V Hublifini, lf. aprila 1936 Podrobnosti o zavzetju Desije - Abesinci zavračajo italijanske predloge Abesinski prestolonaslednik se uda Desije, 17. aprila, o. V merodajnih abesinskih krogih vlada velika zaskrbljenost zaradi' prestolonaslednika Aslanosena. Prestolonaslednik je navadno prebival v Desije, ker jc bil guverner on-riotne pokrajine. Malo pred prihodom Italijanov pa jc v spremstvu lisoč mož zapustil mesto in odSel • v neznano smer. Ko so Italijani dospeli ▼ Desije, ni nihče vedel povedati, kam je prestolonaslednik odšel. Italijanske čete so sprejeli zdravniki francoske bolnišnice, ki so izjavili, da se v bolnišnici nahaja veliko Število abesinskih ranjencev k bitke pri jezeru Ašangi. Iz Asraarc poroča Havasov dopisnik, da jc abesinski prestolonaslednik s svojimi četami odšel proti Harrarju in da se bo v najkrajšem času javil italijanskim vojaškim oblastem ter se jim vdal. Ta vest uradno Se ni potrjena, gotovo pa je, da bi tak korak odločilno vplival na dogodke v Abcsiniji in da bi Italijanom mnogo koristil. Kako je padlo Desije Kirn, 17. aprila. AA. (Stefani.) Agencija Stefani priobčuje komunike št. 186: Maršal Badoglio pfcrdča: Desije je včeraj zavzel eritrejski armadni ki je pod poveljstvom generala Birollia zapustil Kvoram 9. aprila in izvršil « poletom in odločnostjo, vredno slavnih tradicij eritrejskih čet, mati dolg več ko 200 km, v komaj 6 dneh. Armadni zbor so odlično oskrbovale letalske eskadrilje. Včeraj so prispela v Desije tudi naša prva letala. Na somalijskem bojišču sc vrše gibanja prednjih čet. Rim, 16. aprila. AA. Ha vas poroča tele podrobnosti o vhodu italijanskih čet v Desije: Mesto je bilo popolnoma prazno. Municijska poslopja so popolnoma uničena. Hkratu z italijanskimi četami so prispela v Desije tudi tri letala. .N«, čelu svojih čet je bil general Pirzio iBirolli. Trije francoski zdravniki, zaposleni v bolnišnici Rdečega križa, kjer so zdravili številne abesinske ranjence, in pa katoliški redovniki lazaristi, so se prijavili italijanskim oblastvom. Te so jih prašile, naj nadaljujejo svoje človekoljubno delo. Italijanske oblasti so jim izročile potrebna zdravila. Prebivalci so se začeli nato po malem vračati v mesto. Italijanske oblasti so jim delile živež Prebivalci pripovedujejo, da je abesinski prestolonaslednik zapustil Desije v zadnjem hipu. Italijanska prednja straža iijavlja, da je naletela na skupino bojevnikov iz galskega plemena, ki zasledujejo neguševe čete. Povsod leže trupla cesarske garde. Trupla so pohabljena z noži. To jc dokaz za sovražno razpoloženje domačinov proti samemu negušu. Italijanski novinarji trde, da je ccsta iz Dcsija v Addis Abebo v prav dobrem stanju, in da bodo mogli zato motorizirani oddelki prevoziti to razdaljo Se prej ko v treh dneh. Desije, 17. aprila. AA. (Stefani.) Prebivalstvo teh krajev sc oglaša pri italijanskih oblastvih v čedalje večjem številu in izraža svojo zvestobo. Prebivalci so sc kmalu sprijaznili z italijanskimi askarci. Čudijo sc poštenemu in pravilnemu ravnanju italijanske vojske, ker jim jc abesinski cesar s svojimi rasi pripovedoval, da Italijani vse uničijo in vse pokradejo. Prebivalstvo sc močno čudi, da dele italijanske čete ne le hrano, temveč, da skrbc tudi za bolne ljudi in da dajejo vsem potrebna zdravila. Vrhu tega plačujejo italijanske čete vse, kar dobe od ljudi, takoj v gotovini. Ženeva, 17. aprila, o. Abesinska dclegacija jc sporočila predsedniku Sveta Zveze narodov, da ne more sprejeti italijanskih pogojev za začasni mir. Italijani zahtevajo, da sc morajo takoj pričeti ‘pogajanja za premirje :hče tretji. Abesinci pa vse te italijanske pogoje zavračajo v posebni noti, češ, da bi sprejetje teh pogojev ustvarilo nevarno oporo za bodoče za vse države, ki napadejo koga drugega. Abesinija zahteva,1 da sc mirovna pogajanja začno na podlagi pakta Zve-zfe narodov. i Naprej na Adis Abebo London, 17. aprila. AA. Reuter poroča: Potem, lto so askarske in metropolitanske čete prišle v Desije, pripravljajo motorizirani oddelki nadaljnji pohod proti Addis Abebi, po cesarski cesti, nad katero je italijansko letalstvo izvršilo že več opazovalnih poletov. Po nekoliko dnevih prekinitve zvez z abesinskim cesarjem, je bila včeraj ponovno vzpostavljena zveza z Reuterjevim dopisnikom v Addis Abebi. Zmede med Abesinci Ne ve se, kje se sedaj nahaja cesar, verjetno pa je, da se je po bitki pri jezeru Ašangi umaknil proti jugozapadu, Abesinci trdijo, da so na oga-denski fronti zmagali. Z ogadenske fonte prihajajo poročila, da so v teku velike bitke, verjetno pa jc, da gre samo za spopade predhodnic. Nobenih vesti ni o potovanju abesinskega prestolonaslednika Asfansena, ki je zapustil Desije pred prihodom italijanskih čet. Nekoliko poprej je prestolonaslednik ušel veliki nevarnosti, ki mu je grozila v Desije. Okoli 18.000 bojevnikov iz plemena Valos je bilo nezadovoljnih s poveljnikom, ki jim ga je imenoval cesar, in zbrali so se v bližini De-sija in postavili strojnice za slučaj, če bi bili na- padeni. En del Valosov je začel ropati Desije in terorižifati prebivalstvo. Cesar je odredil, da morajo takoj poloviti-poglavarje pleniena Valos inj da ffe razpuste njihovi oddelki. Prestolonaslednik, je na podlagi tega ponudil Valosom alternativo: i ali se naj vrnejo domov ali pa naj gredo nazaj f na fronto pod vodstvom poveljnikov, ki si jih b^do sami izbrali. Prestolonaslednik je nato povabil j na banket 30 starešin plemena in ko so ponoči poglavarji pijani po orgijah zaspali, so cesarjevi gardisti okovali trojico glavnih voditeljev Valosov, od katerih je eden sorodnik pokojnega cesarja Lidj Jasuja, in jih z letalom odpeljali v Addis Abebo. Njihova usoda je neznana. j , » ' Dopisnik iz Addis Abebe poroča, da so abesinske patrole ponoči napadle neko italijansko :o lono in Italijane pognale v beg. V uradnem a sinskem poročilu se trdi, da je bilo ob tej pri ubitih 321 belih vojakov in častnikov in da t so Abesinci ujeli šest oklopnih avtomobilov, polnih municije, in avtomobil z znaki nekega italijanskega generala. Na abesinski strani je padlo 27 vojakov. Borba se je vodila severno od Negelija, kjerjso Italijan poskušali izvršiti napad nenadoma z mobilno kolono. j >e- iki V Ženevi ne ve nihče izhoda Ženeva, 17. aprila. AA. NDB poroča: V uradnem poročilu o včerajšnji seji odbora trinajstorice se ugotavlja, da je odbor sprejel na znanje poročilo predsednika o njegovih razgovorih z italijansko in abesinsko delegacijo in da je smatral za potrebno, da predsednik in tajnik DN obvestita abesinsko delegacijo o razgovorih, ki so se vodili včeraj popoldne z italijansko delegacijo. Ti razgovori so se nanašali na spremembo italijanskih predlogov po predlogih Paula Boncourja. Abesinski zastopnik pri DN je odločno odbil ta načrt, ki mu je bil dostavljen in je storil to s posebno noto, v kateri pravi, da se ta načrt ne more privesti v sklad z načeli pakta DN. Odbor trinajstorice veruje, da lahko računa na to, da bo italijanska vlada spremenila svoje predloge o sodelovanju organov DN pri pogajanjih v tem smislu, da se bodo pogajanja vendarle vodila v okviru DN. Razen tega pa se bo na današnji seji ponovno razpravljalo o uporabi strupenih plinov od strani italijanskih čet. Popolnoma negotovo je, kakšne sklepe bo sprejel odbor trinajstorice z ozirom na današnji resni položaj. Kaj mislijo Italijani Rim, 17. aprila. AA. Havas poroča: Tukajšnji krogi stalno podčrtavajo, da se mir v Afriki lahko upostavi samo z direktnim sporazumom med Italijo in Abesinijo. Nekateri listi pišejo, da mora DN sprejeti »italijansko stvarnost«, če hoče rešiti svoj prestiž. Politični krogi podčrtavajo, da bo iz diplomatskih razlogov maršal Badoglio najbrž pozvan, da ne vkoraka takoj v Addis Abebo. Italija pa pripravlja gotove korake, ki naj dovolijo DN, da najde formulo, ki bi omogočila, da sc nadaljujejo razgovori. Vendar pa je te glasove treba sprejeti z veliko rezervo. Če je Italija še naklonjena, da sodeluje z DN, potem se ta naklonjenost ne sme smatrati kot želja, da bi se nadaljevali razgovori z Anglijo. Pogajanja z Londonom so za nekaj dni ustavila prodiranja v Gondarju. Toda ta pogajanja so se razbila. Zato so dobile italijanske čete nalog, da simbolično zasedejo obale jezera Tana in da dado vrhu, ki dominira nad jezerom, ime Mussolini. Vsekakor izgleda, da baron Aloisi nima pooblastila, da bi v imenu Italije v Ženevi sklenil premirje. Zadnja rešitev Ženeva, 17. aprila. AA. Renter poroča: Odbor trinajstorice, ki se bo sestal danes ob 16. uri, je sklenil, da bo kot zadnji izhod danes dostavil abesinski delegaciji italijanske predloge, ki bodo nekoliko spremenjeni. Po teh spremenjenih predlogih bi imelo DN svojega posebnega opazovalca pri mirovnih pogajanjih. Vendar pa se smatra kot popolnoma gotovo, da bo abesinska delegacija odklonila italijanske predloge. Ženeva, 17. aprila. A A. Havas poroča: Razne delegacije raznih držav snoči niso krile svojih misli, da je položaj zelo napet in da je nasprotje med obema strankama zelo veliko. Uradni francoski krogi še zmeraj verujejo, da nismo pred prelomom in npajo, da bo francosko posredovanje imelo nek uspeh. Angleški krogi so snoči izjavljali nasprotno mišljenje in poudarjali, da je treba začeti izvajati uspešnejše sankcije in da se tudi v nobenem slučaju ne smejo ustaviti sankcije. Ti krogi tudi poudarjajo, da se bo odbor trinajstorice moral že danes izjaviti o tem, če je njegovo posredovalno delo uspelo ali ne, Uspešen konec vojaških razgovorov v Londonu Glavno angleško orožje: blokada Nemčije London, 17. aprila, b. Sinoči so se končali razgovori med predstavniki francoskega, angleškega in belgijskega generalnega štaba. Po uradnih vesteh so se razgovori med vojaškimi predstavniki vseh treh držav končali z zadovoljivim uspehom. Francoska in Belgijska delegacija bosta odpotovali ir Londona v soboto. Proučevali so, kakšne možnosti za obrambo fn za protinapad ijudi v primeru nemškega naskoka na Francijo ali Belgijo angleška vojska ter so ugotovili, da je glavna angleška sila v lovskih bombnih letalih in v pomorski blokadi Nemčije po angleškem brodovju in letalstvu. Angleški generalni štab je pristal, kakor poročajo Francoza, na vse francoske i* belgijske predloge za primer nemškega napada. Anglija pristane na utrditev Dardanel London, 17- aprila, o. Angleška vlada je poslala v Ankaro odgovor na turško vlogo glede revizije določb o morskih ožinah ter o ponovni utrditvi Dardanelskega preliva. Angleška vlada odobrava, da je Turčija ubrala v tem vprašanju pravo pot in predložila svoje zahteve z utemeljitvijo svetu Zveze narodov. Angleška vlada nima nič proti temu, da sc razgovori o tem vprašanju začno v Ženevi med Turčijo in med državami, katerim sc ponovna utrditev Dardanel tiče. Anglija bo predložila turško vlogo še v proučevanje svojim do-minionom, potem pa bo dala končni odgovor. Iz vsega angleškega pisanja pa je razvidno, da Anglija v načelu ne nasprotuje temu, da bi Turčija zopet oborožila Dardanelsko ožino, kar ji je bilo po mirovnih pogodbah prepovedano. Ta oborožitev je bila naperjena predvsem proti Italiji, vsaj tako mislijo Angleži, ker se boje tako Turki, kakor Angleži vse močnejšega italijanskega gospodarskega in političnega prodiranja v obalnih deželah Male Azije. Turška zahteva se bo obravnavala najbrž že na majskem zasedanju sveta Zveze narodov. Amerika se zbira Washington, 17. aprila. AA. (Stefani.) Tu so sr sestali pod predsedstvom zunanjega ministra Hulla zastopniki 21 ameriških držav, da se poraz-govore o dnevnem redu konference v Buenos Airesu. Izbrali so tričlanski odbor, ki naj o tem poroča na sestanku dne 2. maja. Krvava Španija Zakleta legija je naslov našemu novemu podlistku, ki ga pričnemo priobčevati prihodnji teden. To ni roman * navadnem smislu besede, marveč jc verno in nič olepšano poročilo o strahovitem življenju v francoski tujski legiji. Francoska tujska legija je posebna edinica francoske vojske, katero sestavljajo pripadniki vseh evropskih in izven evropskih narodov, Vanjo se zatekajo ljudje, ki jih je življenje zlomilo, razočaranci, nesrečniki, pobegli zločinci, pustolovci. Vsi se morajo pri vstopu v legijo zavezati, da bodo prenašali vso strogost in vso disciplino ter vse napore, dokler jim ne poteče rok, za katerega so se vdinjali, kakor sužnji francoskemu vojaškemu poveljstvu. Tujsko legijo so Francozi od ustanovitve dalje pa do danes uporabljali za najtežje in najnevarnejše naloge v kolonijah. Tujska legija se je leta in leta morala boriti proti divjim Berberom v Marokanskih planinah in v Sahari. Tujska legija je morala krotiti Druze v velikih stajah na Libanonu. Tujska legija je morala dušiti upore v Zadnji Indiji, tujsko legijo je francosko armadno vodstvo pošiljalo v najbolj divje in na najbolj nevarne kraje velike francoske države. Veliko romanov bolj ali manj izmišljenih in fantastičnih je napisanih o življenju in o strahotah službe v tujski legiji. Zakleta legija pa je prvo resnično i« doživljeno delo, ki ga je napisal Amerikance, ki je sam služil pred nekaj leti v tej strašni četi, sam doživel strahote upora Druzov v Siriji, v Damasku in na Libanonu. Sam e v obupu pobegnil in bil obsojen kot ubežnik na dolgoletno trdnjavsko ječo. Njegov popis življenja v Zakleti legiji je živ in pretresljiv in napet, kakor more biti napeta samo resničnost. Zadnja leta se je v stiski zateklo tudi veliko naših rojakov Slovencev v tujsko legijo. Življenje legionarjev, ki ga bomo brali v našem novem podlistku, nam bo govorilo o strašnem življenju, kakršnega so deležni križem vsega sveta tudi naši ljudje. Madrid, 17. aprila. AA. (DNB) Spopadi pri pogrebu poročnika meščanske garde de los Reyesa so bili mnogo resnešji, kakor pravijo prvotna poročila. Prišlo je do splošnega streljanja. Končfho število žrtev še ni znano. Spopad je nastal v trenutku, ko je pogrebni sprevod prišel do pokopališča. Iz množice so začeli iznenada streljati na meščanske gardiste' ▼ pogrebnem sprevodu. Ti krvavi dogodki so povzročili strašno razburjenje v parlamentu. Sevilja, 17. aprila. AA. Havas poroča: Tukaj je bil ubit predsednik sodišča Aisa Guvir. Ubijalec je znani anarhist, član iberske anarhistične zveze. Policijski stražnik, ki jc spremljal predsednika sodišča, je streljal na ubijalca, in ga je smrtno ranil. Barcelona, 17. aprila. AA. Havas poroča iz Pampelune: Dosežen je bil sporazum med delodajalci in dclavci in je prenehala generalna stavka ki je vladala v Pampeluni. Madrid, 17. aprila. AA. Havas poroča: Prenehala jc stavka šoferjev avtotaksijev. Toledo, 17. aprila. AA. Havas poroča: V Guas-kasu je prišlo do hudega spopada med levičarji in pristaši zmernih strank. Ena oseba je ubita, ranje nih je 10 oseb. Abesinsko posojilo pripravljeno London, 17. aprila. AA. (ilavas) V krogih Cy-tyja trdijo, da bo v kratkem izdano abesinsko posojilo v višini pol milijona funtov. Izdano bo, kakor hitro bo izvršilni odbor, ki si je nadel nalogo podpirati Abesinijo, pokazal pripravljenost, da sprejme pokroviteljstvo nad tem posojilom. ( Diskvalifikacija radi Planice Berlin. 17. aprila. AA. (DNB) Švicarska smučarska zveza je diskvalificirala šampijona v skok« Lasseurja in Leubo za leto dni, ker sta se vzlic strogi prepovedi udeležila smučarskih tekem v Planici. Bes * Hudičevih otokov Pariz, 17. aprila. AA. Petim kaznjcncem Iz kazenske kolonije na francoski Guyani se je posrečilo zbežati v majhnem čolnu in se rešiti do obrežja angleškega otoka Trinidada. V zvezi s tem poroča »Petit Journal«, da so angleška obla-stva dala tem kaznjencem na razpolago majhno jadrnico in jih oskrbela s potrebno hrano in pitno vodo, nato jih pa poslala na morje. Od takrat se o njih nič več ne sliši. Denar iz morja Stockholm. 17. aprila. AA. (delani.) V bližini Bergena so povlekli iz morja poštno vrečo % velikim i vsotami denarja. Gre za staro rusko pošilja-tev izza svetovne vojne. Mislijo, da je vreča s parnika, ki se je med vojno potopil. Letalo je zadelo v goro Turin, 17. aprila. AA. (Stefani.) Potniško letalo na progi Rim—Milan—Turin je pri Chiavassu zaradi goste megle zadelo ob vrh nekega hriba. 7 oseb se je ubilo, od tega 4 potniki, 3 so bili piloti. Papežev zastopnik bo posredoval za mir l^ondon, 17. aprila. AA. (Havas.) Današnji >Daily Telegraph« poroča iz Rima, da je papežev nuncij v Švici megr. Bernardini, ki je bil te cini v Rimu in ki ga je pri tej priliki sveti oče sprejel v avdijenci, zopet odpotoval v Bern. Topot pa se vrne s posebnimi navodili za čimprejšnjo ureditev italijansko-abesinskega spora in bo v tem smislu stopil v stike s predstavniki ZN. Naši časnikarji v Varšavi Varšava, 17. aprila. AA. Včeraj dopoldne So prispeli v Varšavo jugoslovanski časnikarji. Najprej so obiskali vodjo presbiroja pri zunanjem ministrstvu, nato pa so obiskali osrednji zavod za telesno vzgojo. Nato je priredil kosilo predsednik poljskega časnikarskega združenja. Popoldne bo prirejen sprejem v prostorih jugoslovanskega poslaništva. Francoski bojevniki v Rimu Rim, 17. aprila. AA. (Stefani) Po sprejemu v Kvirinalu so francoski rezervni častniki odšli v Vatikano, kjer jih je sprejel papež. Sprejel jih je v avdijenci v zasebni knjižnici in jih blagoslovil, Nato so gosti odšli na Beneški trg, potem so sc pa poklonili neznanemu junaku. Mnogoštevilno občinstvo jim jc prirejalo tople manifestacije. Pred spomenikom jih je sprejel predsednik invalidskega združenja Delacroix, zraven njega je bil pa general Garibaldi. Fašistična mladinska godba jc za-svirala marseljczo, nato pa italijansko himno. Francoski gosti so položili na grob italijanskega neznanega junaka velik venec in so posvetili pogojnikom minuto molka. Nato so odšli na kapitol in položili drugi vcnec na spomenik žrtvam fašistične rcvolucii«. V fotografiranju je Ljubljana med prvimi na svelu Ljubljana, 17. aprila. Malokatera športna, trgovska ali druga panoga je v Ljubljani tako razvita, da bi se mogla postaviti pred svetom. Edino fotografska panoga je pri nas taka, da se more nc fiamo primerjati z evropskimi mesti, ki imajo fotografijo kvantitativno in kvalitativno" najbolj razvito, marveč zavzema Ljubljana v tem oziru sploh prvo mesto v Evropi. Ljubljana pred Monakotrim Nemška mesta slovijo, da imajo najbolj razvito fotoamaterstvo in profesionalno fotografstvo. Med nemškimi mesti prednjači Monakovo. Strokovnjaki, posebno pa potniki svetovnih tvrdk, ki potujejo po vsej Evropi, pa trdijo, da je Ljubljana daleč nad Monakovim in to, kar se tiče števila foto-kamer, kaor tudi kar se tiče kvalitete fotografij. — Vse to velja seveda !e sorazmerno s številom prebivalstva. Računa se, da ima Ljubljana 7—8 tisoč fotokamer. S lem ni rečeno, da je toliko tudi fotoamaterjev, ker imajo nekateri amaterji in poklicni fotografi po 4—5 aparatov Zato je treba odbiti od števila aparatov najmanj eno petino, da dobimo število fotoamaterjev in fotografov. Poznavalci razmer računajo, da je stalno v obratu v Ljubljani najmanj 3000 fotoaparatov. Vsi aparati namreč niso nikdar v obratu. Marsikdo ima aparat, pa se je bqdisi naveličal fotografiranja, bodisi da nima časa ali pa mu premoženjske razmere ne dopuščajo, da bi sc udejstvoval pri fotografiranju. Odlična organizacija v vsej Sloveniji Z organizacijo, kakor je v fotografskem oziru izvedena v Sloveniji,, sc morejo pobahati le naj-kulturnejše države. Ne samo v večjih mestih, kakor v Ljubljani, Mariboru, Celju, marveč v navadnih podeželskih centrih imamo foto-klube, ki nadkri-Ijujejo marsikaterega mestnega v drugih državah. Tako so fotoklubi v Litiji, Hrastniku, Novem mestu, Trbovljah itd. naravnost na zavidljivem položaju, ki organiziralo fotorazstave, kakršne si more privoščiti le res dobro organiziran klub. Ostale pokrajine naše države se v?SJovenijo_ v tem oziru sploh ne morejo primerjati. Zagrebški Fotoklub je v zadnjem času vložil neverjetno mnogo naporov, da bi organiziral v fotoklube tudi nekatere podeželske centre. Ostalo je le pri trudu, ki je rodil sorazmerno minimalen uspeh. Sam Fotoklub v Zagrebu pa uspeva odlično, a je to obenem edini klub na Hrvatskem, ki more res pokazati kake uspehe. Narava pospešuje slovensko fotoamaterstvo Marsikdo se je že spraševal, zakaj je baš v Sloveniji fotografija tako razvita. Poznavalci razmer pa vedo: Slovenija je sama po sebi posebnost, ki jo je narava obdarila s takimi krasotami, da ni tu- rista, nc izletnika in ne športnika ter slučajnega potnika, ki ob pogledu na slovenske naravne krasote ne bi zaželel nastaviti fotografski aparat in vzeti s seboj iz kraja trajen spomin. Fotografija pa bi bila zlasti kvantitativno še neprimerno bolj razvita, če bi bi! življenjski standard našega intelektualca na oni višini, kakor je n. pr. v Nemčiji ali kaki drugi industrijski državi. Tako pa je ravno pomanjkanje denarnih sredstev v prvi vrsti vzrok, da pri nas nimamo še enkrat toliko fotoaparatov, kakor jih je, dasi jih imamo proporcijelno s številom prebivalstva največ v Evropi in najbrž sploh na svetu. Jugoslavija najprivlačnejša država za fotografiranje Splošno se smatra, da ima Jugoslavija najbolj zavidljiv položaj, kar se tiče fotoprodukcij. Iz vsega sveta prihajajo k nam fotoamaterji in poklicni fotografi, ki iščejo tukaj motive za svoje kamere. Jugoslavija je obrnila to pozornost na sebe s svojimi raznovrstnimi motivi, ki jih pač nima nobena druga država v Evropi in najbrž tudi ne na svetu: imamo vse vrste športov od lahkoatlcta in smučarja do pomorskega ribiča, tunolovca in jadralca, imamo naravo, kakršne nvora biti vesel vsak najbolj razvajen letoviščar: od visokih alpskih terenov do divnih obmorskih krajev ter svojevrstnega vojvodinskega nižavja. V teh krrfih najde izletnik za svojo folokamero vsak motiv, ki ga narava sploh more nuditi. So pa v naši država tudi edinstveni običaji, ki jih ne more fotoamater srečati nikjer drugje na svetu. Kdo ne bi hotel n. pr. vloviti na ploščo svojevrstne prizore ob slavi hokejske mornarice, dalje sinke alke, »crnački ples inoreška« s Korčule, dalje prizore ob proslavi svetega Vlada v Dubrovniku, ali n. pr. bosanski ramazan. Koga ne bi zanimala sarajavslta čaršija pred bajramom, da ne govorimo o krasnih narodnih nošah in sploSno narodnih običajih. Jugoslavija ima vse možnosti, ki jih more iskati najbolj razvajen fotoamater in to v geografskem, etnografskem in antropološkem oziru. V geografskem oziru imamo, kakor že rečeno, vse tri naravne tipe: Alpe, morje in nižavje. V etnografskem oziru imamo tako folkloro, da mora zadovoljiti vsakogar .Posebno Bosna je nekak center zanimanja vsega kulturnega sveta. To posebno radi tega, ker so tu še ostanki staroosmanskih običajev. Najbolj pa so privlačne narodne noše v vseh krajih naše države To je najbolje dokazal tudi ljubljanski velesejem, kamor je prišlo največ inozemcev menda ravno radi narodnih noš. V antropološkem oziru imamo najzanimivejše tipe: čokat tip alpskega človeka, kršno postavo Črnogorca, poseben tip dalmatinskega ribiča, južnjaški značaj Srbijanca, nadvse zanimivo postavo albanskega pastirja. — Skratka: v Jugoslaviji imamo prav vse, iz česar sestoji fotografija. Zato pa je tudi razumljivo, da postaja Jugoslavija najprivlačnejše ozemlje za one, ki hočejo dobiti v svoje fotokamere motive, ki jih ne najdejo sličnih nikjer drugje na svetu. Nova gimnazija na pekovskih njivah Umor na dravskem mostu Ogromno zanimanje za razpravo prot j Ferdinandu Knapiču Maribor, 17. aprila. Dne 12. februarja sc je pripetil na mariborskem dravskem mostu umor, ki jc mnogoštevilne očividcc globoko pretresel ter se je o njem potem še dolgo Jovorilo. 47 letni mesarski pomočnik Ferdinand Knapič iz Maribora je zaklal z mesarskim nožem branjevko Terezijo Konrad. Dogodek »e je odigral okrog 11 dopoldne, v času, ko se razvija na mostu najživahnejši promet. Ferdinand Knapič je prišel iz npke točilnice po Pobrežki cesti tor dohitel na mostu Terezijo Konrad, ki je hitela od Kralja Petra trga v mesto ter vodila za ro-ko svojo malo vnukinjo. Nosila je v mesto svojemu zetu kosilo. Knapič je pospešil korake ter Konradovo dohitel. Čim je prišel do nje. je, ne da bi spregovoril, potegnil iz žepa oster mesarski nož ter ga začel kar na slepo zabadati v žensko. Njegove kretnje in ves nastop je bil tako nagel, da niti očividci v neposredni bližini niso prav vedeli, kaj se dogaja. Konradova je šele potem, ko je dobila več sunkov, presunljivo zakričala in se začela opotekati. Ko je Knapič videl, da se žrtev njegovega napada seseda, je z besedami, »tu imaš ka-nalja« zagnal krvav nož v Dravo, potem pa jc mirno, kakor da se ni ničesar pripetilo, nadaljeval pot po mostu proti Glavnemu trgu. Na koncu mosta ga je prijel stražnik. Konradova je po nekaj minutah smrtnega boja izdihnila. Dobila je več smrtnih ran v prsi ter jc izkrvavela. »Baba mi je požrla erbijo in zato sem jo zaklil« je izjavil Knapič takoj po arctaciji stražniku. Njegova zasliševanja in poizvedbe preiskave so ugotovile sledečo ozadje strašnega dejanja: Mat; morilca Knapiča Ana Knapič jc bila branjevka na mariborskem trgu, ki jc pred nekaj leti opustila obrt ter je živela pri svojih otrocih, nekaj časa v Mariboru in potem pri svoji hčerki v Voits-bergu v Avstriji. Leta 1932 'se jc preselila nazaj v Maribor. Kakih prihrankov ni imela, da bi pa bilo vsaj za pogreb po njeni smrti, se je zavarovala pri Zanimive športne prireditve Maribor, 17. aprila. Jutri, v soliolo se prične v veliki dvorani pivovarne Union na Aleksandrovi cesti II. mednarodni table tenis-turnir, ki ga organizira ISSK Maribor. Sodelovali bodo na tej zanimivi prireditvi najboljši igralci srednje Evrope in Balkana. Nastop kompletne avstrijske reprezentančne ekipe, ki si je letos priborila svetovno prvenstvo, je zagotovljen. Bna-kovreden nasprotnik Avstrijcev bodo naši državni prvaki iz Ljubljane, pa tudi najboljši Zagrebčani bodo tvorili nevarne nasprotnike. Turnir bo gotovo eden najvažnejših in pafzariimivejsih, kar jih ho letos v državi. Avstrijska reprezentanca in jugoslovanski prvaki pridejo v Maribor že danes, v petek popoldne. Avstrijsko moštvo sestavljajo držav- Mova poljska Sadja v Dubrovniku Belgrad. 17. aprila tn. Tukajšnji poljski poslanik Podebioki bo jutri dopoldne odpotoval s svojo soprogo preko Peci in Cetinja v Dubrovnik, kamor bo v sredo, 22. t. m. priplula iz tržaške ladjedelnice nova poljska prekomorska ladja »Patork. Ta ladja bo oskrbovala prekomorski promet na Ljudski Samopomoči za 22.000 din. Ko po svojem povratku iz Voitsberga ni mogla več plačevati zavarovalnih obrokov, so nastali precejšnji zaostanki. Iz tega položaja jo je rešila Konradova, ki je bila tudi branjevka. Prevzela je plačevanje nadaljnjih obrokov ter se obvezala, da bo za Kna-pičevo skrbela ter plačala za njo tudi pogrebne stroške, če dobi’ po njeni smrti ona zavarovalnino. Knapičeva ji je res potem prepustila zavarovalno polico, katero je dala prepisati na ime Konradove. Umor zaradi 3000 dinarjev Knapič. zatrjuje, da je Konradova obljubila, da bo po smrti njegove jnatere plačala njemu in njegovi sestri v Voitsbergu vsakemu po 3000 din, ko dobi izplačano zavarovalnino. To 34 jc 'njegova mati izrecno želela, ker sta sestra in on za njo po svojih mcjfeb skrbela, Konradova je lo obvezo tudi napram drugim osebam potrdila. Leta 1934 je Knapičeva mati umrla. Po njeni smrti so se začele pravde za zavarovalnino, katero pa je slednjič sodišče priznalo Konradovi. Knapič jo je potem opetovano terjal za svojih 3000 din, katere mu je izgovorila mati, ni jih pa dobil. Dasi ni živel v pomanjkanju, ker je imel satlno delo v klavnici, ga je vendar peklo, ker ni dobil denarja, do katerega je imel po svojem mnenju pravico. Konradova in njen brat sta mu na številna moledovanja dala 220 din, ostalega pa ni dobil. Zaradi tega je začel kovali naklepe maščevanja. Večkrat se je izrazil napram svojim znancem, da bo Konradovo gladko ubil, ako mu nc bo dala, kar zahteva. Za današnjo razpravo ki se vrši pred velikim senatom, vlada v Mariboru izredno zanimanje zlasti med številnimi'znanci obtoženega Knapiča in pa pokojne Konradove. Veliko razpravno dvorano jc občinstvo docela napolnilo Razpravo vodi vss. dr. Tombak, prised-niki pa so vss. Lenart, Zemljič, dr. Kotnik in Kolšek. Obtožbo zastopa državni pravdnik Sever. Ob času poročila razprava še traja. ni reprezentanti Bergman, Goebel, Hartinger in Morgenrot, od naših igralcev pa omenjamo državnega prvaka Marinka, bivšega prvaka Heksnerja in mladega Senekoviča. Danes, v petek zvečer se vrši ob pol devetih v veliki unionski dvorani ekshibicijski nastop, pri katerem sodelujejo najboljši Dunajčani in naši prvaki Marinko, Ileksner in Senekovič. Prav zanimivo bo v nedeljo tudi na nogometnem polju. V predzadnji prvenstveni rundi s.e srečata na igrišču Železničarja ob Tržaški cesti SK Železničar in SK Alletik iz Celja. Za Celjane je ta tekma izredne važnosti, ker se lahko Atletiki Še placirajo na drugo mesto v tabeli, če jim sreča prinese zmago. progi Gdinja—Newyork. Na svojem prvem potovanju bo ta ladja odplula z naše luke Dubrovnik, kjer bo sprejela na svoj krov okrog 600 poljskih turistov, ki bodo te dni prispeli v Dubrovnik. Jz Dubrovnika bo nova ladja odpeljala turiste v Barcelono, Cassablanco, Madeiro, Lisbono in dalje v London ter končno v svojo matično luko Gdinyijo. Belgrad, 17. aprila, m. Semkaj je prispel slavni španski violinist Gaspar Cassado, ki bo priredil svoj koncert v soboto, dne 18. t. m. Kakor smo že poročali, raste za artiljerijsko ročena svojemu namenu z novim šolskim letom, vojašnico nova gimnazija, ki bo najmodernejša od Kakor kaže slika, je stavba v ogrodju gotova in vseh ljubljanskih. Dela so v zadnjem času pospe- ; začenjajo sedaj obdelovati posamezne dele. šili, tako da je verjetno, da bo nova gimnazija iz- Pojashila fin. ministrstva Belgrad, 16. aprila. AA. Radi pravilnega izvajanja § 104 točka 4 finančnega zakona za leto 1936-37 je finančno ministrstvo izdalo sledeča navodila: Po § 104 točka 4 finančnega’ zakona za 1936-37 se počenši od 1. aprila 1936 ustavlja vsak postopek za izplačilo onih pokojninskih in invalidskih pri-nadležnosli, ki so bile nepravilno izplačane do 1. aprila 1935. Zato se ho postopek za doplačilo nepravilno izplačanih pokojninskih in invalidskih prejemkov letos po 1. aprilu 1937 nadaljeval tudi naprej po obstoječih zakonskih predpisih, brez ozira na to, ali je do napačnega izplačila prišlo po krivici koristnika ali po krivici naredbodavca, pola-gača računov in ostalih uslužbencev, ki so po svojem službenem položaju doprinesli k temu, da se nepravilno izplačilo izvrši. V vseh slučajih, kjer je brezdvomno ugotovljeno, da je napačno izplačilo pokojninskih in invalidskih prejemkov izvršeno brez krivice koristnika, bo blagajna, ki je izplačala, takoj izdejstvovala pristojno odločitev o ustavitvi nadaljnjega izplačevanja, odnosno državnega zahtevka, v kolikor to zahteva vsote izlačane do 1. aprila 1935. Za izdajanje odločitve o ustavitvi nadaljnjega izplačila jc pristojen načelnik oddelka državnega računovodstva za plače glavne glavne državne blagajne, finančni ravnatelji pa za plače posameznih finančnih ravnateljstev. Odločitev o ustavitvi nadaljnjega izplačevanja mora obsegati izčrpne podatke, iz katerih sc bo jasno videlo, kako je prišlo do napačnega izplačila in s čimer se tudi ugotovi, da koristnik ni zakrivil, da je bila plača nakazana, Odločitev o tem se dostavlja splošnemu oddelku finančnega ministrstva, ki bo skrbno proučilo cel postopek in finančnemu ministru predložilo končno odločitev. Tako se bo postopalo tudi v slučajih, ko so pristojni državni organi zaradi krivde koristnika *ali pa zaradi napačnega tolmačenja in izvajanja zakona povzročili nepravilno izplačilo pokojninskih in invalidskih prejemkov in jim je kot niaterialno odgovornim osebam postavljena prepoved na prejemke in to sodnim ali upravnim potom. V slučaju, da jc proti tem organom uveden postopek za povračilo škode državni blagajni ali pa, da škoda ni zavarovana s prepovedjo na prejemke in tudi ni uvedena materialna tožba pri glavni kontroli, se bodo vsi spisi dostavili splošnemu oddelku finančnega ministrstva, da 6C ustvari končna odločitev, V slučajih pa, kjer je nepravilno izplačilo pokojninskih in invalidskih prejemkov izvršeno po krivdi koristnika, se bo izplačilo ugotovljenega državnega zahtevka nadaljevalo tudi po 1. aprilu 1936, koristnikom pa se bo, če to zahtevajo, izdala utemeljena odločitev, proti kateri lahko uporabijo z zakonskim predpisom pravni lck. Prav tako sc bo postopalo tudi v slučajih, kjer je proti odgovornim organom, naredbodavcem, polagavcem računov in ostalim Uradnikom vložena krivična prijava. Kaj se smatra kot krivica, ki izključuje uporabo § 104 točke 4 finančnega zakona, jc naloženo v odstavku 1. istega paragrafa. Pri lem je treba posebno pozornost posvetiti oceni ali obstoji slučaj prikrivanja dejstev, ki povzroče izgubo pravic na pokojninske, odnosno invalidske prejemke. V smislu § 104 se bodo smatrale kot pokojninski temelji tudi dobrotvorne oskrbninske, življenjske rente, podpore, priznanja in slično, ker se ti, prejemki izplačujejo iz državne blagajne. Vesti iz Belgrada Belgrad. 17. aprila. AA. S kraljevim ukazom sla na predlog pravosodnega ministra upokojena, dr. Janko Bedekovič, predsednik upravnega sodišča v Celju (druga skupina, druga stopnja), m Mr. Ivan Vrančič, podpredsednik slola sedmorice v Zagrebu (druga skupina, prva stopnja). Belgrad, 17. aprila, m. V nedel jo, 19. t. m. se bo vršil tukaj občni zbor Jugoslovanske veslaške zveze. Za ta občni zbor vlada ne samo med veslači, marveč splob med vsem športnim svetom veliko zanimanje. Kajti na tem občnem zboru bo podan pregled o lanskoletnem delovanju, ki bo posebno zanimiv. Nadalje pa bo predložen načrt za letošnjo sezono. Kakor znuno, je veslaški šport v prestolnici močno razvit in se radi tega javnost zanima za delovanje.najvišje instance v lej panogi športa. Belgrad, 17. aprila, ni. Pri včerajšnjem avtomobilskem izletu na Avalo se je smrtno ponesrečil tukajšnji arhitekt Živojin Živojinovič. Belgrad, 17. aprila, m. Tukaj se pripravlja ustanovitev Združenja sodnega administrativnega osebja kraljevine Jugoslavije. Vsa pripravljalna dela vodi Pavle PavlaŠevič, arhivar pravosodnega ministrstva. Verjetno je, da bo ustanovni občni zbor tega društva že 17, maja t. I. Beigrad. 17. aprila, m. Dne 24. maja t. I. bo naše državno nogometno moštvo nastopilo v meddržavni nogometni tekmi proti državni reprezentanci Bolgariji. Nogometna tekma se bo odigrala v Sofiji, čisti dobiček pa je namenjen za postavitev spomenika pokojnemu predsedniku bolgarske nogometne zveze Dimitriju Ivanovu. Promet v naših lukah lielgrad, 17. aprila. AA. Po statističnih podatkih je meseca januarja t. 1. obiskalo naše jadranske luke 7112 parnikov, motornih ladij in jadrnic z 1,213.300 tonami. Od tega pride na jadrnice in motorne ladje 605 enot z 21.297 tonami. Po številu ladij in ton zavzema prvo mesto naša trgovska mornarica, za njo pa slede italijanska, albanska, grška, angleška, holandska in nemška. Meseca februarja je naše jadranske luke obiskalo 6278 ladij zl,048.826 tonami. Od tega pride na jadrnice in motorne ladje 578 enot s 15.537 tonami. Največji promet je bil v splitskem pristanišču: obiskalo ga je 654 ladij z 221.817 tonami. Za Splitom prideta Dubrovnik 1 in Dubrovnik 2. Za naš tujski promet Belgrad, 17. aprila. AA. Tujskoprometna politika naše železniške uprave, ki se izvaja postopno in po načrtu, dobiva čedalje konkretnejše oblike in že be'eži vidne uspehe v organizaciji našega tujskega prometa, ki je postal tako rekoč čez noč ena najbolj plodnih vej našega gospodarstva. Po najnovejših poročilih je generalno ravnateljstvo državnih železnic že doslej dovolilo velike olajšave tujcem, ki obiskujejo v čedalje večjem številu našo državo. Tako je napovedanih 28 skupin poljskih turistov, ki bodo obiskali predvsem Jadransko primorje. S posredovanjem ene same tujsko-pro-metne agencije bo obiskalo pcieg velikega števila Poljakov letos našo državo več ko 100.000 čeSko-slovaških izletnikov, ki bodo po večini letovali na našem Jadranu. Dalje se pripravlja mnogo izletnikov iz Avstrije, ne samo z rednimi, temveč tudi s posebnimi vlaki iz Nemčije, Francije, Madjarske, Romunije in Švice. Po dosedanjih računih je pričakovati, da bo letošnja tujsko-prometna sezona najživahnejša med vsemi povojnimi. Zato se že zdaj vrše velike priprave za sprejem tujih gostov. Split, 17. aprila. AA, Včeraj dopoldne se je vršila druga konferenca delovnega odbora primorskih zvez za pospeševanje tujskega prometa. Zastopane so banske uprave savske, primorske in zelske banovine, predsedoval je predsednik zveze za pospeševanje tujskega prometa v Splitu dr. Ivo Tartalija. Nadalje sodelujejo: predsedniki zvez za pospeševanje tujskega prometa na Sušaku, v Splitu in Drubrovniku itd. Razpravljali so o važnih vprašanjih v zvezi z novo uredbo o pospeševanju tujskega prometa, Konferenca še traja. Njeni sklepi bodo objavljeni nocoj. Pri plesu so se zgrizli V vasi Šupljikovcih blizu Jagod ine so v velikonočnih dneh, kakor je tam za take praznike običaj, fantje rajali in plesali kolo. Pri tem pa je med dvema fantoma prišlo do prepira in sta se na neobičajen način zlasala. Svetislav je odgriznil Stanimirju kos lica, n slednji je nasprotniku odgriznil nos in mu z nožem razparal kučmo. Kriv vsega prepira je bil prav za prav tretji fant, ki je vodil kolo. V objestnem veselju je kot voditelj kola ukazal piskaču, naj stopa za njim in svira, kajti vodil je kolo vse naokoli. Stanimir se je temu uprl, nastal je prepir, v katerega je posegel tudi Svetislav, kot zagovornik voditelja kola. Iz prepira je nastal pretep, hladili so svojo vročo kri s palicami m rokami, med žrtvami prepira sta bila tudi lice in nos, potem so pa tudi ugotovili, da m odšel Svetislav z bojnega polja le brez nosa, temveč ga je nasprotnik z nožem hudo poškodoval tudi na glavi, da so ga morali prenesli v bolnišnico, kjer pa obupujejo nad njegovim življenjem. Punčec v finalu Atene, 17. aprila, m. Ob navzočnosti Nj. Vel. grškega kralj Jurija se je odigrala tukaj cela vrsta tenis-tekem, tako za prvenstvo Sredozemskega morja, kakor tudi za pokal kralja Jurija. Semiti-nalne tekme za prvenstvo Sredozemskega morja so »včeraj končale z zmago 1’unčeca nad prvakom Poljske Ebdom ter s zmago Francoza Joubi-eda nad Palado. Za finale sta se torej kvalificirala Punčec in Joubied. Punčec je premagal Ebda z 4:6, 6:4, 6:4 in 6:1. „Gospodarska sloga" v sporu s petrinjsko občino Te dni je imela petrinjska občinska uprava sejo, da uredi vprašanje svojega trga, odnosno dovoza kmetijskih pridelkov v mesto. Okoliški kmetje so se namreč pod vplivom Gospodarske sloge« odločili, da bodo bojkotirali Petrinjo. Zahtevajo, da se znižajo mestne, tržne pristojbine i za 50%-Občina je zaradi te zahteve zašla v izredno težak položaj, ker s tem, če ugodi zahtevi kmetov v celoti, izgubi okoli 150.000 Din, za katere pa nikjer ne more dobiti kritja. Kljub temu pa se je občinska uprava morala odločiti, da bo delno ugodila in bo znižala tržno pristojbino v sporazumu s predstavniki »Gospodarske sloge«. Ljubljana danes Koledar Danes, petek 17. aprila: Rudolf. Jutri, sobota 18. aprila: Apolonij. * Lekarne. Nočno službo imajo: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Kaj bo danes Velika dvorana hotela Metropol: Ob 20 redni sestanek Prosvetnega društva Moste. * Davščina na potrošnjo. V smislu § 7 pravilnika o davščini na potrošnjo poziva mestni trošarinski urad vse lastnike gostilniških, zajtrkovalniških in vinotočnih obratov, da prijavijo odd. VII/T (Pogačarjev trg 3/II) med uradnimi urami količino vina in piva, potočenega v letu 1935, lastnike kavarniških obratov pa način obratovanja v svrho odmere plačila davščine na potrošnjo. Slovensko druStvo za varstvo živa>Ii v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 17. maja 1936 ob pol 10 dopoldne v lovski sobi restavracije »Pri Sokolu* v Ljubljani, Pred Škofijo .(poleg magistrata). Članstvo je vljudno vabljeno, da se udeleži občnega zbora polnoštevilno. Plezitfni tečaj TK Skale se bo vršil tudi letos koncem aprila in v maju v bližini Ljubljane pod vodstvom odličnega plezalca. Prijave sprejema TK Skala do vključno ponedeljka 20. t. m. zvečer v klubski sobi Slomškova ul. 1. Sestanek prijavljenih plezalcev se bo vršil v torek 21. t. m. zvečer ob 20 v klubski sobi. Izdaja, živinskih potnih listov. Mestno poglavarstvo v Ljubljani pojasnjuje glede na notico, ki je bila v tej stvari včeraj objavljena, da se mora mesto mesoogledni posli pravilno glasiti — živino-ogledni posli, pod katerimi je razumeti le one posle, ki so v zvezi z izdajo živinskih potnih listov. Mesoogledne posle, kakor tudi ogled klavnih živali pa vrše slejkoprej na vsem teritoriju mestne občine ljubljanske le Uradni mestni veterinarji. Mysliveček,' slavni češki skladatelj iz XVIII. stoletja ter velikana klasične dobe Mozart in Beethoven so zastopani s svojimi deli na III. simfoničnem koncertu, ki ga izvaja s pomnoženim radio orkestrom v ponedeljek, dne 20. t. m. v Filharmonični dvorani dirigent Drago M. Šijanec. Njegova plemenita namera je, da nas s stilističnimi koncerti seznani z najlepšimi skladbami raznih dob. Tokrat nam prinaša pravo klasiko in med najlepša dela vse orkestralne literature spada prav gotovo Beethovnova VI. Pastoralna simfonija, ki jo bo izvajal orkester v izredno akustični Filharmonični dvorani; Sedeži po 10 Din, stojišča po 5 Din v Matični knjigarni. Začetek koncerta točno ob 20. Dvanajst belih sokolov, znamenito češko balado, dalje prekrasen Smetanov zbor Rolnicka, ciklus Moravskih narodnih in med drugimi tudi Pre-lovčev zbor Škrjančku, nam zapoje v sredo, dne 22. t. m. edert najodličnejših čeških moških zborov Smetana iz Plzna. V svoji domovini je zbor visoko spoštovan, poznan pa je po vsei Evropi, saj je pre- gotoval največja glasbena središča od Brusla do elgrada in Varšave. V teh dneh je zbor v Jugoslaviji, v Sloveniji koncertira 22. v Ljubljani, 23. v Kranju in 24. aprila v Mariboru. Ljubljanski koncert je v Filharmonični dvorani. Začetek ob 20. Predprodaja po običajnih cenah v knjigarni Glasbene Matice. Mladino in vse prijatelje klavirskega igranja opozarjamo na spored III. mladinskga koncerta, ki bo v nedeljo 19. t. m. ob 11 dop. v Filharmonični dvorani. Prof. Marijan Lipovšek nam bo zaigral osem klavirskih varijacij najrazličnejših avtorjev, med njimi tudi klavirske varijacije P. Hug. Satt-nerja na slovensko pesem Kje so moje rožice. — Starše prosimo, da pripeljejo mladino na ta mladinski koncert. Vstopnina je samo 3 Din in se dobi spored v knjigarni Glasbene Matice. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA Začetek ob 20 Petek, 17. aprila: Zapito. OPERA Začetek ob 20 Petek, 17. aprila: Zaprto. Kongres za glasbeno vzgojo v Pragi Radio Drugi programi Programi Radio Ljubljana Petek, 17. aprila: 12 Baletna sodba (|>lo6če). — 12.45 Vremenska napoved, porodila. — 13 Nu,poved Sasa, objava sporeda, obvestila. — 13.15 AmeriSki jnzz-nrkewtri (pilofiče). — Vremensko poročilo, borani tečaji. — 18 Zenska ura: Kri™ družin o ff. (kh. An«elii Vode). — 1S.4CJ Pni ovni fiass (k. Valn.nl, Milan). -- 1!) Napoved časa. vremenska nsMKivcd, poročila, ob.lava sporeda, obvestila. — IH..Vi Vac. ura: Pionirji nnSc. botaničme 7-nanosti (dr. Vuk iz Zagreba), — -u UL simfonični koncert radijske postaje (prenos v/. Flharmonije). Večer .klasične plasl>o: 1. Jos. Mysliveček, imenovan «11 divino Bohotno« (1737—1781): Simfonija a-dur. 2. Wol-fanc A.madaoti« Mozart (175(1—1791); Koneert za violo In orkester D-dur. 3. laidviK vari Beethoven (1770 — 1827): VI. simfonija K dur (-Paslorel-na*). Solist: Karlo ftuipel. TMnicent.: Brano Mario šijanec. — 22 Napoved časa, vremenska na»xvved, i>oročilu, objava siporeda. — 22.30 AiipleSke plošče. Od sobote 4. aprila do četrtka 9. aprila t, L se je vršil v Pragi prvi mednarodni kongres za glasbeno vzgojo, ki ga je priredila Družba za glasbeno vzgojo (Společnost pro hudcbnl vychovu) v Pragi pod pokroviteljstvom predsednika češkoslovaške republike dr. Edvarda Bencša. Na kongresu so bile zastopane sledeče države: Anglija, Avstrija, Belgija, Brazilija, Danska, Estonska, Francija, Japonska, Jugoslavija, Nizozemska, Palestina, Romunija, Španska, Švicarska, Združene države Severne Amerike. Kongres je otvoril predsednik Družbe za glasbeno vzgojo zunanji minister dr. Kamil Krofta ob navzočnosti inozemskih delegatov v poslanski zbornici češkoslovaškega parlamenta v soboto popoldan, zvečer pa je priredil sprejem v Obecnem du-mu (t. j. mestnem domu). V okviru kongresa so bile sledeče prireditve: 1. Koncerti za mladino: a) matineja mladinskih pevskih zborov; b) koncert Češke filharmonije za mladino; c) koncert češke sodobne mladinske zborovske literature, 2. Kako poje in igra mladina: a) koncert češkoslovaških mladinskih zborov in orkestrov; b) koncert inozemskih mladinskih zborov. 3. Koncerti Češke filharmonije: a) B. Smetana — Ma vlast, b) L. Janaček — Gozdarjevo dete, K. Reiner — Koncert za klavir s spremljavo orkestra, K, Šrom — Suita za veliki orkester, A. Ha-ba — Predigra k operi »Nova zemlja«. 4. Operne predstave: a) A. Dvorak — Jakobin, b) W. A. Mozart — Čarobna piščalka. 5. Predavanje raznih inozemskih delegatov s praktičnimi primeri mladinskih pevskih zborov, plesnih skupin, gramofonskih plošč in skiop. slik. 6. Dva večera praktične mladinske in ljudske glasbene vzgoje. 7. Tečaji ritmične in glasbene vzgoje, ki jih je priredil fimile Jacques Dalcroze. 8. Številna radio predavanja in radio koncerti. 9. Razstave: a) razstava spomenikov češkoslovaške glasbene kulture; b) razstava češkoslovaške sodobne literature za glasbeno vzgojo; c) mednarodna razstava glasbene vzgoje. Poleg naštetih, je bilo ob času kongresa še nekaj drugih prireditev. Zadnja dneva kongresa so se vršile diskusije, ki so se zaključile z raznimi resolucijami. Resolucije so predvsem povdarjale, da mora postati glasbena vzgoja vsem enako dostopna in obvezno uvedena v vse šole s primernim številom učnih ur, kot n. pr. jezik in književnost. Ves kongres sc je vršil v znamenju smernic, ki jih je ob začetku podal prof. muzikalije na filozofski fakulteti praške univerze dr. Zdcnek Nejedly: 1. glasba je univerzalna, t. j. vsak normalni človek ima navarne pogoje za glasbeno sprejemanje in izražanje; 2. glasba je kolektivna, t. j. glasba ni namenjena posamezniku ali nekemu krogu izbrancev, temveč je skupna last „ vsega človeštva; 3. glasba je etična, t. j. glasba ni sama' sebi namen, temveč jc vzgojno sredstvo za dosego etične osnove človeštva. Iz tega je razvidno, da se kongres ni bavil z glasbeno vzgojo glasbenika, temveč z ono laika in v tem je podana ogromna važnost tega zbora raznih narodov. Predavatelji so podajali razne načine glasbene vzgoje tako, da so mnogi pogrešali one potrebe enotnosti, ki naj bi bila podlaga skupnemu delu. Predvsem so tožili zastopniki orientalske glasbe, da ne morejo sprejeti zapadnoevropskih načinov. Tako je vladala nekaj časa nejasnost, dokler ni povdaril zastopnik češke modeme glasbe prof. Alois Hab a, da je treba otrokom in vsakemu človeku sploh podati predvsem elemente glasbe (ritem, melodika, harmonija-polifonija, forma), ki so skupni vsem narodom in vsem strujam od najstarejših do najnovejših. Pot do teh elementov je pri različnih narodih različna. Toda narod se naj od naroda uči, kot človek od človeka in naj spo-polnjuje svojo vzgojo s tem, kar je pri drugem našel boljšega. To pospeševati je naloge mednarodnih kongresov. Zanimiva je bila želja, naj že otroke navajamo k glasbenemu izražanju in čudovito jc bilo slišati, kako so otroci dali besedilu odgovarjajoč glasben izraz. Ob zaključku kongresa je ameriški delegat stavil predlog, naj se v Pragi ustanovi mednarodna centrala za glasbeno vzgojo, kar je kongres z veliko večino sprejel. Ravno tako je bil sprejet predlog angleškega delegata, naj se vrši tudi prihodnji kongres v Pragi. Ves kongres je dobro uspel, čeprav ]e hilo marsičesa preveč in jc nedoslajalo potrebnega. 1 o-da jasno je bilo videti, kam je treba v bodoče usmeriti vse delo in to je bila prva naloga tega zborovanja. — H. R., Praha. Nastop »Slavčkov" Jugoslavijo je na kongresu zastopal univ. prof. dr. Miloje Milojevič iz Belgrada v imenu jugoslov. vlade, našo glasbo so pa izborno prikazali »Irbo-veljski slavčki« s svojim vodjem Avgustom Suh-gojem na čelu: referat o mladinskih zborih je po-dal prof. Emil Adamič iz Ljubljane. Poleg teh zastopnikov smo videli na kongresu še prof. drz. konservatorija Slavka Osterca, prof. I. Repovza in druge. , Dr. M. Milojevič je z nagovorom pozdravil gostitelje in goste ob otvoritvi kongresa. Svoj glavni referat pa je podal v ponedeljek, dne 6. aprila zjutraj, ko je bil določen čas za razpravljanje o glasbeni vzgoji v Jugoslaviji. Uvodoma je °rlfa| pregled naših državnih in zasebnih glasbenih sol ter omenil, koliko daje država za te zasebne u®Ja" nove. (Ljubljana n. pr. dobi letno 36.000 Din.) Potem je podal opis načrta glasbenega poduka na vseh državnih šolah, kot ga je izdalo prosvetno ministrstvo. Za njim je nastopil prof. E. Adamič m pokazal razvoj naših mladinskih zborov po prvem nastopu »Trboveljskih slavčkov«. Dejal je, da je naša mladina šele v tej dobi prav za prav začela peti v zborih. Nato so zapeli »Slavčki« vrsto slovenskih, hrvatskih in srbskih narodnih pesmi, prof. Adamič pa je k vsaki pesmi spregovoril nekaj besed. Poleg tega nastopa so »Slavčki« peli še na mladinski matineji in v praškem radiu. Svoj višek pa so dosegli na koncertu v ponedeljek, dne 6. aprila ob 8 zvečer v dvorani mestne knjižnice, kjer so nastopili drug za drugim mladinski zbori raznih narodov. Najprej so peli Danci, za njimi Nizozemci, Švicarji, Romuni, nato naši »Slavčki« s sporedom: E. Adamič — Hej fantje, dr. M. Milojevič — Letni pljusak, St. Mokranjac — Pazar živine, dr. D. Švara — Očka poje uspavanko, M. Tajčevič — Pesmi dodolske, M. Tomc — Zeleni Jurij, S. Osterc — Kvartet, I. Matetič — Ronjgov — Čače moj; za »Slavčki« zopet Nizozemci, Švicarji, Romuni in Danci. Pri resoluciji ob koncu kongresa je dr. Milojevič predlagal, naj se uvedeta glasbena zgodovina in estetika kot obvezna predmeta v zadnja razreda srednjih šol. Na kongresni razstavi je bil Jugoslaviji odmerjen lep prostor. Zlasti so bili zanimivi statistični pregledi Muzičke akademije v Zagrebu. Maribor Kje bodo olimpijske igre? Na Japonskem? Petek, 17. aprila: Bolurudt 19.50 Flavta. —- 20.40 Vokalni 'kom cer t. — 21.10 l*re»iias iv. 7*a«reba. — 22,20 Moniusrckove skladbo. — Zapreb: 30 Klavir. -P ©tj*. — 21 Pestra ura. — 21.H0 Zbor. — 32.16 Pl osma grlafcba. — Dunaj: 20 WeiPri angelu varhu na Aleksandrovi cesti. * Slomškova družina. Danes popoldne ob 6 seja v običajnih prostorih. SSK Maraton. Drevi ob 19 seja upravnega odbora. Važno in obvezno za vse odbornike. Klub železničarjev ,IRZ. Jutri zvečer ob 7 seja 'odbora v običajnih prostorih. ' Uradne ure pri mariborski carinarnici. Do konca septembra so pri tukajšnji carinarnici uradne ure od 8 do 12 ler od 15 do .18, razen ob sobotah, ko posluje carinarnica neprekinjeno od 7 do pol 14. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 17. aprila. Zaprto. Sobota, 18. aprila ob 20: Sv. Anton vseh zaljubljenih patfon. Red A. Nedelja, 19. aprila ob 15: Princeska in pastirček. Globoko znižane cene. Zadnjič. Ob 20: Cigan baron. Znižane cene. Zadnjič. »Direktor Čampa« — prihodnja dramska premiera. To dramo, ki jo je napisal slovenski dramatik Jože Kranjc in ki načenja več dandanes prav aktualnih in perečih vprašanj, uprizore prvič v mariborskem gledališču v teku prihodnjega tedna. Vsebina je obdelana z veliko dramatično močjo, tako da uspeli ne more izostati. Režijo vodi glavni režiser, naslovno vlogo igra Furijan, ostale večje vloge pa Rasbergerjeva, Kraljeva, Starčeva, Nakrst, Gorinšek in P. Kovič. V nedeljo zadnja uprizoritev dveh uspelih del. Popoldne bo zadnja predstava Goljeve ljubke pravljice s petjem in godbo »Princeska in pastirček« in to ob globoko znižanih cenah. Najcenejši sedež se dobi že za 4 Din. Zvečer pa uprizore zadnjič v sezoni Straussovo vedno privlačno in melodij bogato klasično opereto »Cigan baron«. Veljajo znižane cene. Opozarjamo na debut Tuši Rajnerjeve, Josipa Borka in Danila Pahorja, o katerem smo že poročali. Navedeni nastopijo v učinkoviti Zweigovi drami »Siromakovo jagnje« kot Bellillotte, Foures in Fouche. Znižane cene. Kamnik VISOK OBISK Nenadoma so se pojavili 14. t. m. malo pred sedmo uro zvečer trije krasni avtomobili, kateri so obstali pred privatnim muzejem veterinar, inšp. g. Niko^ Sadnikarja na Šutni. Izstopile so iz avtomobila naslednje osebnosti: min. predsednik g, dr. Stojadinovič s soprogo in dvema hčerama, niati njegove soproge, minister v p. g. dr. Kulovec in še drugo spremstvo. Gosp. dr. Stojadinovič je izrazil željo lastniku muzeja g. inšp. Sadnikarju, da bi si rad ogledal njegovo zbirko, nakar je lastnik muzeja predsednika s spremstvom z velikim veseljem peljal v svoje krasno urejene sobane. Posebno so se gostje zanimali za našo domačo obrtno zgodovino in zgodovinske zanimivosti Srbije. Gosp. inšp. Sadnikar je pokazal predsedniku originalen načrt generala Lavdona iz leta 1717 za napad Belgrada, kar si je s posebnim zanimanjem ogledal. Občudovali so gostje med prijaznim razgovorom še ostale zanimivosti, nakar so se okrog pol 9 zvečer vrnili nazaj na Bled. Min. predsednik g. dr. Stojadinovič pa je obljubil, da si bo to velezanimivo zbirko ponovno natančneje ogledal v teku letošnjega poletja. Iz banovinske službe Z odlokom bana dravske banovine 7, dne 10. aprila t. 1. je bil razveljavljen svoječasni odlok banske uprave o odpustu iz banovinske službe ing. Ivana Oblaka, ki je sedaj zopet postavljen za banovinskega višjega pristava pri kmetijskem oddelku banske uprave dravske banovine. — Kot dnevničar-zvaničnik je bil sprejet v banovinsko službo Rejec Anion, Klucher Ivan, banovinski slu-žitelj 11 pol. skupine pri splošni bolnišnici v Mariboru, pa je napredoval v 1. pol. skupino. Trboje odslej Smlednik Belgrad, 16. aprila, m. Minister za notranje zadeve dr. Korošec je izdal odlok, da se ime občine Trboje v okraju Vranskem zamenja z imenom občine Smlednik ter da se sedež občine prenese iz Trboj v Smlednik. Polovična vožnja za Marib. leden Belgrad, 16. aprila. 111. Minister za promet dr. Spaho je dovolil polovično vožnjo na vseh državnih železn. za vse obiskovalce -Mariborskega tedna«. Kakor znano bo »Mariborski teden« od 1.—9. avg. Vozna olajšava velja za odhod na »Teden« od 30. julija do 9. avg. Za povratek pa od 1,—19. avg. Šahovski turnir v Novem Sadu Pirc zopet vodi V sredo sc je na šahovskem turnirju za jugoslovansko prvenstvo odigralo deveto kolo, ki je prineslo velika presenčenjn. Ta dan je bil usoden za močnejše mojstre. Oba češka mojstra Opočen-ski in Pelikan sta izgubila svoji partiji, a Kostič je komajda remiziral z Nedeljkovičem. Rezultati so sledeči: Schreiber—Broder remis, Popovič je porazil Čeha Pelikana, Vukovič Čeha Opočenskega, Tomovič Koniga, remis pa sta bili partiji Kostič Nedeljkovič in Frydmann — dr. Trifunovič. Najdaljšo igro je igral naš mojster Vasja Pirc s Kulžin-skim. Šele po ponovnem igranju je Vasja Pirc v končni igri porazil novosadskega mojstra. S to zmago je Vasja Pirc ponovno stopil na čelo tabele. Po tem kolu vodi z 8 točkami. Sledi mu dr. Trifunovič s 7 in pol točke, Pelikan in Frydmann s 6 točkami, Konig in Broder s 5 in pol, Schreiber in Opočenski s 4 in pol, Kostič s 4. »Ali vas ni strah, gospod Tekavčič? Tukaj v ' gozdu naju bi mogel kdo napasti.< I »Ali, prosim vas, gospodična, saj sem bil že dvakrat prvak v teku na daljavo. »Kaj, dve sto dinarjev si dal za novi klobuk! To je vendar greh!« »Nikar se ne razburjaj, dušica, la greb bo padel na mojo glavo.* Stran 4. >SLOVBNBKl DOM«, dne 17. apilla 1980. Štev. 88. ■ * 'V.- 53 Metin In dva živa Strahotni pogled na revolverjevo cev je odločil. Liidersen um je porinil blagajno brez besede in vtaknil roke v žep. Z dolgini, na smrt ranjenim pogledom je pogledal Bergerja, ki se mu je bližal počasi, s prstom na revolverjevem petelinu. Ko je vzel blagajnico in jo položil na mizo /, znamkami poleg sebe, se mu je telo skrčilo kakor v krču. Berger ga je ves čas ostro gledal. »Blagajne ne rabim,« je dejal. »Jaz hočem le denar.« Izpraznil je blagajnico, vidno nervozen. »Koliko je približno v njej?« Toda Liidersen ni odgovoril. Tedaj je prestol sam, naglo in vročično. »Okrog deset tisoč kron je v njej, ako te zanima.« Liidersen še vedno ni odgovoril. Sedel je kakor prikovan na stol in gledal, kaj se dogaja. Naenkrat pa se je v Bergerju zgodila presenetljiva sprememba. Revolver v roki se mu je povesil, razburjenost je zginila z njegovega obraza in z milim, skoraj otroškim izrazom je pogledal Liidersena. »Liidersen?« je vprašal. Njegov glas je bil miren, kakor da je ugasnilo vse, kar se je pred tem zgodilo. Preko Liidersenovega topega, lenega lica je zatrepetal bolesten sunek. Toda še vedno ni odgovoril. Tedaj je dejal Berger: »Kaj misliš, da mi je potreben ravno tvoj denar? Le eno mi je potrebno, to namreč, da sam malo občutiš, kako je s tem, zdaj si bil to, kar sem bil jaz takrat. Zdaj torej nisi več junak, jaz pa n© več figovec.« V njegovem glasu ni bilo poroga. Le prizanašanje in rezignacija. Liidersen ga je gledal razburljivo in zmedeno. Potem sc mu je razlila rdečica sramote preko lica. Hotel je nekaj reči, pa ni zmogel niti glasu. Tedaj je Berger vzel blagajno in denar in odnesel vse skupaj nazaj na pisalnik. »Na,« je dejal. »Tu imaš vse skupaj nazaj, pa tudi revolver.« Položil ga je zraven. Toda še predno ga je izpustil, ga je Liidersenova roka z bliskovito kretnjo pograbila. Naenkrat je stal pred njim visoko zravnan in imel obraz spačen od sovraštva. »Hudiča, zdaj zaslužiš, da te ustrelim kot psa.« Berger se je smehljal, pa nič ni rekel. »Zakaj se smejiš? Jutri bos že sedel v luknji, prekleti lopov.« Taoa Berger je stal še vedno mirno in ga gledal. »Najprej prespi ta dogodek,« je dejal. »Zaenkrat vem samo jaz za to In če jaz sam nimam razloga, da te razgalim pred ljudmi, mislim, da ga imaš ti še manj.« »To te nič ne briga.« Berger je prikimal »Pač,« je dejal. »Počasi boš spoznal, da si malo preje bil smešna figura.« »Bolj smešen od tebe nisem bil, in kakor si se takrat ti izmotal iz zadeve, tako se bom znal pač tudi jaz. Nikar ne bodi preveč gotov, slišiš, vse bom žrtvoval, da te uničim. Podla duša!« Berger se je zopet trudno smehljal. »In vendar si precej bolj smešen od mene,« je dejal. Prvič si me poznal in si vedel, da nisem tako neumen, kakor sem sc delal. In drugič revolver splob ni nabit.« To je Liidersena udarilo. Buljil je od nemoči, nato pa je vrgel napol prestrašen, napol neveren pogled na pištolo, ki jo je še vedno držal v rokah. Naenkrat je preteče pogledal. »Lažešk je dejal. S hitro kretnjo je dvigni] revolver v strop in sprožil. Slišal se je skrtljaj, nato ga je pognal daleč od sebe in se opotekajoče sesedel. Nastala je tišina. Potem je Berger zopet povzel: »Zdaj torej veš, kako je to,« je dejal. »Zdaj veš tudi to, da življenje pač nekaj več pomeni od nekaj bankovcev. Zdaj sva naenkrat oba enaka in nikdo od naju ne sme misliti, da je boljši od dragega.« Ko je umolknil, ga je Liidersen plaho pogledal > Berger jo stresel z glavo: »Ne,« je dejal. »Nisem prišel zato, da to ponižam. Prišel sem po svojo pošteno pravico. In to k tebi, ki si me od vseh najbolj ponižal Za druge mi jo že vseeno.« »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6, Telefon 2992. Za .Tnfjsslovaiibko tiskarno v Ljubljani: K. Čeo. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček. K našemu včerajšnjemu poročilu o najdbi kcltsk ega grobišča v Ceršaškem gozdu pri Št. liju. Temeljil nekdanjega svetišča v starokeltski trdnjavi Ameriška zlata knjiga Vsaka družinska knjižnica v Zedinjenih državah mora imeti sv. pismo in priročno knjigo: »Who's Who?« (Kdo je to?) Slednja izhaja že 88 tel, vedno šteje točno 3765 strani in je zelo značilna za ameriško miselnost. Vsebuje življenjepisne podatke vseh uglednejših osebnosti na svetu. Državni glavarji in mednarodne veličine izpolnijo v ta namen posebne vprašalne pole. Ostali smrtniki sami pošiljajo svoje prispevke. Uredništvo načelno prinaša samo izvirno gradivo. Sleherni Američan željno pričakuje, da bo sčasoma ludi omenjen v »Who's Who?«, ker pomeni to najvišje javno odlikovanje. Število posamezniku naklonjenih vrstic je točno merilo njegove uglednosti. Zato so smatrali do lanskega leta Američani za največjo svetovno osebnost sira Ernsta Wellsa Badgea, ravnatelja egiptskega in asirskega oddelka Britskega muzeja. Njegovim znanstvenim zaslugam je bita dodeljena ena cela stran (dva stolpiča). A lani je umrl. Zdaj je na prvem mestu Nobelov odlikovanec in rektor Kolumbijske univerze dr. Butler, ki zavzema skoro poldrugi stolpič. Nasprotno je namenjeno sedanjim diktatorjem, Mussoliniju in dr. samo nekaj kratkih vrstic. Stalin ima 4 vrstice, Hitler — 10 (kot natančni Nemec je na koncu dodal svoj poštni naslov). Roosevelt ima 18 vrstic, t. j. zopet manj kakor filmske zvezdnice. Vander-bilt mlajši, avtor znanega romana »Slovo od Pete avenije«, je s 50 vrsticami prekosil skoro vse ro-iake in celo lastnega očeta, milijarderja Corneliusa Vanderbilta. Maharadža Rise-ud-dalu-Sinadare-ul-Mulk Saramdes, radža Hind, maharadža-dhiravv Slce Savay Maharain Rana, sir Uday Ban Sing Lokindrow je dobil pet vrstic samo po zaslugi svojega dolgega imena, ki jc pač najdaljše v vsej knjigi. A pripomni zraven, da je to njegov skrajšan naslov, ker bi potreboval v popolni obliki najmanj 25 vrstic. Dva potnika prideta v krčmo in prosita za prenočišče. Krčmar jima pokaže zelo zanemarjeno luknjo. >Kaj pa hočete za to ropotarnico?« vpraša eden od njiju. Za enega dihurja pet dinarjev, za dva deset dinarjev,« odvrne zafrkljivi vinski brat. Polom judovske gospodarske morale 3 milijarde izgube pri Phoenixu organizacije. Zveza avstrijskih zavarovalnic je z odobrenjem judovskih ravnateljev Phoenixa, posodila Narodno-socialistični stranki 250.000 šilingov za nakup Rjave hiše v Linzu. Narodno-socialistični poslanec Habicht in Proksch sta podpisala z Zvezo avstrijskih zavarovalnic pogodbo, po kateri eo se morali in smeli vsi člani narodno-socialistične stranke zavarovati edino le pri njej. Phoenix in marksisti Z ozirom na dejstvo, da je bil Phoenix v judovskih rokah, je jasno, da so tudi marksisti dobiti od družbe svoje. Socialistična Arbciterbank na Dunaju je s posredovanjem dunajskega župana Seitza leta 1934 dobila 5 milijonov šilingov. Tudi češkoslovaški socialni demokrati so to leto, ko je izbruhnila revolucija v Avstriji, dobili težke denarje za nakup orožja. Denar je šel v Brno in Prago. Policija je poleg različnih dunajskih judovskih finančnikov aretirala tudi dunajskega višjega rabina, ki je dobil čez 250.000 šilingov in ne more dati nikakih podatkov, kam je ta denar, ki je bfl namenjen za dobrodelnost razdal. Judovski ciono-stični organizaciji za naseljevanje v Palestini je zavarovalnica podelila v 11 letih nad 14 milijonov šilingov. Prav tako je podpirala ludi judovsko poročevalsko agencijo v Pragi. Vrh lega odkriva policija dan za dnem nova kazniva dejanja prejšnjega vodstva, ki so vzbudila zaradi svoje nepoštenosti veliko ogorčenje, zlasti pri vodstvih inozemskih podružnic zavarovalnice. Pogajanja, ki so se pričela s temi, gredo za tem, da bi tudi inozemske podružnice pomagale rešiti zavoženo centralo. Kdo bo reši) družbo Kakor smo že omenili znaša deficit družbe okrog 3 milijarde dinarjev. Najbrž ba pa še med preiskavo zrasel. Vladni načrt za sanacijo družbe predvideva, da bodo polovico primankljaja plačali vsi avstrijski zavarovanci, naj so zavarovanci pri katerikoli družbi. Plačevali bodo 30 let povišek pri svojih premijah. Drugo polovico nameravajo pokriti s prihrankom, ki ga bodo dobili s tem, da znižajo plače nameščencem in ravnateljem. Kakor vsaka rešitev zavoženih financ bo tudi rešitev te velike zavarovalnice merila na žep milih ljudi. Polom dunajske zavarovalne družbe Phoenix J je eden izmed največjih finančnih polomov po vojni in kričeč primer za vso sodobno kapitalistično judovsko gospodarstvo. I a avstrijska zavarovalna I družba je ena izmed zadnjih velikih družb, ki so se v časih konjunkture razvile tako, da so nadzorovale ves bančni in finančni promet kake države. Zavarovalno družbo Phoenix so osnovali dunajski Judje 1882. V začetku sc jc omejevala samo na Avstrijo in je imela svoj požarni oddelek organiziran tudi pri nas- Pozneje pa je svoje delo razširila. predvsem na vzhod v bolj zaostale pokrajine, kjer so njene metode lažje uspevale. Obvladala je zavarovalništvo na Poljskem, v Španiji, v Maroku, v Siriji, v Iraku in drugod. Njen ravnatelj je bil dr. Berlincr, ki si je postavil za svoj cilj to, da mora njegova družba postati najmočnejša na svetu. V ta namen je uporabljal vsa sredstva in vse načine in ni izbiral poti. Mož je bil Jud, zato nam la dejstva niso nerazumljiva. Upravni svetniki so pognali družbo na kant Prvi povod za to, da se je ta mogočna finančna stavba zamajala, je bil propad denarne vrednosti v večini evropskih držav, kjer je Phoe-nix imel organizirano svoje poslovanje. To je bilo v Nemčiji, Češkoslovaški, v Avstriji, na Poljskem, v Grčiji, v Italiji in Romuniji. Družba ni mogla svojega denarja naglo spraviti iz teh držav drugam in ga zamenjati, ker je bil pod zaporo. Zato je izgubila zaradi razvrednotenja velike vsote. Toda pri Phoenixu si zaradi tega niso belili las in so svoje bilance o inozemskih investicijah delali še naprej po nominalni vrednosti izpred vojne. To pa ni dejanskega stanja nič izpremenilo. Bilanca je eno, finančno stanje je pa drugo. Družbi jc kljub aktivni bilanci začelo zmanjkovati sredstev za tekoče posle. Zato se je Berliner zatekel k špekulacijam, kjer je dobil potrebno gotovino za obratovanje. Družba se je nahajala v falitnem stanju že od leta 1931. Že tedaj se je na dunajski borzi govorilo, da njene bilance ne odgovarjajo dejanskemu stanju, Kljub temu pa so si njeni ravnatelji in upravni svetniki dajali izplačevati naravnost ogrome vsote za nagrade. Berliner sam je sicer skromno živel, toda drugi vodje družbe so si privoščili razkošje, nad katerim se je zgražal ves Dunaj. Pet let se je družba nahajala na robu prepada in njeno vodstvo je ves čas zapravljalo vsote na take načine. Trenutno ni mogoče natančno ocerfiti izgub pri družbi. Po površni cenitvi bodo znašale kake 3 milijarde dinarjev. Avstrijska vlada, za katero pomeni polom te družbe težak gospodarski in finančni problem, si na vse načine prizadeva, da bi zavarovalnico rešila. V teku so tudi pogajanja, da se to vprašanje reši tudi v vseh državah, katerih ima Phoenix svoje podružnice Politično ozadje poloma 25. marca se je avstrijska vlada v vsej naglici zbrala k izredni seji. Vprašanja, ki so jih morali ministri rešiti so bila tako nujna, da ni bilo mo- goče čakati prihoda kanclerja Schuschnigga iz Rima. Šlo je za rešitev Phoenixa, čigar polom bi imel za vse avstrijsko gospodarstvo silne posledice. Vlada je pozvala Narodno banko, naj priskoči družbi na pomoč z gotovino. Toda Narodna banka, ki je poznala obupno stanje zavarovalnice, se temu klicu ni odzvala. Vodilni ljudje v avstrijski Narodni banki so vedeli, da ni povzročilo propada samo dejstvo, da je družba imela svoje rezerve v amerikanskih dolarjih in da so se te rezerve zaradi padca dolarja občutno znižale. Za vse avstrijske finančnike je bilo znano dejstvo, da se spušča vodstvo Phoenixa v naravnost brez gtave in nepoštene borzne špekulacije. Glavni ravnatelj družbe se je ustrelil, prav tako tudi svetnik Ohsner, ki ga je avstrijska vlada določila za nadzorstvo družbe. Tako sta izginili dve najbolj neprijetni priči, ki bi lahko odkrili vse podrobnosti o gospodarjenju pri tej orjaški zavarovalici. Za polom družbe so odgovorni poleg upravnega sveta tudi člani avstrijske vlade, med drugimi bivši vojni minister Vaugoin, ki je trenutno glavi ravnatelj avstrijskih državnih železnic. Phoenix in Heimwehr Avstrijsko vlado so z družbo Phoenix vezale v resnici zelo prisrčne vezi. Po polomu velikih avstrijskih bank (Kredit Anstalta itd), so bile velike zavarovalnice edine, ki so lahko dale na razpolago vladi potrebno gotovino, da je reševala zavožene zavode. Kadar je bila avstrijska vlada v denarni zadregi, se je zmeraj lahko obrnila na Phoenix. Javna tajnost je, da je zavarovalnica finansirala avstrijsko oboroževanje. Po drugi strani so bile vse Phoenixove podružnice v inozemstvu središča za avstrijsko-tujsko prometno propagando. Družba Phoenix je tudi zmeraj dajala na razpolago velike vsote Heimvvehru in je n. pr. enemu izmed voditeljev Heimwehra, majorju Feyu uredila na Dunaju razkošno stanovanje. Zaradi vezi med družbo in vlado ni nič nerazumljivo, da je vlada lahko zatisnila nad spekulacijami upravnega odbora vsaj eno oko, če že ne obeh. Po drugi strani: podpore hitlerjevcem Toda niso bili samo Heimwehrovci tisti, ki so črpali zlato za svoje bojevite namene iz blagajn Phoelxa. Zavarovalnica je svojo širokogrudnost obračala tudi drugim skupinam v Avstriji in celo narodnim socialistom. Phoenix je nadzoroval med drugimi avstrijskimi zavarovalnicami tudi Versicherungsanstalt der Oesterreichischen Bundeslander. To je zveza avstrijskih zavarovalnic, v katerih je Phoenix imel glavno besedo. Ravnatelj te zveze je bil dr. Hos-linger, upravni svetnik Phoenixa. Ta je služil kot posredovalec med judovskimi direktorji zavarovalnice, med katoliškimi vladnimi krogi in celo med narodnimi socialisti. Ti zdaj na vse načine izrabljajo Phoenixov škandal proti vladi, v resnici pa so oni bili prav tako deležni bogatih prispevkov iz fondov judovske družbe, kakor druge Konjske dirke, šport, ki ga je prinesla pomlad Zvezdoslovje in vedeževanje Vedeževanje iz zvezd je postalo zelo priljubljeno v zadnjih letih. Sedanji preroki imajo lažji posel, kakor oni srednjeveški zvezdogledi, ki z daljnogledom ugotavljajo medsebojno stanje pre-mičnic ob rojstni uri. Zdaj zadostujejo zvezdo-slovcem točni priročniki. Ni težko ugotoviti trenutek rojstva po zvezdnem, od sončnega točnej-šem času, na. temelju viška med ravnikom in onim poldnevnikom, ki gre skozi rojstni kraj. Časovni podatki v zvezi z mesečnim znamenjem živalskega kroga ugotavljajo za novorojenčka merodajna ozvezdja. Najboljše izglede imajo oni, ki so rojeni v trenutku »trikotnega stanja« letnega vladarja, sonca in hune ob 120 stop. v kotomeru. To zadostuje za sklepanje o »srečni zvezdi« pri posameznikih, ki ugibajo, ali bi si kupili srečko drž. loterije in slično. Več dnevnikov redno postreže praz-novernm naročnikom s sličnimi horoskopi. Dr. Reach, urednik znanstvenih »Psiholoških novic«, je vložil ta mesec kazensko ovadbo zoper razširjen londonski nedeljski list, ki je stalno objavljal slične napovedi priljubljenega astrologa. Obtožba je navajala, da pomenijo horoskopi javno nevarnost, ker omalovažujejo pomen osebne delavnosti in podjetnosti ter širijo prepričanje, da upravljajo ozvezdja sleherno človeško usodo. Pravda je izzvala velikansko zanimanje, čeprav je zavrnilo sodišče tožbo in sklenilo, da ostane vedeževanje zasebna zadeva praznovernih posameznikov. Ravnatelj zvezdarne v Parizu, kjer je tudi razširjena ta razvada, je izjavil v tej zvezi, da smatra zna* nost slejkoprej prerokovanje iz zvezd za srednjeveške vraže. Posamezne posrečene napovedi so zgolj slučajnost. Ko je bil Voltaire vodilna evropska osebnost, mu je napovedal znani italijanski astrolog smrt z 32 leti, a je kljub temu živel 84 let. Vedeževalci se sklicujejo tudi na sončne pege v zvezi s kugo, vojno in sličnim. To je, drugo vprašanje. Stanje zračne elektrike res, ima vpliv na: biološke pojave, pa je la pojav šc vedno premalo raziskan. A noben znanstvenik ni v stanju ugotoviti katerokoli zvezo med stanjem premičnic ob rojstni uri in nadaljno človeško usodo.