se svojih grehov, kajti stopala boš pred božje o"bličje!« S" karajočim .glasom me vprašuje: »Dekle ali si kdaj grešilo, si imelo ljubimca.?« Zelo slabo se počutim, ne morem govoriti. Odgovorila bi mu: « »Da ljubila sem in sovražila. Ljubezen ne, more biti greh , sovraštvo in bes, ki ga občutim do krvnikov svojega naroda, pa tudi ne!« Duhovnik in nuna se umakneta zdravniku, ki pristopi k mojemu ležišču. Tudi on zamahne z roko, češ konec je z njo. Zdravnik, nuna, duhovnik, vsi se izgubljajo iz mojega spomina. Zagledam belo cvetje, slišim zvoke otožfie ciganske viohne. ki jih tako ljubim, saj sem kot otrok že precej dobro obvladala ta inštrument. Ali resnično umiram? Bom morala zapustiti vse kar ljubim? Ljubim življenje, ljubim svojo domovino. V šoli so nas učili: domovina to so gore in doline, vasi in mesta, reke in potoki, travniki in gmajne, gozdovi, nebo in sonce, vse to je naša domovina. Glasovi nekakih strašnih zvonov mi zvenijo po glavi. Pred seboj vidim grozne prizore. Približno 100 nemških vojakov na kolesih zavzame brez boja naše niesto. Takoj začnejo zapirati zavedne Slovence. Tako odpeljejo iz kleti naše hiše Hinka Ogorelca. Dijaki morajo snemati slovenske napise. Peta kolona v kateri sc delovali Nemci in nemčuiji, (državljani stare .lugoslavije) je že vse v naprej pripravila. Vse je bilo že zapisano: Kdo bo izseljen, katerim Slovencem bo odvzeto premoženje. Družini pri kateri sem živela že drugo jutro odvzamejo imetje v korist utrjevanja nemške- ga naroda. Izprazniti moramo tudi stanovanje. Z bajoneti na puškah hodijo nemški žandarji od hiše do hiše. Slovenci morajo z majhnimi culami zapuščati svoje domove. Zapirajo jih v taborišča, od koder jih izseljujejo, na Hrvatsko, v Srbijo, v Nemčijo. Danes je na vrsti eden, jutri drugi, v strahu ležemo zvečer v postelje, prisluškujemo ali bo tudi na naših vratih zapel zvonec? Petnajstega aprila v letu 1941 sem dopolnila 15 let. Ne vem še ničesar o ljubezni. Vendar sem v Salomonovni Veliki pesmi prebrala verze: »Močnejša kot smrt je ljubezen!« Kmalu pa sem se prepričala, da vedno le ni tako kot prebiramo v pesmih in romanih. V tistih prvih dnevih okupacije je moj stric poskušal dan za dnem, noč za nočjo priti v stik s svojo zaročenko Marijo. Pet let je trajala ta ljube- zen. Sedaj pa Marija svojemu zaročencu noče odpreti vrat svojega stanovanja. Nič več mu nima povedati. Čez noč postane Nemka. Nekega večera me stric zaprosi, naj grem pogledat, če je Marija sama v svojem stanovanju. Srečno se ob zidovih hiš priplazim do njenega stanovanja, čeprav me vojaki zaustavljajo: »Stoj, kam tako pozno?« Izgovorim se, da grem po zdravnika za staro teto. Iz Marijinega stanovanja odmeva smeh in nemška govorica. Srečno se vrnem domov in rečem stricu: »Ne hodi tja, zaprli te bodo! On pa ne more razumeti, da je njegova velika nesebična ljubezen izdana. Sam se napoti v levji brlog. Pokliče Marijo; »Marija odpri, govoriti moram s teboj!« Nenadoma se vrata Marijinega stanovanja odpro, orožnika ga zagrabita in odpe- ljeta na orožniško postajo v Prešernovi ulici. Tam ga slečejo, privežejo na mizo in ga strahovito prebičajo. Odrežejo mu tudi njegove lepe kodre. Pri tem opravilu kadijo, se smejejo in pijejo. To dejanje ni bilo programirano, to so storili na lastno pest, sebi v zabdvo. Proti jutru ga izpustijo. Ves prebit z ranami po vsem telesu, se zjutraj pojavi pri nas. Obvežemo ga in skrijemo v našem stanovanju. Avstrijec, ki bi "naj prišel stanovat v naše stano- vanje, nam je milostno dovoiil še teden dni ostati v stanovanju. Z njim je prišlo 6 ptujskih Nemcev, da bi mu pokazali kje bo stanoval. Pozno ponoči zabrni zvonec na vhodnih vratih. Pred vrati stojita dva orožnika z nasajenimi bajo- neti na puškah. Spregovorita: »Tukaj se skriva ta in ta človek«. Odgovorim mirno: »Ni ga tukaj,« strica smo hoteli nekako spraviti na Hrvatsko. Surovo me odrineta in se napotita v starfbvanje. Že drugič mora moj stric kot ujetnik korakati pred Nemci. S teto jokava, nenadoma zaslišiva še hujši jok in stokanje. Po stopnicah prihaja stara teta in hlipajoč pripoveduje: »Orožniki so prav" sedaj odpeljali tvojega brata!« Oh kako se prestrašim, da ga ne bi ustrelili, bil je namreč aktivni narednik stare jugoslovanske vojske. Po zlomu države mu je uspelo priti domov. Oba stric in brat se znajdeta v taborišču za izseljence v Bosanski Kostajnici. Tam šo strašne razmere; ljudje trpijo lakoto in žejo, umirajo za tifusom. Stricu in bratu uspe nekako priti iz tabori- šča, skrivata se pri sorodnikih v Zagrebu. V tabori- šču ju obišče teta iz Ptuja. Ko se vrne, pripoveduj^ da ie reka Kostainiča vsa rdeča od srbske krvi. ^ imenu Boga, katoličani in musHmani ubijajo Srbe, njihova trupla pa mečejo kar v reko. Do svojega 15 leta sem živela srečno življenje dijakinje. Ko zvem za vse te grozote, se sprašujem, ali se človek res v času vojne spremeni v zver hujšo od živali. Saj človek ima vendar razum. Da, vojna je strašna stvar, prinaša smrt in neizmerno trpljenje nedolžnih ljudi. Druga za drugo se pred menoj, kakor v filmu vrstijo slike iz mojega življenja. Misli mi pohitijo k moji 75-letni stari teti. Tudi njo zaslišujejo na varstvenem uradu velike Nemčije. Očitaj© ji, da se pri njej zbirajo komunisti. Stara žena se napravi čisto neumno, odgovori jim: »Moj pokhcje kuha- nje, ne vem kaj je to komunist!« Tako se izmuzne iz njihovih krempljev. V resnici pa se pri njej zbirajo: Rudi Sever, Žgeč, Vladimir Petek in drugi. Milošu Zidanšku, ki nekaj dni prenočuje v našem stanovanju, pošilja hrano. Pri njej posluša- mo radio Moskva in London. Včasih zapojemo tudi kako slovensko pesem. Rudi, Vladimir, Žgeč in Milan* pa nikoli več ne bodo prepevali: »Prišla bo pomlad .. .,«- Premišljujem ali je vse to resnično, ali pa so to le blodne sanje, kijih sanjam v bolezni. Ali je resnica, da stoji ob katedru v 6/a razredu gimnazije naduti tujec, namesto našega dobrega razrednika profe- sorja Tonetk Šifrerja; slovenskega pisatelja in pesnika. Z žalostjo v srcu se zavem bridke resnice. Sifrer je bil 19. februarja 1942 aretiran v svojem rodnem kraju Žalnici na Sorškem polju. Odpeljali so ga v Begunje. Tam se je pogumno vedel in ilegalno deloval. Bratoma, ki sta ga smela obiskati 6. aprila 1942 je dejal: »Če bom ustreljen, ne^ jokajte preVeč, ker bom vedel čemu bom padel.«' Dne, 20. aprila ob 12.15 je bil ustreljen v taborišču Mauthausen v Avstriji. Nekoč je nekemu dekletu napisal: »Živeti je vendar lepo. Kdor zna živeti, ve da življenje ne obstaja iz velikih stvari, ampak iz samih majhnih stvari. Velike stvari pridejo le redko k človeku in še takrat jih zamudi, če se ni navadil ceniti majhnih radosti. Zato je vse lepo. vsak blesk sonca v snegu, vsak let ptiča čez polje. Jaz iščem povsod neko bistvenost in zadnjo skriv- nost vsega.« Da res je, nikoli več ne bo videl bleska sonca v snegu. Pisal je eseje, kritike, pesmi. Začel je tudi pisati roman, v katerem opisuje življenje v našem mestu v letih 1939—1941. Marsikdo bi v romanu spoznal samega sebe. Nži žalost je zločinska roka zaustavila to plodno ustvarjanje mladega pisatelja. Tam ob katedru pa stoji v letu 1942 Avstrijec, v zeleni lovski obleki z znakom nacionalne sociali- stične partije tretjega rajha na suknji. To je norec, ravnatelj gimnazije. Pripoveduje nam: »Učenci vi niste Slovenci, vi ste poslovenjeni Germani, v vaših žilah teče nemška kri. Pridno se učite nemščine, vsaka slovenska beseda v šoh ali v javnosti je prepovedana.« S sovraštvom v srcih poslušamo Slovenci to govorjenje. V odmorih se stiskamo pri peči in se šepetaje pogovarjamo v slovenščini. Prisegamo, da bomo tudi mi pomagali, da bo tujec čimprej zapustil našo zemljo. V to trdno verujemo. Nekega dne pride nemški ravnatelj ves razkačen v naš razred. Prične govoriti: »Vedno znova in znova moram slišati, da učenci tega razreda v javnosti govorijo slovensko. S prstom pokaže name in reče: »Ti pa z menoj v zbornico!« Tam zavrti telefon in telefonira na gestapo:' »Tukaj imam dekle, ki spada k opoziciji, druži se s komunisti, to dekle je izključeno iz vseh šol nemškega rajha. Dekle spada v zapor. Zagrabi me sveta jeza. Rečem mu: »Še bom hodila v'to šolo,« zatre.snem vrata in zbežim. Hodim skozi gozd, za menoj pridejo gestapovci. . Na nebogljeno, neoboroženo dekle naperjijo brzostrelke. Roke moram dvigniti. Pobeigo tudi nekaj okoliških kmetov. V neki vasi nas zaprejo v neko stavbo, cel dan nas zaslišujejo. Zvedeti hočejo kje so partizani, toda med nami ni izdajalca. Končno nas s tovornjakom zapeljejo v zapor bližnjega mesta. Že naslednje jutro pričnejo z zasliševanjem. Jetnik mora stati po pet ur mirno, ne sme se naslanjati na vrata ali zid. Včasih dobi zaušnico, mnoge pretepejo do smrti. Tajnica nadutega z^sliševalca sproti zapisuje vse jetnikove izjave. Iz kleti odmevajo kriki groze"; tam imajo posebnega nameščenca, ki kot krvniki v srednjem veku pretepajo, obešajo in mučijo nedolžne ljudi. Pulijo jim nohte na rokah in nogah. Moj tovariš Jože Grobler, je preživel takšno mučenje. Ob dolgi podolgovati mizi sedijo mladi Nemci. (Nemci, Avstrijci in naši nemškutarji). Gostijo se s sirom, likerjem, čokolado, pecivom. Vse to so pokradli v slovenskih trgovinah in v domovih izseljenih Slovencev. Kot majhni otroci igrače: »Češ poglej, moje igračka je lepša«, si vse !,e stvari ogledujejo in ugibajo katero vino ali likerje boljši. S išim besede: »Pokusi to vino, to je še boljše!« Včasih se kateri ter še pijanih mladeničev ozre proti meni in zakliče zasliševalcu: »V klet z njo.« Obideta me strah in groza, kaj kanijo storiti z menoj? Dobim zaušnico, potem me res odpeljejo v klet. Vsa sključena ždim na mrzlih tleh. Zgubim občutek za čas. Končno me nekdo odpelje v celico. Tam so slovenske kmetice, delavke, uslužbenke, dijakinje. Ponudijo mi juho, ki je podobna vodi. Ne morem prav ničesar zaužiti, pa tudi lesena žlica se mi studi. Neka kmečka žena mi ponudi alumini- jasto žlico, pa vendar ne gre in ne gre. Bruham. V celici je smrad. V kotu je vedro, ki bi naj zamenjalo stranišče. Pogradi so preoblečeni z juto, ženske so polne uši. Pogled mi uhaja na visoko zamreženo okno, skozi katero prihaja le malo svetlobe. Ves čas premišljujem, kako bi ušla iz tega zaprtega prosto- ra. Sprašujemo se, ali nas bodo res vse obsodili na smrt. sedaj na pragu svobode? Smo v mesecu maju, mesecu pomladi in ljubezni. Svoboda — zlata čudovita beseda. Biti svoboden pomeni obiskovati šolo v svojem materinskem jeziku, hoditi z vese- ljem na delo, živeti v miru, bratstvu in enotnosti vseh naših narodov. Svoboda je pred nami, me pa smo zaprte in ves čas premišljujemo kako uiti? Vrata celice se odprejo, vstopi debel paznik, bivši orožnik stare Jugoslavije. Shšala sem že kako surov je do zapornikov. Ko me zagleda pravi: »Oh, dobili smo gospodično, zate imam posebno delo, šla boš ribat. Govori nemško, vpraša me. Kdo si ti pravza- prav? Slovensko mu odgovorim: »Sem sošolka vašega sina.« Utihne kot bi ga oplazila strela. Zapusti celico. Nisem vedela, da je njegov sin padel v Rusiji kot nemški vojak. Kmalu za tem vstopi drugi paznik, ki ga osebno poznam. Vem, da pomaga jetnikom. Marsikatere- mu prinese pismo, košček kruha ah cigareto. Pomežiknem mu in rečem: Bi me prosim spustili ven na stranišče.« Zunaj mu povem, da imam v kovčku pismo in sliko nekega partizana. Paznik vzame pismo in sliko iz kovčKa, ki ga na srečo Še niso pregledali in pred menoj vsfe sežge. Iz bližnje sobe slišiva govorenje gestapovcev. Imava res srečo, če bi naju dobili, bi naju najbrž ustrelili. Res temu pazniku dolgujem svoje življenje. Gestapovci so namreč premišljevali ali naj nas postreljajo, ali ne. Dobili so namreč povelje od samega Hitlerja, da morajo vse zapornike preden se umaknejo ustreliti. Tega niso storili, ker so se bali za svoje bedno življenje, bali so se, da jih bodo partizani ujeli. Trije od tistih, ki so aretirali mene, so si sodili sami. Eden se je obesil, dva sta se ustreUIa. Oh, kako me duši v prsih. Ali je tudi tebe tako dušilo v tisti kopalnici, prijateljica Olga, kjer so te zadušili s plinom in potem sežgali tvoje zemeljske ostanke v kremator- ju? Vedno, jco sem hodila mimo tvoje hiše in videla jablane in hruške v tvojem vrtu, la so vsako leto pomladi na novo razcvetele, sem se spomnila nate. Morala sem jokati. Nikoli ne morem pozabiti. Tvoje dobrote in plemenitosti. S kakim veseljem si poklicala nas otroke k sebi in nam delila zrele plodove tvojih jablan in hrušk. Nikoh ne bom pozabila Olge Sonnenschein, tvojih črnih • las in žarečih žametasih oči. Bila si res topel sončni žarek, ki jc s svojo toploto ogreval moje otroštvo. Nikoli mi nisi dala čutiti, da sem jaz pravzaprav sirota, ki živi brez staršev pri sorodnikih. Vedela si kako grenke so drobtinice, ki padajo z bogatinove mize. Nikoli nisi izveuela, daje roka zločinca ustrelila tvojega 15-letnega sina Erika, ko seje v Jasenovcu sklonil, da bi pobral korenček. Zločinci so te ločili od tvojega ljubljenega moža in sina. Še mlada si morala umreti nasilne smrtL Nekje v tuji daljni deželi seje nekega jutra dvignil črn oblak iz visoke- ga diminka. Mogoče je ta oblak s hladnimi vetrovi priplaval v našo deželo, kot zadnji pozdrav tvoje dobre duše tvojim jablanam in hruškam. V glavi se mi vrti in vrti, težko sem bolna, imam tifus. Po osvoboditvi sem hodila zopet v slovensko šolo. Na žalost samo tri dni. Potem sem zbolela. Sedaj ležim v bolni.šnici in umiram. Ob moji postelji stoji bela sestra smrt in čaka na trenutek, ko bo pokosila to mlado življenje. Oh, ti bela sestrica, bodi usmiljena, pusti me živeti, saj še sploh nisem okusila slasti in lepote življenja. Tam v deželi temnih senc ne bom več videla vzhajajočega sonca, ne slišala ptičjega petja, ne vsrkavala vonja po dežju in snegu. Ne bom hodila več po zelenih gozdovih pozne jeseni. Nič več ne bom videla temnega neba z zlatimi zvezdami. Ne bom več )lavala po morju, ki ga tako ljubim. Nič več ne >om ljubila. Tam je mimo in tiho. Shšiš, sestrica smrt, živeti hočem. Življenje je lepo! Padam kot bi plavala nekam daleč v globino nekakšne doline. Nobene sanjske podobe ne lepe, ne strašne ni bilo več v moji zavesti. Nisem čutila več bolečin, ne žalosti, ne veselja. Vse je izginilo v nič. Ali je to bila že smrt? Dva meseca_sem bila na tej meji med življenjem in smrtjo. Bila .sem brez zavesti, moje srce pa je še vedno lahno utripalo. Nekega dne sem začutila ostro bolečino v nogi. Nenadoma sem spregovorila: »Dovolj je, boli!« Spoznala sem dr. Milana Carlija in dr. Nado Kafolovo, ki sta mi dajala infuzijo. Ves čas moje bolezni sta me negovala z veliko mero požrtvoval- nosti, da bi me povrnila v življenje. Počasi sem se vračala v življenje, spet sem čutila bolečine. Toda bolečina je življenje! Precej časa je trajalo, vendar sem nekega dne lahko zapustila bolnišnico. Sedaj sem že žena v letih. Sem že babica. Po vojni sem živela lepo življenje. Zahvalila bi se dr. Milanu Carliju in dr. Nadi Kafolovi za vso njeno skrb v moji težki bolezni, saj je okupator odnesel skoraj vsa zdravila. Hvala tudi sestram, ki so me ves čas skrbno negovale. Hvala tudi okrevajočim sotrpinkam, bolnicam v sobi, ki so mi stregle in pazile^ da ne bi skočila skozi okno, ker sem ves čas v mojih sanjskih prividih hotela bežati. Iskreno se zahvaljujem tudi dr. Pranju Brumnu, ki meje pozneje že na domu brezplačno operiral in mi vsak dan hodil previjat rano. Hvala tov. Gluši- ču, ki mi je pomagal v zaporu! S. Z. V. Srečanje z Mitjem Šipkom Med dejavnosti Matične knjiž- nice Slovenska Bistrica uvrščajo tudi predstavitve znanih sloven- skih ustvarjalcev na področju kulturnega življenja. V enem letu organizirajo več takšnih srečanj. Tako .se je v preteklem tednu predstavil znani samorastnik iz Raven na Koroškem, Mitja Šipek. Kot za vsa ostala srečanja je bilo tudi za nedavnega tako med mladimi kot starejšimi občani veliko zanimanje. »Dober glas seže v deveto vas« bi lahko z go- tovostjo potrdili vsi, ki so poznali obiskovalce, saj so se ga udeležile mamice iz Pohorja pa tudi halo- ških predelov. Vzpodbudno je tudi spoznanje, da se za takšne oblike predstavitve kulturnega ustvarjanja zanima vse več mla- dih. Vsi. ki so spremljali nastop Mitja Šipka so si bili edini, daje ta samorastni igralec, režiser in pred nedavnim še pisatelj pravi ljud.ski umetnik. Pri svojem literarnem podajanju se ni oddaljeval od ži- vljenjskega okolja. Za predstavi- tev v Matični knjižnici je izbral del Svetnečni Gašper, monodra^ mo po noveli Prežihovega Vo- ranca »Pot na klop«. Kot da bi se vse skupaj dogajalo prav v tre- nutku njegove predstavitve tako živo in dosegljivo je delo pred- stavil. Dopolnjeval pa jih je s diapozitivi motivov iz okolja, kjer je delo Prežihovega Voranca tudi nastalo. Enako doživeto kot v .svoji predstavitvi v monodrami ,se je Mitja .Šipek za tem še pogovarjal z obiskovalci, ki jih le zanimala predvsem njegova življenjska pot, odločitev za to smer dejavnosti in vtisi s srečanj z ljudmi v krajih kjer seje predstavil. Veliko vprašanj je ostalo še neizrečenih, saj je čas tako hitro minil, do domov ob- iskovalcev pa je bilo še daleč. Prav ta čas pa so mnogi izkoristili za razmišljanja o doživetem. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Kot da se vse skupaj dogaja danes, tako živo je predstavil iVIitja Šipek Svetnečega Gašperja. SONČNA POT Ormožani, zlasti mladi .so v petek 14. novembra imeli prilo- žnost prisostvovati koncertu an- sambla »Sončna pot«. Znana in- strumentalna skupina v kateri igrajo: Lado Jakša klarinet. Flav- to, saksofon in klavfr. Dani Gan- čev bas kitaro in Andrej Srebecki bobne, je prišla v Ormož ob ustanovitvi občinskega društva Glasbene mladine. Torej .se je mladim za začetek predstavfla skupina, ki izvaja .samo lastne skladbe v katerih se izogiba usta- vljenim obrazcem glasbene kom- pozicije. instrumentalizacije in oblikovanja zvoka. Izvajalci skladbe dokončno oblikujejo šele na koncertu ob .solistični in sku- pinski inprovizaciji. Lado Janšaje o njihovi glasbi dejal: '>lgrati želimo predvsem la.stno glasbo, ne bi je potiskal v pre- dalčke. ki jim pravimo glasbena opredelitev jazz in ročk. Nekaj elementov teh zvrsti pa naša glasba vsekakor vsebuje.« Žal je bila publika ob pravi glasbeni užitek, saj je bila tempe- ratura v dvorani Doma kulture prenizka, da bi se dalo mirno se- deti in poslušati. Seveda je zeblo tudi izvajalce, nizka temperatura, pa ni godila niti instrumentom. Besedilo in posnetek: Fj M Sončna pot. Andrej Srebecki bobni. Dani Gančev klavir in Lado JakfUi saksofon. TEDItf IK " november 1980 iZ DELOVNIH ORGANIZACIJ - 13 Kulinarični tedni v podlehniškem motelu v Pelrolovem motelu v Fodlehniku, pod vinorodnimi haloškimi griči, so v novembru in decembru pripravili zanimive kulinarične tedne, ki bi naj popestrili ponudbo, zlasti pa, da bi ustregli svojim starim pa tudi novim gostom zjedmi, kisosicer redno na jedilniku v motelu, ki postaja zadnje čase vse bolj vabljiv za številne Ptujčane, da drugih gostov, ki pridejo tudi iz Maribora in od drugod niti ne omenjamo. Za nami sta sicer kostanjev pa tudi polžev teden. V času od 3. do 7. decembra je na sporedu teden domačih kolin in od 10. do 14. decembra pa teden narodnih jedi. Pri tem nam ni potrebno omenjati, da v motelu v Fodlehniku lahko gostom postrežejo še s kopico domačih jedi in štajerskimi vini pa tudi brezalkoholnimi pijačami. Vsem so dobro znane kremene rezine, ki so res nekaj posebnega. Omenimo naj, da se v motelu že tudi skrbno pripravljajo za zaključek letošnjega leta oziroma Silvestrovanje. Za novoletni ples že sprejemajo rezervacije in pričakujejo, da se bo veliko občanov odločilo za Silvestrovanje pri njih. Franjo Hovnik Ponujena roka sodelovanja združenega dela zasebni obrti Med dogodki, ki so nas posebno prijetno presenetili je prav gotovo razstava del zasebnih obrtnikov. Razstava, prikazuje delovne uspehe zasebne obrti med okoli 50 obrtniki bistriške občine, ima geslo pod naslovom: Mi nudimo — vi po- trebujete — kooperacija združu- je". Iz tega je mogoče spoznati pravi namen razstave približati de- javnosti obrtnikov združenemu delu in občanom. Razstavo v domu JLA Slovenska Bistrica je pripravilo obrtno združenje Slovenska Bistrica, na njem pa se je predstavila tretjina vseh obrtnikov v občini. Prikazana je bila skorajda celotna struktura obrti v občini, če izvzamemo ne- katere dejavnosti, ki jih zaradi utesnjenosti prostora niso mogli predstaviti. Med razstavljavci je veliko ustvarjalcev izdelkov in polizdel- kov iz plastike, kovinarstva, gradbene obrti, predelave kovin, gostinstva. Da je bila razstava velik dogodek za prebivalce občinskega središča in drugih krajev občine, potrjuje tudi velik obisk in številne pohvalne be.sede napisane v knjigi pripomb. Po otvoritvi razstave, uvodne besedo je imel Adolf Klokočovnik, predsednik izvršnega sveta skupšči- ne občine Slovenska Bistrica, pa so se sestali obrtniki s predstavniki družbenopolitičnega življenja in z drugimi udeleženci ter skupno ocenili nadaljnje možnosti so- delovanja in zagotavljanja hitrejše- ga razvoja obrti v občini. Ker je bi- la razstava odprta v tednu obrti, v dneh od 9. do 18. novembra, je obrtno združenje organiziralo tudi razgovor obrtnikov in predstavni- kov združenega dela, kjer so poiskali nekatere možnosti do- polnjevanja proizvodnje obrtnikov z združenim delom ktor Horvat KONČANA GRADNJA PRIZIDKA Uspehi in načrti zdravstva Vsaka organizacija združenega dela ima svoje razvojne načrte, kakšni so ti v ptujski bolnišnici nam je povedal doktor Mitja Mrgole, ^rektor zdravstvenega centra Ptuj — Ormož. „V naši bolnišnici so bili izdela- ni razvojni načrti že v letih 1963—1964. Ti načrti so bUi redi- dirani 1969 in usklajeni z navodili republiškega, za zdravstvo in socialno' varstvo. Ta razvojni načrt je obsegal razvoj do leta 1985. Takrat so predvideli tri faze izgradnje: prva faza naj bi zaje- mala prizidek h kirui^kemu oddel- ku z adaptacijo starega dela kirur- gije, obnovo centralne kurilnice ter spremljajoče elemente kot je kisikarna, okolje,. . . Ta faza naj bi bila zaključena do leta 1975. V drugi fazi izgradnje bi zgradili laboratorijski blok, specialistične ambulante ter prizidek k inter- nemu oddelku. V tem istem prizid- ku pa naj bi uredili še kuhinjo; investicije pa naj bi bile zaključene do leta 1980. Tretja faza zajema izgradnjo in sanacijo ginekološke- ga in porodnega oddelka. Dinamika izgradnje je bila nekoliko menjana, nekateri elementi iz druge faze so bili zajeti že v prvi fazi izgradnje, nekatere elemente iz prve faze pa bomo realizirali kasneje. Zgradili smo kirurgijo, saniraJi smo kurilnico, izgradili ambulantno laboratorijski blok, uredili okolje in spremljajoče elemente: zgradili smo transforma- cijsko postajo, kisikarno, nabavili medicinsko opremo in podobne manjše elemente. Dela so bila izvršena v glavnem vsa do konca leta 1975, nekaj pa smo jih realizirali še v začetku leta 1976. Takratna izgradnja je zahte- vala precejšnja sredstva, večino sredstev smo dobili iz skupnega zbiranja sredstev v celotni mari- borski regiji. Pridobili smo 2635 kvadratnih metrov površin, cena kvadratnega metra pa je bila sorcizmerno poceni — če računamo v to ceno polek gradbenih ele- mentov tudi vse spremljajoče ele- mente, ki morajo ob bolnišnici biti in vso opremo znaša cena nove ki- rurgije po kvadratnem metru 8260 dinarjev, cena laboratorijskega in ambulantnega bloka pa 7250 din." Prav sedaj potekajo še zadnja dela pri gradnji prizidka internega oddelka. Kako ste zagotavljali sredstva in kako je potekala gradnja? ,,V tem mesecu končujemo izgradnjo prizidka k internemu oddelku, ki vsebuje naslednje ele- mente: v kletnih prostorih bo našla mesto kuhinja, v pritličju obednica s samopostrežno restavracijo, v drugem nadstropju pa bodo prostori internega oddelka z 48 posteljami za bolnike. Ta del izgradnje smo Fmancirali po sklepu zbora delavcev s 65 odstotki petletne amortizacije bolnišnice, ostala sredstva pa je zagotovila regionalna zdravstvena skupnost po skupnem zbiranju sredstev po stopnji 0,77 v mariborski regiji. Cena. kvadratnega metra te izgrad- nje je bila samo 14.880.40 din. Izgradnja je v tem srednje- ročnem obdobju potekala na podlagi sprejetega načrta iz leta 1969, tako ne gre za podvajanje ali Širjenje posteljnih kapacitet, ampak le za štandarizacijo postelj, ki so predvidene v ptujski bolnišnici, da bi tako pokrili potrebe na gravitacijskem obmo- čju." Načrtovanje za naslednjih pet let je potekalo v okviru zdravstvenega centra in je razvoj ptujske bolnišnice le del razvojnega načrta zdravstvenega centra. Ostale so obveze iz preteklega obdobja in bi morali načrtovati mnogo več kot je sredstev. Predvideli smo vse kar smo začrtali že leta 1969: izgradnjo prizidka h ginekološko-porodnemu oddelku, sanacijo rentgenskega oddelka, izgradnjo pralnice in kurilnice, vendar pa želja ne bomo mogli uresničiti. Verjetno bomo lahko realizirali le izgradnjo kuril- nice oz. centralne kotlovnice s pralnico, vse ostalo pa bo moralo počakati do leta 1985. V zdravstvenem centru bomo v naslednjih letih izgradili del druge faze zdravstvenega doma, ki bo zajemal vsaj tri dispanzerje (otroke, šolsko mladino in žene). zdravstveno postajo v Majšperku, vključen pa je še prizidek k Psihia- tričnemu oddelku v Ormožu, ki naj bi bil financiran iz skupnega programa v regiji s sofinan- ciranjem regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota, saj le ta pokriva 45 odstotno tudi to regijo. Gre za standardizacijo postelj pri- dobili pa bi tudi 20 dodatnih postelj. Ta program posteljnih kapacitet (180 postelj) je usklajen v republiškem merilu in je dogo- vorjen v samoupravnem sporazu- mu o delitvi dela v zdravstvu v SR Sloveniji. Naj ob koncu zapišem še to, da so vsi tozdi v zdravstvenem centru ob devet mesečju poslovali po- zitivno. N. Kotar 14 - NAŠI DOPISNIKI 27. november 1980 - f ^ Sužnji alkohola Alkohol je strup, ki vedno tx)lj zasuznjuje ljudi. Družina, v kateri oče ah mati uživata alkohol, je nesrečna. Toda v taki družini najbolj trpijo otroci, saj morjo neprestano poslušati prepire med očetom in materjo, prepire, ki največkrat preidejo v pretepe.. Kaj bo s tem otrokom, ko odraste? V otroštvu mu je manjkalo ljubezni staršev. Ni imel temeljev, na katerih bi pozneje gradil svoje življenje. V šoli se ni dobro učil, zato jih je velikokrat poslušal od učiteljev, ki jim je bilo neznano njegovo trpljenje doma, in to mu je še bolj vzelo voljo do učenja. Sošolci so se mu umikali in ga zmerjali: »Tvoj oče je pijanec!« To ga je še bolj onesre- čeva'o. Tak otrok je bil največkrat tudi slabše oblečen kot drugi, ker so starši veliko zapili. Tako seje še bolj odtujil sošolcem, ki ga niso razumeli ali pa ga niso hoteli razumeti. Že ob prvem problemu se bo tak otrok zaustavil, saj ne bo imel nikogar, ki bi mu svetoval. Ne bo si vedel pomagati in po vzoru staršev b^o tudi sam začel probleme »reševati« z alkoholom. Da, takšno je otroštvo tistih, katerih starši so pijanci. Tako bodo živeli tudi takrat, ko dorastejo. In ne po svoji krivdi. Po krivdi staršev — pijancev! Vse življenje bo preklinjal starše, ki mu niso začrtali boljše bodočnosti, ki se niso brigali zanj. Ali si bo nekoč tudi sam ustvaril družino? Kakšna bo njegova družina, če pa seje tudi sam vdal alkoholu? Vesna KOLETNIK dopisni krožek OŠ Videm pri Ptuju SOVRAŽIiVI ALKOHOL Alkohol sovražim zato, ker dela veliko gorja, ker povzroča veliko nesreč, ker je zelo škodljiv zdravju, ker uniči veliko ljudi in ker je velik povzročitelj različnih nesreč. Bojana Rogina 4. b OS Videm V GLASBENI ŠOLI Vsak četrtek grem v glasbeno Šolo. Učim se frulico. Od začetka nam je tovariš rad pomagal, zdaj pa je kar jezen, ko ne znamo, kar bi morali. Pesmice so že pripravljene, mi pa še skoraj nič ne znamo. Zato tovariš ni posebno dobre volje. Valentina Vidovič, 2/c, OS Tone Znijtlarič Ptuj SRECANJE S PIJANCEM Nekega dne sem šel domov iz šo- le. Na sredi poti sem zagledal pijan- ca. Tako je bil pijan, da je padel. Cez nekaj časa se je spet pobral. Prišel je do mene in mi rekel: ,,Mali, maš kaj dnara?" Ustrašil sem se in zbežal. Sašo Žitnik, 4/c, OS Tone Znidarič, Ptuj ZBIRALI SMO STEKLENICE Tako kot generacije pred nami smo se tudi letos učenci 8. razreda dogovorili, da bomo izpeljali nekaj akcij, kaj zaslužili in si tako omogočili, da bo naš končni izlet pestrejši. Ko smo zvedeli, da Živilska industrija Petovia zbira steklenice, smo se takoj odločili, da bomo sodelovali. Začeli smo zbirati steklenice. Akciji so se kmalu priključili učenci vseh razredov. Učenci osmega razreda smo se zmenili, da mora vsak osmošolec prinesti vsaj petinštirideset steklenic. Nekateri so prinesli več, drugi m.anj. Najbolj marljiv je bil učenec 8. razreda Matjašič Branko, ki je sam prinesel 251 steklenic in je zato prejel posebno nagrado. Med razrednimi skupnostmi je zmagala razredna skupnost 8. razreda, ki je zbrala okrog 4000 steklenic in dokazala da je najbolj enotna in marljiva razredna skupnost. Akcija pa ni imela le denarne koristi za vsak razred, ampak je tudi pripomogla, da je zdaj naš kraj lepši in bolj urejen, saj steklenice ne ležijo več vsepovsod. Pomagali smo tudi tovarni, ki steklenice nujno potrebuje. Tako smo s to akcijo storili več dobrih del. Samo Bezjak, 8/r., OS Slovenjegoriške čete, Juršinci RADIO Mamica je po večerji dejala: ,,toliko dela imam še nocoj." Očka je dodal: ,,Tudi jaz imam še nekaj dela v kleti." Vprašala sem mamico: ,,Ti lahko pomagam pomiti posodo?" Mamica je veselo pritrdila: ,,Seveda, najprej natoči tople vode v korito," smehljala se je zadovoljna. ,,Nasekal, sem nekaj drv," nama je povedal očka, ko se je vrnil iz kleti. ,,Zakaj ne gledaš risanke?" se je začudeno vprašal očka. ,,Televizor je pokvarjen," sem se potožila očku. Ali res? Bom pogledal!" je rekel očka in ga vključil. ,,Ni slike in ne glasu. Ju- tri ga bom odpeljal v popravilo," je rekel očka. ,,Sedaj pa bomo poslušali poročila po radiu." Ksenija Muršak, 3/b, OS Majšperk KAJ JK DOMOVINA? Domovina je kraj, kraj, kjer sem se rodil. Naša hiša, moja mamica, moj ata in moj brat je domovina. Naša polja, naši sadovnjaki, naši vinogradi so tudi naša domovina. Domovina so naši travniki, kjer se pase naša živina. Domovina so naše lepe gore. Tudi, reke in jezera so naša domovina. Domovina so naša mesta in vasi. Domovina so naši delovni ljudje, naši narodi. Najlep- ši del naše domovine je Jadransko morje. Domovina so naši vojaki, ki branijo in čuvajo naše meje. Pa tudi mi pionirji smo domovina. Matej Vajda, 3/a, OS Tone Znidarič ZIMA V nedeljo 2. novembra nas je presenetila zima. Na polju še imajo kmetovalci opraviti veliko dela. Nekateri še niso posejali pšenice. Kmetovalci niso mogli spraviti koruze in pese. Najbolj smo se otroci razveselili belega snega. Anica Zeleni k, 3/c, • O. S. Tone Znidarič VESEL POČITNIŠKI DOŽVLJAJ Ze na začetku počitnic mi je očka obljubil, da bom šla z njim na letališče, kjer me bo peljal z letalom. Od takrat sem ga veliko- krat vpraševala, kdaj bomo šli. Vedno mi je odgovoril, da nasled- njo nedeljo. Ko sem končno tisto nedeljo dočakala, smo se z avtomobilom odpeljali na letališče v Moškanjce. Zraven sem povabila tudi prijateljico Ksenjo. Na letali- šču je očka pripravil letalo. S Ksenjo sva sedli na zadnji sedež. Pripeti sva se morali z varnostnim pasom. Poleteli smo nad Ptuj in okolico. Iz letala sem opazovala mesto in vasi. Zanimive so bile njive in travniki. Prikazovali so se nama v- različnih barvah. Ljudje, hiše in avtomobili so bili videti kot majhne igračke. Čeprav .sem že več- krat letela z letalom, mi je vsak por let znova zanimiv. Vedno mi je žal, ko zopet pristanemo na letališču. Na letališču sem videla tudi jadral- na letala, padalce in letalske mode- le. Nataša Koderman, 3/a, 0§ Tone Znidarič, Ptuj PRVI SNEG Zapadel je prvi sneg, ki nas je presenetil. Razveselil je otroke. Otroci smo pohiteli s sankami in smučmi na bregove. Za nas je to pravo zimsko veselje. Zelo je prizadelo kmetovalce. Sneg je pokril veliko nepospravljenih poljskih pridelkov. Tudi vino- gradnike in sadjarje je presenetil. Kajti pokril je ogromne površine neobranih sadovnjakov in vino- gradov. S tem imajo veliko skrbi. Otroci so takoj poskrbeli za lačne ptičke, postavili ptičje hišice in natrosili krmil. Tudi lovci imajo dosti dela z gozdnimi živalmi. Poskrbeli so za divjad. Na cestah so se pojavili mno- žični zastoji avtomobilov, ki so povzročili tudi nepripravljenost voznikov. To je prvi sneg. Lidija, Andreja, Vilma, Albin in Katja 4/c, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj PRIŽGALI SMO SVEČKE V petek ob pol dvanajstih smo imeli komemoracijo. Zbrali smo se vsi otroci in učitelji iz šole. Ko smo prišli tja, nam je najprej tovariš povedal, koliko so ti ljudje trpeli med vojno. Potem so učenci povedali svoje pesmice, ki so se jih naučili. Ko je bilo to končano, smo položili šopke lož in prižgali svečke. Tedaj smo se tri učenke peljale k pomniku. Tam smo položile šopke in prižgale svečke. Vrnile smo se v šolo. V soboto je bil zelo žalosten dan. Vsi smo se spominjali svojcev. Popoldne smo vsi prišli na pokopališče. Na vsakem grobu je bilo okrašeno. Razmišljala sem, da je vsem tistim hudo, katerim so umrli sorodniki in starši. Tudi meni je bilo hudo. Zvečer sem po televi- ziji in radiu poslušala, da niti eden spomenik ali pomnik ni bil brez cvetja ali svečk. Vsi so bili lepo okrašeni in gorele so sveče. Odkrili so tudi nekaj spomenikov in pomnikov. Moja želja je, da ne bi bilo več vojne. Slišala sem, da je že dosti ljudi umrlo zaradi vojne. Zato si nikoli ne želim vojne. Majda Zelenik, OŠ Trnovska vas SOBOTA V soboto zjutraj sem vstal, se umil, oblekel in zajtrkoval. Nahra- nil sem zajčke in mucko. Malo sem čital knjigo Viki Viking. Nato sem šel v gozd, nabirat kostanje. V gozdu sem videl veverico, moče- rada, črnega polža, divjega zajčka in dve-srnici. Domov sem prinesel kostanje in zakuril ogenj. Spekel sem kostanje in jih pojedel. Sel sem na kosilo. Po kosilu sva šla z očkom k stricu Jožeku. Pri stricu Jožeku sem videl: dva telička, kokoši, majhnega psička in piščančke. Na strehi imajo tudi golobe. Pobiral sem jabolka. S polja smo pripeljali repo in buče. Eno prazno bučo sem dal kravi, tako rada jo je pojedla. Potem smo se najedli. Stric mi je dal slad- kega soka, ker je ravno stiskal grozdje. Z očkom sva se odpeljala domov. Ko sem prišel domov, je že zahajalo sonce. Opazoval sem gozd, kako je v čudovitih barvah. Posebno še tokrat, ko sonce zaha- ja. Odšel sem v hišo in se umil. Potem sem šel gledat televizijo. Gledal sem risanke in šel utrujen spat. Edvard Brglez, 3/b, OS Majšperk Delovne akcije mladih na OŠ Videm pri Ptuju Danes, ko je kmetijstvo že zelo razvito, ne potrebujemo več toliko delavcev, saj velike površine obdelujemo ter iz njih pospravljamo pri- delke s stroji. Grozdja pa ne moremo obirati strojno, za to delo so potrebne pridne roke. Predstavniki Kmetijskega kombinata iz Ptuja za pomoč pri delu prosili učence osnovnih in drugih šol, tudi nas iz Vidma. Naši učenci so radi priskočili na pomoč v tej soHdarnostni akciji. V začetku oktobra smo četrti, peti, šesti, sedmi in osmi razredi billi v trgatvi. Grozdje smo trgali na delovišču v Dravinjskem in Majskem vrhu ter v Varejah. Bili smo pridni, saj je vsak razred nabral najmanj zvrhano prikolico, to je 2500 do 3000 kg grozdja. Prislužili smo si tudi precej denarja, nekatere razredne skupnosti celo do 4000 dinarjev. Pa tudi to je pomembno, daje bilo pred prvim snegom obrano vse »naše« grozdje. Ze več let tako pomagamo ptujski kmetijski delovni organizaciji. Vendar to ni naša edina akcija. Obiramo še jabolka, skrbimo za čisto okolje in pomagamo na šolskem vrtu. Pri obnavljanju šolske strehe smo pionirji in mladinci prav tako pomagali nositi opeko. Učenci radi priskočimo na pomoč, kjer je to potrebno. Zavedamo se, da smo tudi mi enakopravni člani naše družbe, zato moramo tudi mi prispevati k skupnemu hitrejšemu razvoju. Marijica ŠERUGA Danica ŠERUGA dopisni krožek OŠ Videm pri Ptuju MOJA KNJIŽNA POUCA Moja knjižna polica šteje 26 knjig, za katere zelo skrbim. Vsak drugi dan. ko brišem prah, vzamem vsako knjigo posebej ven in jo obrišem. Včasi pa setudi zmotim pri kateri knjigi. Odprem jo, in začnem ne vem katerič brati isto knjigo. Pri tem čisto pozabim na krpo, prah in mamico, ki me bo zopet okregala. ker ne opravljam svojega dela. Zatopim se v knjigo in mislim da doživljam iste pustolovščine, kot junak v knjigi. Ko knjigo preberem do zadnje strani se smejem, če je knjiga vesela, včasih ostanem resna, včasih pii me knjiga gane do solz. Če se kakšna stara knjiga strga, jo zalepim in ovijem. nato pa zopet postavim nazaj na polico. Knjige si spo.sojam tudi v knjižnici. Včasih, ko naletim na strgano, počečkano knjigo, se mi smili kot zavržena živalca. Žalostna, sestradana. Takrat vzamem v rokeselotejp in radirko, zlepim odtrgani list ali zbrišem kar se da zbrisati. Takrat se mi zdi knjiga bolj vesela. Ko začnem brati, se mi zdi, da sem rešila knjigo razpadanja, da sem naredila nekaj velikega. Taka je moja ljubezen do mojih dragih prijateljic knjig. Irena Bezjak. 6/a, OS Olga Meglič. Ptuj 24. oktober - dan Organizacije združenih narodov 24. oktober je dan Organizacije združenih naro- dov. Na osnovni šoli Videm pri Ptuju smo tega dne člani krožka OZN pripravili kratek kulturni pro- gram. Zbrali smo se v dvorani v Vidmu. Naša predse- dnica Anita Peklar nas je v začetku v kratkem govoru spomnila na tiste oktobrske dni leta 1945. ko so se v San Franciscu zbrali predstavniki držav — ustanoviteljic OZN in podpisali ustanovno listino, v kateri so zajeli cilji in načela organizacije. SFRJ je članica OZN od vsega začetka. Zelo aktivno deluje zlasti na področju uveljavljanja načel ustanovne listine. Po tem govoru smo izvedli člani krožka še kratek kulturni program. Sedaj pa še nekaj besed o našem krožku, ki zelo aktivno deluje pod mentorstvom tovarišice Zinke Peklar. Letos ima krožek 110 članov. Ker nas je zelo veliko, smo razdeljeni v štiri skupine. Delo je zelo zanimivo. Vsak učenecje zadolžen za eno državo. Njegova dolžnost je, da pridno zbira gradivo o tej državi in ga ureja v mapo. Vedno, ko se žberemo. imamo predavanja, kijih pripravimočlani krožka. V šolskem hodniku imamo tudi svojo vitri- no, kjer izobešamo članke iz časopisov in tako vse učence obveščamo s svetovnimi dogodki. Ob koncu leta prodajamo novoletne čestitke UNICEF. Pro- damo jih okrog 500. Razen tega se ukvarjamo s prodajo značk, našitkov in nalepk. Večkrat .se člani krožka udeležimo tudi kakšnih • movanj. Letos smo .sodelovali na tekmovaniu »Temeljni podatki o Združenih narodih«. Prijavilo seje osem tekmovalcev. Najprej smo izvedli šolski obračun. Prvih pet seje uvrstilo na občinsko pr- venstvo. Vsi smo se pridno učili in na občinskem tekmovanju 2. oktobra zasedli prvih pet mest. Vsi mi. tovarišica mentorica in vsi na šoli smo bili ve.sePi uspeha. Še bolj smo prijeli za knjige in čakali na obvestilo o datumu tekmovanja v Mariboru. Toda obvestila ni in ni bilo. Bili smo nestrpni, ne- učakani. Tovariš ravnatelj je telefoniral v Ptuj in se pozanimal-, kitko to. da še icdiiinismo dobili obve- stila. Dejali .so, da je bilo tekmovanje izvede- no 18. oktobra in da so v Ptuj dobili obvestilo prepozno, da bi nas mogli povabiti na tekmovanje. Ko smo to izvedeli, v začetku sploh nismo mogli verjeti besedam lovari.ša ravnatelja. A je le bilo res. Molčali smo. gledali drug v drugega. Počutili smo se zapostavljene. Ves trud je bil zaman? Ne. vseeno smo veseli novega znanja, veseli uspeha v Ptuju, še bolj pa. ker smo dokazali, da učenci na podeželski šoli tudi veliko zmoremo, včasih še več kot ostali, čeprav na nas in naše delo včasih podcenjevalno gledajo. To razočaranje pa nam vendar ni vzelo veselja za še bolj.še delo v našem krožku. Še naprej bomo pridno spremljali delo organizacije, v katero so z zaupanjem uprte oči vsega človeštva. Hrigita SKELA, dopisni krožek OŠ Videm pri Ptuju NIKOLI NE BOM PIJANEC Večkrat vidim ljudi, ki so popili veliko alkohola. Takšne ljudi zelo hitro opazimo, ker je njihova hoja majava. Zelo težko obvladajo svoje telo. Zato se večkrat zgodi, da pija- nec ne more stati ali hoditi. Ker je alkohol škodljiv za zdrav- je, sem sklenil, da ga ne bom nikoli pil. Nočem postati pijanec. Renato Bračič, 3. b OS Videm pri Ptuju SMISEL MOJEGA ŽIVUENJA Vsak človek si želi, da doseže svoj cilj ali smisel svojega življenja. Da bi ga dosegel, se tudi upa in vztraja, pa čeprav se mu včasih zazdi, da težave, kije pred njim, ne bo nikoli premagal. Toda z vztraj- nostjo premaga tudi največjo oviro in končno najde svojo srečo. Smisel mojega življenja je v tem, da uspešno končam osnovno šolo in prav tako nadaljnje šolanje, da bom prišla do poklica, ki si ga želim. Do sedaj je bilo šolanje še uspeš- no in tako rekoč skoraj nisem imela težav, če pa so bile, so se mi zdele tako velike, da sem že skoraj obupala, ko pa sem jih premagala, sem se čudila, kako sem morala biU tako čraogleda, saj je bilo vse tako lahko in preprosto. Upam, da se mi bo tudi v prihodnje nasmehnila sreča, in da bom uspešno končala tudi zadnji razred osnovne šole in da ne bom prehitro vrgla puške v koruzo in obupavala, temveč, da bom z veliko dobre volje in z zaupanjem nase poskušala prebroditi ovire in se vedno bolj približevala svojemu cilju — sreči v življenju. Na svetu je veliko znanih mož in žena, ki so se tudi zelo dolgo borili za svoje cilje. To so mnogi znan- stveniki, ki so vse svoje življenje posvetili znanstvenemu delu in se odrekli vsemu drugemu. Sele ko so dosegli to, za kar so si prizadevali, so našli čas za družine in konjičke. To pa sta prav gotovo tudi tov. Ti- to in tov. Edvard Kardelj. Smisel življenja sta videla v svobodi, v neodvisni in socialistično usmerjeni državni ureditvi. Na px)ti do tega, sta mnogo pretrpela, velikokrat sta bila celo preganjana in zaprta, toda odnehala nista. S še večjo vnemo sta se borila za nas vse in za poznej- še generacije. Pot do tega cilja je bila dolga, vendar uspešna. Z vztrajnostjo in ljubeznijo do domovine sta dosegla vse za kar sta se borila. Marsikdo, ki ne more zlahka pre- magati težav, si lahko vzame za vzgled in pomisli: ,,Tudi Tito in Kardelj sta prišla do ovir, vendar se nista ustavila, temveč sta jih preskočila in nadaljevala pot." Veliko je mož, ki so mnogo prispevali za človeštvo, vse svoje življenje so posvetih drugim, ustvarili nesmrtna dela, v teh delih žive večno za poznejše rodove. Karolina Tement. 8/a, OS Hajdina IMELA SEM SREČO Ura je bila pol dvanajst. Šolski zvonec je naznanil konec pouka. Učenci smo se pognali iz razreda. Med njimi sem bila tudi jaz. Tisti dan sem bila nerazpoložena: bolela meje glava in slabo mi je bilo. V kolesarnici sem poiskala svoje kolo in se odpeljala domov. Bil je zimski dan in na cestah poledica. Ko sem privozila do glavne ce.ste, sem se pognala č-eznjo, ne da bi pogledala, ali je varno ali ne. Sreča mi je bila naklonjena, ker v tistem trenutku ni pripeljal noben avto. Komaj sem se premikala po zaledeneli cesti. Večkrat mi je kolo zdrknilo na robcestišča, pa sem vselej ujela ravnotežje. Prepeljala sem že dobršen del poti in si vroče velela, da bi že legla v posteljo, tako mi je bilo slabo. Pritisnila sem na pedale in takrat meje nekdo poklical. Obrnila sem se. Za mano je vozila prijateljica, za njo pa je pridrvel tovornjak. Zameglilo se mi je pred očmi. Hitro sem zavila na bankino in padla. Od strahu.da me ni podrl tovornjak, sem bila takoj na nogah. Tudi tokrat se mi na srečo ni nič zgodilo, toda noge so se mi tako tresle, da se nisem mogla premakniti. Prijateljica, kije skočila s kolesa, da bi mi pomagala, je dejala: »Sonja, imela si srečo!« Najraje bi ji zabrusila: ».fi si krivec, ker si me poklicala.<< Premagala sem jezo in molčala. Kcfsem se pripeljala domov, sem bila bleda kot zid in premišljevala o svoji sreči v nesreči. Sonja Prošenjak. 8. a OŠ Gorišnica TEDNIK ~ november 1980 NASI dopisniki - 15 Ddo, ki so si ga zastavili na ustanovnem sestanku bodo izvajali v osnovnih organizacijah Glasbene mladine, ki jih bodo ustanovili v osnovnih šolah, krajevnih skupnostih in med mladimi v temeljnih organizacija združenega dela. Slavko Mežek, predsednik Glasbene mladine Slovenije: »V sodelovanju Glasbene mladine in glasbene lk>le, je potrebno dati možnosti predvsem mladim glasbenikom, ki izhajajo iz te sredine.« GLASBENA MLADINA V ORMOŽU V petek 14. novembra so v Ormožu izpeljali ustanovni sesta- nek občinskega društva Glasbene mladine Slovenije. Mladi si obeta- jo, da bo ta organizacija, organizirana kot družbena in vzgojna, povezala in združevala njihovo delo in hotenja po kuhur- nem življenju v kraju kjer žive in delajo. Ob ustanovitvi Glasbene mladine v Ormožu, je sekretar OK ZSMS Ormož, Jože Borak po- vedal: „Ce ocenjujemo dejavnost ZSMS v naši občini na kulturnem področju, ugotovimo, da je na majavih vsebinskih in organizacij- skih temeljih. Osip amaterskega kulturnega kadra je iz leta v leto večji, mnogo dobro zasnovanih kulturnih prireditev je šlo pK) zlu za- radi prostorskih težav, svobodna menjava dela na področju kulture je nas mlade pahnila v slepo ulico... Občinsko društvo Glasbene mladi- ne Ormož naj bo mesto usklajeva- nja dejavnosti mladih na glasbe- nem področju od organiziranja glasbenih prireditev z gostovanji priznanih skupin in posameznikov znotraj slovenskega kulturnega prostora, do možnosti glasbenega izražanja in izobraževanja mla- dih." Na sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki osnovnih organizacij mladine, zainteresiranih za delo Glasbene mladine v Ormožu, so sprejeli pravila delovanja in izvolili vodstvo društva. Vodenje občin- skega društva Glasbene mladine Ormož, so zaupali Dragici Mli- narič, sicer učiteljici iz Središča ob Dravi, funkcijo bo opravljala dve leti, enako kot ostali izvoljeni orga- ni društva. Predsednik Glasbene mladine Slovenije, Slavko Mežek, ki se je udeležil sestanka v Ormožu, je prisotnim posredoval prizadevanja Glasbene mladine, ki so usmerjena predvsem v organiziranje kvalitet- nih prireditev. Poudaril je tudi vlo- go, ki bi jo morala imeti ta or- ganizacija v sistemu usmerjenega izobraževanja in s tem tudi vpliv na estetsko vzgojo mladih. „S svojim delom morate biti vedno prisotni med vsemi generacijami mladih od cicibanov do srednješolcev in na- prej," je dejal Slavko Mežek or- ganizatorjem Glasbene mladine v Ormožu. Ustanovnega sestanka se je udeležila tudi predsednica OZKO, Mimica Pišek in mlade opozorila na poti, ki vodijo do skupnih ciljev v kulturnih prizadevanjih v Ormožu. Besedilo in posnetki: Fi M Idejnopolitično izobraževanje mladih v Fodlehniku Skoraj v vseh OO ZSMS se srečujemo s problemom idejno poli- tičnega izobraževanja. Vtxlstva OO ZSMS ne najdejo poti po kateri bi idejno-politično izobraževanje približala vsem članom mladinskih or- ganizacij. Tudi mi mladi iz Podlehnika smo imeli precej problemov z idej- nopolitičnim usposabljanjem. Pred dvema letoma, ko smo našo OO ZSMS Podlehnik reorganizirali p« komisijah, je tudi delo idejnopoli- tičnega uspt)sabljanja začeli aktivnejše delovati. Hoteli smo organizirati mladinsko politično .šolo s predavanji; Jugoslavija in njena vloga v svetu. Mladi in njihova vloga v SLO in DS, Razvoj ZSMS in Mladi v krajevni samoupravi. Za predavatelje smo zaprosili OK ZSMS Ptuj. Prvo pre- davanje smo imeli na temo Jugoslavija in njena vloga v svetu. Predaval nam je Mihael Gobec. Zaradi majhne udeležbe na tem predavanju (15 mladincev), smo to »šolo« opustili. Vzjok za toje bil predvsem zaradi prostora in tudi naša nezainteresiranost. Ko smo dobili mladinsko sobo, seje aktivnost OO ZSMS na vseh področjih povečala, tako tudi IPU. Po vsakem mladinskem sestanku imamo pregled političnega položaja v svetu. Na temo Iransko-avgani- stanska kriza smo organizirali predavanje. To predavanje je vodil prcd.sednik komisije za IPU Dardo Topolovec. Pripravil je ludi preda- vanje v iransko-iraški vojni. V petek, 31. 10. 1980, smo organizirali predavanje na temo Sa- moupravljanje v DO. To predavanje je potekalo bolj v obliki razgovora, kritike in .samokritike. Vodil pa gaje mladinec Jaroslav Momicki. Na problemski konferenci OOZSMPodIčhnik, kije bila 3.10.1980, smo izbrali še naslednje teme, kijih bomo predelali po naših sestankih. Te teme so: Statut ZSMS, razvoj Podlehnika nekoč in danes in Politična struktura K S Podlehnik, DPO ter delovanje le teh. Zanimanje mladih za idejno-politično usposabljanje se z vsakim predavanjem oz. razgovorom veča, ker mladi prihajamo do spoznanja, daje delovanje na tem področju lahko še mnogo bolj pestro, kot na doslej že aktivnih področjih. Jožica Svenšek Kdo, kje, kdaj, zakaj... Člani Centra za obveščanje in propagando (COP), smo se dogo- vorili, da tudi letos pripravimo, „šolo mladih peres", podobno kot prejšnje šolsko leto. To šolo smo pripravili za člane novinarskih, dopisniških in tem krožkom po- dobnim na osnovnih šolah. Ze sep- tembra smo želeli vzpostaviti stik z ■osnovnimi šolami tako, da smo jim poslali posebne vprašalnike, katere sta nam vrnili le dve osnovni šoli (od v^h šol v ptujski občini). Za- to smo GOP-ovci v petek 14. novembra 1980 ob 15. uri imeli UNodni sestanek vseh, ki bodo ,,šo- lo mladih peres" obiskovali. Prvi obisk na našem srečanju je bil ve- lik, mnogo več kot smo pričakovali in kot je bilo lani. Našega srečanja so se udeležili predstavniki šol, ki jih delo v prej omenjenih krožkih zanima in zato bi se želeli povezati z nami, s COP- om. Bile so naslednje osnovne šole: Cirkulane, Majšperk, Cirkovce, iz Kidričevega, Leskovca, Dornave, Vidma, Markovec, potem še iz OS Franca Osojnika in OS Grajena. Skoda, da ni bilo predstavnikov še ostalih osnovnih šol. Najbrž tega niso krivi učenci, temveč tajništvo šole, ki verjetno ne oddaja pravočasno pošte mentorjem posameznih interesnih dejavnosti, zato učenci ne zvedo pravočasno za obvestila, ki so namenjena njim. Namen sestanka je bil, da bi zvedeli, ali na osnovnih šolah obstajajo krožki kot so dopisniški, novinarski in podobni in če so, ka- ko delujejo. Na osnovnih šolah, kjer pa teh krožkov ni pa so učenci pokazali velik interes za ustanovi- tev le-teh. Pogovarjali smo se tudi o sode- lovanju osnovnih šol s COP-om o programu, ki ga je COP pripravil za obiskovalce te šole. Program, ki je namenjen ,,šoli mladih peres", je naslednji. Najprej jim želimo predstaviti delo centra za obvešča- nje in propagando, jih seznaniti s pomenom izdaje stenčasov, oglas- nih desk, o poklicu novinarja, o radijskih oddajah in podobno. Načrtujemo še pogovor z novinarjem Zavoda Radio-Tednik (novinar bi jim v grobem orisal svo- je delo), predvidevamo, da si bomo lahko ogledali tudi sam radio in tiskarno, kjer tiskajo Tednik, nato še studio v CSUI Ptuj. Izdali bomo tudi stenčas, učence seznanili o pomenu izdajanja informativnih biltenov, ter ga tudi sami izdali v TEDNIKU. Za zaključek te „šole mladih peres", pa bomo posneli radijsko oddajo in jo tudi sami ,,zmontirali". Toliko o programu te naše ,,šo- le". Ob koncu pa samo še to, da smo se v petek, 21. novembra ponovno sestali' v prostorih osnov- ne šole ,,Tone Znidarič", in začeli resno izpolnjevati svoj program. Učence tistih osnovnih šol, ki jih ni bilo na našem prvem in drugem srečanju, pa ponovno vabimo, da tudi sami pridejo, da zvedo kaj več o novinarstvu, o pisanju člankov, komentarjev. Vse, ki delo v COP-u zanima — pridite ne bo vam žal. Robert Kodrič, član COP Tobak iz Podravine čeprav se vedno ostreje bojujemo proti kajenju in govorimo o škodljivostih nikotina, tega ne upoštevajo tisti, ki pridelujejo tobak. Vedno smo bili prepričani, da tobak pridelujejo le v Hercegovini in Makedoniji, toda kot zanimivost naj zapišem, da ga pridelujejo tudi v okolici Virovitice v Podravini. Žal nismo pridelovalcev vpraševali, če je ta grenka kultura donosnejša od sladkorne pese ali drugih poljščin, ki pnspevajo k proizvodnji hrane, vseeno pa menimo, da bi bilo bolj prav, da bi se usmerjali v pridelovanje sladkorne pese kot pa da širimo proizvodnjo tobaka. F. Meško OPAZEN NAPREDEK V krajevni skupnosti Gradišče v Slovenskih go- ricah so v letošnjem letu dosegli nekaj vidnih uspehov. Po zaposlitvi novega tajnika krajevne skupnosti so dobili nekaj novih prostorov, kjer imajo sedaj tudi sodobno urejeno sejno sobo in pisarno. Krajevna skupnost ima 2.296 prebivalcev, pretežno je kmetijska krajevna skupnost z nekaj naprednih kmetovalcev. G radišče je povezano z vsemi naselji z dokaj dobro urejenimi cestišči, najslab.še cestišče pa je v Zg. Verjanah in to ob deževnem vremenu. Vsa naselja so tudi dobro poskrbljena s pitno vodo. razen nekaj prebivalcev v naselju v Zg. Porčiču, kjer še potekajo razprave o priključitvi na novo vodovodno omrežje. V Gradi.šču so tudi delno rešili problem komu- nalne dejavnosti, v letošnjem letu pa bodo pristopili tudi k gradnji nove kanalizacije v naselju v Zgornji Senarski v dolžini okrog 300 m. Dogovarjajo se tudi, da bodo pričeli z akcijo za asfaltiranje cestišča od pokopališča v Zg. Veijane in od križišča v Gradišču proti Zg. Porčiču. seveda, če bodo na zborih občanov ta predlog soglasno sprejeli. Letos nameravajo še pristopiti k gradnji nizko- napetostnega omrežja v novem naselju za kulturnim domom, istočasno pa tam narediti javno razsvet- ljavo, tako da bo center v Gradišču v celoti urejen z javno razsvetljavo. V začetku prihodnjega leta pa bodo v Gradišču imenovali in uredili ulične sisteme, predvidenih je 16. Janez Lorber Za stanovanje je potrebno varčevati Skoraj ni družine, ki bi lahko z lastnimi sredstvi kupila stanovanje ali zgradila hišo, zato bi vas želeli seznaniti z možnostmi namenskega varčevanja za stanovanje pri temeljnih bankah združenih v Ljubljansko banko. Varčujete lahko z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom. Varčevati je potrebno vsaj dve leti. Pravico do posojila za stanovanje si lahko pridobite tudi s prodajo prihranjenih deviznih sredstev in vezavo njihove dinarske protivrednosti ali z vezavo dinarjev. Če se odločite varčevati za stanovanje ali hišo z rednimi mesečnimi pologi, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200 % posojila in še 40 % za ohranjanje realne vrednosti hranilne vloge. Na vsa vprašanja o varčevanju vam bodo odgovorili v vaši banki. 16 - OGLASI IN OBJAVE 27. november 1980 - TEDNIK ~ november 1980 TELESNA KULTURA iN ŠPORT - 17 VAUPOTIČEVI NI USPELO Štiri dni so v hotelu Petovio v Ptuju potekali boji na 64 poljih ^ed Cvitanom-Kvamer Rijeka in praško iz Bosne-Sarajevo ter med i^andidatkinjama Vujičevo iz Mla- denovca ter Vaupotičevo iz Ptuja. Številni gledalci so bili priče srdi- tim bojem kjer sta Vujičeva in Cvitan bila v rahli prednosti, saj jima je zadostoval neodločen izid. [Sla nedavnem državnem prvenstvu sta si Cvitan in Draško delila 1-2. mesto zato je dvoboj odločal o na- stopu na svetovnem mladinskem Šahovskem prvenstvu. Prvi dan se je partija končala z remijem, medtem ko je Cvitanu uspelo v drugi z črnimi figurami zmagati. Tako je tretja partija bila odločilna, vendar sta v 52. potezi remizirala. Rezultat ter proglasil zmagovalca ter potnika na sveto- vno prvenstvo. Vsa pozornost pa je veljala žen- skemu dvoboju.v katerem pa Ta- floo-, v.^l••7ofie' članica MIP Ptuj ni imela športne sreče, čeprav je bila zelo blizu, uspeha. Tekmoval- ki sta se borili za naslov ženskega šahovskega mojstra. Mojstrski kandidatki Viiiirpva in Vaupotiče- va sta prvo partijo remizirali, v drugi pa je Vaupotičeva razveselila številne ljubitelje šaha saj je po prekinitvi zmagala. Usodna je bila tretja partija kjer je s črnimi figu- rami Vaupotičeva dosegla do- bljeno pozicijo ter z napačnim nadaljevanje zgubila kvaliteto in partijo. Tudi zadnja partija ni pri- nesla zažcijenega, saj je Vujičeva z remijem željeno o.svojila. Ob otvoritvi so prisotne pozdra- vili ^K MIP Ptuj Milan Kneževič, podpredsednik SO Ptuj Mitja dr. Mitja Mrgole ter predsednik Šahovske zveze Slovenije Ljuban Jakše. Organizator je tako tekmo- valcem kot sekundantom ob koncu podelil v spomin monografija Ptu- ja, simbol ptujskega polja kurenta in brošuro 40 let šaha v Ptuju. anc Med partijo — levo Vaupotič, desno Vujič (^^oto I. Ciani) Drava-Rogaška 55:40 (22:26) V prvem polčasu igra domačink ni navdušila številnih gledalcev, v nadaljevanju pa so Dravašice zaigrale bolj zbrano, zlasti v igri pod košem. Vse do26. minute so vodile gostje, nato pa so domačinke povedle. Vodstva niso izpustile ter zasluženo zmagale. Pri tem velja omeniti nezgrešljivo Pajenkovo. Pred 150 gledalci sta tekmo dobro vodila Vahen iz Ruš in Trobiš iz Celja. Za Dravo so bile uspešne: Sirec in Pajenk po 12, Vogrinec II, Dobrijevič 10, Kukovec8, Petrovič in Horvat po 1 koš; Roeaška:Cuež 12. Virant 10. Pešič, Goričan po 6. Dahgubič in Oblak po 5. Kamenšak 4 in Lorger 2 koša. anc Novaku republiški naslov Ptujski boksarji so po dolgem času znova stopili v ring. V Mari- boru so se namreč štirje njihovi tekmovalci udeležili republiškega prvenstva, ki je bilo, kot že leta nazaj, okrnjeno, saj so nastopili le boksarji iz Celja, Maribora, Lju- bljane in Ptuja. No, napredek je le, saj na prejšnjem prvenstvu ni bilo tekmovalcev iz Ljubljane in Celja. Za boksarsko sekcijo TVD Parti- zan Ptuj so nastopili Novak v težki, Matjašič v poisrednji in Brumen v .srednji članski kategoriji ter Zelenko v mladinski velterski kategoriji. Po pričakovanju jc To- ne Novak brez posebnih težav osvojil republiški na.slov, Zelenko je drugi, Matjašič in Brumen pa sta o,svojila tretji mesti. Ptujčani se bodo sedaj zavzeto z vsakodnevno vadbo pripravljali za nastop na reviji slovenskega bok- sa, ki bo 14. decembra v Celju. Po Novem letu pa bodo pričeli s tečaji za začetnike (pridobili so tri in- štruktorje) ter z resno vadbo član- ske ekipe. V prihodnji sezoni na- merava namreč Boksarska zveza Slovenije organizirati republiško ligo. I. k. Pred kratkim smo poročali o tem, da so se za karateiste že pričeli redni treningi, da so tudi». mnogi na novo stopili na pot karateistov, skratka, da so pričeli z delom tako že preiz- kušeni karateisti kot tudi tisti, ki se bodo to sezono prvič učili lega športa, ki izhaja iz daljnje Japonske. FVvo srečanje karateistov. ki so se ga udeležili tudi znani karateisti Ptuja je bilo v Celj u. kjer se je pravzaprav nadaljevalo tekmovanje za rang listo SFRJ v full contact sistemu. Zanimivo je, da je srečanju prisostvovalo nekaj nad 500 gledalcev. Tekmovanje seje pričelo seveda v najlažji — muha kategoriji, v kateri nastopa Ptujčan Vladimir Sitar, ki seje pomeril z Berišem iz Zagreba. Sitar je Berišo že v drugi rundi z močnim udarcem poslal na tla. S tem je bilo borbe konec, Sitar pa je dobil dve kazenski točki. Naslednji dan je bilo tekmovanje v Zaboku. Nastopiloje okrog 50 tekmovalcev, od tega šest članov Budokai karate kluba Ptuj. ki so tek- movali v senii contact karate sistemu. Prvi j'e ponovno nastopil Sitar iz Ptuja, ki seje pomeril aJakšičem iz Imotskega. Že v prvem dvoboju je Sitar presekal nasprotniku arkado, zato je bil diskvalificiran. Rang lista po 4. kolu paje sle- deča: prvi Misimovič iz Bosanske Gradiške. drugi Sitar iz Ptuja. V pero kategoriji je Gorazd Stumberger iz Ptuja v finalnem dvoboju premagal Galiča iz Imotskega z rezultatom 12:10 in zasedel prvo mesto. Takoje sedaj drugi na rang listi in se kot kaže razvija v vrhunskega športnika-karateista v svoji kategoriji. V lahki kategoriji je Kranjc iz Ptuja izgubil dvoboj zodličnim .Spilsakom iz Celja. V srednji kategorijije KnupležizPtujadvobojzBakičem iz Zagreba izgubil, vendar je nato zaradi di.s- kvalifikaciic le tcea nrišel \ Dolilnale ter izgubil s Spilsakom. Tudi v srednji kategoriji sta oba predstavnika Ptuja Pongračič in Cerimovič dvoboje izgubila že v prvih rundah. Cerimovič je na rang listi četni. V ostalih kategorijah pa Ptujčani nimajo svojih predstavnikov. Kot smo zvedeli, bo zadnji turnir 20. decembra v Imotskcm. Ob zakJj učku pa naj omenimo, daje v .soboto 22. novembra Vladimir Sitar nastopil v full contatct karateju za rcprezctnanco.Jugoslavije v Milanu (Italija) Franjo Hovnik Med najbolj popularne .športe v ptujski občini prav gotovo sodi nogomet. O tem nam ,,govore" Številni dokazi, kot so nastopanje ''^luminija v drugi zvezni nogo- metni ligi in v vseh rangih tekmo- vanje v Sloveniji,.- ter nastopanje Drave v republiški ligi in v raznih rangih tekmovanja. Selekcijski sistem tekmovanja v naši republiki je prinesel številne spremembe, ki so nam bolj ali * manj znane, z vsemi svojimi pozitivnimi in negativnimi stvarmi. Z izpadom ptujske Drave iz slovenske nogometne lige se je v območni nogometni ligi pojavil problem nastopanja obeh ekip v istem rangu. Ker vsak zase nista imeli pogojev, je ostala edina reši- tev, da se moči združijo. Tako se je tudi zgodilo. Namesto Alumi- nija in Drave smo dobili selekcijo z imenom Ptuj, ki ne predstavlja samo dveh republiških ligašev. Aluminija in Dravo, marveč celotno ptujsko občino. Kako združiti moči iz obeh taborov? Igralci enega in drugega moštva so bili navajeni vsak na svoj sistem treniranja in discipline v igri. Kako sedaj združiti moči, komu postaviti to veliko in zahtev- no nalogo? Odločitev je padla na trenerja Aluminija, Iva Krnjiča, ki ga ni potrebno podrobneje predstavljati, saj večina se .še spo- mni lepih zadetkov, ki jih je zabi- jal za moštvo Aluminija in kasneje Drave. V republiški ligi pa je bil tudi najboljši strelec. Pogovor pa je seveda nanesel o selekciji Ptuj in o stvareh okrog nje. ..Zaradi negotovosti pred prven- stvom in same združitve smo s pripravami pričeli zelo pozno. Ostali smo brez bazičnih priprav. to pa smo nadoknadili z dobro faktično in predvsem disciplinirano 'Src še posebej v prvi četrtini Pf^venstva. Povedati moram, da so ^^ igralci dokaj dobro vklopili v Celoto, čeprav so igrali v dveh •"^zličnih sredinah z razJičnimi ^elov'nimi navadami. Igralci so ^'o redno prihajali na treninge, se je na koncu poznalo tudi v igri, saj smo po skoraj polovici tekmovanja na prvem mestu." To je povedal na začetku pogovora trener selekcije Ptuja Ivo Krnjič. Redni obiskovalci tekem ptujske sclekcije vedo povedati, da ne igrate najlepše oz. dobro? ,,lgro smo prilagodili kadru, ki ga trenutno imamo na razpolago. Res je, da v tem trenutku naša igra ni lepa za oko, ampak je podre- jena rezultatu. Smatram,, da ptuj- sko območje z bogato nogometno tradicijo in velikim številom klu- bov v rekreacijskih ligah in velikim številom simpatizerjev mora imeti stalnega predstavnika v enotni slovenski nogometni ligi. Zato, smo podredili igro tudi rezultatu. Razpored na razpredelnici pač pove, da smo štiri točke pred zasledovalci, moštvom maribor- skega Kovinarja, ki ima na voljo velik izbor igralcev, urejene razmere v klubu in nenazadnje tudi profesionalnega trenerja, ki lahko iz velikega števila dokaj kvalitetnih igralcev izbere zares naboljše." Kolikor mi je znano, nekaj ključnih igralcev selekcije Ptuja dela v izmenah, kako je s treniran- jem in uigravanjem moštva? ,,S tem, ko nekateri ključni igralci delajo v dopoldanski ali popoldanski izmeni prihaja do tega, da nimamo priložnosti, da bi ekipo uigravali. Zaradi tega je otcžkočeno delo na tehničnem in taktičnem področju. Kje pa trenirate? ,,Treniramo in igramo v Ptuju in v Kidričevem izmenično. Seveda pa .>0 n< '