273. številka Ljttbljaia, v sredo 25. novembra 1903. XXXVI. leto. Kfcaja tvH car »večer, ^cife čedalje it> praanike. ter velja po r»oitl prejema« ea avetro-*'d?afc* Satese «s» vsa lato 85 K, sagpc! leta 13 K, m četrt leta 6 K 60 h, aa eden mesec 8 K 30 h. Za LJubljano « vo*Li)*u&n s* đoc; sa vse leto 8* K. ea pol leta 19 K, ea četrt Žeta B K, ea eden ^osi>c 8 K. Kdor hodi šaci vai|a ea ooto leto 88 K, aa pol leta 11 K; ea četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežel* toliki kolikor anafia ^oetcina. fe- H» naroCbo brez istodobne vpoftujatve i aročclna ae ne oaira, m ifia #OHantia p^cujo ae od peteroetopno petit-vrate po 18 h, če ee oananilo enkrat tlaka, po 10 h, ce m dvakrat, m po « h, ct fc-^rut ali večkrat — Dopisi naj ae tavol6 fracacvati. — Bokopial ae ne vračajo. — Vree*&«ve le aeravnlitvo Je na Kongresnem trga Rt. 12. - Opravnifitva naj ee blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oeoanilt t. j. administrativne stvari ~ Vbod v ared&td&vo $s tt fahove ance su 8, vbod v apravnistvo pa s Kongresnega trga et 12. „Slovenski Narod11 telefon št. 34. Pob*!Uc^?,^ Številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. Kranjski klerikalci in učiteljstvo. (Dopis ia učiteljskih krogov.) Jasno je, da je klerikalna ob&truk-sija v kranjskem deželnem zboru uprizorjena samo zato, da se prepreči povišanje učiteljskih plač. Vsak nastop, vsak govor in vsak shod, ki ga prirede klerikalci, nas o tem prepričuje. Dobro čutijo, da bi gmotno podprto učiteljstvo zadobilo med našim »dobrim ljudstvom« več veljave in ugleda, zakaj naš kmet je še tak, da človeka le po denarju sodi. Če se moraš boriti za vsakdanji kruh, pa bodi našemu ljudstvu še tako potreben in koristen, ne boš imel veljave med narodom. To torej klerikalci dobro vedo, zato tako trdovratno ob-čtruirajo ter tišče k tlom s svojim kopitom regulacijo naših plač. Ali, gospoda, verjemite nam, da dolgo ne bo šio tako. V učiteljatvu vre in kipi kakor še nikdar ne. In to po vsej pravici. Gore vam, klerikalni ljudski zastopnikia, kadar pride do novih volitev, če se med tem časom ne iz vrši regulacija naših plač. Učitelji bijemo boj za življenje in nihče nam ne sme zameriti, če nismo izbirčni pri rabi orožja v tem boju. Komur pre za življenje, mu je dobro vsako sredstvo, da se le reši. In rešili se pa bomo prav gotovo, če ne z lepa, pa z grda. Navihane so pa te grde kleri-knlne duše. Radi bi nas sprli z dr. Tavčarjem in z deželnim predsednikom, da bi pojem tem laglje ribarili v motni vodi. Ali, zapomnite si, klerikalni kolovodje: Napredno, svobodomiselno učiteljstvo stoj i in pade z dr. Tavčarjem in njegovo stranko. Izdajio svojega stanu ne boste našli ».ič več med nami; en sam je bil, ki je zatajil in izdal svoj stan ter zdaj z vami vred zadržuje in tepta regulacijo naših plač. Fej in sramota tej učiteljski poturici! Sicer mu daje zdaj naše »zavedno ljudstvo« častno občanst^o, seveda na Šusteršičevo komando. Aii to častno (bolje: nečastno) občansko nam prav nič ne imponuje, zakaj prepričani smo, da na tak način postanejo lahko tudi Susteršičevi copati častni občan katerekoli klerikalne občine. Naravnost predrzna je tudi želja klerikalcev, da bi se učiteljstvo postavilo v nasprotje z deželnim predsednikom. Prismode neumne, ali res mislite, da smo učitelji tako kratkovidni? Skrajna netaktnost in nehva-ležnost bi bila od vsakega izmed nas, kdor bi kaj takega le mislil. Zapomnite si to enkrat za vselej, klerikalni kolovodje! S svojim nastopom v deželni zbornici napram zastopniku vlade, s hujskajočo pisavo po klerikalnih listih in s svojimi shodi vzgajate med ljudstvom revo lucijonarje in anarhiste. In s takimi ljudmi, s tako stranko naj bi paktiralo ljudsko učiteljstvo? Nikdar ne! Gorje bi bilo našemu narodu, Če bi bilo ljudsko učiteljstvo prešinjeno a takim puntarskim duhom, kakršen razgraja in razsaja v Susteršičevi trdovratni glavi! . Zategadelj bomo učitelji tudi v bodoče s prepričanjem in ponosom »igrali Heinove in dr. Tavčarjeve politične pandurje«, kakor piše »Slovenec« v 252. številki. Uči telji bomo zavirali, kjerkoli bomo mogli, splošno volilno pravico, kakršno žele klerikalci, ker vemo, da bi bila taka volilna pravica v nesrečo našemu narodu . . . Zato, tovariši, le na delo in kdor ima veljavo, naj vpliva na občinske odbore in na posameznike teh odborov, da protestujejo proti splošni volilni pravici in proti obstrukciji; vplivajte na občinske odbore, da se po-tezajo za regulacijo učiteljskih plač. Razložimo, kjerkoli in kadarkoli uteg nemu, našemu ljudstvu, kaj je pravzaprav splošna volilna pravica; povejte narodu, da bi potem imeli hlapci in delavci, ki ne plačujejo nič davka prav take pravice, kakor gospodar sam, kateri pa mora plačevati velik davek. Že sedaj posli neradi ubogajo svojega gospodarja, kaj bi bilo šele potem! Lahko se pripeti, da se združijo hlapci in delavci zoper gospo- darje in delodajalce ter jih izbacnejo iz vseh javnih zastopov. Gospodarili in vladali bi tako, kakor bi njim bolje prijalo, ter nalagali gospodarjem nove davke ter druge sitnosti in nadloge. O vsem tem je treba torej ljudstvo poučiti. Zato, tovariši, le med ljudstvo za svoj in ljudstva blagor! Kakor si bomo postiali, tako bomo tudi ležali. Nevstrašeno se moramo začeti gibati ter delati na vseh koncih proti podivjanemu kranj&kemu klerikalizmu z besedo, zborovanji, shodi in s pisanjem po naprednih listih. Kranjski učitelji živimo v izrednih razmerah, zato se moramo pa pcsluževatl tudi izrednih pripomočkov, da pridemo do zaželjenega cilja, namreč do regulacije plač. Sicer bo ta boj hud, a potreben jc in neizogiben če nočemo, da bomo še nad&lje stradali mi in naši otroci. Upamo, da nam bodo v tem silobranu tudi gospodične kole-ginje trdna in zanesljiva opora in ne bodo brezbrižno stale ob strani ter gledale, kako se njih kolegi bi jejo za kruh in obstanek. Zadovoljni bomo, da se le pridno udeležujejo naših zborovanj in oklepajo naših društev. Združimo se torej vsi, kar nas mi«li in čuti napredno in svobodomiselno ne oziraje se v tem slučaju na narodnost posameznikov. Klerikalizem je mednaroden, zato bedimo tudi mi vboju proti klerikaiizmumed-n a rod ni. Oklenimo se tesno na-rodno-napredne in veleposestniške stranke, a krepko podpirajmo tudi vlado. Le po tej poti je rešitev za nas. Liga II. Državni zbor. Seja dne 24 novembra. Ministrski predsednik je predložil načrt lekarnarskega zakona, finančni minister pa načrt o spremembi davčne novele za sladkor. Nujne predloge so vložili: poslanec C h i a r i glede novega zakona o zavarovanju za slučaj bolezni ali nezgode; posl. P r a d e za narodno samoupravo na Češkem; posl. N o w a k za ločitev čeških škofi) po narodno- sti in za ustanovitev novega škofij-stva v Hebu ter dveh nemških bo-goslovnic v Hebu in Litomerioah; posl. Kindermann za ustanovitev dveh nemških ravnateljstev državnih Železnic na Češkem; posl. L u e g e r o položaju davčnih prak-tikantov. Posl. P f a f f i n g e r je in-terpeliral, zakaj se ni investicijski kredit iz leta 1902. niti do polovice porabil, tako da je ostalo za gradbo državnih železnic dovoljenega kredita 23 milijonov kron, za železnični promet splch pa 46 milijonov kron. Na ta način se ovira gospodarski in industrijski razvoj v državi. Po raznih manj važnih interpelacijah in vprašanjih se je nadaljevala debata o Korberjevem govoru. Posl. dr. Kramarje med drugim rekel, da je dr. K o r b e r izzval napetost napram Ogrski. Pri svojem nastopu je našel pri strankah dobro voljo za pomirjenje. Sedaj ko vlada obstrukcija v deželnem in dr žavnem zboru, mora ministrski predsednik vedeti, da ne bo nihče popustil od svojega stališča. Zagovarjal je nadalje obstrukcijo kot politično bojno sredstvo ter izjavil, da ne bodo Čehi nikdar privolili v tako pogodbo z Nemci, da bi se ob pruski meji ustanovila nemška pokrajina (delitev Češke). Pes!, grof Dzteduszvcki je govoril v imenu poljskega kluba. Da ni v zbornici prave delavnosti, za to je navajal tri vzroke: narodna strast, strah pred volilci in trmoglavost. Zahteval je nov opravilnik, ki j bo napravil zopet red v zbornici« ako pri tem morajo ministri tudi poskakati v prepad. Posl. dr. P 1 o j je izjavil, da je ntša državna polovica zadelo hud sunek, ker je ministrski predsednik podlegel napram Ogrski. Vprašal je ministrskega predsednika, ali je res, da je bil grof T i s z a za svojo izjavo pooblaščen. Potem je prešel na jezikovne razmere pri koroških sodiščih ter izjavil, da ne more ver jeti, da bi bil izdal grof Gle i s p a c h ukaz za odrivanje slovenščine, ker se je ta kot justični minister kazal zelo pravičnega, zaradi tega prosi ministrskega predsednika, naj poizveduje, ali so res take naredbe došle koroškim sodiščem od kake justične oblasti. Ako je to res, potem pričakuje, da bo ministrski predsednik storil najodločnejŠe (?) korake, da se tako razmerje, ki se norčuje is vsake pravičnosti, čimpreje odpravi. Razun tega naj odredi, da se pri koroških sodiščih nastavijo jezikovno vsposobljeni sodniki. Vprašanje narodne avtonomije more rešiti le resen državnik, dr. Korber pa nima za to ne volje ne moči. Govornik se je zavzemal za slovensko vseučilišče v Ljubljani ter končno izjavil, da si bo zaupanje Slovencev pridobila le taka vlada, ki si postavi na program pravičnost proti vsem narodnostim. (Pritrjevanje pri Slovencih in Hrvatih). Potem sta še govorila K a -threin in Romanczuk. Vojna med Rusijo in Japonsko? Iz Peterburga se poroča, da je japonska vlada, kakor poroča brzojav iz Tokija, poslala proti ruskima bojnima ladijama, »Cesareviču« in »Bajanu«, ki ste bili na potu v Port-Artur, svoje brodovje z nalogo, da zabrani združitev ruske bojne mornarice v Port-Arturju. Že včeraj so listi poročali, da je japonska e&kadra, obstoječa iz 12 bojnih ladij odplula iz vojnega pristanišča Jaebo, ne da bi se vedelo kam in zakaj. Ako je Japonska to, kar se poroča, zares storila, je s tem kršila ne le obče veljavno ljudsko pravo, ampak je zagrešila veliko neprevidnost, katero bo morala prav drago plačati. Ruskima ladjama bi se moglo le z oboroženo silo zabraniti, da bi se ne združili^ z drugim ruskim bro-dovjem v Port-Arturju; takšno nasilje pa bi bilo sredi splošnega miru, ne da bi se napovedala vojna, očitno kršenje mednarodnega prava. Tak LISTEK. Mladost in poznejša leta pobožne gospe Mici N. N.y rojene Micke Stepišnik. h Ko je bila stara štirnajst let, so jo obdržali stariši doma. Nosila je moderc, izrezane čeveljčke, gosposke predpasnike z lacom in naramnicami in ob nedeljah slamnik za tri goldinarje. Mati ji je rekla Mici in sčasoma so se navadili tudi drugi na to pogospoščeno ime; samo kaka hudobna soseda jo je še kdaj iz zlobe in nevoŠčljivosti klicala za Micko; kak vaški paglavec se je zadri za njo »frajla Mica«, inteligenca pa, na šoli in na pošti, jo je zvala gospodična Mici. Stariši njeni so imeli itacuno in gostilno in tekom'zadnjih let je po italo vse elegantnejše in imenitnejŠe. V ekstra sobi so bile mize vedno pogrnjene a rdečimi prti, okrog ogledala so visele papirnate rože in na vrtu so postavili zeleno lopico. G o stov ni bilo mnogo. Bilo je dolgočasno in pusto v gostilni in le včasih se je zmotil kdo na četrt vina, ki je bilo kislo in je dišalo po sodu in po plesnobi. V ti lopici je sedela Mici vsak dan in je pletla fine in neskončno dolge čipke, znamkovala perilo ali pa vezla kakšno strašno nepotrebno stvar. Bila je pobožna, na prsih je nosila širok moder trak z veliko srebrno svetinjo. Bila je Marijin otrok in v vseh pismih na svoje prijateljice, ki so se začenjala z: »Gelobt sei Jesus Kristus! Suase Jangfrau Maria, unsre Mutter!« — se je podpisovala: »Marie« aii »Mizi Schtepischnegg, Marienkind«. V zeleni lopici, Bredi pisanih gredic, v katerih je ovetela goreča ljubezen, belagonije, srčai, reseda, rumene astre, fuhsije, nekaj nageljnov in ena sama zamišljena solnč-niča, — v ti lopici je zorela v pobožnih premišljevanjih, v nedolžnih sanjah in v bogaboječi zbranosti gospodična Mici v Čisto, dekliško lilijo. Na mizi je ležala mašna knjiga »Angela-Buch«, ki si jo je prinesla iz samostana, »bogaboječe življenje svete Roze Limanske«, »SchuUengel, ein Biatt far ehristkatolisehe Jung-frauen, die ihr Leben in gottge-falliger Tugend und Unschuld be-wahren und besehliessen vrollen« in »Jahresbericht des katolisehen Ju-gendvereins fur die Rettung armer, schwarzer Kinder aus den Krallen des Heidenthums und der e\v,'gen Verdammniss«. Kockala je čipke za posteljno perilo, pletla nogavice za uboge zamorce v Afriki ali vezla pisane pantoflje gospodu »papanu« za god. In med temi poštenimi opra vili se je pogovarjala z Bogom in se kesala grehov, ki se jih je spovedovala vsako drugo nedeljo mlademu kaplanu pri fari. Sladke so bile te spovedi, slajše, kakor v samostanu, kjer jo je poslušal star in gluh ka-tehet, ki je imel gihtiČne roke. Gospod kaplan ni imel gihtičnih rok, mehke roke je imel in kadar jih je Mici poljubila v sveti pokori jo je speklo v srcu sladko in blaženo čustvo in še enkrat se je sklonila nad mazi-ljeno roko in jo je pritisnila k svojim mladim in toplim ustnicam. Gospod kaplan jo je včasih pogladil po laseh ali po licih v spodbudo in še slajša ji je bila molitev in pokora. O Božiču jih je obiskal za par dni mlad bratranec, ki je bil prvo leto v semenišču. Pobožen je bil in svet in gospod župnik ga je povabil k sebi na obed. Pozno zvečer se je vrnil in Micka mu je svetila po temnih stopnicah v gornjo sobo. Postavila je luČ na mizo, popravila je ogenj v peči in pogledala, Če je prinesla dekla sveže vode za po noči. Hotela je oditi, ali bratranec jo je objel, posadil k sebi na kolena in jo poljubljal. Tako hiter je bil, dani nič vedela, samo, da je lepo in sladko in šele, ko je začutila njegova vroča usta na gohh prsib, je malo zaupila. Spustil jo je takoj in ona je zbežala v svojo izbico. Vsa preplašena je bila, ko je opazila, da ima na prsih odpeto jopico in pretrgano srajco. Ali tako vroče ji je bilo, da je pustila prsa razgaljena in je samo vrhno obleko zapela. Še le drugi dan se je spomnila, da je to strašen greh, da jo je nekdo poljubil in še oelo kam! Peklo jo je na prsih in tisti teden se ni upala k spovedi. Potem pa si je kupila pri kaplanu nov rožni venec, ki ga je blagoslovil sam papež. V zbrani mo- litvi je zopet zadobila duševno ravnotežje in mir srca, ki ga je bil poskušal grešni njen bratranec na tak razburljiv način kaliti. Življenje je potekalo, t. j. tedni in meseci so potekali v enakomernem dolgočasju Samo, da so se pobožnim knjigam in časopisom na njeni mizi pridružili tudi Marlittini romani in nek navdušen orožnik ji je z veliko hvalo posodil stoindvajset zvezkov pretresljivo lepega romana »die unschuldsvolle Grafin«; roman, ki je posebno pri dunajskih kuhari cah jako znan in češčen. Čitala ga je s solzami v očeh in želela si je, da bi bila tudi ona tako preganjana od tako grozno krasnega in ljubljenega moža, kakor je bil junak in kavalir Conte Marmelutti, ki je bil ravno tako impozanten, kakor ljubosumen mož nedolžne grofice. Ali od mož, kar jih je poznala, ni bil niti eden, ki bi se ji zdel vreden njene naklonjenosti. Samo agentje, ki so hodili ponujat njenemu očetu gumbe, črn in bel koneo, kambrik za ženske infdebeli loden za moške kupovaloe, ti agentje so jo še včasih malo razvedrili. Ne, da bi gojila po« nih zahtevah. Pozneje je poklical sultan velikega vezirja in ministre k stb '. Odločno nastopanje poslanikov velesil je sultana zelo prestrašilo, vendar se še vedno izgovarja, da vstaši s umrtnimi grožnjami zadržujejo ma-eedonske begune, da se ne vračajo v domovino. — Španski kralj je dal vprašati na Dunaju, ako bi bil ljub njegov obisk. Zaradi rahlega zdravja pa pride na Dunaj najbrže šele spomladi. Shod v Šmartnem. Iz Šinartna pri Litiji. Na dan sv. Cecilije, ki je to pot klerikalcem tako lepo brenkala na svojo harfo, predrzuila si je naša duhovščina sklicati shod tu sem, misleč, — Šuiarčan, ki je sicer dobra in pok-levna duša, bo mirno in potrpežljivo z nezavednimi hribovci vred, poslušal klobasanje, laži in zavijanja klerikalnih ožlindranih poslancev dr. Schwei-tzerja in dr. Z i t n i k a. No, prepričala se je, da je bila z zmoti. Pričakovali so aamreČ velikanske vdeležbe. Teden prej so oznanili bero, katero je potem vsak dan pobiral kaplan P o t o k a r, ter v potu svojega obraza rotil in prigovarjal ljudi, naj se vdeleže polnoštevilno shoda. Obč. tajnik je takoj po maši ua cerkvenem pragu klical in vabil, dekan pa ua leci oznanjai, da prideta popoldne dva gospoda iz Ljubljane „pridigovat". Pa vse to ni nič pomagalo; da ni prišla na pomoč tolpa Ma-rijnih otrok, ki so bili mesto s svetiuji-cami z noži oboroženi, bi bila dvorana skoraj prazna, kajti može klerikalnega mišljenja bilo bi lahko ua prste sešteti. Ni čuda, da so bili Smarčaui ogorčeni, češ, — zakaj duhovščina ne napravi svojih shodov rajši n. pr. na Librgi, v Preski ali v Gradišah. Pa še tam bo takim poslancem, ki sleparijo ljudstvo, kmalo odkleukalo. Po tretji uri popoludne začeli so se počasi in klavrno pomikati hribovci v dvorano. G. dekan predstavi na to oba poslanca, predsedniško mesto pa prevzame neka Mrva, baje župan iz Vač, in da besedo dr. Schweitzerju. Ta prične svoj dolgočasni govor. Klobasal je nekaj o obstrukciji, povedal kmetom že iz Mohorjeve družbe knjig znano historijo o nekem Holandcu in njegovem „kann niks verstehen" itd. Ko je bilo teh prismodarij in budalosti dovolj, oglasile so se piščalke ter medklici „povejte rajši o tisočakih, ki ste jih deželi zapravili in s svojo obstrukcijo kmeta oškodovali.-4 Nastal je šum in vrišč. Marijini otroci so suvali, brcali, tepli, posebno hrabro se je obnašal mežnar, ki se bo moral za svoj hra-brostni čin zagovarjati pred sodnijo. Slišali so se klici: „Ven z žlindrovci, proč s sleparji ljudstva itd." Slednjič, videč, da ne zmagajo klerikalci, odide gv dekan s svojo gardo v farovž, dr. Žitnik pa je ostal še toliko časa, da je priznal, da je krivda pri obeh strankah, torej tudi pri njegovi, da ni deloval deželni zbor. Na to odide se on. Za slovesen odhod seveda se je tudi preskrbelo. Dr. Sclnveitzerju reete dr dolgčasu pogrnili so bili ob potu lep širok 4 m dolg papirnat trak z napisom: „Proč s sleparji ljudstva"; na traku sta bili naslikani tudi dve vreči 16"/0 žlindre, simbol klerikalne poštenosti. Zapomni naj si g. de^an in njegovi kaplani, da Šmartno in Litija sta inteligentna kraja in kot taka ne bodeta klerikalna, zato mu svetujemo, naj enaka zborovanja prireja le v hribih, ondi je še prostora za take kapacitete. Kolikor je v Smartuu klerikalcev, imel je vse na odru pred seboj. Zato pa odločno odkanjamo, da bi taka peščica in pa tolpa Marijine dražbe v našem imena sklepala resolucije. In to le ni naša zadnja beseda. * * * Izjava. „Slovenec" je priobčil gostobesedno poročilo o nedeljskem shodu. Kdor je čital to poročilo, morda misli, da je ta shod res tako ugodno izpadel za klerikalce, kakor trdi „Slovenec". Kakor so Že mojstn v zavijanju, tako so tudi sedaj stvar zasukali sebi v prid in na škodo resnice. V resnici je bila stvar taka-le: Shod je bil proti pričakovanju klerikalcev slabo o h i s k a n. Pričakovalo se je veliko več ljudstva. Dvorana je bilna polna, a je bilo veliko naših. To ni res, kakor poroča „Slovenec", da je bilo naših samo par mladoletnih fantov. Mladoleten sem bil menda samo jaz. Res pa je, da je bilo veliko naših starejših pravih Šmarčanov, kmetov, zavednih delavcev, obrtnikov in trgovcev. Ali niso ti v vaših očeh nič? Kar je Šmarskih klerikalcev, imeli ste vse pred seboj na odru, kjer so vam delali Štafažo. Drugih pristašev itak ne dobite v celem Šmartnem. Shod je otvoril župan iz Vač. Bral je svoj govor iz neke knjižice. Najprvoje pričel govoriti dr. Schweitzer. Praviti nam je začel neko storijo. Ker se nam je to Že vsem preneumno zdelo, zaklieal sem jaz: „Kaj boste pravili te storije, povejte raje, kako ste kmetom zapravili tistih 25.000 K." To je bil ogenj v Btrehi, in ko je še fc>chweitzer imenoval našo stranko jetično, takrat je počilo. Žitnik sam je priletel k meni in mi grozil, da me vrže ven, a si je takoj premislil, ko je videl, kdo je za menoj. Nakrat me je potem imenoval gospoda učitelja. Klerikalci so planili na nas z n OŠ i. Eden od naših je bil z nožem ranjen pod očesom, nekoga drugega je pa vaš bojeviti mežnar tepel. Oba vaša junaka se bosta zagovarjala pred sodnijo. Omenjam, da od naših ni imel menda nobeden razun mene še navadne palice ne. Klerikalci pa so rabili palice in nože, celo s kuhinjskimi noži so nam grozili. Pomagal« jim ni vse nič! Naši so pritisnili in klerikački so bili zunaj. Niso pa šli sami, kakor trdi „Šlovenec", ker se jim ni zdelo vredno z nami govoriti, ampak šli so, ker so mora li iti. Naj olepšujejo svoj poraz še tako, shod smo jim razbili — pa je! Pripomniti moram, da od naših ni bil pred shodom niti eden pijan. Še-le po shodu smo naročili sodček piva, katerega pa nam niso kupili klerikalci, ampak smo ga plačali mi. ('e smo bili po dobljeni bitki veseli, je čisto naravno. Dvomim, da bi se bili klerikalci drugače obnašali. Zapomnite si pač dobro, vi univerzalni geniji, kakor vas je imenoval kaplan Louišek, da v Šmartnem kot takem ni tal za ožlindrane gospode. Če hočete shode prirejati med svojimi somišljeniki in v tem akraju, morate jih že prirejati v kaki vasi n. pr. Librgi. Tam se lahko farbate ljudi, v Šmartnem ne. Kako vas je ta poraz zabolel, se pač bere v vsaki vrstici vašega poročila. Posebno jaz sem dopisniku v želodcu. Imenoval me je mladoletnega in mleč-nozubega. Dobro gospodje. Ali jaz nisem kriv, da sem še mladoleten, pritožiti se morate že kje drugje. Ali pa bi vsaj počakali z vašim shodom toliko časa, da bi postal polnoleten. Čudno je tudi, da si upate to očitati, ker je bilo ravno vaših vse polno mladoletnih fantov, če se ne motim, so bili vsi iz „Marijine družbeu. Če so mogoče Marijini otroci preje polnoletni, tega ne vem, to pa i —— — 'i -n nastop Japonske pa bi bil tudi silno nepreviden in nespameten, zakaj, dasi ni nikakega dvoma, da japonske bojne ladje (12!) prav lahko ustavijo dve ruski oklopnici in jima zabranijo odpluti v Port-Artur, vendar je takisto gotovo, da je ruska mornarica v vztočno-azijskih vodovjih, kakor verodostojno zatrjujejo poročila, toli močna, da bi v kratkem času lahko uničila celo japonsko brodovje, ako Japonski ne pride na pomoč Anglija, katera pa tega gotovo ne bo storila, ker bi s tem provzročila, da bi ta ktsto Rusiji prihitela na pomoč — zaveznica Francija. Ruska bojna mornarica na daljnem vztoku šteje namreč vštevši torpedovke šestdeset ladij. Med temi je 6 velikih oklopnic, 8 oklopnih križark in vrhu tega še že imenovani oklopnici »CesareviČ« in »Bajanu. Japonska pa ima samo 12 večjih bojnih ladij, to so najbrže one, ki so odplule iz Jaeba. Razumljivo je, da Japonska s skrbjo in paz nostjo zasleduje rusko gibanje na vztoku in da ji provzroča zlasti povečanje ruske mornarice v Tihem oceanu mnogo preglavic. Odplutev Japonske mornarice iz vojnega pristanišča je sedaj še najbrže samo demonstracija, da bi se Rusiji pokazalo, da je Japonska pripravljena, ako potreba, tudi z orožjem v roki nasto piti proti Rusiji, ako bi leta ne prenehala množiti svoje bojne sile v vztočni Aziji. Upati je, da se še vojna ni začela, takisto gotovo pa je tudi, da je v doglednem času med obema rivaloma — neizogibna! Politične vesti. — Državni zbor zaključi po dispozicijah predsedstva debato o vladni izjavi v jutrišnji seji. Potem se začne razprava o odpravi § 14. Vlada pa hoče spraviti še poprej na dnevni red prvo branje proračunskega provizorija, da bi zbornica pokazala, ali hoče proračun rešiti parlamentarno, ali pa bo moral ostati § 14. — Ogrski državni zbor izvoli v današnji seji podpredsednika in 40 članov v delegacijo, potem se šele nadaljuje debata o rekrutni predlogi. — Ciste volitve na Ogrskem. V Szatmaru se je moral trgovinski minister Hieronjmi podvreči novi volitvi za državni zbor. Izvoljen je bil z neznatno veČino 56 glasov na programu liberalne stranke. Po volitvi je vdrlo kakih 5000 pristašev opozicijskega protikandidata v volilni lokal, kjer so vse zdrobili. Isto se je zgodilo v hotelu in v kavarni, kjer so bili lihe ralni volilci. Vse trgovine so naglo zaprli ter brzojavili po vojaštvo. — Odstavljanje velikih županov na Ogrskem. Grof Tisza je začel pometati z upornimi velikimi župani. Prvi je odstavljen veliki župan baron Wes3elenyi silad-skega komitata, ki se je prvi uprl pobiranju davkov. Sledili pa še bodo drugi! — Turški ministrski svet je imel dolgo posvetovanje o reform- sebne simpatije do njihovih zvečine hebrejskih fiziognomij. tudi so se ji bolj dopadli umetniško razkuštrani kodri, kakor po pomadah dišeči, frizersko pokrtačeni lasje teh Merkur-jevih sinov; ali bili so prememba, bili so iz sveta, iz Ljubljane, Gradca, Dunaja. In osobito Mickina mati jih je bila vselej vesela. Peljala jih je v ekstra-sobo in je naročila dekli: — Pokličite gospodično! — In ko je Micka prišla je rekla mati: — To je moja hčerka Mici; bila je v samostanu šest let — za dve se je zlagala — in zna nemški. Gotovo Vas bo, gospod Stern (ali Schwarz, ali Ldwy, ali Fttserle), gotovo Vas bo veselilo najti naobraže-nega človeka, naobraženo gospodično, — ki zna nemški, — tako daleč na kmetih. Mici, zabavaj gospoda! — In odšla je v kuhinjo, da pripravi za gosposkega g("*ta, ki gaje sicer prav-zaprav precej prezirala, ali ki je znal nemški, da mu pripravi kakšen prigrizek. Medtem je Mici konverzirala z gospodom N. N., recimo Spatzen-goldom. — Gniidigea Fraulein kennen deut8ch? — jo je vprašal s sladkim in spoštljivim glasom, upajoč na imenitno naročbo, — (on je prodajal osobito kambrik in kotenin). — Ach, ioh bin so glucklich; aber ich muss Euch aber versichern, dass ich, w»s mich sehr leid thut, nicht oft mit gebildeter Menscher komrne, die deutach reden. Ach, hier ist ea so ungebildet. Lauter Bauer! — — Gnadiges Fraulein mussten einen gebildeten Mann heiraten. Einen hOheren Beamten oder einen reicheu Kaufmann . . . — Ach, aber nein! . . . Herr Spatzengold, ioh sein zu jung, ich gehen iieber ins Kloster. Oh, die Maoner sein so, aber sehr sehlecht! — Gospod Spatzengold se je v potu svojega obraza mučil preko pol ure z izbranimi pokloni, in Micka je igrala »eine gebiidet Fraulein«, do kler ni prišel njen oče in naročil dva kosa kambrika, en kos z rdečimi, drugi z zelenimi pikicami. Gospod Spatzengold je Micki pri slovesu ironično poljubil roko, ali v njenem srcu se je naselilo za par dni čustvo, kakor da je plemenita bomtesa, ki ima roke samo zato, da jih ljudje poljubujejo. Pred pustom pa je dobila od bratranca pismo. Prinesla ga ji je neka tercijalka. kateri je dejal, da je notri sveta podobica iz Lurda. — Pisani srček moj! — ji je pisal. — Predputt je, ljudje se ženijo in tako veselo jef da bo Čez devet mesecev tudi nezakonskih porodov zadosti, da se vzdigne žolč marsikateremu debelemu in staremu fajmoštru Iz nevoščkvosti seveda. In če si tako mislim, da boj tudi tvojemu deklištvu za en predpust aii pa dva odklen-kalo, potem me že naprej strašna jeza in zavist tare, proti tistemu Štacunarju ali dacarju ali vahtmajstru, ki te dobi. Skoda, stokrat škoda, da te nisem takrat malo bolj ugriznil v tista dva tvoja bela jabolka. Bi imela vsaj spomin na me in če bi te tvoj zakonski mož vprašal, odkod imaš tako čudno znamenje, bi lahko vem, da je eden izmed klerikalne B komisije", ko je oče Cofek naredil opazko, da sem jaz mladoleten, zaklieal: Če je mladoleten, ga bomo pa ob službo djali! Če sem vzgleden učitelj, se pa res ne bodem zagovarjal pred prečaitito to duhovščino, ker imamo mi zato druge oblasti. Zdi se mi, da se je hotel dopisnik malo podrgniti ob naše pevsko društvo „Zvon**, ker je omenil, da sem bil na shodu s svojimi pevači. Rečem le, da nam to ni nič novega, saj je itak splošno znano, da je nas „Zvon1* duhovščini trn v peti, katerega pa si ne bode izdrla. Se mora že potolažiti. Toliko v pojasnilo. Rudolf Pleskovič, učitelj. Obč. svet ljubljanski. V Ljubljani, 24. nov. 1903 Predsedoval je župan Ivan Hribar. Zapisnik zadnje seje se je pre-čital in odobril. Obč svetnik Žužek je poročal o regulaciji mesta ob cesti na Rožnik za južno železnico. Kranjski stavbni družbi se je svoječasno dovolilo razdelitev stavbne parcele oziroma zazidanje iste na omenjenem svetu pod obiČ»jaimi pogoji in da napravi 10 m Široko cesto ob železnici. Deželna vlada je vrnila predio-žene m načrte ter zahte?a med drugim 12 m stroko cesto. Nove določbe stavbnega odseka so se sprejele Podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s je poročal o prošnji mestnih policijskih stražnikov za povišanje letnega pavšala ca ohutev (sedaj 17 K). Ker bo se prejemki mestni policijski straži šsle pred nedavnim časom arediii, se je prošnja odklonila. ObČ. svetnik dr. Krek je poročal o dovolitvi prispevka za pomagača hišniku na višji realki pri kur javi. Ods«k je bil prvotno za dovolitev 250 K za 5 zimskih mesecev pod pogojem, da polovico prispeva deželni odbor. Obč. svetnik uuiek je pripomnil, da je v realičnem poslopju nastanjena tudi nemška šul-ferajnska šola, ki ima najbrže z realko skupno centralno kurjavo ter bi nikakor ne kazalo mestni občini, nositi stroške tudi za ta privatni zavod. Vsled tega je predlagal, naj se akt vrne odseku v tozadevno proučevanje. Sprejeto. Prošnje šolskih slug na I. in II mestni deški ljudski šoli in na slov. dekliški osemrazrednici za stalno nagrado se kot neutemeljene zavrnejo. (Poročevalec občinski svetnik Ko-z a k). Pomožni vrtnarici na II. mest nem otroškem vrtcu, gdč. Ani G o rupo vi se zviša nagrada od mesečnih 40 na 60 K (Poročevalec obč. svetnik S e n e a o v i č). Podžupan dr. vitez Blei weii je poročal o proračunu mestne klavnice za leto 1904 Potrebščina znaša 27 015 60 K, pountje 46 226 K, tedaj je prebitka 19 21040 K. Proračun se je odobril. Nadalje je poročevalec predlagal: 1. lanski kredit 500 K za nabavo železnih mizic in vozička v klavnici naj se podaljša; 2. magistratu se naroča, da sestavi cenik za r&bo voza za prevažanje svinj iz okuženih krajev s kolodvora v klavnico, in 3 da se določi, da se bodo vsi mesarji morah posluževati le tega, ne pa morda kakega privatnega voza. Sprejeto. Obč svetnik Kozak je urgiral omenjeni železai voziČei ter grajal doaedai dobljeno železno mizico kot popolnoma nepraktično. Obč. aveta*k Grošelj je poročal o dovolitvi dodatnega kredita za dejala, da od posveČemh zob, zakaj, dokler ti moža dobiš, bom jaz že kaplan. Boš prišla k meni k spo vedi? Zdaj si Še preneumna ali poz neje kdaj se ti bo morda še sto žilo po tistem lepem lemenatarju, ki je samo tako malo od vrha po liznil tvojo nedolžnost. Ali jaz bom takrat že pobožen in utrjen v skušnjavi . . . Prišel bi o Veliki noči k vam ali ti si res prefletna in — odpusti! — preneumna punčka, jaz pa tudi nisem svetnik. In ker te imam, draga sestričina moja, v resnici rad, pa rajši ne pridem. Smilila bi se mi in jaz bi še iz lemenata ušel. To bi bila pa velika neumnost. Tisti, ki je bil enkrat velik tepec, ali ki je tako sentimentalen, da mu ni žal.« Micki je bil ta list več kakor 50% nerazumljiv. Nosila ga je v mo-dercu skritega ali srce jo je začelo tako čudno in sladko boleti, da je grešno pismo sežgala in začela devet-dnevuico v čast sv. Alojziju za du ievni mir in za pomoč v skušnjavah. podaljšanje vodovodnih oevi po MU klošičevi cesti in po Dalmatinovih ulicah v skupni dolžini 500 m, ka tera naprava je proračunjena n« 4781 K ter predlaga dovoliti 5000 r kredita. Sprejeto. ObČ. svetnik Šubic je poročali o proračunu mestnega vodovoda zal leto 1904 Potrebščina znaša 122 630 141 kron, pokritje 157 500 K, potemtakem je prebitka 34869 86 K. Proračun s* je odobril. Poročevalec je predlagal, naj so vpelje strog-a kontrola po sebno pri večjih odjemalcih, ki nimajo še vodomera, n. pr. v topni carski vojašnici. V mnogih hišah imajo namreč navado, da puste po zimi v straniščih neprenehoma teč! vođo iz strahu, da ne bi cevi za mrznile. Magistrat mora pri no7ih zgradbah paziti, da so cevi prav položene ter zavarovane proti zmrzo vanju Sprejeto. Obč. svetnik V e 1 -k a v r h je omenjal, da stranke po letne mesece porabijo mnogo ve« vode kot pozimi za pranje. Da bi ne bilo hišnim gospodarjem treba pla čevati zvišane pristojbine, je priporočal, naj bi se obračuni za porabo I vode deiali četrtletno, ne pa kakor dosedaj, celoletno. Poročevalec je zagovarjal dosedanje obraČunovanp ter povedal, da bi pri četrtletnem mestni občini odišlo na leto do 4000 kron. Svaril je. naj bi se s takimi predlogi ne prihajalo kar nenapo* e dano, kakor se je zadnjič zgodilo I glede podpore 1200 K društven: godbi. Taki predlogi se naj temveč vselej izroče odsekom v proučevanje — Obč. svetnik dr. K u š a r j stvarno popravljal, češ, da ni s pred logom zaradi podpore društveni godbi loputnil v zbornico, temuć m je o tej prošnji obravnavalo v o s*>ku, ki e* je pa izrekel proti dovolitvi. Obč. svetnik Velkavrh ss je zadovoljil, da se njegov predlog izroči odseku v proučevanje. Isti poročevalec je poročal o prošn|i Frana Souvana za odpis pri stojbine 185 K za večjo porabo vode Prošnja se je odklonila z motivacijo, da prošnjik ne kontroluje dovolj vodovodnih cevi. Isti poročevalec je končno poročal o podobni prošnji dr. Fr. Mundr Ta prosi za odpis 860 K, a priznava, da njegove stranke potratno rabijo vodo, ki teče tudi po straniščih Se odkloni. ObČ. svetnik Senek >vič je poročal glede polaganja novih kabljev v Knsfljevih ulicah do nove hiš« »Narodne tiskarne«. Dosedanji kabel) po teh ulicah je v ta namen preslab. Ker bo »Narodna tiskarna« velik od jemalec ter se bodo v teh ulicah gradile še druge nove hiše, je pred lagal, naj se od razdelilnega omrežja pri »Slonu« izpelje po Franc Jote fovi cesti, Beethovnovih ulicah m Knsfljevih ulicah v dolžini 225 m močnejši kabel. Po Šelenburgovih ulicah kot po bližnjici tega ni mo goče izpeljati, ker so ulice asfalti rane. Stroški so proračunjeni na 2000 K. Sprejeto. Ostale točke so se rešile v tajni seji. Dnevne vesti. V Ljubljani, 25. novembra. — Shod v Selcih. V ned je bil v Selcih klerikalen shod, o katerem je »Slovenec« poročal z velikim navdušenjem, dasi si revnejšega shoda že ni mogoče misliti. Klerikalci so ves teden agitirali za ta shod, seveda skrivaj, kajti javno se tudi v Selcih že ne upajo več nastopati. Shod se je vršil na Frtici Ob 4. popoldne se je pripeljal tja škofjeloški fajmoŠter Šinkovec, ki je imel na shodu glavno besedo. Poslušalcev je bilo vsega skupaj samo kakih 60, med njimi pa je bilo tudi nekaj naprednih mož. Šinkovec je prav »po notah« kmete »farbal«. Najprej jih je silno miioval, kaki reveži da so, potem pa se je lotil veleposestnikov. Te je zdelaval, kar se je dalo. Očital jim je, da so zadolženi, da nobeden nič nima in jih končno slovesno prog.asil za kurnikarje. Izjem ni delal prav nikakih. Knes Windischgraetz, goreči zaščitnik naših klerikalcev, je lahko vesel, da ga je škofjeloški fajmošter proglasil sa kurnikarja, istotako knez Auer-sperg in drugi kranjski msgnatje. Pa tudi mestjanom ni prizanesel Šinkovec, še škofjeloškim mestjanona ne, ki ga vendar Žive in z angelsko potrpežljivostjo prenašajo. G >v reč o deželnem zboru je Šinkovec sramotil škofjeloške mestjane, češ, kaj pa je ta škofja Loka? Par trgovcev in obrtnikov in ti imajo že pra vioo, da volijo svojega poslanca. Pa to mu Se ni zadostovalo, škofjeloškemu fajmoštru. Razpravljal je tudi o premoženjskih razmerah v Škof|i Loki in povzdigoval bogastvo loške okolice v nasprotju z mettjani, prav fcakor da so to sami berači. Ločani naj si to dobro zapomnijo za slučaje, ko jim predloži S nkovec svoje mastne račune za pogrebe. Najbolje bi pa hilo, ko bi mesto velikih pogrebov naročali samo male in dajali Šinkovcu le toliko zaslužka, kakor mu ga dajo berači. Prihranjeni denar naj raje pohabijo za revne učence in sploh za dobre namene. Seveda je Šinkovec tudi mnogo govoril o liberalcih, katere je proglasil za krivoveroe in o Eotšildovih milijonih. Ljudje pa niso bili nič kaj zadovoljni s tem, ker vedo, da največji in najlakomnejši kapitalist na svetu je katoliška cerkev, in da Rotšild ne kolje kmeta tako, kakor ga koljejo duhovniki, če : eta fajmoštra Šinkovec in Rožnik kmetu pomagati, naj ga nikar tako ne dereta pri mašah in pri pogrebih. Pa kako naj kmet pričakuje kaj od duhovnika, ko ta se ovojemu mež narju neče ničesar dati. V Selcih je iajmošter najel nekega starega revčka za mežnarja. Plačuje mu po 10 gld.t od maš mu pa ničesar ne da in požre še sam bero za mežnarja. Če je ta f&jmošter Rožnik tak prijatelj vrneta, naj že enkrat predloži cerkvene račune in naj pusti, da bodo kmetje •vove ključarje izvolili. To je tembolj potrebno, ker je Rožnik, ko je prišel v Selce, sam pravil, da je zadolžen, zdaj se pa voćari s parom konj, ima opravo kakor kak knez in živi potratno, kakor kak prelat. To bo za danes menda zadoščalo, če pa želita pobratima Šinkovec in Rožnik, jima še katero zagodemo. — Iz Trebnjega se nam poroča: »Slovenec« je prinesel v včerajšnji številki vest, da se je naš občinski zastop izrekel v svoji seji dne 22. t. m. za splošno in enako volilno pravico, kar pa ni resnično. Res pa je, da je g dekan Nagode prinesel k seji v tem smislu spisano resolucijo, o kateri se je potem vnela debata, katere so se udeležili gg. dekan Nagode, Jan. Novak, Alojzij Pavlin in Ivo Radelj. Po dolgotrajni debati se je sklenilo, da se obč. zastop pač izreče za pomnožitev kmetskih d e ž e 1 n o z b o r s k i h mandatov za štiri, ne pa za ^lošno in enako volilno pravico; dokaz tega sejni zapisnik. Dekan Nagode je dal na to resolu-c;o v podpis odbornikom, ki so jo podpisali, ne da bi se bili prepričali, ako je bila ista popravljena v smislu, kakor seje sklenilo. Konstatujemo, da pod resolucijo v »Slovencu« podpisani obč. odbornik g. Anton Poto-iiar pri dotični seji ni bil navzoč, torej tudi resolucije ni mogel podpisati. — Vse to pa mora biti raz-v ino iz originalnega zapisnika. — Više torej kujejo klerikalci resolucije za splošno in enako volilno pravico, in potem se se predrznejo slovesno zatrjevati, da ljudstvo zahteva volilno reformo! Sleparji! — Promoviran je bil na graškem vseučilišču med. univ. dr. Ivan Lenarčič, asistent na zavodu za medicinsko kemijo, doktor iern filozofije. — Osebne spremembe pri dež. vladi. Dež. vladni svetnik in krajevni komisar za agrarne opera-cije na Kranjskem, g. Rudolf grof Margheri, je stopil v stalni pokoj; na njegovo mesto je imenovan do sedanji asist. za agr. operacije, okr. komisar gosp. dr. Ivan Vrtačnik v Ljubljani. — Postne vesti. Pomorski podčastniki Lev B o h m, Josip, Rudolf in Viljem Zupelj so •menovani poštnim asistentom; poštni oficijal Ve k o si a v Matej čič je premeščen iz Pazina v Trst; poštna ' ficijala Fran Doln v Trstu in Božidar Keil v Tržiču sta svoji službi zamenjala. — Slovensko gledališče. »Morska deklica« je bila že Uni z velikim vspehom vprizorjena Da našem odru. Glavna misel, na i^teri sloni igra, siser ni nova, a je jako spretno in s humorjem izve dena. Le konec zadnjega dejanja ni srečno izpeljan. Smočna predstava te igre je vzbudila mnogo veselosti Zasluga na tem gre pred vsem g. L i e r u , ki je predstavljeni značaj izborno in originelno karakterizira! Toplo pohvalo zasluži tudi gdč. R ti c k o v a , poleg katere sta vrlo dobro delovala tudi gg. V e r o v še k in Boleška. Tudi ostale vloge so bile skoro vse v dobrih rokah in so prišle do pristojne ve Ijave. »Društvo za varstvo živali1. Mestna občina Ljubljana pl k društvu Za varstvu i\\ui kot ustanovnica z zneskom 50 kron. — Poročili so ses v B'Uhlu pri Mo* ..".i g. Jak. Pukl, pred sodnik slovenskega društva »Zvezde« in slovenskega podpornega društva za sov« nake visokošolce na Dunaju, z gospo Lavro Strnadovo; gosp. Alojzij JerančiČ, trgovec in posestnik v Ljubljani, z gdč. Pranj o Tavčar; g. Ivan Ž e g a, posestnik in trgovec v Sodraiici, z ^d6. Marijo Zakrajšek in g. Iv. Vozel i, učitelj v Trebnjem, z gdč. Olgo Romov o, poštarioo tudi tam. Le stitamo! — Pevsko društvo „Ljubljana" priredi s sodelovanjem I. hrvatskega društva »Kolo« v ne deljo 29. t m. ob pol 8. uri koncert, kojega čisti dobiček je namenjen za pogorelce v Travniku. Lokal: društvena dvorana v Funtigamski pivnici, Turjaški trg, 1. Spored: petje, tam buranje in dr. zabave. Vstop prost. Prostovoljni darovi se s hvaležnostjo sprejemajo. — Požar v Travniku v Bosni dne 3. in zopet 10 septembra t. 1. uničil je skoro pol mesta. 582 hiš, vsega skupaj pa 979 ob|ektov, je bilo žrtva tega strašnega ognja. Zima je pred durmi in bedno ljud stvo je brez krova in hrane. Da se po naših skromnih močeh vsaj nekaj pripomore k zboljšanju gmotnih razmer, naj vsak prispeva po možnosti k podpori, ali da pride na to človekoljubno zabavo ali pa da vpešije kako darilo, kar drage volje in z zahvalo sprejema odbor pevskega društva »Ljubljane«. — Restavracijo v ,,Nar. domu" v Ljubljani bode prevzel z novim letom g^sp. Ivan Kenda. dosedanji gostilničar na Ždovski stezi »pri Gambrinu«. Dovoljujemo si opozarjati naša društva in občinstvo na to okolnost; prva glede pri reditev veselic in drugo glede pose čanja restavcije v »Nar. domu«. — Slovensko pevsko društvo „Lipa" je imelo dne 22 t. m. izvanredni občni zbor. V odbor so bili izvoljeni sledeči gg: predsed nikom Bojan Balog, podpredsednikom Ivan Benčan, tajnikom Albert Brtifach, blagajnikom Karol Kapelj, odborniki Josip Podbev šek, Stjepan Streojv, Franc DeŽman, pregledovale* računov Albin Pavšekin Zvonimir Masi i. Pevovodja je g Bojan Balog. — Vodovod v Rovih v kamniškem okraju je dograjen in se v kratkem izroči splošni porabi. Ker vsled obitrukcije v deželnem zboru ni dobila občina za vodovod potrebnega denarja iz deželnih sredstev in bi se zbog tega ta nujna zadeva morala odložiti na poznejši čas, so ob čani sklenili na svoja posestva si izposoditi toliko denarja, kolikor s^a je bilo treba za zgradbo vodovoda. Vodovod je stal 16 000 kron. Sedaj imajo v Rovih ne le dobro pitno vodo, arn-p**{£ so tudi preskrbljeni z«, slučaj kakega p«,tara. — Nesreča ob železniški progi. Včeraj okoli 31/, ure popoldne je vozil tovorni vlak iz Lesec na Ja-vornik. Pri prelazu črez državno cesto v Žirovnici je stal poleg železničnega čuvaja še takoimenovani „Bahnricliter" Fran Baloh7 kateri je s svojimi delavci popravljal progo. V tem trenotku, ko je vozil tovorni vlak preko prelaza, se je Bplašil na cesti mlad konj z vozom iz bližnje vasi Potoke, na katerem je sedel neki star mož p. d. Anžovec, ter je hotel črez železniško zaporo dirjati preko železniške proge. Baloh je skušal to preprečiti in je prijel konja za vajeti. V istem hipu pa seje konj zaletel s tako silo v železniško zatvornico, da se je odprla in z največjo močjo vda-rila Baloha po trebuhu, da je takoj onesveščen pal v znak na tla. Nadin-ženir, ki se je peljal z vlakom, ga je takoj ukazal ustaviti. Slučajno navzoč zdravnik, ki je bil baje tudi na vlaku, je nato konštatiral, da si je Baloh prebil črepinjo. Od tod so prenesli ponesrečenca na njegov dom v Zabreznico, kjer je v nekaj urah umrl. Da seje pripetila tolika nezgoda, je baje kriv v precejšni meri voznik, ker ni zadostno brzdal svojega mladega konja. Govori se pa celo, da ni imel konja niti na vojkah. Ponesrečenec je bil že dolgo let uslužbenec pri železnici, kjer so ga prav Čislali zaradi njegove vestnosti in pridnosti, še mnogo bolj pa je bil pri-ljuhlje pri svojih delavcih, kateri so ga radi njegove prijaznosti zelo spoštovali. Ponesrečenec je zapustil vdovo in precej otrok, ki še niso vsi preskrbljeni. — Mrtvega so mili 20. t. m pri tovarni v Javorniku 701etnega Matijo Beravsa — Bralno društvo „Lipa" na Slapu pri Vipavi bode imelo svoj redni občni ibor dne 29. nov. popoldne z navadnim sporedom. — Poneverjanje pri celjskem okrajnem zastopu. Včeraj je bila porotna obravnava proti bivšemu tajniku okrajnega zastopa celjskega Jos. Kosmu, radi po neverjenja in goljufije, pod predsedstvom dež. sodnega svet. Perkota. Iz obtožnice posnamemo, da je prišel načelnik okr zastopa dr. Serneo na sled Kosmovemu poneverjenju 4. junija t I., ko je slučajno našel ponarejen duplikat neke pobotnice. Obtožba se omejuje samo na one slu čaje, kateri so se Kosmu v preiskavi popolnoma dokazali in katere je isti tudi priznal. Pjneverjenje se tiče: 1 okrajnih dokiad; 2. skupila prodaje bakrenega vitrijola in 3. kreditnega prometa okr. odbora, ozi roma dr. Serneoa in dr. DeČkota s celjsko »Posojilnico«. Dasi je vodil okrajno blagajno dr. Sernec sam, vendar je Kosem vzdigoval zanj ves denar, katerega je dobival okrajni zastop od glavnega davkarskega urada v Celju. Tuše mu je ponudila ugodna prilika za svoje sleparije. Kosem je ponajveč ponarejal pobot n'Cf, pa tudi davkarske nakaznice. Na nakazmoah je fals fioiral denarno svoto in napravil za to svoto pobot oico, katero je dr. Sernec, ker se je strinjala z nakaznico, tudi vselej podpisal. Na drugih pobotnicah pa je ponaredil podpis dr. Serneoa in jih potem dal dr Dečftu ali dr Hra šovcu podpisati, katera sta to tud storila meneč da je dotične pobotnice dejansko podpisal d«-. Sernec. Na t* način je Kosem manipuliral celih 11 let, ne da bi se mu pri slojna sled. Kolikor se je moglo dog nati, je poneveril na okrajnih dokla-dah 3 5 800 kron v 41 slučajih, pri prodaji bakrenega vitrijola si je pr -Ustil 1654 kron, na konto okr. za: stopa, oziroma dr. Serneca in dr. Dečka pa je dvignil iz celjske »Posojilnice« 5450 kron, da torej znaša celotna svota njegovih poneverjenj 42 904 k r o n e. Od tega zneska je pokrit delež 18.104 kron, kateri je zavarovan na Kosmovi posestni po* lovici v Spodnji Hudinji. V celem je še nepokrite Škode 23 768 kron. Kam je Kosem spravil ves ta denar bo ne ve. On sam pravi, da fra je zapravil po krčmah in zabaviščih v družbi lahkomiiljenih žensk. Značilno je, da je Kosma celjska okoliška občina, kjer je bil tudi tajnik, iz službe odpustila že 1. 1898 — baje radi njegovih manipulacij. Ohtožbo je za stopal drž. pravd, namestnik dr. p). Kočevar zagovornik je bil dr. Tavčar. Porotmki so spoznali Kosma z* krivega hudodelstva poneverjenja m goljufije in sodišče ga je nato obsodilo na 5 let težke ječe, pooštre ne s posti. S jdisče je Kosmu oriznato kot olajšujoče nezadostno nadzorstvo pri vodstvu blagajne s strani okraj nega odbora. — Pri občinskih volitvah v Mariboru je bilo v drugem izredu i«v> Ijenih vseh 9 nemško nacionalnih kandidatov. — Samomor. Ustrelil se je v ludenburgu četovodja pri onditnem 20. lovskem bataljonu, Fr. Jarovšfk, ker se j" spri z ljubico — Napad z bombo? V Ard ningu na Gor. Štajerskem sa je iz vršil baj« včeraj proti podjetniku Zanardelliju atentat z bombo. Podjetnikov sin in šest druir-h oseb je mrtvih, 16 pa ranjenih. £»nardeili je v soboto odpustil 500 delavcev, ki so se saradi tega maščevali — Kolodvorsko vprašanje v Celovcu se jo rešilo z drugačno naglico kot v Ljubljani. Tovorni ko lodvor pride na vzhodno stran iuž-nega kolodvora, kolodvor za ranzi ranje vlakov pride izven mesta ob Ljubljanski cesti, da bodo prehodi čež železnico prosti. Te ureditve prevzame drŽava. Z delom se začne že prihodnjo spomlad. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1. Fantje Anton Gačnik, Miha Gorenc, Anton StariČ in Anton Zore so jo hoteli popihati v Ameriko in se ogniti vojaškemu naboru. V .o svrho so izročili svoj denar in potne liste bajtarju Janezu Ajdiču iz Cerovca, da bi jih spremil ter potovanje srečno pospešil. Potni listi so se glasili na tuja imena, kar vendarle ni oviralo njih zasačenja na južnem kolodvoru po stražniku Večerinu. Sodišče je obsodilo Ajdiča na 3 tedne strogega zapora in 30 K denarne globe, Anto a Zoreta na 24 ur zapora, druge tri pa vsakega na 12 dni strogega zapora in na 10 K denarne globe. 2. Antonija Brum, krojačeva žena v Kamniku, je dne 2. vinotoka v Spodnji Šiški Edvardu Klarerju, kjer je služila za deklo, vzela obleke v skupni vrednosti najmanj 100 K, Mariji Rupar ravnotam denarnico, vredno 40 vin., z vsebino 68 vin. in na Dunajski cesti Mariji Kristaa par črevljev, vrednih 6 K, obsojena je bila na 6 mesecev težke ječe. 3 An ton Dajo, dninar v Budanjsh, |e pre-tepaval svojo Ženo, jo zaklenil v sobo in ji grozil, da jo bo ubil; obdjliil jo je namreč, da mu je vzela nekaj denarja, obsojen je bil na 6 tednov težke ječe. 4 Zakonskima Matevžu n Antoniji Svetlin na Studenca je utonil dne 24 velikega srpana t. 1. 2 leti stari sinček Lojzek v bližnji apnenici. ki je bfelner n da stanuje na Rimski eeaii št 18. Gorševa še do danes ni dobila btciklja n*zaj in tudi fanta nJ30 našli v omenjeni hiši na Rimski cesti. Bicikelj je bil »Pucih-Slvria«. — Ogenj. Kuharica Ana Wal-zer, v siužnt pri baronici Gussichevi na Franom Josipa cesti št. 5, postavila je dne 23. t. m. Zjulraj les^n t a boj z živim pepelom na mesto vž. Na ca hoj je di.%ia kos. Zaboj in kos sta ee unela in nastal je ogenj, ki je uničil deske na mostovžu in ožgal vrata, na katerih šipe popokale. Ogenj so Še pravr>č »sno opazili in pogasili. — Konj splaail se je danes dopoludur* v Konjuša:h ulicah hlapcu Francu Kolarju in dirjal po Koru-nov>h uhcah mimo cerkve v Gradaške ulice, kjer je podrl na tla 6 let sta rega dečka Alojsija Andlovica, ki se je na obrazu precej pobil. — Dezertiral e prostak bram-bovskega pešpotka št 27, Jakob Kosec iz Velike Brusnice pri Rudolfo-vem. Dne 20. t. m. je odšel iz vojašnice m b« do danes ni vrnil. — Nepošten pomočnik. Krojaški pomočnik I. M. je dne 22 t. m. ulnmil v kovčeg krojaškega vajenca Franceta Škerbinoa na Do lenjski cesti in mu ukradel 5 kron, nakar je pobegnil iz Ljubljane. — Izgubilo se je na Dunajski cesti par galoš, predpasnik in robec. Odda naj se blagovoljno v upravni štvu »Slovenskega Na^d%a — Najden bicikelj. Na šišenski mituioi je bilo v ponedeljek zjutraj najdeno kolo Lastnik naj se oglasi na mitnisi. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 152 oseb, in sicer 16 Slovencev in 136 Hrvatov. — Iz Amerika je prišlo včeraj v Ljubljano 212 oseb Prišleoi so ve činoma Hrvatje. — Druttven koncert pri redi društvena godba jutri zvečer, dne 26. pri »Llovdu«. • Najnovejše novice. 1 1- letni morilec. V Vel. Becskerekn je 11 letni E. Paul zabodel nož v srce svojemu tovarišu, enako staremu gra-ščakovemu sinu N. Findlingu ter se šel sam javiti orožnikom. — Židovskj t e m p e 1 v Keresztu pri Šopronu so neznani zlikovci popolnoma izropali. — Velik zaklad so našli na nekem posestvu pri Palermu, med drugim dija-dem z žlahtnim kamenjem, zlat pas, mnogo denarja itd. — Kap je zadela srbskega metropolita v Ištipu, Firmi-liana. — Srbski kralj Peter je baje vender bolehen, in sicer vsled nervoznosti ne more spati. Zdravniki so mu nasvetovali Karlove vare. • Obrawnava proti klerikalni posojilnici sv. Vaclava v Pragi se je dane.s pričela. Ka-teor smo že v pondelsek poročali, so sedaj obtoženi samo predsednik mon signor Drozd. ravnateh K o h u t, revizorja W i l j in G r cl u h u t in knjigovodji Herzig in Peko-1 e n d e r . ker je samo proti tem osebam preiskava že končana Kazenska preiskava pa se je še uvedla proti 37 osebam, ki so bile preje, oziroma so še sedaj člani upravneie povitod. 705 Spominjajte as dijaška In ljudska kuhi nje pri Igrah in stavah, pri svačanostlh In oporokah, kakor tudi pri neprlčako-■ — vanlh dobitkih,—..... borzna poročna Ljubtjan&fea .Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni knrzi dunaj. borze 26. novembra 1903- Naložbeni papirji. majeva renta . . , srebrna renta . . 1% svstr. kronska renta . I« , „ zlata „ |',;0 ogrska kronska ,. 4*/« n zlata „ !•/■ posojilo dežele Kranjske ■'- s o posojilo mesta Spljeta |j tV/t m h Žadra I V/o bos.-herc. žei.jpoe. 1003 [I §•/, f*e5ka deS. banka k. o. j *fc H o ..IM iVi'/i zast. pis. gal. d. hip. b. i £*peSt. kom. k. o B I0°/opr. ...... || zaet. pis, Innerst. hr. N „ || ogr. centr. i i veželn« hranilnice . ji zast. pis. ogr. hip. b. obL ogr. lokalno Se- j temnice d. dr. . . . lf »'iesko Lici. t>3*oke Vi~9 prior. Tret-Poreč lok. 3ol. |j |*/a M dolenjskih Selasnic Denar Blago 100 45 100 65 100 30 100*60 IV/. m • 9! ■ i >0 •i .V, * > s /o •V/« Jož. Sel. kap. V, V. >" .% *7. pos. za *el. p. srečke« , jrečkf. cd ista 1854 . . . n h 1880". • - ttzcke..... ?em?i. fcređ, I. esnafe r n *** ** rgrsfce hip. banke . H srbske a frs. J00*~ H tir&ke . . . LiasiUka sreCke E omoSke * krakovske . . ^nbljacske -ivetr.rnd.krisa , Ogr. „ » • . . Sođolfovs ». . . SJilcbarake „ . . . j:na,!5k© kom. » • • ■ Itelnlce, i*i3ne .Seteznics * Or Savne žsieraica . , Avstro-ogrske bančne *\vstr. kreditne banke , . igrske . * Z'*moatenske , pramogokop v Mosta (Brax) Aipinske montan .... Praske žeiez. ind. dr. . . S l iaarMut*nyi..... Trboveljske prem. dražbe . Avstr. orožne tovr. dražbe C&ke sladkorne druSfce • VaUraa« C. &r. cekin . . ... BO 'Tanki . . 30 marke . . Sovereigns . , . * Marke ... . Laski banko ve* ... 3»*3biji ... . . . DoiarU . . . . . . del. 100-45! 12C55 98 30' 11860! 99-76 100-1 100' -1 100 40j 100 25! 99 60! 101 251 10610 101 — 100- 25 10020 100 — 100'25 98-50 99*50 304 20 10065 169 185 75 267 -1H4 75 294 288 — 268 -91 - 144 7fc 19 — 473 — Rago - 72 — f3 25 26 66 86 50 79-5C-0- 8635 668 75 1618 — 676 50 747 2b 961*60 690 — 401- 1857 -478 — 390 -377 — 147- 11-36 19 06 2344 2393 117.15 95*20 25275 484 100 65 120 75 98 50 118 80 100-50 10145 100 26 100 60 10225 10710 102- 101 25 101-20 ior- 101*25 100 30 306 20 173 — 187*75 271 165 75 299 — 292 50 i)7150 94 — 145 75 20 — 482 — 87-83-75 50 54 25 27-65 68---82-510 - 87 25 669-75 1628- -677 50 748 25 363"— 700* — 402- 1860 — 479.— 394 -379 50 149- 1139 19fJ8 2450 2403 11735 95-40 253-75 5 — Žitne cen« v Budirnpa&ti. dne 24. novembra 190B. • min. Pšenica za maj . za 50 kg K 7*72 Rž „ maj . . . „ 50 „ „ 670 Koruza „ maj 1904 . . 50 „ „ 6 20 Oves n maj . . . „ 50 „ , 5*61 Nespremenjeno. Meteorologično poročilo. 'Bina nad moijeio 806*». «rcdii,ii 4r»j*il »lft*c 73*0 mm Nov. | Čas opazo *7acja Stanje baro-i metra v nmi, c4 C_ o> j. 2 fi Vetrovi i Nebo i 1 24 9. sv. 7424 82 er jzanfjd del. oblač. 25 7.zj. 2. pop. 738-5 7250 4 6 72 sr. svzhodj oblačno sr. svzhodj oblaCno Srednja včorajsnja tomperatnra: 6*3°. i&ormala: 1*7*. đo':rinav 21 arah: OO^ro. j^lofeij Jercmčic trgovec in posestnik Žran/a Jerančič rojena Javčar —^r^- poročena. Ljubljana, dne ff €>***! aml Sdmund 3(avčić Ljubljana, PreNerao«« ulice. Lov v najem! Obelim aLalioslee pri Ho-meii«il odda lov za dobo 5 let v najem. Oddajalo -»e bode pri o. kr. okr. eiavar ^tvu v Kamniku dne 28. no« vembra 1903 ob 9. uri dopoldne, Pogoji se izvedo istotam. Županstvo Lahoviče. 3064 2 Janez Dežman, župan. > Restavraciia i ni i« Jutri in vsak četrtek lomače jetrne in krvave klobase. Vsak petek (3009 - 2) Usatr« si slav. »'bčiriHtvu n^-znan.v. .i razini mene nima nlliee ilru^i pravice 9%€le-lotati eeuieffitiilli TodnJ»-laov n Ntopsijicaiii! nizdol. Izdelovanje on er j*n:h ^odnj^kov *!i rnvrkooov je m o j u lastna iznaj ur m popoldne csouni vlak v Trbiž, Smobor, Beljak, Celovec, Franzenst l bno, čez SeJztbal v Soino^rad, Lend-Oastein, Zeil ob jezeru, Inom".;., Hr ■g-v.n., Cirrb, nevc, Pari^ čez Klein-iieitling ¥ Stevr, Line, Badejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Fra cove vare, Kiriove vare. Prago (direktni vuz 1 in II. razr.), Lipsko, nt Oatiaj č^-z Aiaate-tten. — Ob 10. nri ponoči osobni via)" v Trbiž, Beljak, Frarjzenbfeste Inomost, Mcnak .Direktni vozovi I. in ii. razreda Trst, Monakovo.) — Frags v Ncvo mesto ln v Koče? : Oe vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj ** i\o*cme*to, Straža, Toplice, Kočevje, od 1. ur 5 m | poiudne istotako, ob 7. ari 8 m zrveCer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljab jricga ii Trbiža. Ob 3. ari 2f> m zjutraj osobni vi alt z Dunaja čez Are Inomost, Franzensiefece, Solnograd, Lrnc, Steyr 151, Aussee, Ljubno, Celnvac, Beljak, rektni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trst>, — Ob 7. uri Vi m z . sotel vlak Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopcidne osobni v«r.k z Dunaja cez Amstetten Lipi Prago idireKtm vozovi I. in li razr. , Francove vare, fLariove /are, Heb, Marijine ^ Plzen, Budijevice, Solnograd, Lrnc, Steyr Pariz Uenevo, Curih Bregenc, Inomost, Zml ob itzeru. Lena-Gastem, Ljubno, Celovec, St. Mohor. Fontaboi. — ub 4 uri 44 rn popoudet ceobni vlak z Dunaja. Ljubna, SelztbaJa, Beijaka Ceiovoa, Monakovega. Inomosta, Fra; zensiesta, Pontabla. — Ob 8. nri 61 m zveter oboLz v-ak z iJanaja, Ljubna, Beljaka. Soa hora, Celovca, Pontabia črez beiztb&i iz Inomosta v Solnograd — £\ oj* ix Novega m^i*:^ -Sccevja. Osobni vlaki: Obb. uri 44mzj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. urt 32 m j poidne iz Straže, Toplic^ Novega mesta Kočevja m ob b. uri 35 m zvečer Iatotai — Odhod iz Ljncljane drž. kol. v Z&mti* MeSani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjatraj, ari 6 m popciadne, ob 7 ari 10 m in ob 10. ari 45 m ponoči samo ob nedeljah ii praznikih, samo oktobra. — Pnhod v Ljubljano drž. kol. U fam-uka- Mešam vlaki . b. uri 49 m zjutraj, oo 11. uri G m dopoludne. ob 6. un 10 m in ob y. un 55 m zve<" samo ob nedenan m praznikih in samo v oktobru — Ćas pri- in fMfbfrin je označen \ srednjeevropskem času, ki je za 2 mm pred krajevnim časom v L)uoljani. 11719 Izvleček iz razglasa. Vsled ukaza cdd. 13, št. 2628 cd 1. novembra t. L, si namenu i c. in kr. državno vojno ministrstvo od 1 januvarja 1905 naprej tudi za več let v bedoče priskrbljevati za c. in kr. vojsko iz platna in bombaževine izdelana oblačila in posteljnine potom privatne industrije (3030—1 Natančnejši pogoji se razvidijo iz razglasa tega časopisa, pi čenega v polnem obsegu v 270 številki z dne 21. novembra 1903 ,3068 - 2) > Do dne 1. decembra t. I. 3O40—3 je zadnji teden *-s 111 > 1^: r i ^> o i j e i na delnice za zgradbo hotela „Union" v Ljubljani. > Pristopne irjave se dobe v pisarni druibe „Union", Kongresni trg št. 19 v Ljubljani, in se pošiljajo na zahtevo tudi po pošti, f is4ajaieij in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".