^^ ^ ^^^^^^^^^^ Ček. Ljub* ^.E^Cr 1/JtL /VfcC^ Niiročnina mesečno 8tvo 40 Din 10.5*4 za inseratoj ce- ^^^^^^ ^^m ^^m m v^p^ M ^^m flH ^^m ^^m M ^^m f ^■Kif inozemstvo 120 Din ^ ^^M ^ V 24.797 Kopitarjevi ul. 6/111 jevu b, telefon 2991 Telefoni uredništva: dnevna slnžba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2650 ——— Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Zmaga Ideje in organizacije Parlamentarne volitve v Belgiji so prinesle katoličanom veselo presenečenje. Verovali so sicer v svojo moč, v moč krščansko-socialnega programa, v privlačnost pedagoško utemeljene zahteve po ohranitvi svobodne konfesionalne šole in v zmago naravnega prava v jezikovnem boju, toda prav tako je bil na drugi strani upravičen strah pred nepo-pularnoetjo pri svojih volivcih, katere se pač težko izigra stranka, ki je po zadnjih volitvah, to je v času najhujše gospodarske in seveda tudi finančne krize, nosila glavni del odgovornosti v vladi. Prav občinske volitve v oktobru so potrdile, da v državah, kjer so ustavne svoboščine, lorej predvsem ' svobodne volitve zajamčene, lahko uspešnejše vodijo volivni boj stranke v opoziciji kakor tiste, ki so dotlej sedele za državnim krmilom. O občinskih volitvah je bilo rečeno, da je v njih zmagala gospodarska stiska, ki je prinesla lep uspeh socialistom; ti niso bili za časa zadnje zakonodavne dobe, ki je tekla od 28. maja 1929, niti enkrat v vladi, in so svoj prednostni položaj, ki jim ga je ustvarila opozicija v času gospodarske krize, do skrajnosti izrabili pred belgijskim rudarjem v volivni agitaciji. Kdo je kriv znižanja plač? Vlada. Kdo podražitve živil? Vlada katoličana Renkina, ki je povišala carine, da bi spravila trgovinsko bilanco v ravnotežje. Po občinskih volitvah so socialisti takoj zahtevali razpust poslanske zbornice in razpis parlamentarnih volitev, češ, dn so prnv občinske voPtve pokazale, da nima sedanja zbornica pravice govoriti v imenu ljudstva, ki se je izreklo za socializem. Liberalci so zaslutili, da je prišla ura socialistov. S katoličani so bili sicer že dolga leta v koalicijski vladi, toda delo z njimi jim ni šlo od rok, ker jih loči od katoličanov globoko idejni prepad. Koalicijska vlada je imela stalno razpoko, ki se je čedalje bolj odpirala, čim delj se je koalicija vlekla naprej: vprašanje šole, ali naj bo šola svobodna, ali naj lahko katoličani še nadalje ustanavljajo lastne šole s pravico javnosti ter jih vzdržujejo deloma tudi z državnim denarjem, ali pa naj jim država vzame podporo in s tem posredno zapre. Katoliške verske šole so se krasno razvijale in pričele resno konkurirati versko nevtralnim drž. šolam. Liberalci so se zbali za brezboštvo in vse plehkotne liberalne nauke. Zato so iznašli, dn so katoliške šole premalo patriotične. Ze na kongresu liberalne stranke v, juniju je bila sprejeta resolucija, da so liberalci načelno proti podpiranju kon-fesionalnih šol od strani države; premirje, ki je bilo v tem pogledu sklenjeno s katoličani ob vstopu v koalicijo, naj ostane še v veljavi do konca te zakonodaje, prekiniti pa se mora tnkoj po razpisu novih volitev. Takrat je bivši minister Janson odločno pobijal resolucijo, češ, da nikakor ni v skladu z na-ujii liberalizma, ko vendar jemlje staršem svobodo, da pošljejo otroka v šolo, ki ustreza njihovemu prepričanju. Minister Janson je ostal v manjšini. Med liberalci se je v zadnjih letih zelo ojačilo tako zvano radikalno krilo, ki se nagiblje k neke vrste socializmu in poteguje za sodelovanje s socialisti. Prav v šolskem vprašanju so se liberalci in socialisti znašli v istem taboru, saj so marksisti odločni nasprotniki svobodne šole. Kakor rečeno, so liberalci poleg tega računali na močno okrepitev socialistov pri volitvah — vsaj za radikalno krilo velja to — zato so se pridružili zahtevi socialistov po razpustu poslanske zbornice in razpisu volitev. Renkin se je dolgo upiral tej zahtevi, češ, da sedanja zakonodajna dob aitak poteče maja prihodnjega leta in da ni v teh hudih časih koristno razburjati deželo z novim volivnim bojem, ko lahko koalicijska vlada vodi državo s pomočjo te zbornice do zaključka zakonodajne dobe. Liberalci niso odnehali. Hoteli so na vsak način volitve, češ, da sedanja zbornica nikakor ne more prevzeti odgovornosti za radikalne nkrepe, ki so potrebni za ozdravljenje državnih financ in da se sploh ne strinjajo z Renkinovo gospodarsko politiko, ki da je premalo velikopotezna. Renkin, ki je bil obenem tudi finančni minister, Je bil namreč v finančni politiki silno previden, financ ni hotel reševati s pretežkimi davčnimi bremeni, da ne bi zadel že izčrpanega davkoplačevalca, In si je raje pomagal s kratkoročnimi državnimi posojili. Ko so liberalci zagrozili, da izstopijo iz koalicije, aiko vlada ne razpusti poslanske zbornice, Jih je Renkin prehitel in podal ostavko. Novo vlado Je sestavil zopet katoličan, in sicer g. De Broque-vllle, ki je res razpisal volitve. Katoličani so pogumno sprejeli volivno borbo, M je bila po njihovem mnenju popolnoma odveč v Času, ko pritiskajo na vlado notranje- in zunanjepolitična vprašanja, kakor sestava proračuna, razorožitev in posebno zavarovanje meje. proti Nemčiji; pod vplivom naraščanja Hitlerjevega gibanja ln raznih kombinacij o povratku Hohenzollercev je namreč Belgija pričela utrjevati svojo mejo. In kako «se je volivni boj končal? S porazom tistih, ki so ga hoteli. Zakaj pogoreli niso samo liberalci, in li v prvi vrsti (nazadovali so od 28 mandatov na 24), temveč tudi socialisti; li so sicer pridobili 8 mandate (73, prej 70), toda po tolikih letih opo-licije in ko je bila gospodarska stiska najboljši zaveznik njihove volivne agittcije, so vendar pričakovali vse prej kakor pridobitev borih 3 mandatov. Se danes niso dosegli postojanke, ki so jih držali do prejšnjih volitev (78 mandatov), medtem, ko so katoličani izvojevali 79 mandatov, to je 3 več kakor so jih imeli v dosedanji zbornici in 1 več kakor pri volitvah 1. 1929. Odkod ta nenavaden uspeh kaloličauov? Zmagala je seveda v prvi vrsti ideja, toda tudi organizacija ima svoje zasluge. Katoličani so proti več ali manj enotni fronti liberalcev in socialistov, proti Velike mednarodnopotitične spremembe zadnjih dni Obrisi nove francoske politike Politika v služb i kapitalistov Zbližanje z Rusijo - trgovina? Belgrad, 29. nov. 1. Tukajšnja »Politika« objavlja zelo dolg komentar k danes podpisanemu paktu med Francijo in sovjetsko Rusijo. Poleg političnih posledic, tako piše belgrajski list, Im nova med Parizom, Varšavo in Moskvo, imela tudi daleko-sežne posledice na gospodarskem polju, ki bodo močno vplivale na gospodarski razvoj srednje iu vzhodno evropskih držav. Trdovratno se vzdržuje vest, da se vršijo že pogajanja za veliko trgovsko delniško družbo s kapitalom 36 milijonov francoskih frankov, pri kateri bo sodelovalo vee držav, toda kjer bo ostal francoski kapital v pretežni večini. Ta trgovinska družba bo imela v črnomorskili pristaniščih, v Varni in Brajli, nadalje v lstam-bulu, Budimpešti in Bratislavi, svoja velika skladišča, kjer bo zbirala blago iz Evrope in iz Rusije. Ves blagovni promet iz Rusije in v Rusijo, se bo vršil preko teh trgovinskih postojank. V prvi vrsti pride v postov živina, katero Kusija neobhodno potrebuje. Rusko blago bi se sorazmerno porazdelilo med vse interesirane evropske države, tako da bi uvoz iz sovjetske Rusije ne inn?el škodovati domačim proizvodom. Pogajanja so že v teku in se vršijo zaenkrat še tajno t Istamhulu, kjer se nahaja poseben zastopnik sovjetske Rusije. Drugi sovjetski odposlanec se nahaja trenotno v Sofiji, kjer se vršijo slična pogajanja. Verjetno je, zaključuje »Politika«, da bo Iranioskn sovjetska trgovin- ska pogodba, ki bo t najkrajšem času gotova, te vsebovala zgoraj očrtano gospodarsko kombinacijo, s katero hočejo nekatere velesile spraviti s sveta vprašanje gospodarske bedo v srednji in vzhodni Evropi. Politiko napram sovjetom vodijo zgolj denarni in trgovski obziri. Tn je ugotovitev, ki je nujna ob usodepolncm preokretu. ki se ie te dni izvršil v evropski politiki. Prijateljstvo z Itali o Oasiop Irancoshih kolonij v Somali-u Rim, 29. nov. tg. V krogih zunanjega ministrstva se razširja vest, da ho Italija v najkrajšem času predložila Franciji in Angliji predlog o reviziji leta 1926 sklenjenega pakta glede Abesinijf, v katerem so si imenovane tri velesile med seboj porazdelile interesne cone r abesinskem cesarstvu. Govori se, ila je llerriotova ponudba prijateljstva v Toulousi dobila še posebno važnost v obliki note francoskega zunanjega ministrstva, v kateri francoska vlada namigava, da bi predloga zn revizijo aliesinskega pakta ne sprejela odklonilno in da bi bila celo pripravljena na gotove žrtve. Vašemu dopisniku ni bilo mogoče ugotoviti, za kakšne žrtve gre, toda dozdeva se, da bi bila Francija pripravljena odstopiti Italiji celo tako imenovano Džibutsko železnico, nadalje mesto in pristanišče v Džihutu i vsem semkaj spadajočim oso ml jem franroske somalske kolonije. Francija polaga sedaj mnogo večjo važnost na razvoj svojega kolonijalnega imperija v zapadni in severni Afriki ter polarni mnogo manj važnosti na kolonije, ki se nahajajo na vihodni obali afriškega kontinenta. Odstopa navedenih kolonij bi tudi francoska javnost ne sprejela odklonilno. Zadnje potovali. kralja Viktorja Kniaiiuela » Fritreo iu sedanji otii-k pri egiptovskem kralju Fuadu je v zvezi z novimi teritorialnimi spremembami v afriških kolonijah. V zunanjepolitičnih krogih obstoja tudi upanje, da hi bila ureditev aliesinskega vpra anja le začetek koncesij, ki jih je Francija pripravljena dati in da bodo sledile še dmge v severnoafriški Tuniziji. Francnskn-italijansko prijateljstvo hi s tem prišlo na tla realnih dejstev. Izjave romunskega poslanika v Belgradu Po prelomu z Rusijo Belgrad. 29. nov. 1. S snočnjim brzovlakom se je vrnil iz Bukarešta v Belgrad tukajšnji romunski poslanik Guranescu. Po svojem povratku v našo prestolnico je sprejel časnikarje ler jim podal sledečo izjavo: »Romunija je danes popolnoma mirna. Politični položaj je tako soliden in miren, kakor le more biti. ker je sedaj na čelu vlade Maniu, vodstvo romunske zunanje politike pa je v rokah njegovega vdanega in uglednega sodelavca Titulesca. Dogodki, ki so se zadnje čase odigrali, so se razvijali normalno in tudi diskusija, ki se je vršila v romunski javnosti radi sklenitve pakta o nenapadanju z Rusijo, ni nosila obeležje kakega osebnega nasprotstva med Titulescom in Vajdo Vojvodom, ampak je šlo samo za to, da se to važno vprašanje do dobra razčisti, kakor je tudi izjavil zunanji minister Titulescu v trenotiku, ko je prevzemal svoj resor. Stirimesečni odlog Kakor znano, se mora v štirih mesecih odločiti stališče, ki ga zastopata Romunija in Sovjetska Rusija v pogledu pogojev za sklenitev omenjene pogodbe. V vsakem slučaju nas je podpis sličnega pakta med Rusijo in Francijo mogel samo razveseliti, ker jc vsako zbližanje med Francijo, Poljsko in Sovjetsko Rusijo samo v korist Romu- nije. Podpis frnnrosko-sovjetsko pogodbe o nenapadanju ni bil nikdar ve^zan na podpis slično pogodbe med Romunijo in Rusijo, Čeprav nam je Francija dajala vso svojo lojalno in dragoceno podporo pri naših pogajanjih z Rusijo. Dejstvo, da Romunija še ni sklenila i Rusijo pogodbe o nenapadanju, nc ho prav nič skalilo dobrih odnošajev s našimi zavezniki, še manj pa odnošaje dobrega sosedstva s Sovjeti, in to tem manj. če se vpošteva naša iskrena ielja po miru in Briand-Kcllogov pakt, ki je bil uzakonjen s posebnim protokolom, ki sta ga podpisali direktno tako Sovjetska Rusija kakor tudi Romunija 9. februarja 1929 v Moskvi. Čakajmo spomladi Kar se tiče gospodarskega stanja, Romunija Rezutat behijsftih uoltfeo Bruselj, 29. nov. ž. Notranje ministrstvo je objavilo končne rezultate volitve. Izvoljenih je bilo 79 katoličanov, 73 socialistov, 21 liberalcev, 3 komunisti in 8 llamskih nacionalistov. Sedaj sc vodijo pogajanja za sestavo nove vlade. Nobenega dvoma ni, da bo zopet zasedel mesto ministrskega predsednika katoličan. To mesto imajo katoličani že od 1. 1881. Smatrajo, da bodo morali katoličani na vsak način stopiti v zvezo z liberalci, kar pa bo zelo težko, ker so tudi liberalci izraziti antikleri-kalci. . . Nova palača narodne skupščine Belgrad, 29. nov. 1. Včeraj bi se moral vršiti v gradbenem ministrstvu licitacija za dovršitev zgradbe nove narodne skupščine na Aleksandrovi cesti. Merodajni krogi so pričakovali, da se bo za to delo, ki je proračunano na 14,500.000 Din, potc- lahko mirno preživi zimo. Kakor ne more biti j govalo mnogo licitnntov ter da bo radi tega delo lakote v Jugoslaviji zaradi .ogromne količine pridelanih življenjskih potrebščin, tako tudi v Romuniji to ni mogoče, ker je bogata agrarna država in razpolaga z velikimi zalogami hrane. S finančnega stališča je pa naša gospodarska struktura kakor tudi položaj Romunije popolnoma identičen s položajem Jugoslavije napram francoskemu bančnemu sistemu. Iz njega izhajajo medsebojne obveznosti, ki bi v slučaju, če bi se hitro izpolnile, mogle zelo ublažiti in zboljšati finančno in gospodarsko krizo.« Novi ruski pakti Zmaga in okrepitev sovjetov Moskva, 29. nov. ž. Po vesteh poluradne agen- j finsko razorožitvene konference in na sabotažo, ki cije TASS se ves sovjetski tisk bavi z ratifikacijo ; jo kapitalistične države vršijo proti sovjetskim pakta o nenapadanju med Rusijo in Poljsko. Tako j predlogom v razorožitvenem vprašanju. »Pravda« »aglaša »Pravda« med drugim, da ta pakt podpira ! končno še naglaia, da pogodba pomeni veliko rusko borbo za mir in je obenem tudi izraz spre- zmago sovjetske mirovne politike in okrepitev po menjenih odnošajev med posameznimi državami v korist Sovjetske Rusije. Samo po sebi umevno je, da s tem ni zavrnjena vojna nevarnost, ki preti Sovjetski Rusiji. Ne sme se namreč pozabiti na Kako se obolrži nnduladja! Gotovo ste bili že večkrat ra.'-očarani, ker vaša frizura ni dolgo držala. To je posledica učinkov alkalij, ki z vsakim sredstvom za umivanje g-lave in las pridejo v lase, da jih očistijo masti in nesnage, če pa nevtralizirate po pranju lase z izpiranjem s sredstvom »Haarglanzi-, bodo lasje zaradi krepilne učinkovitosti tega sredstva dalje časa obdržali svojo obliko in postali bodo odporni, zdravi in lepi. »Haarglanz« je priložen vsakemu zavojčku »črne glave«. 3 »kartelu levice«, postavili enotno fronto katoliških vrst, valonskih konservativcev, krščanskih demokratov in flnmskih ludovcev iti se tako odzvali pozivu svojih Škotov, naj se na volivnem pozorišču ne pobijajo med seboj. Zmagala so tudi narodnostna načela katoliške stranke, ki se je vselej borila za priznanje jezikovnih pravic Flamcev. Rezultat volitev je jasen za bodočnost. Nikakega dvoma ni, da izid volitev izključuje vsako vladno kombinacijo proti katoličanom, dn ne more biti govora o koaliciji med socialisti in liberalci in da bo kralj prav na podlagi nedeljskega glasovanja poveril mandat za sestavo nove vlade zopet katoličanu. ložaja Sovjetske Rusije Nemška kriza vedno bolj zamotana oddano za nižjo ceno. Zato jc bilo nemalo začudenje, ko na licitacijo ni prišel niti en ponudnik. Vzrok temu jc, da noben ponudnik ni mogel najti finančne skupine, ki bi financirala tn ilela, ker jo država stavila pogoj, da bo tvrdko, ki bo prevzela delo za dovršitev zgradbe nove skupščine, izplačevala v gotovih obrokih j»o 1 milijon Din. Grad-bono ministrstvo misli sedaj v najkrajšem času razpisati novo licitacijo, Ii kateri bodo pripuščene tudi inozemske tvrdke. Visoki gosfe v Beogradu Belgrad, 29. nov. ž. V Belgrad stn dospela Tom Shaw, bivši angleški vojni mirjister, iu Auiton Roscher, češkoslovaški senator. Visoka gosta bosta imela zvečer predavanje v veliki dvorani Delav-lavske zbornice. Shaw bo govoril o bodoči delav-| ski vladi v Angliji in o splošnem položaju na svetu, Roscher pa bo referiral o brezposelnosti na Češkoslovaškem in o borbi proti njej. Obe predavanji je organizirala centrala za izobrazbo delav-i stva. 9f Papen, to fe: vojna u Berlin, 29. nov. tg. Notranje-politični položaj v Nemčiji je tudi danes šo popolnoma nejasen. Okoli poldne se je govorilo, da je general Schleicher svoje razgovore z voditelji strank prekinil in da je sedaj zopetno imenovanje von Papena za drž. kanclerja popolnoma gotovo. Te vesti pa so bile nekoliko pozneje demantirane z merodajne strani ter se je izjavilo, da bo Srhloieher nadaljeval svoje razgovore in da more biti kriza rešena šele v sredo. Sedaj se govori o tem, dn bo Hitler prišel v Berlin, da bi razpravljal s Schleirherjeni o tem. pod kakimi pogoji bi bili narodni socialisti pripravljeni tolerirati čez zimo Schleicherjev kabinet. Na postopanje narodnih socialistov pa ni dati mnogo upanja. V krogih okoli državnega predsednika so si na jasnem o tem. da bi zopetno imnovanje v. Pnpenn za državnega kanclerja stopnjevalo nevnrnostl notranjega konflikta v Nemčiji do neznosne mere. »Vonviirts' pišo o silnem razburjenju v vsem Berlinu. Zopetno imenovanje von Papena hi se smatralo zn največje izzivanje delavstva. Hindenburg pa ni bil zato izvoljen za državnega predsednika, da bi rodil vojno proti nemškemu narodu. Papen pa se pravi: vojnu. To odkriva vzroke, zakaj šc vedno poskuša, da bi general Schleicher dosegel sporazum g političnimi strankami. V oolitičnih krosih se govori tudi o tem. da Hindenburg zaenkrat splob ne bo dal nobenega naloga za sestavo novega ka hiiiota, temveč da bo ostnl čez zimo Papenov kabinet kot poslevodeči kabinet, da izvede najvaž-nojše gospodarsko-politične odredbe. Državni zbor bi takega poslevodečega kabineta ne mogel vreči z nezaupnico, saj se formalno odstopil in samo začasno vodi posle. Ni smatrati, da bi se izbral tak nevaren izhod, ki bi ga bilo težko spraviti v sklad z ustavo, ki bi ne mogel prinesti nobene rešitve krize, zadel bi pa na najhujši odpor skoro vseh strank. Komunistična radiopostaja v Nemčiji Berlin, 29. nov. ž. Snoči so ponovno slišali taj no komunistično radio postajo v Berlinu, kjer je imel nekdo govor ler ostro napadel vlado in narodne socialiste. Ker so postajo najboljše slišali v Tempelhofu in Neukolnu, mislijo, da je montirana jugozahodno od Berlina. Komunisti so snoči priredili demonstracije v severnem delu Berlina zaradi prepovedi izhajanja njihovega glasila »Dir roto Fahnec. Policiji se je sicer posrečilo razpršiti glavno zborovanje, vendar pa so se komunisti nato razdelili v niaTiis«, skupine ler po vsem mestu razbili Ullsleinove in Schorlove izložbo ik in ljudstvo te govorimo danes o uradnikih, nimamo namena komu kaj očitati ali ocenjevati njegovo strokovno oziroma nestrokovno delovanje, ker to v aktualnost vprašanj, v katerih naj ravno razpravlja dnevno časopisje, niti nc spada. Vendar ,pa so na dnevnem redu stvari, oziroma vprašania, ki se tičejo uradniškega stanu, ki s o aktualna in o katerih je treba ravno v javnem interesu, zlasti pa gospodarskega življenja kot je, izpregovoriti naravnost. Mislimo namreč na odnos med javnimi nameščenci kot podrejenih organov organizirane državne in vobče javne uprave ter med narodom, ali z drugo besedo: med tistim številnim prebivalstvom, ki išče varstva svojih interesov ravno pri javnih nameščencih. Konkretno s-e to vprašanje odraža v delu, v aktih, v miselnosti, v načinu, v uslugah in vobče v pomoči, ki jo oba činitelja uživata ali neuž.ivata v medsebojnosti. Ta odnos in končne posledice — kako se v praktičnem življenju občuje in dela — pa «o vkljub aktualnosti le l.ekaka naravna posled ca silne tradicije, katere se, kot vidimo, cele generacije ne morejo oprostiti. Te tradicije pa zopet ni mogoče razumeti, če ne analiziramo duše, notranjosti, da celega človeka, kot ga je vrglo v najusodnejše, najhitreje življenje — vrtinec toka po svetovni vojni. Kratka analiza nam v uvod v razlago končnih posledic narekuje nasledme ugotovitve. V zgodovini evropskega javnega življenja sta se kot dni-god v družbi tako tudi med uradništvom izobličila dva lika: človeka narodne in državne usovršenosti a la angleškega, francoskega ali recimo belgijskega in človeka absolutističnih ali polabsolutističnih držav, če vzamemo primer Nemca, lialiiana ali bivšega Avstrijca, da o drugih drobcih niti ne govorimo, Druga kategorija pa je vzgojila med urad-l.ištvom prav poseben značaj, ki bi ga na kratko označili s temi potezami: Uradniška kasta je kasta zase; uradnik je vzraščen v mišljenju, da je izven kategorij ostalega prebivalstva; uradnik je organ organizacije, oblasti kot take; kakršna politična smer zaveie na vrhu, tako je treba obrniti jadra. To brezpogojno. Ne radi tega, da se vda. 1 ako zahteva organizacija, organiziran red in vsa ta pokorščina ■se kratko naziva »discipliniranost«, v načelu, da so vsi drugi oziri brez pomena, ker je edino javni organiziran red kot tak tisti, ki daje kruh — To razlikovanje, ki pa ima resničen obraz še danes, ni brez pomena. Nasprotno. Kakor v oblikovanju celega naroda in države, tako je tudi med uraduištvom ta dvojni človek, v »stalem enoten doma, bistvenega pomena. V državah, kjer je vzgojena že močna narodna in državna tradicija, je udomačena tudi zavest, da je vsaka služba — služba ne v skupnosti. Ta skupnost je domovina, organizirana država, ki pa samo s strogo juridič-nega »taliiča, da je država le pravni red, ampak prvenstveno s socijološkega družabnega vidika, z vidika žive skupnosti usode. Državni uradnik v svoji službi vidi potrebo organizacije, ki se ji pravi država v strogo formalnem smislu; ali istočasno je prežet nazora, da je pravni red produkt družbe, radi družbe in za družbo. Državni aparat se izživlja istočasno navzgor kot navzdol. Daje torej I na tehtnico z enako važnostjo interese od zgoraj kot interese od spodaj, kadar se n. pr. zateče po pomoč civilist v zasebnih stvareh. Skoro bistveno drugače je obzorje uradniike vzgoje, dedščine absolutizma ali polabsolutizma. Država se pojmuje abstraktno, najbolj drastično izraženo v rečenici: Država mi daje kruh — pa amen! Služba se opravlja z vidika nekega pravnega reda, ki je nad ljudstvom. Upeljan je v to miselnost dvotirni sistem: Nekaj velja za državni red, nekaj drugega pa za državljana, ki ga pa v pravem smislu besede še pravzaprav ni. Praktično se, zlasti v gospodarskem življenju, ta nazor udejstvuje zelo živahno, kadar zaukazuje kaj prvi tir — državni, vobče javni red. Opraviti je vse hitro; v zavesti, da gre za faktor, ki mu daje kruh; potrebna je stoodstotna hitrost, izvršljivost; in apa-| rat je na delu v zavesti, da je izvršitev stvar no-t tranjosti, vesti, kot da gre za lasten interes. Obratno pa je delo v prid ali škodo civilistov, z eno besedo ljudstva nekaj drugega, da ne rečemo tujega. Saj se dela; to veleva dolžnost, plača. Ali delo se opravijo zgolj formalno, ne da bi se na vsebino, interes zasebnika pomislilo. Kdaj in kakšen bo konec pravdnega postopka, je več kot vseeno. Saj je zopet znana krilatica, ki najbolj karakteristično označuje in obenem opravičuje gornja izva:an'a: človek — zasebnik v svojem udejstvovanju porabi veliko več energije, se več notranje bojuje: javni nameščenec pa gre svojo formalno pot, da formalno zadosti zahtevam pravnega reda. Živi z drugimi besedami dosledno dvotirnemu nazoru izven dejanskega življenja in brez ali vsaj le z malim interesom zanj — Dasi je preokrenitev v ljudsko smer edino pravilne in trajne ter zgodovinsko dokazane prave državotvornosti delo celih generacij, smo vendar mnenja, da je treba začeti. Začeti pa globoko. Kadar ni pravi nazor vcep'jen v notran ost, nc pomagajo še tako stroge okrožnice. Kdor nima ničesar v sebi, ne more tudi ničesar drugim dati. Preorijentacija pa bi imela za posledico enoten tip — človeka, državljana, brez. razlike, kakšne položaje zavzema. Ta posledica bi bila prvič državljan-sko-vzgojne važnosti. Druga pa j« gospodarska. Čim bi se težišče državnega aparata preneslo sorazmerno in z isto vnemo tudi navzdol, bi imel gospodarski tok drugo obličje. Šlo bi z interesom in hitrostjo, kot jo pravo življenje zahteva. Če se n. pr. pobirajo z vso strogostjo davki, če se z bliskovito naglico opravljajo izvršbe za zaostali kuluk, kot bi ne imeli ljudje, kot je pripomnil zadnjič neki ljubljanski dnevnik drugih skrbi kot plačilo kuluka, potem bi se v pravilnem nazoru skupnosti ljudske usode in javnega aparata posvečala ista skrb zasebnim interesom, ko kličejo na pomoč državni aparat. Potem bi zlasti v gospodarsko hitrih časih ne doživljali slučaja, da je interesent že davno v grobu, ko akt še vzdihuje; potem bi se upravni, sodni in finančni akti hitreje in z drugačnim občutkom obravnavali in odpravljali; potem bi bilo življenje med nami — drugačno. Naj razvoj, kot ga hočemo mi, gre še tako počasno pot, naše ljudsko stališče in hramba ljudskih interesov ostaneta sleikoprej trdna in neomajna. Razvoj fašizma Industrija pod državno kontrolo Rim. 29. nov. Ig. Vlada pripravlja nov zakon, s katerim bo stavila vso italijauskn industrija pod državno kontrol«. Na podlagi tega »akona se bodo smele ustanavljati nove tovarne le z dovoljenjem vlade in razširitve starih podjeij, ki bi povzročile povečanje pridelovanja, bodo mogoče le, ako I to vlada privolila. Industrija bo s tem prišla pod nadzorstvo ministra »a korporacije. kateremu načeluje Mussolini sam. Italijanski predsednik vlade je že pred par dnevi isjavil v fašističnem parlamentu^ da bo treba koordinirati industrijsko delovanje in nekatere industrije, ki ho sc razvile mimo živ-! Ijenskih potreb iu nad kupovalno kapuci ctu trga, se botlii morale polagoma omejiti na korist takih, ki so iu (fržavuo gospodarstva potrvbun. Novi zakon hoče ua eni strani do> uliti svoboden razmah lasebne inicijative, toda samo v okviru dejanskih potre!) celokupnega naroda i i; narodovega bla^o stanja. Proti i:dom v Lvova Variavu, 29. novembra. Ig. V Lvovu trajajo protijudovski izgredi še dalje. Nacionalni študenti napadajo na ulicah jude, katere branijo judovske brambno organizacije, zaradi česar je prišlo na i mnogih krajih do uličnih bojev. Mnogo ranjencev j so morali prepeljali v bolnišnico. V judovskem j okraju je večina trgovin zaprtih, ker so demon- i stranti |>onovno plenili trgovine. Na judovskem j igrišču so zaž;uli barake. Visoki plameni so po- 1 vzročili v mestu paniko. Vseučilišče in druge višje šole so zaprte. Krivce bo event. sodil preki sod. j « Predtrg - turist čen htal Belerad. 29. nov. 1. Z rešitviio trgovinskega ministrstva se proglaša za klimatski in turistični kraj Predtrg v radovljiškem okraju. Iz. uradnega seznama klimatskih in turistčnih krajev v Sloveniji pa je izbrisana vas Radov v občini Breznica, prav lako v radovljiškem okraju. Drobne vesti Belgrad. 29. nov. 1. Napredovali so: Vladimir | Suša, politično-upravni tajn k, iz 0. v 5. polož. sku- i pino, Avgust Gostinčar, politično-upravni tajnik pri okr. glavarstvu v Crikvenici, iz 7. v (i. polož. skupino in Anton Knez za pomožnega tajnjka pri ko-inisarijatu železniške in obmejne policije v Mariboru iz ft. v 7. polož. skupine. Teheran. 29. nov. AA. Vlada je razveljavila koncesijo družbe »Vntrlo-lVrsian Oil« in zalite* a nove, ugodnejše pogoje. Dunaj, 29. nov. tg. Od 1. decembra dalje se bo pri železniških voznih listkih k oni vozni ceni, ki odpada ua inozemske proge, pobiral 22% pribitek. To je diferenca med kurami avstrijske narodne banke in dejansko vrednostjo šilinga v inozemstvu. Dunaj. 29. nov. tg. V premogovniku Griinbich na štajerskem je «3% delavcev sklenilo, da začno jutri stavko. Vseh rudarjev je 1100 Delavci zahtevajo zvišanje mezd in izboljšanje varnost n h naprav. Ni izključeno, da se ne bi ta stavka razširila tudi na druge avstrijske rudnike. Dunajska vremenska napoved: Na višinah se bo razjasnilo še nadalje, v dolinah in nižavah bodo morda stali še nizki oblaki. Kjer bo jasno, bo temperatura padla. V višjih legali morda jutranja slana. § 5 Belgrad, 29. novembra. AA. Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino in industrijo dovolil, da se sme Valjevska okrožna banka d. d. v Valjevu okoristiti z določbo § 5 zakona o zaščiti kmetovalcev. Za Valjevsko okrožno banko d. d. v Valjevu veljajo določbe, navedene v uredbi o izplačilnih rokih za vloge in druge dolgove, ki »o bili predpisani za Podrinsko produktno banko v Šabcu. Isti dan je ministrski svet dovolil, da se tudi Mestna hranilnica v Osijeku lahko posluži § 5 za- ' kona o zaščiti kmetovalcev. Za ta zavod pa veljajo določbe uredbe o izplačilnih rokih za vloge in druge dolgove, ki so bile predpisane za Jugoslovansko Združeno banko v Zagrebu. Valjevska okrožna banka je bila ustanovljena 1920 in je imela konec 1930 pri glavnici 3 milj. Din tujih sredstev 8.9 milj. Din. Njene delnice notirajo tudi na belgrajski borzi. Mestna hranilnica v Osjeku je zabeleževala od 1928 do 1930 najhitrejši dvig vlog: od 19.2 na 41.1 in 64.25 milj. Din. Belgrad, 29. nov. A A. Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino in industrijo sprejel sklep, dn se sme Gradska štediouica« v Spiilu okoristiti z. določili čl. 5 zakona o zaščiti kmeta. Za Grmlsko štedionico« v Splitu veljajo ista določila, kakor so navedena v uredbi o rokih zn izplačilo vlog in drugih obveznosti, ki veljajo za »Jugoslovansko udruženo banko d. d. v Zagrebu«. Ustanovljena I. 1919 je imela konec 1930 vlog 2« milj. Din. Velika pravoslavna katedrala v Zagrebu Zagreb. 29. nov. ž. V Zagrebu se vodijo po-gajanja za zgraditev velike pravoslavne katedrale in za nastanitev melropolije. V tej zadevi teko pogajanja. da bi so katedrala nastanila na Strosn-majerjevem trgu, kjer so Hcdaj kemični laboratoriji, metropolijn pa v poslopju Kmetijskega doma, ki je sedaj v rokah Prve hrvatske štedionice. Po belgraiskih razstavah Koncert v cerkvi sv. Petra Belgrad. 28. novembra. Cisto mirno lahko rečem, da je Belgrad med vsemi našimi mesti likovno-umetniško najbolj živ. Edini približno enako močni tekmec bi mu mogel biti Zagreb. Frapanten dokaz, te aktivnosti, dela in snovanja belgrajskih umetnikov so ravno neprestane umetniške razstave, ki se zadnja leta vrste druga za drugo vse od začetka septembra meseca pa do konca i unija. Eno samo izložbeno dvorano ima Belgrad, ki je nalašč za to zgrajena in v prvi vrsti namenjena razstavam likovnih umetnikov. To je »Umetniški paviljon med nasadi Malega Kale-megdana. Na meji n^ I velikomestnim hrupom in tišino parka daje podoben vtis ko Jakopičev ou-krnj tržaške proge, na poti v Tivoli in na Rožnik. Zgodi se pa. da Umetniški paviljon ne more sprejeti po vrsti vseh umetnikov, ki bi hoteli razstavljati. V tem slučaju pridejo v poštev še nekatere manj znane in prikladne dvorane belgrajske-ga mesta, n. pr. Oficirski dom, Ratnički dom, včasih kaka gimnazija itd. — Število v Belgradu se udejstvujočih likovnih umetnikov je sorazmerno visoko. Tudi publike, in celo potrebno umetniško vzgojene, ima Belgrad danes že precej. To se zlasti na otvoritvah posameznih slikarskih razstav v najlepši luči pokaže. Letošnja likovno-umetniška sezona je sorazmerno bogata po imenih in delili, dasi začelek ni bil posebno dober. Po izredno povprečni in umetniško vzeto zelo vsakdanji jesenski razstavi belgrajskih umetnikov stn razstavljala Milan Konjo-vič iz, Pariza in Mih. S. Petrov. Zlasti prvi je žel uspeh kot ga je tudi vreden. O vseh treh razstavah sem na tem mestu že poročal. Danes bi rad na kraiko spregovoril o drugih treh umetniških razstavah v'Belgradu, ki so jili priredili: Oblik.:, Pa-rižan Milo Milunovii in Anion Huter. Oblik jo brez vsakega dvoma najmočnejši iti najreprezentativnejši klub umetnikov v Jugoslaviji. Ali njegova organizacija ni šablonska, zaprta sama vase. celo enotne črte med posameznimi njegovimi člani boš zaman iskai. Popolnoma svobodno ustvarjanje iu nemoten naravni razvoj vsakega posebej je princip, ki jih drži skupaj. Najrazveselji-vejše je dejstvo, da organizacija zlasti dobro skrbi za naraščaj. Ravno zadnji čas je dobila nekaj novih moči, ki ž." danes kažejo, kam gre njihov umetniški razvoj. Potemtakem je Oblik skupina, in to precej številna, umetnikov, ki je v vednem razvoju, obnavljanju, premikanju, ki si ni nadela verig te ali one umetniške smeri, ampak ki je skozi in skozi svobodna, nevezana, zato nezasiarela in simpatična. Kakor znano se Oblik ni udeleži! ne amsterdamske ne jesenske razstave v Belgradu. Zato pa jo v tem mesecu priredil veličastno manifestacijo -voje moči iu vrednosti in na svoji sedmi razstavi (0,—20. novembra) v polni meri pokazal, da premore vsaj toliko, ko vse ostale umetniške družine skupaj. Tako kompaktne, vznesene in močne razstave kot je bila ta zadnja »Oblikovan prestolnica 5e tli zlepa videla. Zlasti slikarski del je bil poln presenečenj. Razstavljenih je bilo 105 olj, 01 grafik, 20 skulptur in 4 dela 8 področja arhitekture. Radi •naloga prostora se moram omejili le na par najvažnejših imen in najmočnejših vstvaritev. Nekateri stari In pomembni člani »Oblika' na ej razstavi niso udeleženi. Pa vendar njihova odsotnost ni vidna. Zelo simpatičen pa je krog novih Manov Oblika«, ki doslej še niso razstavljali v tej •kupini. To sla predvsem dva zagrebška slikarja: Vilko Grcan, ki je že zelo znan po vsej državi, iu manj poznani Lovro rnvrlič. Gecan ima čudno prijetno, skoraj bi rekel lesorez.ko tehniko slikarstva in jo občutno vpllvan z zapadn (Cveče, Vočnjak). ločim je Pnvelič preveč podvržen študiju detajla in nrav radi tega meti na amaterstvo. Od starih omenjam Do rila Andrejeviea-Kuna, ki je težak v barvah in se ni menjal od lanske samostojne razstave, .lovana Bijelita, iz ltosenske Krajine ob reki Uiti, ki je morda najmočnejši predstavnik in najsodobnejši virtuoz na violini barv, kar jih poznani pri nas. Ves v ognju je in plameni ko baklja, pa je poleg tega v njegovih pokrajinah bepenska temačnost in mistika. — Dahnalinec lqnjal J ob ljubi grimaso, morda včasih celo karikaturo, ki jo na platna z navadno vsebino (n. pr. Zrelo voče, Na terasi, KompozicijaL). — Silno dobro se je predstavil Južnosrbijanec Lazar Litenov-Ko sein si lani na kolektivni razstavi ogledoval njegova platna, mi še ni toliko ugajal. Na to razstavo pa je prinesel nekaj del, ki so v polni meri umetniška in med najsimpatičnejšimi na razstavi, tako zlasti Pejzaši sa juga št. I., III. in VI. Njegova slika gori v mnogozvočju težkih barv. Drugi Južnosrbijanec, Nikola Morlinovski, je prav tako strastnež barve, vendar manj izrazit od svojega zgoraj omenjenega rojaka (Ciganka, Na divanu). Predrag Milosavljevit je dal samo dve, pa zato silno efektni, svetli in sveži sliki iz Belgrada, v kateri je položil drobce finega humorja (Jesenji beo-gradski pejzaš, Ulica u Beogradu). Poleg Bijeliča bi postavil sicer starejšega, pa vendar še svežega voditelja Oblika« Branka Popovita. Razstavil je pet velikih platen — portretov (Sima Popovič, Moj o tac, Bora Kauboj), ki žive pred gledavcem. Nekam soroden je z. našim pok. Sterletom. Klasičnega impresionizma se še drži Veljko Stanojevič (cela vrsta motivov z otoka Raba). Nekam mistična so olja Svelislava Slrale, ki jih je prinesel s poti po Južni Srbiji (lspod Cakora, Na Plavskom jezeru itd.), vendar polna ognja in podobna onim Marti-novskija. — Marino Tarlaglia je še vedno gluli za zvok barve, zabrisan in daje znak mrtvila, dasi ne zavračam njegovih čisto risarskih sposobnosti. — lluler Anion, o katerem bo govora kesneje, je razstavil z.opet nekaj motnih platen, ki so pa lirično nastrojena. Milenko Šerban iz Novega Sada je dal celo vrsto barvitih in svetlih pokrajin z obronkov ! Fruške gore (Golo brdo, Leto u Fruškoj gori) iti | z.elo vangoghovske »Sončne rože1:. Med grafiki zasluži največje priznanje A. G. i Bala ž. ki spada med največje, najsposobnejše in I strogo socijalno jugoslovanske slikarje. V Pragi je 1 študiral skupaj z našim Božidarjem Jakcem. Pozna : se tudi s Stanetom Cudermanom. Razstavil je Iti ; indvajset del, zlasti akvarele in monotipije. Teh-| nično je sila spreten, dočim je idejno vedno člove-i čansko globok. Socijalna s! ran je v njegovih delih vedno poudarjena (n. pr. Zemunskl most Teste-raši. Rad niči na odmoru, Kuldrmisanje, Gradnje Ministarstva Soc. politike itd.). Med ostalimi omenjam še splošno znanega karikaturista (»Politika«) Pjera Kriianiča in akvarele iu štiri pomembne zreške (vse iz .1. Srbije) Svelislava Slrale. Kiparski del je slabši. neenolnejSi in premalo izrazil. Razstavljajo Frano Kršitiič iz. Zagreba. Pe-tar Palnvichli in Risto Sltiovlč. Arhtektonske načrte je dal Nikola Dob rov ič. * Slovenci smo pred desetletji imeli zelo š'evil-no umetniško emigracijo zlasti v Monakovent in na Dunaju. Srbi jo imajo še danes v Parizu. Tam so sami mladi (da omenim le nekatere: Milan Konjo-vic, Jovan Zonič, Uzelac, Celebonovič, Sotra Ko-vačič). Eden med najuglednejšimi je Milo Miluno-vit. ki le dni razstavlja v RalniČkem domu v Belgradu. Letošnje poletje se je namreč mudil v svoji ožji domovini Črni gori in v Južni Dulmac.iji. Ke. zuli a te lega izleta v domovino (32 platen) jo sedaj pokazal širšemu občinstvu. Da mu je mnogo do široke sodbe, je dokazal s leni, da dovoli hreznla-j čen vstop vsakomur. Oslro se mu pozna sodobna pariška šola. Doslej je bil v Belgradu malo poznan. tra V četrtek zvečer je bila v župni cerkvi sv. Pe-.... v Ljubljani proslava sv. Cecilije. Ob tej priliki se je vršil koncert, ki so ga izvajali msgr. Stanko Premrl, prof. Matija Tome, operni solist Gostič in šentpeterski cerkveni zbor. Spored so tvorile izključno skladbe slovenskih skladateljev: Krek, Ko-porc, Premrl, Fajgelj, Foerster, Hochreiter, Satiner, Hladnik in Rihar so bili zastopani. Dr. Gojtnir Krekova «Slavnoslna predigra* je kratka orgelska skladba v trodelni obliki, ki je grajena na strogo harmoničnem principu. V glavnem učinkuje s čutnimi, občutje veličaslva vzbujajočimi akordi. Orgelska tehnika skladbe je v toliko nepopolna, v kolikor daje čutiti klavirsko tehnično podlago. — Koporčev «Prolog iz orgelske suite* je skladba močno pestrih glasbenih domislekov, ki niso med seboj vezani po nasledstveni nujnosti. Živahni v ritmičnem in meličnem gibanju, in presenetljivi v harmonični barvitosti imajo svoj sedež v impresionističnem stilu. Taka skladba, pisana v orgelski tehniki ne dosega učinkovitosti, ki bi jo izvabila n. pr. na klavirju, ker zapušča vtis ne-kakšne neenotnosti. — 1'remrlova «Z glasnim šumom s kora» je skladba za osnieroglasen mešan zbor, starejšega porekla. Arhitektonsko izdelana zasleduje pri dojemalcu vzbujanje objektivnih asociativnih predstav in se poslužuje bogatih diato-nično-harmoničnih postopov. Fajgeljeva «Predigra in fuga* kaže umetnika, ki je v kontrapunklični kompoziciji izurjen. Fuga, katere tema tvori koralna velikonočna «aleluja» je dosledno grajena, nima zastojev, temveč gladko poteka v prepletanju z, dobro izbranimi protitemami. Tehnično se naslanja na Bacha. — Foersterjeva «Sv. Cecilija* sicer ne spada med najboliša njegova dela, očituje pa jasno velike, kom pozi orno izklesane vrline mojstrove. — Premrlov Preludij iz božične suite» je kvalitetno delo. Zajema bogata skladateljeva čuv-stva in razpoloženja bož'čne noči. V čutnih motivih, prepletajočih se v značilni registraciji, ki vzbuja asdcilativne predstave pastirskih piščali in v mogočnih akordih zasleduje občutja vernika v noči božjega rojstva. Arhitektonsko kompozitorno trdna dokazuje tudi tehnično orgelskega strokovnjaka. — Razstavil je le par del na pomladanski razstavi. Sedaj pa se je razgalil v vsej svoji polni buinosli in mladeniški temperamentiiosti. Iskanja že ni več mnogo v njem. Ljubi čisto, jasno barvo, ki mu služi kot močiui izraz. Med razstavljenimi deli bi posebej omenil: Pejzaž iz. okolice Cetin'a, Črnogorski Pejzaž, Portret, platno Krovovi in Piico. Umetnik daje vtis silno mladega človeka, tako da se mi je nehote vsiljevala čudna razlika med zrelostjo njegovih platen in mladostnostjo njegovega obraza. • V maTi dvorani »Umetniškega paviljona« tre-nutno razstavlja Anion lluler (rodom iz Crikvenice v severni Dalmaciji). Spada med najmlajše člane -.Oblika' In mnogo obeta. Razobesil je trideset olj. Na prti pogled so njegova dela nekam mrtva, ena-kobarvrta, neizrazita. Ljubi predvsem rutneno tn rjavo barvo in njune prelive v rdečkasto. V portretih je temnejši. V tehniki, zlasti ko hoče podčrtati svetlobne efekte spominia na Petrova. Naj-uspelcša platna bi bila: Seoski druiu, Cveče, Ber-ba in Cirkus. * V tej sezoni nam je obllubllena še cela vrsla umetniških presenečen j. Belgrad počasi poeta ia središče jugoslovanskega slikarstva. Vedno v večjem številu prihajajo umetniki iz raznih naših krajev Rent doli in se aklimatiziraio. Tudi Slovenci imtt"'o že dva zaslonka, kir>at"'a Dolinarja in slikarja Carga. Sicer pa drugič o teir. Tone Potoknr. Hochreiter se v svoji skladbi -Marija Mati* zazhjc^ tn tenor solo prepušča razpoloženjem, izvirajočim iz čuvstvene ljubezni vernika do božje Matere. Melodije se vijejo v pestrih postopih z mehko harmonično spremljavo in hočejo ilustrirati čuvstva. — Tomčeva skladba lo. Pestro v dotnislekih je predvsem čutno naturalističnega značaja in vsebuje metodiko baročne dobe. Izvajanje vseh teh skladb je bilo dovršeno. Koporčev m:Miili belgrajsko .skupino primorskih Slovencev, ki jc razmeroma zelo številna in organizacijsko t.idi že dokaj koiropaktiM Kaj je napotilo Slovence, da se v taki množini naseljujejo v Belgradu. jc že dovolj znana stvar: bodisi premestitve po službeni potrebi, i>odisi borba za vsakdanjim koščkom kruha Vendar pa ue gre zariiolčati .da jih je med ninogimi, ki so. recimo, opravičeno prišli semkaj doli, tudi nekaj takih, ki jih je v belgru|sko velemesto življenja prignala neke vrste avanturistična žilica. Pretežna večina belgr. Slovencev si želi du bi ji bilo čimprej mogoče, povrniti sc v domači kraj, žal, mnogi o tem izgubljajo vsako upanje. Je že tako, dokler človek;iiima dru/int. je — recimo — bolj prost, t. j. veliko bolj prožen zu »potepanje« po svetu, ko pa imaš družino, si pa takoj bolj priklenjen na kraj Tu je žena, tu so otroci, iu s tem silne težave s preseljevanjem. In tako človek vidi zlasti po naših družinah, kako si stari sicer še žele ožje domačije, ali nimajo več upanja, da bi se jim ta želja moglu kdaj v polni meri izpolniti. Mladi so pa že dorasli oziroma doraščajo v novem svetu, pn nc občutijo zategadelj večje potrebe za skromno Slovenijo, ko je pa tako prijetno velemestno vrvenje. Morda se bo pa kdaj v njihovih dušah vzbudila želja za njihovo resnično domovino? Bog ve! Gospodarska plat življenja naših ljudi v Belgradu je naravnost težka: morda le nekaj procentov živi, kakor se S|xxlobi. Vse drugo pa trpi, čeprav to kaj često prikriva. Zelo trne, n- pr. naše služkinje, ki za skromno plačo garajo od zgodnjega jutra do pozne noči, nc da bi bile deležne kdaj prijazne besede. Kako redki so še ljudje vedre duše in čistega srca! Tako zvoni »samci« sc samo čez noč vračajo v svoje sobe, saj so s tem belgrajski stanodajalci najbolj zadovoljni; čez dan so pn po službah, oziroma se drže ali v kavarni ali pa sicer v kakem drugem javnem lokalu. Najbolj pa so vredni sočutja oni, ki vsuik dun prod delovno borzo ali pa po trgih čakajo za skromnim zaslužkom oziroma kosom kruha. In teh ni malo; nihče se za nje nc zmeni; vsi smo pozabili na nje. Skrajni obup nad vsem jc njihova beseda. Prokletstvo kličejo nad vse! Neke čiste načelne kulturne izoblikovanosti zaman danes iščeš med bel g rajskim i Slovenci. Edina jasna poteza na vseh je. določeno čisto slovensko čustvovanje. Vse prej bi mogel trditi o belgrajskih slovenskih ljudeh, kakor to. da so brezdomci; to velja celo tudi za one, o katerih sem maloprej govoril, dn jih jc življenje najbridkeje razočaralo. Dejstvo jc, da šele " - človek pride do s-no/.nanja, kaj mu je domača zemlja. Šele nami mora odpirati oči! — Kako često zaiskri celo v očeh naših najbolj nesrečnih deklet med kavarniškimi peVkami domotožje, kesanje in obžalovanje! Žal, da ga ni, ki bi zavzel za nje; njih Instna volja pa je prešibka, da bi se same mogle še kdaj dvigniti- Orgunizatorična razrvanost belgrajskih slovenskih vrst nas vse boli. Tu je cela vrsta slovenskih organizacij, kakor Prosvetno društvo, Klub Triglav, Prosvetno društvo Cankar itd.; toda vsi čutiimo. du to vendarle ui dovolj. Nedostaje nam nekega slovenskega zastopstva, ki bi bil resničen predstavnik slovenskega živ-lja v Belgradu. 10.000 belgrajskih Slovencev nujno potrebuje v velemestu, kot je Belgrad. takšno ustanovo. Toda drug se boji drugemu približati se! Toliko je slučajev, ne samo na-rodno-političnega značaja, marveč tudi čisto gospodarskega, ko bi nam bila nujno potreba takšna renrezentanca v najširšem njeucm pomenu: ali do nje se vendar ne moremo povzpeli. Tudi tega se dalje ilohro zavedamo da z našim odnosom do ožje domovine nekaj ni v redu. Od tega ima škodo ena kakor druga stran- Tam doma se jmiroisfo vse premalo zavedate. kako velikega pomena bi lahko bila močna slovenska kolonija v državnem središču. Med najbolj izrazite predstavnike na5>» etnigrncije v Reliradu sividntu r > vasi, kjer ne bi bilo po nekaj katolikov, zlasti slovenskih. In za vse te vam skrbi g. Andrej, štirikrat nn teden je »zunaj«, ali na verouku, ali krstu, poroki, pogrebu itd. Redno vsako nedeljo niašujc v enem izmed glavnih središč čukariške župnije. S svojim kovčkom v toki, v katerem je vsa mašna oprava, ki mu jo je je poklonil, kar rad s jionosoin pove, prevzvi-šeni ljubljanski vladika dr. Rožman, gn najlažje dobiš kje na vlaku. Pa ti pokaže, glejte tam ono hišo. tam je ta in ta /n vse ve. vse je že obiskal, vsakemu tako ali drugače pomagal. — Pri vsej svoji obremenjenosti, pa je gospod Andrej vedno dobro razpoložen, navdušen za katoliško stvar, da bi mu mogel težko najti para. Da, še mnogo bi imel povedati o belgrajskih Slovencih, ali bodi to dovolj. , ' V * " . ' ' s . * • - - . t.s. Strašna ognja je oblast Slovenjgradec, 28. novembra. Pretekli petek okrog pol 10 ponoči je naenkrat nad mestom zažarelo nebo. Mogočen sijaj je razsvetljeval ozračje nad mestom. Iznad vrha hriba Gmajne je sikal proti nebu mogočen plamen in pod nebom so se razprostrli gosti osvetljeni in žareči oblaki dima. Žrtev plamenov je postal mladi posestnik Anton Sedovnik, posestnik v Gmajni, kateremu je ogenj uničil vse gospodarsko poslopje, hišo in vse, kar se je nahajalo pod streho. Ogenj je izbruhnil v gospodarskem poslopju na skednju in se je hitro razširil po vsem poslopju tako, da ni bilo mogoče rešiti kaj drugega, kakor samo živino iz hleva in svinje, katere pa so drugi dan morali poklati. Ker je poslopje na samem in na hribu ter brez vode, je bilo vsako gašenje izključeno. Zato tudi gasilci niso šli gasit, ker bi itak ne opravili ničesar, le najbližji sosedje so pritekli na pomoč in poskušali rešiti, kar se je rešiti dalo. Ker je stala hiša prav blizu gospodarskega poslopja in je veter vlekel naravnost proti hiši, se je ogenj razširil tudi nad njo, ki jo je tudi uničil do tal. Sedovnik trpi škode za okrog 100.000 Din, zavarovan pa je bil pri dveh zavarovalnicah za Din 69.500 in precej zadolžen. Lansko leto si je nanovo zgradil hlev, ki ga je stal, kakor trdi, blizu 40.000 Din, leta 1929 pa je precej popravil hišo, radi česar je za Sedovnika to še hujši udarec. Kako je požar nastal, se ne da natančno sklepati, splošno se pa trdi, da je postal žrtev ali zlobne roke, še bolj verjetno pa kakih tujcev, ki jih zadnji čas prihaja vedno več in več v tuk. okraj in prosijo milodarov ter prenočišč. Tako je tudi ta večer najbrž kak lujec poiskal brez vednosti gospodarja na Skednju v krmi prenočišče ter v neprevidnosti povzročil požar. Rudarji v Hudi jami se žrtvujejo za tovariše Laško, dne 28. nov. Javnosti je znano, da so tukajšnji rudarji soglasno sklenili, da delajo sami manj dni v tednu samo, da bodo sprejeti v delo vsi, katerim je bila napovedana redukcija. TPD je ta predlog sprejela, trdi pa, da ima nekaj stroškov, ker mora dati rudarjem z družino deputatni premog, stanovanje in del prispevkov za bolniško blagajno. Še zaposleni rudarji so s svojimi skrajnimi žrtvami tudi to rešili sami. Znano je, da se je ustanovila v Laškem in v Hudi jami dobrodelna akcija za rudarje. Ta akcija ima dejansko že 40.000 Din, sodijo pa, da bo spravila do 100.000 Din. Ta denar pa, kakor čujemo od strani delavstva, namerava delavstvo pokloniti vodstvu rudnika TPD v Hudi jami, da ga uporabi za zgoraj omenjene stroške glede odpuščenih delavcev, ki imajo pravico do deputatnega premoga itd. Skratka, po tem predlogu ne bo imela TPD nobenih izdatkov za delavce, ki jih je nameravala odpustiti. Če se nabere 100.000 Din, bo imela TPD za sedem mesecev kritja za 70 poročenih rudarjev, kateri vsak bi stal mesečno 200 Din za deputaf, stanovanje in bolniško blagajno. Po preteku sedmih mesecev se bo pa ta dobrodelna akcija obnovila. Odgovor „Brezposelnim absolventom učiteljišč" Društvo slušateljev filozofske fakultete najodločneje protestira proti načinu pisanja ,ki so j ga zavzeli brezposelni absolventi učiteljišč, dne 25. t. m. v ljubljanskih dnevnikih napram resoluciji DSFF, češ da je bila izpad neke skupine akademske (o?) mladine proti absolventom učiteljišč. Ugotavljamo, da jc tak način pisanja nedopusten, ker ima namen, da nepoučeno javnost informira v napačnem smislu, češ da je nastopila na svobodnih akademskih tleh peščica ljudi, ki 1 je terorizirala večino, ki se baje ž njo ne sklada ter ji vsilila svoje mnenje. Izjavljamo, da to ni bil | likat iznad, amnak stvarno argumentirana re- solucija, sklenjena popolnoma pravilno na seji DSFF, ter sprejeta na skupščini ZSAU (zveze slušateljev Aleksandrove univerze) z glasovanjem po delegatih in to po dolgi debati, v kateri so nastopali govorniki za in proti, ter se je lahko vsak delegat, predno je glasoval, poučil o vsej zadevi in ne more biti govora o tem, da bi se mnenje manjšine vsililo večini. Izjavili smo že neštetokrat, in izjavljamo tudi danes na tem mestu, da ne odrekamo absolventom učiteljišč sposobnosti ter inteligence, vendar pa stojimo na stališču, da se absolventi učiteljišč razlikujejo od absolventov gimnazij po izobrazbi, ker učiteljišče je strokovna šola, ki pripravlja človeka že na nek trdno določen cilj in poklic, dočim daje gimnazijski študij dijaku le ono splošno izobrazbo, ki se je vedno in povsod smatrala za predpogoj študija na univerzi. Poleg tega ie tudi velika socialna krivica, da delajo ti ljudje konkurenco ostalim slušateljem filozofske fakultete, ker imajo po končanem študiju na univerzi dvojno možnost nastavitve (učiteljsko in profesorsko diplomo), dočim diplomirani filozof, absolvent gimnazije, dostikrat še ene nima, ne glede na to, da imajo baje možnost študija na univerzi danes tudi taki ljudje, ki so svojo učiteljsko službo že vršili in ostavke na državno službo morda niso podali, ampak se jim ta leta, ko študirajo, štejejo v pokojnino. Nadalje najodločneje protestiramo tudi proti zlobni in tendenciozni zvezi naše resolucije z vprašanje brezposelnosti absolventov učiteljišč. Smatram, da se je to izvršilo hote, z namenom, da se nepoučena javnost naj^ačno informira, češ da nastopamo proti našim brezposelnim tovarišem in da povečujemo njih brezposelnost s tem. da jim zabranjujemo vstop na univerzo. (Kakor da bi bilo s tem rešeno vprašanje brezposelnosti, če se kdo vpiše na univerzo). Izjavljamo, da to ni res! Najiskreneje sočustvujemo z našimi brezposelnimi tovariši, diplomiranimi učitelji, vendar menim, da sc mora tej brezposelnosti, ki vlada danes povsod in ne le v njih vrstah, odpomoči na drug način, ne pa s tem, da se diplomiiani učitelji vpisujejo na univerzo. Ugotavljamo namreč, da je tudi med dipl. filozofi in profesorji danes velika brezposelnost, in da s tem, če dipl. učitelji stopijo na univerzo, ne bodo svoji brezposelnosti prav nič piomagali, nasprotno jo še povečali. Vseeno je, ali absolvent učiteljišča čaka na službo na univerzi ali kje drugje, če pa kdo za Sajaste lonce ali ponve... očisti kot bi trenil čistilka Vim! Gospodinji se ni treba več mučiti, ako hoče svoje lonce in ponve očistiti od nesnage in saj. Saj za to je tukaj VIM! VIM z močno vsebino mila je enako dober za snaženje vse kuhinjske posode, naj bo iz aluminija, stekla, sklenine ali kovine. CISTILKA VIM ČISTI VSE ! vj10-3z Dogodki v Mengšu pred sodniki Ljubljana, 29. nov. Pred malim kazenskim senatom so danes ob 10 dopoldne prišli v razpravo znani dogodki v Malem Mengšu, ki so se odigrali ob priliki proslave 60-letnice rojstva dr. Antona Korošca. Mali senat so tvorili: g. Ivan Kralj kot predsednik, a kot votanta dr. Ernest Kobe in dr. Leon Štrukelj. Državni tožilec dr. Hinko Lučovuik je obtožil 32-letnega krojača Pavln Meršeta, stanujočega v Mengšu in očeta 4 nepreskrbljenih otrok, ter po-sestnikovega sina, 25-Ietnega Petra Brojana iz Loke pri Mengšu zločinstva zoper državno oblast, češ, da sta 15. maja letos metala ob priliki demonstracij v Malem Mengšu na orožnike kamenje in opeko ter da sta s tem poskušala ovirati državne uslužbence pri njih uradnem poslu. O tej zadevi se je pred mesecem že vršila prva razprava, pa je bila preložena, da so se zaslišale še mnoge razbremenilne priče. Oba obtoženca je branil odvetnik dr. Marko Natlačen. Na današnji razpravi sta mirno zanikala vsako krivdo in udeležbo j>ri napadu na orožnike, ki so razganjali demonstrante. Na zadevna predsednikova vprašanja je obtoženi Pavel Merše izjavil: »Kamenja nisem metal, Orožniki so prišli iz Velikega Mengša, daTu razgnali demonstrante. Jaz sem bil miren.« Prav tako je Peter Brojan izjavil: Kamenja nisem metal. Bil sem skupaj z g. kaplanom in drugimi pri gostilni, ko so orožniki prišli iz Velikega Mengša." Državni tožilec: Orožniki so vaju ovadili, da sta metala.« Obtoženi Brojan: ■ Res so rekli za mene orožniki, da sem metal, pa nisem.« Važha je bila nato izpoved orožnika Ivana Škerjanca, ki je bil navzoč pri demonstracijah. Izpovedal je: -Demonstrante smo gnali proti Malemu Mengšu. Bila sva blizu kapelice jaz in orožnik Josip Nemec. Ko sva razganjala ljudi, je priletel kamen, ki bi me zadel v glavo. Ogni! sem se in kamen je nato zadel Nemca v kolono. Aretirala sva nekega neznanca in ga pripeljala pred Tat v pasti Senovo, 28. nov. Kje se je to zgodilo in kdo jo je izkupil, ne povem, je pa ta dogodivščina popolnoma resnična. Nekdo je imel ob hiši zložena klaftrska drva. Precejšen kup jih je bil. Ta drva so pa nekako čudno hitro izginjala s kupa in tisti »nekdo' je zadvomil, ' da jih doma toliko pokurijo. H'a si je ta navihani | »nekdo« izmislil in nastavil past. Ob zidu pri strehi i je privezal klaftrsko jioleno in s tanko vrvico skle-j nil pri kupu tako, če bi kdo začel iz kupa nabirati : drva, da pade nanj poleno. To past je nastavil pre-: leklo soboto zvečer in je imel lep uspeh kakor . bomo videli. Ko se je vlegel k počitku, je kmalu zaspal. 1 Kmalu ga pa prebudi iz spanja neko stokanje. I Hitro je vstal tisti »nekdo« in šel pogledat. Na | svoje začudenje je zagledal pri drveh na tleh ležečega tatu, ki je prišel po drva, misleč, da bo zopet gladko šlo. Ko si ga je nekoliko natančneje ogledal, ga je spoznal, napravil mu jc precejšnjo pridigo, dopovedal mu, da je treba drva kupiti in da je krasti prepovedano. Ko mu je še zagrozil, da bo zadevo javil orožnikom, je tat začel milo prositi, naj mu prizanese, češ da je že dovolj huda kazen, ko mu je poleno padlo na zadnji del v istem trenutku, ko se je pripognil po drva. Po daljšem moledovanju je potem vendar ta >nekdo« obljubil, da ne bo naznanil orožnikom. Tat se je pa s težavo skobacal jiokonci. božajoč se po svoji nesrečni plati. S trdnim sklepom, da ne bo prišel več po drva, jc odkrevljal ob dveh palicah proti domu. čas, ko službe ne dobi, hoče študirati dalje zgolj iz veselja do študija, se lahko vsak čas vpiše kot izreden slušatelj na univerzo kralja Aleksandra v Ljubljani. Sicer pa imajo absolventi učiteljišč svojo višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Toliko v vednost naši javnosti, da se ne bo dala zapeljati od napačnih informacij. Odbor DSrf. poveljnika narednika Vodopivca. Poveljnik je dejal, da ga |x>zna. Na predsednikovo vprašanje, če je bil dotičnik kdo izmed obto/cncev, je priča odločno in jasno izjavil: »Brojan ni bil, tudi Pavel Merše ne! Dotičnik je bil male jiostave, širokega obraza, temnih in nazaj jKičesanih las.« Priča Podb ršek ni vedel ničesar bistvenega povedati O. Stanko Skrbe, kaplan, je izjavil: Oro/nike sem prosil, da bi pomirjevalno vplivali na ljudi. Pavla Mršeta sem videl na vogalu Zaj-čeve trgovine pri hruški. Brojana je peljal en orožnik, drug pa Mršeta. Posredoval setn pri poveljniku Vodopivcu, da ju je izpustil. Mrše je bil miren in izključujem, da bi metal kamenje. Od tiste strani sploh ni letelo kamen;e.' Pr iča Karel Blejc: »Na binkostno nedeljo sem gledal demonstracije. Stal sem med hišo in hruško. Poleg mene je bil Mrše, kakor tudi g. kaplan in Kosec. Orožniki so nas razgnali. Mrše pa je pristavil- »Zakaj? Saj nobenemu nič nočemo!« Prijeli so ga in odpeljali k poveljniku Vodopivcu. Nobeden ni metal kamenja.. Milan Kosec je prav tako jasno potrdil izpovedi prejšnjih prič in zanikal, da bi bil kdo metal iz njegove okolice kamenje na orožnike. Poveljnik Ivan Vodopivec je navajal v ovadbi, da je bila takrat v Malem Mengšu velika zmeda, da si vseh imen demonstrantov ni bilo mogoče zapomniti. Predsednik je nato prečita! še nekatere izpovedbe red vzdržujočih orožnikov, ki niso mogli točno potrditi, da bi bila obtoženca metala kamenje. Po kratkih govorih državnega tožilca dr. Lu-čovnika, ki je plediral za obsodbo v smislu obtožnice, in branilca dr. Marka Natlačena, ki je navajal vse tehtne okolnosti za oprostitev, je senat razsodil: Oba obtoženca Pavel Merše in Peter Brojan se v smislu § 280 kaz. zak. oproščata od obtožbe, ker so se v prvi vrsti zamenjala imena napadalcev in sta oba obtoženca navedla razbremenilne prife. Državni tožilec je proti sodbi prijavil revizijo. Umor na meji Žrtev starega sovraštva. Cerknica, 28. novembra. Žalosten dogodek se je zgodil pretekli četrtek v gozdu Javornik in zopet razburil naše mirne ljudi. Dogodek se je dogodil po izjavi nekega graničarja nekako takole: V gozdovih Javornika imajo vojaki ohmejne čete več stražnic, kakor so n. pr.: pri Dolenji vasi. pri Grahovem ,v Lačniku in Statovniku. Stražnici na Lačniku je bil prideljen tudi vojak, redov Novkovič Vasiljko, kateri je služil svoj kadrovski rok. Novkovič je bil znan kot izvrsten vojak, dober družabnik in tovariš. Z vsemi je bil prijatelj, samo z graničarjem Vinkom Cernikom sta si bila v sovraštvu. Staro sovraštvo je izviralo še iz 1. 1929., ko sta skupaj služila v Srbiji. ?o takrat je baje Cernik prisegel, da bo Novkoviča ubil. To namero jo uresničil pretekli četrtek. Cernik je šel po službenem potu s postaje Sla-tovnik proti stražnici na Lačnlk. Blizu Lačnika se jo srečal 7, Novkovičem. ki je šel tudi po službenem opravku ob meji. Ko je Cernik zagledal Novkoviča, je snel 7. ramena puško, nameril in sprožil. Strel, oddan iz neposredne bližine, je zadel Novkoviča v prsi, 11111 razmesnril pljuča, predrl žilo odvodnico in izstopil na hrbtu. Ko so drugi graničarji pritekli iz bližnje stražnice. so zazrli žalosten |>rizor. Na tleli je ležal v luži krvi že mrtev graničar Novkovič, jiri bližnjem drevesu pa je stal morilec Cernik. Sodna komisija je v soboto ugotovila hude ran* in je izjavila, da bi žrlev kljub takojšnji zdravniški pomoči ne ostala pri življenju. Nesrečni Novkovič je bil doma iz Leskovea \ Srbiji in je bil že poročen ter je imel že enega sinčka. Morilec Vinko Cernik je Hrvat, doma b Varaždina. Morilca so takoj, r>o žalostnem dejanju, zaprli v stražniro, mitu p i so ga prepeljali v Zagreb. kjer se bo dovršilo dni"o dejanje žalos^netra slučaja. Novkoviča so v nedeljo pokopali na pokopališču v škiliah. Tri žalostne iz ptujskega okraja Ptuj, 29. novembra. V Breziui, občina Sv. Lenart pri Ormožu, je prišlo med sinom viničarja Ignacom Kandričem In fanti do pretepa v bližini Kandričeve hiše. V stiski je Ignac Kandrič poklical svojega očeta na pomoč. Oče, ki je tudi lovski paznik, je skočil po svojo lovsko puško ter skušal s strelom v zrak preplašili napadalce. Ti pa se za orožje niso zmenili, ampak so navalili na starega Kandriča, mu iztrgli puško iz rok in ga pobili na tla. S koli in pestmi so začeli ležečega nato obdelovati. Da bi ubranil očeta, je sin skočil v hišo po drugo puško. Oddal je strel na hlapca Emeršiča, ki je klečal očetu na prsih, ter ga nevarno zadel v hrbet. Obrnil je nato orožje ter s kopitom prizadejal ranjenemu še udarec po glavi, da mu je počila lobanja. Mrtev se je zgrudil Emeršič ter obležal poleg starega Kandriča. Po tem dogodku so se ostali napadalci razbežali. Nevarno ranjenega Kratica Kandriča so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Njegov sin Ignac pa se je sam prijavil ptujskemu sodišču, ki ga pa je takoj izpustilo na svobodo. Na Ptujski gori je prišlo do dogodka, ki je globoko pretresel vso župnijo. Štiriletna hčerka po-sestnice Marije Vedrin se je igrala v družbi otrok v sobi poleg zakurjenega gašperčka. Naenkrat je začula mati v kuhinji, kjer je kuhala, strahovite krike. Ko je prihitela, se ji je nudil grozen prizor. Deklica je bila vsa zavita v plamene, ki so ji požirali obleko, dn je bila kakor živa baklja. Z nesrečnega otroka je mati takoj strgala obleko, sosedje pa so jo polivali z vodo ter takoj odhiteli po zdravnika. Toda vsaka pomoč je bila zaman. Otrok je podlegel poškodbam. V krvi ležečega so našli od snoči na danes ljudje ob cesti iz Turnišča na Pobrežje pri Ptuju, posest: ' 'ca Franca Toplaka iz Rogoznice. Spravili so ga / ptujsko bolnišnico, kjer je povedal, da sta ga na,>i dla dva voznika z uoži ter ga nevarno ranila. Ljubljana so terminirana, tako malo delavcev. Dela se pa le ob levem bregu; na desnem so tlakovali le majhen kos ob mostu pri vojaškem oskrbovališču, nasuti brežine pri nekdanji poboljševalnici in napravili betonirane stopnice ne daleč od stika Potočnikove ulice. Na levem bregu je dotlakovauo obrežje od Hribarjeve tvornice do mostu pri bolnišnici. Od tu naprej tlakujejo v etapah do jezu pri stari cukrarni. Tlakovanje bi se dalo morda dokončati pred nastopom ziine, ko bi se pritegnilo več delavstva, kar bi odpotnoglo brezposelnosti. O Delavski dom na vogalu Gosposvetske in Bleivveisove ceste jc v tem mesecu zrastel do prvega nadstropja, tako da se v obče že vidijo obrisi bodočega doma. Zidanje mogočnih betonskih temeljev je bilo zaradi težavnega sveta in dvovrstnih poacestnlh prostorov dokaj zamudno. Stavba ne oo tako široka kot je sprva kazalo, vendar bo zakrivala pogled na nelepo in zapuščeno dvoriščno plat Kolizeja vsaj z Gosposvetske ceste. Proti revmatlzmu bolečinah v koateh, zbadanjn, išiasn, sobo-bolu, glavobolu M priporoča MASAŽA sa masažo IUIU Dežniki, nogavice najprimernejša darila za Miklavža Vidmar, Pred Sicofllo 19 Časnikarski koncert DECEMBRA Kai bo danes ? Drama: »Roksk. Red A. Opera: »Adel in Mara«. Slavnostna predstava v proslavo narodnega praznika. Preniijera. Red Sreda. Prosvetno društvo Trnovo v društvenem domu v Karunovi ulici 14. 11. prosvetni večer, predava tajnik Prosvetne zveze Vinko Zor: Izlet v Dolomite. Začetek ob osmih zvečer. Kino Kodcljevo. Danes ob 8: Plavi sen. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesla 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. © Članstvu »Ljubljane«. Pevska vaja z orke-drom se vrši drevi ob pol 7 |pol sedmih) v Glasbeni Matici — Hubadova dvorana (ne v Unionu). — Pevovodja. 0 II. glasbeni večer posvečen skladatelju dr. Oskar Devu bo drevi ob 8 na predvečer narodnega praznika v verandni dvorani hotela Union s sledečim sporedom: Uvodno besedo govori prof. Emil Adamič, kot solistka nastopi gdč. Vera Maj-dičeva, ki zapoje: Pastirica, Kangljica, Snegulčica. Oktet »Ljubljanskega zvona« zapoje: Čej so tiste s azice, Dečle to mi povej, Dober večer ljuba i dakle, Vigred približa se, Treba ni, Spet ptičke pojo, Pastirc pa pase ovce tri, Dobro jutro ljubca . moja, Nekoč v starih časih, Hladna jesen že prihaja. Večer, ki je posvečen delovnemu slovenskemu skladatelju Oskar Devu, zasluži, da ga poseti p. n. občinstvo zlasti pa pevci in pevke številnih ljubljanskih pevskih zborov in prijatelji koroških narodnih pesmic. Cene vstopnicam so izredno nizke; rezervirani sedeži od I. do III. vrste po 5 Din, ostali sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, za dijake 1 Din. S tako nizko vstopnino je omogočeno tudi nižje situiranim slojem, da se seznanijo in spoznajo slovenske skladatelje in njihova dela. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5. 0 Someščani! Dne 3. in 4. decembra 1032 bodo potrkali na Vašo dobrosrčnost mestni delavci, ki bodo zbirali prispevke za »Po- Radi bolezni popolna RAZPRODAJA 20 odstoten popust od 30. XI. do 8. I. 1933. Primerna darila za Miklavža. Vermut, razni likerji, žganje, konjak, španska vina, sardine, čokolada, bonboni in drugo delikatesno blago. Delikatesa T. Štrukelj Ljubljana, Židovska ulica 5. možno akcijo« mestne občine za ljubljanske brezposelne vseh panog. Naj nihče ne odreče majhnega prispevka za bedne brezposelne iti njihove rodbine. So pač tako resni in kritični časi, da morajo tudi javne oblasti, zlasti pa v prvi vrsti občine, apelirati na dobrosrčnost svojih občanov in se posluževati vseh mogočih virov, da spravijo skupaj potrebna sredstva, da odpomorejo največji revščini. Le tako bomo mogli pomagati revnim in brezposelnim prebiti letošnjo zimo in jih obvarovati pred vsemi njenimi posledicami v prvi vrsti pred mrazom s kurivom in obleko. Vsi na dan 3. in 4. decembra! Kdor more, naj kupi veliko kuponov, kdor pa ne more več, pa naj utrpi vsaj 1 Din in ga žrtvuje v dobrobit revnih! 0 Vstopnice za misijonsko prireditev v nedeljo zvečer v veliki dvorani »Uniona se dobe v predprodaji v trgovini gdč. Vere Remčeve (Poljanska cesta 13) in pri vratarju jezuitske rezidence (Zrinjskega cesta 9) pri cerkvi sv. Jožefa. Sedeži: Ervi po 6 Din, drugi, balkon in galerija po 4 Din. tojiiča po 2 Din. — Sporedi z besedilom indijskih pesmi po 1 Din. Preplačila za naš prvi jugoslovanski misijon v Bengaliji se hvaležno sprejemajo. Priporočamo pravočasen nakup vstopnic, ker obeta biti velik naval k prireditvi. Miklavžev večer v Uniona dne 5. decembra ob 7 zvečer Jutri, v četrtek 1. decembra se otvori v Unionu pred veliko dvorano ob 9 dopoldne predprodaja vstopnic in traja do 1 popoldne. — Darila za otroke in odrasle se sprejemajo že v predprodaji. O Uprava pododbora UROIR Ljubljana poziva vse lov. rez. oficire, da se udeleže službe božje na državni praznik dne 1. decembra t. 1. in na kraljev rojstni dan dne 17. decembra t. I. po možnosti v uniformi, sicer pa v civilu z znakom. © Električna zadruga v Šiški obvešča svoje konzumente, da bo elektrarna prekinila v četrtek, dne 1. decembra tok od pol 9 zjutraj do 12. ' 0 Mestno načelstvo v Ljubljani potrebuje za mestne urade in podjetja za leto 1933 ca. 161 sten- ! skih, 176 beležnih, 62 skladnih koledarjev. Oferte in vzorce je predložiti do 10. decembra 1932 ob 12 v mestnem gospodarskem uradu, soba 12, kjer se dobe tudi eventualna pojasn;la. O Klavir kupim, rabljen, kratek, če mogoče 1 s harfinim pedalom. Ponudbe s ceno na uredništvo »Slovenca«. Miklavžev leden Razno manufaklurno blago in ostanke vseh vrst blaga po izredno nizkih cenah nudi trgovina Anton Schusler, Ljubljana Mestni trg 25 © Nesreče. Na Cesti dveh cesarjev stanujočega in 35 lel starega Ivana Podrebška je sinoči na Mi- . klošičevi cesti podrl avto in ga poškodoval na no- j gah. Poškodbe so lažjega značaja. — Med prepirom : v gostilni Troha v Mostah je nekdo s kolon\ udaril 1 po levi roki dežnikarja Štefana Žagarja, ki stanuje na Cesti dveh cesarjev. Njegova poškodba ni nevarna. — 57 letni Franc Zabret, delavec iz Srednjih Jarš, je tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko. — Kap je zadela v Knezovi ulici stanujočo 71 letno zasebnico Marijo Kodrič na Vodovodni cesti pri viaduktu. — Hud živčni napad je dobila pred Unionom 40 letna Marija Princ, žena ključavničarja državnih železnic v Zalogu. — Vsi poškodovanci — razen Marije Princ, ki je v bolnišnici niso sprejeli in se zdaj zdravi v domači oskrbi — so bili prepeljani v tukajšnjo bolnišnico. © Tlakovanje reguliranega obrežja Ljubljanice od Hribarjeve tvornice po reki navzgor počasi napreduje. Čuditi se je, zakaj dela ua teh delih, ki © Novo stopnišče ob cerkvi Sv. Florijana se po načrtih prof. Plečnika polagoma izoblikuje. Doslej so položili spodnje stopnjice odprtega stopnišča, ki drže iz Florijanske ulice proti stranskemu vhodu. Kamnoseki pridno klešejo v dveh lopah porabne kamne starih stopnic, ki so jih podrli pred starimi vratmi na Florijansko ccsto, poleg tega pa tudi inaterijal, ki je ostal od prejšnjih stopnic pred uršulinsko cerkvijo. © Pitmparce, obleke, trencheoat najcenej« ! A Presker. Sv Petra cesta 14. Hteklen ca Pin t«'-. Ogla« r«g. pod 8. Br. 25.802 1»H1 Z iMSKE SUKNJE in vsa druga oblačila v največji izt iri 3. MAČEK, uubllana, Aleksandrova 12 Naznanila Pevski zbor Glasbene Matice: v četrtek, 1. decembra ob pol 18 važna kratka pevska vaja vsega zbora. Drugo strokovno predavanje IPrirodoslovne sekcije Muzejskega društva se bo vršilo v petek, 2. decembra t. 1. ob 18 v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi. Predaval bo g. dr. Oskar Reya »O ciklonih in padavinah v Sloveniji.« Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Vstop prost. Sek-cijski odbor vabi vse. ki se zanimajo, na obilno udeležbo. Jarčev-JakEev večer. V petek, 2. decembra, ob 8 zvečer se bo vršil v društvu »Krka« pri Mikliču Jarčev-Jakčev večer. Pisatelj Jarc bo govoril o generaciji, ki je doraSčala med vojno v Novem mestu in iz katere je vzel tipe za svoj roman »Novo mesto«, slikar Jakac pa bo vrtel svoj film Novega mesta in Gorjancev. Med predvajanjem filma in po tem sporedu bo igral jazz Odeon. V=top na večer je vsakomur prost! Brez vstopnine! Slovensko planinsko društvo naznanja, da se bo radi praznikov 1. in 8. decembra t. 1. vršila smučarska telovadba v prihodnjih dveh tednih za dame v torek, za gospode v petek, vsakokrat od 20 do 21 v telovadnici Tehniške srednje šole. Upokojeno nčiteljstvo ima svoj običajni mesečni sestanek v četrtek, 1. decembra ob 16 pri Novem svetu. Vedno naibolišeio ■?a3conejS- no(-'av^■kakor tudi v.-u modne poLr bščine pri VI. Mlrnat, Sv. Petra c. ži. Ustanovni občni zbor podružnice S. L. D. za sodne okraje Mokronog, Novomesto, Trebnje, Žužemberk se bo vršil dne 8. decembra t. 1. ob četrt na 11 v dvorani mestne hiše v Novem mestu. Vabljeni so vsi včlanjeni lovci imenovanih sodnih okrajev. Godbeno društvo Vodice priredi 8. decembra igro »Revček Andrejček«. Pridite pogledat! S ovenska Krajina Rdeči križ. Prejeli smo: Ni res, da je posvetil Krajevni odbor Rdečega križa v Dolnji Lendavi premalo painje programu na svoji dobrodelni prireditvi dne 13. novembra t. 1., res pa je, da je z vso skrbnostjo sestavil program, ki je obsegal izbrane umetniške točke. Ni res, da je bilo bistvo te prireditve ples, res pa ie, da je igral baš na lej prireditvi ples podrejeno vlogo. — Krajevni odbor Rdečega križa v Dolnji Lendavi. Čentiba. Učiteljica gospa Pečnikova vodi pri nas gospodinjski tečaj. Gospa je Slovenka, tečajnice Madjarke in ravno to kaže, kako je gospa Pečnikova priljubljena tudi pri Madjarih. Voditeljica uči nehote tečajnice tudi slovenskega jezika. Narekuje jim namreč v slovenščini in to jim vse pozneje praktično pokaže. Klic brezposelnih inteligentov »Zvesa mladih intelektualcev« je imela preteklo nedeljo svoj ustanovni občni zbor, ua katerem je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g. Pavlo Šegula, učiteljski kandidat, podprotisedniea gdč. Sabina Sonc, cand. prof., tajnika g. Miljutin Arko iu gdč. Nola Primčeva, učit. kand, blagajnik g. Adolf ter-nec, učit. kandidat, odbornika: prof. Zvonko Oven in učit. Franc Vrunč. — V nadzorstvo: Franc Borko, cand. prof., Jadviga Goleš, učit. kand. ter Franjo Sekolec, cand .prof. V tom odboru zasede prvo predsedniško mesto predsednik profesor, združenja, predsedniki ostalih združenj (učiteljskega in dr.) pa naslednja podpredsedniška mesta avtomatično, ko se bodo združenja konstituirala. Ustanovni občni zbor je poslal pozdravno brzojavko kralju ter še brzojavno prošnjo prosvetnemu in socialnemu ministrstvu sledeče vsebine: Člani j Zveze mladih intelektualcev pošiljajo s svojega ustanovnega občnega zbora, ki se je vršil v Mariboru, dne 27. nov. 1932. sledečo prošnjo : (Ministrstvu prosvete): »Ugotavljamo soglasno velike kvarne posledico v kulturnem, etičnem iu socialnem oziru, ki se bodo pokazale v bodočnosti radi popolnega zastoja nastavljanja mladih in idealnih moči. Zate Vas v interesu nas vseh prosimo za čim prejšnjo nastavitev vseh prosilcev za učiteljsko ozir. profesorsko državno službo.« ■Ministrstvu socialne politike): »Življenje ogromne armade brezposelnih intelektualcev, duševnih delavcev je obupno, nevzdržno. Zato prosimo najvljudneje. da posvetite svojo pažnjo tudi nam in intervenirate pri ministrstvu prosvete za čimprejšnjo nastavitev najpotrebnejših prosilcev ia državno službo,« Odbor prosi interesente, da se obračajo na sledeče naslove: Šegula Pavle, učiteljski kandidat, Krekova 14 (za učitelje!). Sabina Šonc, cand. prof.. Sodna ul. 14-111. (za dekleta), Etbin Boje, cand. prof. Čopova 21 (za profesorje!). Na te naslove naj se pošiljajo vsa zadevna vprašanja in nasveti. Radio Programi Radio-Liabltana i Sreda, dne 30. novembra: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Otroški kotiček (Manca Komanova) — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Ruščina (dr. Preobraženskij) — 19.30 Literarna ura: Ob 25 letnici Wyspianskega smrti — 20.00 Devov večer, prenos iz Uniona. Sodelujejo prof. Emil Adamič, gdč. Vera Majdičeva in oktet »Ljubljanskega zvona« — 21.15 Prenos iz kavarne »Zvezda« — 22.15 Čas, poročila — 22.30 Plošče (plesna glasba). Četrtek, 1, decembra: 10 Šolska proslava mestne ženske realne gimnazije. — 11 Koncert radio kvarteta. — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Lužiški Srbi in dr. Arnošt Muka (Vekoslav Bučar). — 19 Čuda in tajne življenja: spački, orjaki, palčki (profesor F. Pengov). — 19.30 Pogovor s poslušalci (prof. Kuret). — 20 Prenos iz Belgrada. — 22 Čas, poročila. — 22.15 Ci-tre solo, gosp. Mezgolits. Drugi programu Sreda, dne 30. novembra: Zagreb: 20.00 Koncertni večer — 22.10 Prenos zvočnega filma. — Gornja Italija: 20.30 Komedija Jazz. — Barcelona: 21.05 Radio orkester — 22.00 Gledališki večer. — Stuttgart: 20 Hrabri vojak, opereta. 22.45 Plošče. — Toulouse: 21.30 Valčkov večer. - 22Filmska glasba. — 22.30 Maroška poljudna glasba. — 20 Harmonike. — 23.40 Angleška glasba. — Berlin: 22.15 Koncert godbe na pihala, prenos iz Londona. - 23.15 Nočni koncert. — Belgrad: 20 Večerni koncert. - Rim: 20.45 Operna glasba. — Beromiinster: 20.30 Avstrijski komponisti. — 21.30 Plesna glasba. — Langenberg: 20.35 Sursum corda. — 22.30 Koncert. — Praga: 20.05 IV. abonentski koncert češke filharmonije. — 22.15 Jazz. — Dunaj: 10.05 »Sveta Elizabeta«, oratorij. — 22 Plesna glasba. — Budapest: 19.45 Filharmonični koncert. — Ciganska glasba. — Varšava: 20 Ogrska glasba. — 21.05 Violinski koncert. — 22.15 Plesna glasba. -- Pariz; 20.25 Simfonični koncert. Violinski koncert. Ali ste že poravnali naročnino? Kulturn* obzornik Koncert Zagrebškega kvarteta Narodno železničarsko glasbeno društvo »Sloga« si je, kot izgleda, nadelo zelo hvalevredno nalogo s tem, da namerava pod svojim okriljem prirejali različne kvalitetne koncerte, kar je za naše glasbeno življenje velikega pomena. Tako je društvo za prvi tak koncert povabilo Zagrebški kvartet, ki je v preteklem tednu v petek zvečer nastopil v dvorani: Kino Dvor. Izvajan spored je bil precej pester, {'rvi del koncerti! so izpolnjevale skladbe: Beethovna, Ba-ranoviča, Schuberta in Mendelsohoa, drugi del pa je v celoti zavzel Maurice Ravel. — Beethovnov kvartet (Quartetto reaioso) tvorijo štirje stavki: Allegro con brio, Allegretto ma non troppo, Allegro sorioso In Larghetto espressivo, ki preide v koncu na allegretto agitato. Skladba je značilna beetho-venska. Polna jo čuvstvenlh zaletov, dinamičnih kontrastov, razburljivih gibanj, ki se v njih izživlja poet romantičnega svetobolja, borivec s svojim človeštvom, ki hoče biti enak Bogu. pa ga tare one-inoglost minljive materije, ki je kljub gigantski volji ne more osvoboditi iz krčevitih zakonov njene usode. Schubertove »Variacije« na motiv »Smrt in dekle« ao preproste, včasih skoro naivne, pa vendar izrazitega glasbenika očitujoče glasbene tvorbe. Mendelsohnova »Canzonetta« je v dražestnih, gibkih motivih izživljajoča se kompozicija. Ni bilo prav, da jo v ta del koncertnega sporeda nemške klasike, odnosno romantike zašel Krešimir Baranovič s svojim Andante«. Spada namreč po stilu kompozicije popolnoma v smer Ravela in je odbijajoče izstopal iz stilne zaokroženosti prvegu dehi koncerta. Ta njegova skladba spada v tipičen impresionizem. V nekaki trodelnosti grajena, z značilnim začetnim in končnim orgelpunklom se plete v sočnih, na folkloro naslonjenih motivih, polnih čutno učinkujočih sozvočij. — Drugi del koncerta je izpolnjeval izključno Maurice Ravel s svojim »Quattuor pour in-struments a cordes«, zgrajenim v štirih stavkih: 1. Tres doux, 2. Assez vif, 3. Tres lent, in 4. Vif et agite. Ravel je po svojih skladbah usmerjen v tipičen francoski impresionizem. Bogat na čutno učinkujoči inveuciji, se izživlja v bogatih naslrojenjih, iz katerih se izoblikuje fiziognomija motivov, ki jih uporablja v gostem ponavljanju. Močno se oproSča shem in apriornih vezi in uporablja pestre, apartne harmonije, v senzualizein usmerjene. S tako glasbo vpliva predvsem na tiste poslušalce, ki hočejo umetnino uživati popolnoma pasivno, s tem, dn vliva vanje s pomočjo mavričnih sozvočij in sentimentalno naraščajočih in opotekajoči!) se melodij pestra nastrojenja, [Milna kontrastov. Zagrebški kvartet, ki ga tvorijo gg. Miranov, Graf, Arany in Fabri. spada med nadpovprečne komorne ensemble. Odlike njihovega igranja so predvsem v močni elementarnosti in medsebojni izenačenosti. Veliko vrednost ima njih pravo vživ-Ijanjo v stilne razliko in precizna tematična izdelava v svoji nad- in podrejenosti. Pogrešali pa smo tu in tam ob tej priliki brezhibne lntonacije. Vzrok loži morda nekoliko v nerazpoložonju izvajalcev, v glavnem pa je, mislim, krivda dvorane, ki po svoji akustiki no odgovarja komornim glasbenim zahtevam. — Dvorana je bila srednje zasedena, poslušalci pa močno navdušeni. V. U. Kat:a Delakova je nastopila v operi s samostojnim plesnim večerom. Pokazala je različne nijanse svoje umetnost! od notranje poglobljenosti do naivne groteske. — V celotnem zajemu bi karakteriziral njen ples kot produkt predvsem ene njene lastnosti: ljubezni do plesa. Zato je estetsko plesati v simboliziranju zunanjih, naturalističnih momentov njen namen. Tako je tudi ta večer bil enoten s tega vidika: od -Egipta«, »Indije«, »Chusendla na ogledih*, »Ogr-1 ske rapsodije« in »Trojke«, pa do »Ognja«, »Pe-. smi«, »Čarovnice«, Lutke« in »Valčka pomladan-| skih zvokov«. Kake doživete, notranje vzročnosti ] med posameznimi točkami nisi opazil, pač pa je j bila vsaka zase izvirna in pestra slika, polna lepih momentov. Največ notranjo ekspresijo je izžarc-i >ala »Pesem«, sicer pa se plesalkin element močneje uveljavlja v groteski: prav v njej je dosegla , mnogo uspeha lako z »Lutko« in še več s »Chu-sendlom na ogledih«-. V vsaki umetnosti, zlasti pa še v plesu je nekaj, kar se ne dn povedati in opisati, kar mora človek primarno doživeti in začutiti. Taki momenti odtehtajo ostale pomanjkljivosti. Topot ni bilo mogoče dovolj občutiti tega skrivnostnega flulda in je bila ta tajna vez med ustvarjajoče umetnico in dojemajočim občinstvom zelo rahla. Tehnični elementi plesa so pri plesalki v splošnem izdelani, v potankostih pa bi želeli večjih subtilnih fines (korak, skok, izraznost rok in stopal). Kostumi, ki jih je nosila plesalka, so bili izdelani po osnutkih Ljubomirja Ravnikarja. Zasnovani so bili z estetskim okusom in plesu odgovarjajoče. Njih poudarek je bil bolj nn dekorativni plati. -— Spremljal je plesalko na klavirju g. Gallatia Reln-Itold eksaktno in plesu primerno podrejeno. V. U. Jezikovna drobtina Sloinšekovn ul!ca ie v Mariboru, v LiubUuni pa Slomškova ulica. V »Slovencu« (od 23. okt.) pred- laga dopisnik iz Šmarja pri Jelšah, da se naj sklanja: Slomšek, rod. Slomšeka, ild., naj se torej v rodilniku »e« ne izriva. Pri tem se samo sklicuje na govor Štajerskih Slovencev vobče, posebej pa na dr. Kovačiča, dr. Medveda in Brinarja, ki rabijo obliko »Slomšeka«, ue da bi utemeljil ali znal utemeljiti, zakaj ima prav. Kako je torej s »Slom-š(.'kom V Res je, da Kranjci sklanjajo vse samostalnike m priimke, ki se končujejo na »šek«, tako ua e< v rodilniku izpade. Štajerski Slovenci pa delajo razliko in sicer samostalnike na Sek« sklanjajo kot Kranjci (rod. ška.). pri priimkih na »šek pa ta »et obdržijo (»šeka«). Brez vsega je jasno, da sta v teh končnicah dva različna »e«: pri samostalnikih je »e« polglasen, pri priimkih pa ne. Kakovost samoglasnika >e- v priimkovi končnici bo moči pojasniti, če pregledamo zgodovino končnice. Ta odprli »e< je nastal iz »a« in s tem smo že bliže izvora. »Sek« je v ustih štajerskega Slovenca nastal iz »šaki. la pa iz »ščal«, ki je (bila) značilna končnica štajerskih priimkov, kot je »nik« značilen za Korošce. Da se je »č« izgubil, je v Štajerskem dialektu razumljivo. Slajerci namreč izpuščajo mnogo so-glasnikov. Tako pravijo »strni««*, »prenočite«-, »po-kleniek . Prav lako prehaja mnogokrat »a« v »e< (meša, ves, mesto maša, vas). Ko torej vemo, da je .šek- nastal iz »ščak«, (kar pomeni, da je nosilec lega priimka odtod in odtod doma: SlomSčak iz Sloma!), spoznamo tudi kakovost lega samoglasnika. »E« v »šek« je nastal iz »a«, zato ni polglasni »e« in v rodilniku ne izpade. Na podlagi izvajanj v kakovosti samoglasnika »e« v končnici »Sek« sledi, dn je pravilno »Slom-šrkova ulica«, ker »e« radi svoje kakovosti no more izpasti fr o rudarjev mrtvih Strašna nesreča v hrastniškem rudniku Hrastnik, 29. novembra. Danes ob 9 dopoldne se je v rudniku Ojstro zgodila strašna nesireča, ki je po svojih žrtvah ena največjih v teku dolgih lei. Nesreča se je zgodila tako: Motor, ki deluje v jami. se, jc nenadno vžgal. T k o j so se začeli razvijati smrtonosni strupeni 1*1 nii. Motorni vodja Špajzar je srečno zdrav ušel smrti. Pač pa so razvijajoči se plini usmrtili ti rudarjev ki nieo mogli dovolj naglo pobegniti. Od mrtvili rudarjev so trije oženjeni: 1. Ignacij Jazbinšek zapušča ženo in dva otroka; Zume je to pruvi užitek. če si zjutraj očistim zobe t zobno pasto. — Pasta ima prijeten vonj in ndli.no čisti zube. — ('ena: Normal tuba Din 5--, dvo.na tuba Din 8--. 1 J i Privilegirana agrarna banka v Belgradu je socialno vprašanje med svojimi uslužbenci, kakor smo včeraj brali v »Slovencu , lako-le rešila: Izdala je uredbo, da izgubi službo vsaka ne-poročena natneiienka zavodu, ki se poslej poroči, /'ruti /emu bi ne bilo ugovora z nobene strani, ker je to prav, posebno v časih tolike brezposelnosti v oseh sloji It. Je pa v tej uredbi ie druga določba, ki se glasi: Sluibo izgubi ludi ona sedaj nameščena poročena žena, ki dobi otrokaTo določbo pa je res treba vzeli v resen pretres, toliko bolj, ker je Privilegirana agrarna banka javna ustanova. Priznamo, da sp morda gospodje, lci so tnko ukrenili, ne zavedajo lega, kaj so ukreniti, /majo pač drugo gledanje v svet. Človek, ki se bavi le z denarjem, pre.rad pri lem poslu pozabi na človeka. V tem ! oziru morda gospodje od PAB niso nit slabši od drugih gospodov, ki opravljajo taka in podobna i opravila. Ker pa je ta zavod' javni, zavod, so tudi notranji ukrepi takega zavoda tudi javna zadeva. In zato je treba Iu pribiti, da je ta ukrep, ki tiče poročene iene, katere izgube siuibo, če dobe olro-I r, skrajno nemoralen, krivičen in škodljiv taisti državi, kateri naj bi zavod služil. S lem ukrepom t r nega zavodu se nekako Icodificira nemoralnost ludi v zakonskem stanu, kodificira se načelo, da je zaradi denarja treba ubiti družino in družinsko življenje. Družina pa je tista mala celica, ki na njeni življenjski sili sloni moč narodov in držav. A'a tej družini, katero ta ukrep telesno, duhovno in moralno ubija, pa sloni tudi moč taiste države, kateri naj I'AB s svojim denarjem služi. Doživeli smo torej, da sme danes že javni zarod javno proglašati, da mu je družina, deveta briga, če pa bi njegova kasa imela zaradi družine niaitj profitov in delničarji manj dividend. V praksi smo to sicer že doživljali in doživljamo to vsak dan marsikje. Nismo pa še doživeli, da bi javen sitvod tako načelo tako javno proglasil v brk vsem člo-večanslcim, moralnim in državotvornim načelom. 1». če ne bomo doživeli v tej stvari dejanskega zadoščenja. od nadzornih oblasti, potem se bomo celo v teh časih in teh krajih nehali vsemu čuditi! Komur ni sveta družina, temu ludi domovina in narod nista mar; lak ima pred očmi le enega boga, ki mu pravijo Ma.mon. In ta mrlik je večni sovražnik vseh idealov! Pred letom dni ob peti uri odprl je »DAJ-DAM« svoje duri, /ahvalja vse, ki skoz so šli, da zdravi bi se vračali in zadovoljnosti nasmeh vsem dvignil lastni bi prospeh! Koledar Sreda, 30. novembra: Andrej (Hrabroslav), apostol. Dan se je ta mesec skrčil od 9 ur 57 minut za 1 uro 10 minut in je danes dolg 8 ur in 41 min. Novi grobovi -f- Wieltschnig Alojzija. Iz Slatine-Radenci poročajo: Tužno je odjeknila vest, da je po hudi bolezni nenadoma umrla v 60. letu starosti posest-nica ga. Alojzija \Vieltschnig roj. Ouerra. Zavratna bolezen io je vrgla na bolniško posteljo. Iskala je zdravniške pomoči v sanatoriju v Gradcu. Nastopile pa so izredne komplikacije, ki so povzročile smrt. Pokojnica je bila vzor pridne in delavne žene. iz težkih razmer sta si z njenim možem z zgledno pridnostjo in vztrajnostjo priborila ugled in bogastvo. Domače ljudstvo bo pokojnico težko pogrešilo, saj jo je v teku njenega življenja tako vzljubilo. Bila pa je pokojna tega tudi vredna. Bila je dobrolnica. ki je imela za vsakogar odprte roke. Zlasti jo bodo pogrešali vsi obiskovalci zdravilišča. Z največjo skrbjo, požrtvovalnostjo in ljubeznijo, ki jo more izžarevati le ženska, ie vodila in nadzirala zdravilišče. Od zore do mraka je delala kakor pridna mravlja in ko so ji prigovarjali počitek, jih je ljubeznivo odklanjala, češ, da je vajena dela. Z uslužbenci zdravilišča je bila nadvse prijazna in jo bodo tudi ti težko pogrešali. Blago pokojnico ohranimo v lepem spominu, žalujočim sorodnikom pa izrekamo naše najgloblje sožalje. -j- V Planini pri Rakeku je neizprosna smrt iztrgala rodbini Pungartnik malega sinčka Mel-hiorja. Pokopali ga bodo danes ob 3 popoldne. Naj se ljubljeni malček veseli med angelci pri Bogu. Žalujočim staršem naše iskreno sožalje. Osebne vesli = Iz železniške službe. Premeščeni so: uradnika VIII. pol o ž. a j n e ti k up i ne: Kramberger Mihael, nadzornik proge na sedežu Ptuj, progovne sekcije Ptuj, v Ljutomer iste progovne sekcije; Poženel Valentin, nadzornik proge Liubljnna—Kamnik, progovne sekcije Ljubljana gor.-dol. proga, na progo Ljubljana—Medvode iste progovne sekcije; uradniki IX. položajne skupine: Jereb Jožef, nadzornik proge Ribnica, progovne sekcije Lijubljana gor.-dol. proga, v Ljubljano gl. kol., progovne sekcije Ljubljana glav. protfa: Uregant Anton, nadzornik proge Kra- 2. Martin Drnozg zapušča ženo; 3. K o r n š o k I., svak Vinka Š p a j z e r j a , ki je tudi mrtev. Samski so ti-le; Kornškov svak Vinko Špaj-z e r, Janko B a b i Č in Blnž A r h a c. Poleg toh šest smrtnih žrtev so še trije, ki so jili plini zastrupili iu omamili. Za dva upajo, da bosta ozdravela. Ob 4 popoldne so mrtve rudarje prinesli iz jame med splošnim jokom in žalovanjem. Ves revir jo pod vtisom te strašne nesreče. Delavstvo je zelo potrto. O vzrokih nesreče poročamo, ko bo končano komisijsko poročilo. Ijevec—Prelog, progovne sekcije Ptuj, v Ribnico, progovne sekcije L|ubljana gor.-dol. proga; Farkaš Ferdinand, nadzornik proge Zorkovac, progovne sekcije Novo mesto, v Kraljcvec—Prelog, progovne sekcije Ptuj; Cimperman Jakob, nadzornik proge Vuzenica, progovne sekcije Maribor kor. proga, v Kranj, progovne sekcije Ljubljana gor.-dol, proga; Janež Anton, nadzornik proge Laško, progovne sekcije Celje, na Tezno, progovne sekcije Maribor glav. proga; X. položajne skupine: Vrbinc Frančišek, pom. nadzornik proge Murska Sobota, progovne sekcije Ptuj, v Rogatec, progovne sekcije Celje; Skalar Jožef, pom. nadzornik proge Rakek, progovne sekcije Ljubljana glav. proga, v Mursko Soboto, progovne sekcije Ptuj; Brodnik Jožef, pom. nadzornik proge Ljutomer, progovne sekcije Ptuj, v Šmarje pri Jelšah, progovne sekcije Celje. = Slovenski slušatelji pedagoške šole v Zagrebu. V pedagoško šolo v Zagrebu so bili sprejeti za tekoče studijsko leto kot slušatelji in slušateljice učitelji in učiteljice: Franc Kotnik iz Vučje vasi, Marija Janko iz Rajhenburga. Svojmir JanSek iz Ljutomera, Slnva Margetič iz Preloga, Marija Vo-dušek od Sv. Lenarta, Alojzija Rus iz Stogarcev, Terezija Aleksič iz Maribora, Franc Zomer iz Sevnice, Franc Grobclnik iz Sv. Lenarta, Rudolf Kobilica iz Bleda, Franko Fakin iz Koroške Bele, Ljudmila Žigon iz Rovi, Viktor Pogranc iz Ljud-brega, Milka Novak iz Malega Grabljega, Viktor Plevelj iz Gribelj, Terezija Šegola iz Polenšaka, Marija Gorišek iz Ptujske gore in Ana Gabriel iz Podčetrtka. = Poročil se je v Ljubljaui g. Kavčič Silvester, poštni uradnik z gdč. Lavro Braz, poštno uradnico. Bilo srečno! -= Poročila sta sc g. Janko Spreitzer, trgovec v Ljubljani z gdč. Trude Wagener. Mlademu paru želimo obilo sreče! Ostale vesti — Loterija Poštnega doma. Dne 8. decembra se nepreklicno vrši žrebanje loterije Poštnega doma. Kdor želi zadeti lep in praktičen dobitek, naj si takoj pri poštah ali pismonoših kupi našo srečko. Posegajte po njih, dokler je čas. — Nesreča. Enaindvajsetletnemu Stanislnvu Maku, ki je uslužben kot delavec pri Havku Jožetu v Trbovljah, je pri nakladanju hlodov padci težek hlod na glavo in ga hudo poškodoval. — Društvo jugoslovanskih obrtnikov z. d. b. v Ljubljani priredi v sredo, dne 30. novembra 1932 ob 8 zvečer družabni večer v spodnjih prostorih hotela Miklič pri glavnem kolodvoru kot počastitev nnrodnega ujedinjenja. Vabijo se vse obrtnice in obrtniki. Vstopnine ni. Pripeljite in obvestite svoje znance in znanke. Vstopnine ni ! _____ — Pri zastrupljenjih, ki jih povzroči pokvarjena hrapa, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporaba naravne »Franz-Joscl« grenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri zastrupljenjih s svincem »Franz Josef« voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično protisredstvo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — S sekiro nad ženo, Zagrebški mesar Bogdan Šimek je lepega dne ostal brez dela, ki ga je potem nekaj časa zaman iskal. Dela seveda ni dobil, nakar se je vdal pijači. Ženi to seveda ni bilo všeč, pa ga je večkrat oštevala radi tega. Pred včerajšnjim pa ga je oštevanje žene tako zjezilo, da je navalil nanjo s sekiro in ji prizadejal hudo rano na glavi. Ženo so v težkem stanju prepeljali v bolnišnico, njega pa so pijanega prijeli v neki krčmi. — Smrtonosen strel na svatbi. V vasi Kozarcu pri Prijedoru v Bosni so imeli na nekem domu svatbo, na kateri je billa tudi 16 letna Šefika Blaževič. Na svatbi je bil tudi Huso Vuljkanovič, ki je od veselja streljal z revolverjem. Ko so svatje po stopnicah zapuščali hišo, je Huso še vedno streljal. Šefika, ki je šla pred njim po stopnicah, ga je opomnila, naj nikar ne strelja, ker se lahko zgodi nesreča. Ni še izrekla do konca, ko je počil strel in jo zadel v sredino čela. Šefika je padla na tla, Huso pa je zbežal. Šefiko so v brezupnem stanju prepeljali v bolnišnico, kjer je umrla. Huso je pri zaslišanju izjavil, da je streljal od veselja in da ni niti malo imel namena, da bi ustrelil Šefiko. Nekateri svatje pa sumijo, da je Huso ustrelil Šefiko iz maščevanja, ker na svatbi ni hotela plesati z njim. — Z nožem nad vlomilca. Iz Vukovarja poročajo: Te dni je vlomil neznan vlomilec v iiišo posestnika Pavloviča Janka. Vlomilec si je že nabral razne predmete, da jih odnese s seboj, ko ga je pri delu zalotila domača hči, ki je takoj pograbila kuhinjski nož in zabodla vlomilca v vrat. Hči se je nato vrnila v kuhnijo in domačim povedala, kaj se je zgodilo. Ko so prišli na dvorišče, vlomilca ni bilo več. — Cigana so hoteli linčati. V vasi Veliko Ko-renovo pri Bjeilovarju sla se te dni priklatila dva cigana, ki sta pri posestniku Križovanu prosila za kruh. Ko se je Križovan pripravljal, da ustreže njuni prošnji, sta iznenada skočila nanj in ga s sekiro pobila na tla. Dogodek se ie brž raz-vedel po vasi. Ljudi se je polastilo silno ogorčenje. Brž se jih je nabrala cela tropa, ki so navalila na cigana ter bi ju brez dvoma linčali, če se jima ne bi posrečilo pobegniti v županovo hi*o. — Corona collcction. Zelo primerna zbirka kot Miklavževo ali božično darilo. Vsebuje klasične. klavirske sk!r.dbe najslavnejših svetovnih glasbenikov v sto lepo opremljenih zvezkih. Vsak zvezek stane samo 10 Din in se dobi v Jugoslovanski kajigarni v Ljubljani. Cenik brezplačno. Bltise in pletenine, najnovejših modelov ima v krasni izbiri tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg 8. Maribor □ Prvi december. Ob 11 služba božja v 6tolnici; ob desetih služba božja v pravoslavni kapeli. Službe božje v stolnici se morajo udeležiti vsi rezervni častniki, ki stanujejo v Mariboru. Obleka svečana. Dopoldne tudi tek ujedinjenja za Vahtarjev pokal, katerega se udeleže tekači vseh mariborskih klubov. □ Novo ravnateljstvo mestne mariborske hranilnice. S.v.oči je biln seja upravnega odboru Mestne hranilnice v Mariboru, na kateri je bilo izvoljeno novo ravnateljstvo. Za pokojnini dr. Antonom Je-rovškom, ki je toliko let uspešno vodil zavod, je zasedel predsedniško mesto občinski svetnik Kranjo Bureš, podpresednik ostane Viktor Grčar. Na novo so izvoljeni v ravnateljstvo: gostilničar Eiperšič, odvetnik dr. Jnnc, bivši župan dr. Juvnn, odvetnik dr. Miihleisen, veletrgovec Pintor in tovarnar Sa-bothy. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen bivši finančni referent mestne občino Vladimir Zušenjak. Podpredsednik je industrijalec ing. Dračar. Ostala mesta so nespremenjena. □ Krekova akademija. Drevi priredi društvo mariborskih bogoslovcev ob pol 20 v Karlinovi dvorani (Koroščeva 12} Krekovo proslavo s sledečim sporedom: Recitacija »Evangelist« (Jože Jagodic); govor: Krek k'ot osebnost klavir (Verdi: Rigoletto — fantazija); pesem (Jereb: prepelica); govor: Krek kot sociolog: klavir IMascagni: Ca-valleria rusticana: Intermezzo simfonico); Pesem (po Chant Jocista). Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki se ne odkianiajo. Q Mladinski odsek Vincencijeve konicrence otvarja v svojem lokalu v Gledališki ulici 2 (vrata ob vhodu) s 1. decembrom Učilnico in Po-dučevalnico za siromašnejše študente. Učilnica bo dobro služila vsem onim dijakom, ki nimajo toplih stanovanj, enako pa je po-dučevalnica namenjena onim revnim Študentom, ki ne morejo plačevati inštruktorjev. Instrukcije bodo nudili dobri instruktorji-višješolci v vseh predmetih v popoldanskih urah (isti lokal), Interesenti naj se javijo nemudoma tako iz. vrst inštruktorjev, kakor iz vrst podučevancev na zgornji naslov, da dobe tam točnejše informacije. — Odbor. □ Čemu nove gostilniške koncesije? Dognali smo, da je bilo v okraju Maribor levi in desni breg izdanih več popolnoma novih gostilniških koncesij in sicer na krajih, kjer se »krajevna potreba nikakor ne more opravičevati. Zanimivo bi bilo izvedeti, ali so lastniki novih gostiln v narodnostnem oziru res zanesljivi. □ Čudo narave. Na njivi č. g. župnika Tkav-ca pri Sv, Petru pri Mariboru je zrastla pesa, ki tehta nad 14 kg. □ Darovi pomožni akciji. G. Karel Thoma, senioršef tvornice svilenih izdelkov v Mariboru, je ob priliki jubileja ustanovitve matične tovarne v Landskronu (ČSR) daroval pomožni akciji za siromašne sloje mestn Mnrlbora znesek 10.000 Din. V isti namen je daroval graščak dr. Ferdinand Atteins vagon drv. □ Draginja... Življenje se je znatno podražilo. Gospodinje s strahom pregledujejo cene v izložbah in cenikih, katere jim dostavljajo na dom konzuml. V primeri s ceniki prejšnjega meseca je res precejšnja razlika: moka se je vsa podražila za najninnj 40 parn pri kg, innst za tri do štiri dinarje, istotako tudi slanina. Podražil se je nadalje špirit, fižol, tudi na trgu naraščajo cene življenjskim potrebščinam. Posebno občutna pa je podražitev mauufakturnih predmetov, volnenih kakor bombaževinastih. □ Iz jetniške službe. Jelniški paznik Tvan Iloržen je premeščen od mariborskega okrožnega sodišča k okrožnemu sodišču v Novem mestu. Na njegovo mesto pride jetniški paznik Kupec iz Novega mesta. □ Ljudski oder bo igral v nedeljo, dne 4. decembra ob 8 zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke Wildgansovo »Uboštvo«, socialno dramo v 4. dejanjih. □ Krčevinsko izobraževalno društvo ima v nedeljo, dne 4. t. m., redni mesečni sestanek s poučnim predavanjem. Pričetek ob treh popoldne. □ Zborovanje kolesarjev. Mariborska kolesarska podzveza je imela preteklo nedeljo svoj občni zbor, katerega je vodil predsednik Ivan Kvas. Na zboru je podal zastopnik kluba »Edel-vveiss« iz Maribora izjavo, da njegov klub v bodoče ne bo več sodeloval s podzvezo. Izvoljen je bil tudi nov odbor. Predsednik je Franjo Jaki (Perun). □ Tečaji iz nemščine. Ministrstvo prosvete je dovolilo dvema profesorjema, da smeta prirejati nemške jezikovne tečaje. Zamišljena sta dva tečaja, začetniški in nadaljevalni. Interesenti naj se blagovolijo zglasiti v svrho razgovora dne 30. novembra ob 18 v IV. b razredu klasične gimnazije (pritličje desno). □ Slovensko obrtno društvo obvešča, da se dnevni red 1. decembra spremeni v toliko, da se predavanje ne vrši v Narodnem domu, temveč v dvorani Zadružne gospodarske banke. □ Akademska kongregacija. Drevi izjemoma cerkvenega sestanka ni. □ SSK Maraton. K treningom zimskosportne sekerje ob torkih, petkih in sobotah je prinesli s seboj copate. Vhodna vrata se zapirajo ob pol-devetih zvečer! □ Izpolnite vprašalne pole. Po prvem decembru prično organi mestnega socijalno-politič-nega urada z nabiranjem vprašalnih pol pomožne akcije, ki so bile razdeljene vsem stanovalcem Maribora. Vsakdo ima gotovo malenkosti, ki jih ne rabi, revežem pa bi dobrodošle; naj navede to v vprašalni poli, nakar bodo organi pomožne akcije prišli po darovane predmete. U Plemenito delo kegljaškega kluba JSZ. Kegljaški klub Jugoslovanske strokovne zveze je skleni! svoj letošnji prihranek uporabili v plemenite namene. 400 dinarjev dobe revni dijaki, 609 dinarjev Vincencijeva konferenca, za 500 Din pa se bo razdelilo perila deci članov, k' so v pomanjkanju. Omembe vredno je, da so člani kluba sami delavci, ki so si zneske naravnost pritrgali, da po svoiih močeli olajšajo splošno bedo. □ Rabite nageljne, vence, šopke, kličite teleion št. 27-66. Vrtnarstvo, Jemec, Maribor. PSui Tragikomična aretacija. Dne 25 t. m. se ie vršil v Ptuiju letni sejem, katerega jc poselil ludi posestnika sin Konrad V. iz Placarja. Po končanih potih se je zatekel v neko gostilno in se ga tamkaj v kratkem času tako naiezel, da je v pijanem stanju potegnil nož, ter udrihal po mizi. Gostje «o iz strahu zbežali iz gostilne. Ko je dospela orožniška patrula, da ga pomiri in ugotovi identiteto, se je izkazalo, dn je razgrajač identičen z gori imenovanim, katerega že dalje časa zasledu-l?|o radi nastopa dvomesečne zaporne kazni. Orožniška patrula mu je napoveda!a arctacijo. V. Pa se je varnostnim organom uprl z vso silo; vrgel se je na tla, razbijal in klatil ie okrog sebe kakor divji. Ni preostalo drugega, da so ga vklc- Mliev Zdi on«, fcl ftotego bili dobro Celje r.il Taie!: lostrežčke z ročnim vozičkom, kamor so ga naložili in še le tedaj so ga mogli spraviti pod eskorlo v zapore okrajnega sodišča. PRORAČUNSKA SEJA MESTNE OBČINE Celje, 2S. novembra 1932. Danes zvečer ob 6 se je vršila proračunska seja mestne občine celjske za leto 1933. Referent finančnega odseka g. dr. Vrečko je takoj v začetku svojega poročila izjavil, da znaša primanjkljaj proračuna za leto 1933. nad pol milijona dinarjev, ki ga je treba pred vsem pripisati ua račun vedno novim zahtevam, ki se stavijo občinskim upravam od strani dr/ave. Nalo je g. referent poročal, koliko je delal finančni odsek na tem, da spravi proračun v ravnotežje, pa se mu kljub temu to ni posrečilo. Pred vsem je reduciral postavko Dobrodelstvo in prosveta, za kar znaša proračun 189.950 Din. Glavne postavke novega ♦proračuna so sledeče: primanjkljaj v letu 1932. znaša 560.000Din, in se ga vnese v novi proračun. Splošna mestna uprava 922.972 Din, predstojništvo inestne policije stane mestno občino letno 663.700 Din. Nadalje so v proračunu postavke zu ulice, trge, kanale, mostove itd. 579.901 Din, mestno os-krb ništvo stane 115.120 Din, za socialno skrbstvo je postavila inestua občina v proračun 275.060 Din, šolstvo 460.441 Din, za pasivne obresti mestnih posojil 1,069.874.18 Din, amortizacija občinskih posojil 379.083.32 Din, mestna poslopja in zemljišča 314.697 Din, gozdno gospodarstvo 113.980.32 Din. mestni ubožni zaklad 347.89(1 Din in ineščansko-oskrbovalni sklad 174.600 Din, tako da znašajo potrebščine s še nekaterimi manjšimi postavkami skupaj 6 milijonov 609.009.50 dinarjev. Kritja za vse te potrebščine je v proračunu skupaj 3 milijone 407.896.66 dinarjev, primanjkljaja 3,201.112.84, ki se bo kril z občinskimi dokladami in davščinami v znesku 2,686.950 Din, tako da ostane še vedno primanjkljaja 514.162.84 Din, kateri deficit hoče pokriti mestna občina z odškodnino vojnega erar-ja za uporabo vojašnice, ki dolguje mestni občini od vštetega leta 1927 okrog I milijona dinarjev. (j^nSI Za kritje proračunskih izdatkov je bilo stavlje-jjib nih več predlogov, ki so bili vsi sprejeti. O « IS Na drugem prosvetnem večeru, ki sc je vršil v ponedeljek zvečer v mali dvorani Ljudske posojilnice je predavatelj g. dr. Andrej Veble iz j Maribora v več kakor enournem govoru podal j navzočemu občinstvu sliko o današnji Rusiji z. I ozirom na njen gospodarski, socialni in politični položaj. Uvodoma je podal življenjepis I.enina, ker : je z Leninom tesno združen ves razvoj boljševizma. Poleni je govoril o njegovem propagandnem i delu v Rusiji — prepotoval jc vso Rusijo — in v izgnanstvu, organizaciji agitalorske službe je ime! ; okoli 50.000 agitatorjev —, prehodu v Rusijo 1917 ; in izvajanju boljševiškega programa, ko je bil nn vodilnem mestu. Nalo je podal glavne gospodar-sko-politične in socialno-polilične ideje boljševizma. Predvsem je poudarjal, da je boljševizem popolnoma materijalisličen, zato se katoličan z n;im na noben način ne more sprijaznili. Radi malcija-listične podlage bo boljševizem slej ko prej mora! propasti. Gotovo pa je, da se predboljševiška doba ne bo vrnila, razvoj bo šel naprej, nastati bo moralo iz njega nekaj novega. Po predavanju se je razvila še debata. 13 Umrla je na svojem stanovanju v Celju, Kralja Petra c. 19, v 80 lelu starosti ga. Vošnjak Ivana, poseslnica v Celju. Pogreb bo danes ob 3 popoldne na okoliško pokopališče. .0 Seja Vincencijeve konference bo drevi ob j 8 v Domu. & Na državni praznik bo svečano bogoslužje ob 9 v župni, ob 10 pa v pravoslavni in evangelj-ski cerkvi. & Brivci naznanjajo, da bodo jutri na praz-nik narodnega ujedinjenja odprte brivnice pred-poldan od pol 8 do 12. Ob nedeljah so brivnice ves dan zaprte, zalo pa ob sobotah od pol 8 zjutraj do 9 zvečer odprte brez opoldanskega1 odmora. -0" Gledališka družina sporoča, da se prične v petek ob 8 zvečer v veliki garderobi palače ' Ljudske posojilnice dramatična šola. -O Celjska posojilnica je včeraj izsledila in izročila v zapore tukajšnjega okrajnega sodišča 27 letnega Žerjala Rudolfa, po rodu iz Boršte. ob ". Dolina pri Trstu, ker ga je zasledoval policijski dnevnik 1931 zaradi goljufije. « Stara tatica zopet pod ključem. Kriminnl-nim organom že dobro znana - Krajnc Katarina je pred letom dni ukradla Mariji Majer, posestnici iz Bukove pri Ptuju, ki Se je takrat slučajno mudila po trgovskih poslih v Celju torbo, v kateri se je nahajalo 36 jajec. steklenica vina, nekaj mesa in sira, vse skupaj vredno okrog 100 Din. Danes se je omenjena /opel mudila po opravkih v Celju in spoznala torbico, ki jo jc imela Krajnc Katarina. Takoj je poklicala stražnika, ki je Kranjčevo aretiral in b0 morala zopet v zapor, iz katerega je bila izpuščena komaj pred nekaj dnevi. NARODNO GLEDALIŠČE V L-IUBIJAM Drama: Začetek ob 20. Sredn, 30. novembru: ROKSI Kod i Četrtek, 1. decembra; Zaorto. (Generalka.) Petek, 2. decembra CA RJE VIČ ALEKSIM Pr« mijera. Red C, Opera: Začetek ob 20. Sreda, 30. novembra: ADEL IN MARA. Slavn.ist- na predelav« y proslave narodnega ,'i.iznik®. Red Sreda. Četrtek, 1. decembra: Zaprla. Petek, 2, decembra: Zj^nUi. Marconi otvarja akademsko leto Itimu je bila te dni v prisotnosti italijanskega kralja slovesna otvoritev akademskega leta. Otvoritveni govor je imel znani iznajditelj Marconi (X), ki je bil izvoljen za predsednika akademije. Sramotna miloščina Izza poganskega Rima in polpoganskega Bi-zanta ni bilo tako strašnih razlik med denarnim in stradajočim človekom, kakor so danes. Na eni strani leže kupi zlata, uživanja do sita iu več, iu vse pravice in veljavnosti v družbi; na drugi strani pa glad, krivica, brezpravnost, in strašen notranji so-cijalni zid med obema slojema: med bogatci glu-liost in slepost. med ponižanimi sovražen odpor. Ljubezen je danes mrtva, lllice naše so polne brezposelnih mladih ljudi; delali bi za kos kruha, za čevlje, za ono. kar gladili in brezupni se ne odpro. Vsi sistemi, ki dili za ozdravljenje človeku po naravi pripada, pa zaman trkajo na vrata. Nikjer so se v preteklih stoletjih gra-te neznosne stanovske razlike, so brez življenja, zakaj grajeni so z suhim človeškim elementom, niti trohice božjega duha ni bilo v njih. Kaj je prinesel poslednji soeijnlni načrt, boljševizem, tudi vidimo: Ri s so deloma izenačeni stanovi, toda temu sistemu so se morala žrtvovati topla družinska ognjišča, ki so ugasla; dostojanstvo žene-matere je na tleh; otroci so državna last. ki bodo prejeli skupno vzgojo, ki obstoja največ iz božjega in razrednega sovraštva. Že ta duhovni razkroj kaže. da je boljševiški sistem socijal-nega zdravljenja v osrčju bolan. Kakor vsi dosedanji soeijnlni načrti, je namreč tudi ta grajen izven ljubezni, zatorej je utopija. In vendar — ali ni prvi načrt toplega socijal-nega sožitja ljudi vzbudil Kristus? Zakaj se noče vendar svet vgledati v tega največjega Sociologu in preliti njegov nauk v svojega? Zato ker On je imel za temelj ljubezen, brez katere je sleherno socijnlno delo nemogoče; danes pa o pravi ljubezni n1 ne duha ne sluha; danes je besedil ljubezen ponaj-večkrat neznan pojm. Saj vemo /a Ženevo, kjer se sestajajo od časa do časa evropski državniki in sklepajo, kako bi prinesli razrvani Evropi miru. Pa zmerom se razhajajo z razorožitvenili konferenc praznih rok in prazne duše. Miru hočejo, pa ni poroštva, ni zaupanja med njimi. Govore in pri politi zavesti si lažejo. To je tisti znani člove'ki element, ki je vrgel iz sebe poslednji dih božji in s tem poslednji ostanek sankcije, ki je vodila pošteno delo. In ta človeški element vlada danes tudi po na-naših mestih in trgih, da ne rečeni po vaseh. Srečaš mater z dojenčkom nn prsih. Vdrte oči ima. Za kruh in mleko bi rada. Mimo nje hiti gospa, ogrnjena v dragocen plašč, pa nima očesa. Za njo častivreden veljak; tudi 011 je gluh. Siromak pn stisne revi dinar in se sramežljivo ozre po ulici, da ne bi morebiti kdo videl njegove ljubezni. Danes je vzel monopol dobrodelnosti v svoje roke oni človek, ki je zasebno najbolj brezsrčen s svojim delavcem. Krinko dobrodelen si je nadel. Pred javnostjo hoče skriti svojo brezdušnost. I11 tako se po vseh mestih sveta prirejajo z velikanskim šumom dobrodelne akademije, dobrodelni plesi in druge dobrodelne naprave, o katerih prinašajo časopisi velike pohvale osebam, ki se morda ob trpečem človeku na cesti še obregnili niso...* To so pač visoke osebe bančnih ravnateljev, indu-•strijcev, veletrgovcev, ministrov in podobnih veli- čin, ki so se ponižali na dobrodelno prireditev, kjer bo šel čisti izkupiček za brezposelne delavce. In morda nihče od teh ljudi ne pomisli, da so te nesmiselnosti največja ironija sodobnega časa, v katerem je človek tako obdan od zunanjega šuma, da se v svojo dušo ne more zagledali več. Dve sliki poglejmo in doumeli bomo sodobni kaos misli in dejanj. f < dem let je tega, ko so takozvani boljši ljudje (imamo namreč več vrst ljudi) v Frankfurtu ob M. priredili ples za siromake. Že so se naplesali in na-veselili, ko vstopi v pozni nočni uri v dvorano stari župnik Probst, bivši indijanski misijonar, in spregovori: Kjer se praznujejo poganski prazniki, kjer je poganski šum in ropot, naj zazveni tudi glas resnice! Videl sem vse. Vaše obnašanje je gnusno. Poznam jilt mnogo izmed vas. /ene. ki jih imate v naročju, niso vaše žene... Vi hočete izpolnjevati dobrodelnost z grehom, toda i/ greha ne izvira nič dobrega. Vi pijele izborna vina, steklenica stane l-IOO Din, delavec pa zasluži 320 Din na teden. Ne motite se. llog se ne da zasmehovali...« Tako je rekel slari mož in tiho odšel. Nihče se ni drznil odgovarjati; nastal je molk. — Tako bi moral hoditi župnik Probst |io vseh evropskih mestih, pa praviti ljudem, ki so plesali za siromake, da njihova denarna pomoč ne velja nič, pa četudi ie milijonske vrednosti; zakaj ti ljudje ne poznajo bede in gren-kosii siromakov in je tudi poznati nočejo, ker nimajo ljubi 7ni; ti ljudje ne gredo rndi siromakov nn take veselice, marveč radi sebe, radi uživanja... V Nevv Vorku, v mestu vseli posebnosti, pa je ustanovljena Zveza za omiljenje bede brezposelnih delavcev . kateri pripada malone ves višji ženski svet največjega ameriškega mesta. Ta Zveza* je pred nedavnim priredila dobrodelni večer za brezposelne družine. Take dobrodelne prireditve se prirejajo tudi po naših mestih na dokaj nesocijalen način, ker se pijejo ob takih prilikah dragocene pijače: tu se človek nnveseli in napije do mile volje — vse za brezposelne! Tu s° človrk napleše in nanori do belega jutra — vse za I 'ezp^Hne! Zares preplemenit način pob.''nuji i>.-«ir-! — V \ew Vorku pa kajpida tudi v le. prelnjačijo. Lepaki so kričali: f'is!i dobiček, ki ga bodo prines!: vstopnice in sladki ženski 001 ..ibi, se bo razdelil mrd brezdomce ... Obiskovalci plesa so se namreč udeležili loterije, katere dobitek je bilo od enega do pet poljubov, ki so jih delile najlepše Ne\vyor-čanke: pet mladenk prvih nevvvorških mogotcev je bilo na razpolago. Naval na to posebnostno loterijo je bil kajpada ogromen. Saj je čisti skupiček tega večera znesel približno 80.000 dolarjev. Dve tretjini tega denarja so dali ženski poljubi. S kakšnim čuv-stvom je izstradani delavec la denar in seveda vse podpore podobnih dobrodelnih akademij sprejemal. Je seveda motno vprašanje. Današnja doba je pač sama sebi v posmeh. Proza. »Uslišite me, Panika, I11 klečim v prahu pred vami! »Prepovem vam lake neresničnosti! Danes zjutraj sem sama ves prah izbrisala Zdravljenja po radiju Posebno prakso, kakor je ne vrši noben zdravnik sveta, opravlja zdravnik kanadskega urada za higijeno, dr. F. S. Parney. Ta namreč nikoli ne vidi svojih pacijentov, ki so pač po 2000 do 8000 kilometrov od njega oddaljeni. Diagnozo ugotovi le po radiju, prav tako predpiše zdravila in njihovo rabo, Posredovalci njegovih zdravniških navodil so uradniki, ki so v službi pri sedmih radio-postajah v polarnem pasu. To zdravljenje po radiju je komaj tri leta staro. Pred tem so bili Eskimi visokega severa in nekateri traperji, prekupčevalci ler uradniki samim sebi prepuščeni, če so oboleli; ali jih je narava sama vzdržala ali pa so si med seboj prinašali nekatera zdravilna sredstva. Ko je bilo za tem postavljenih nekaj oddajnih postaj, so se uradniki začeli obračati kmalu na glavno postajo v Ottavvo po zdravniške nasvete. Tako se je polagoma tu razvila poizvedovalna služba, ki jo je dr. Parney sistematiziral in izpopolni! do zadnje možnosti. Na sleherno oddajno postajo je odposlal po eno lekarno, ki je preskrbljena z najvažnejšimi zdravili. Na ta način morejo posamezni uradniki izročali zdravila bolnikom, kakor in kolikor predpiše šef. Tu pa gre lako gladko seveda le pri manjših in povsem jasnih slučajih. Pri težjih obolenjih se je treba pač slnlito obračati na dr. Parneya, natančno 11111 opisati simp-ome bolezni. Po vsem tem da zdravnik točnejša navodila, uradnik pa mu mora od časa do časa poročati o stanju bolnikovem. V njegovi govorilnici«, kjer se vrše pogovori le brezžično, pride večkrat do petdeset brezžičnih vprašanj o eni in isti bolezni. Prišla so namreč iz petdesetih različnih radio-postaj. Nenavadno zdravljenje pa je bilo celo za to prečudno zdravniško prakso pri nekem mornarju, ki je lovil v Severnem ledenem morju kite. Tičal je ob svojem skrivališču, ko pride nenadni vihar in ga lako nesrečno sune v okroglo odprtino, da ga težko poškoduje. Kapitan je vprašal brezžično, kaj naj stori. Obratna postaja je poslala vprašanje v Ottavvo; in za tem so se dnevno menjavala poročila in vprašanja, dokler ni mornar znova okreval. S pričujočo brzečo pošastjo si misli znani angleški dirkač Campbell priboriti novi rekord. Motor ima moč 2000 PS. Avtomobil bo dovršen ob koncu tega leta. Drago in poceni Z ozirom 1111 razmere, v katerih žive bednojši sloji, je najdražje mesto na svetu Stoekholm, glavno mesto Švedske; za njim pridejo Berlin in Frank-furt v Nemčiji, Cork na Irskem in Pariš v Franciji. A najcenejše je-življenje v Barceloni na Španskem, v Antwerpnu v Belgiji, v Carigradu v Turčiji in v Varšavi na Poljskem. Prehrana v zasilnih kuhinjah. Kakor znano, je bilo ob zadnji prometni stavki v Berlinu odpuščenih 2500 sprevodnikov in delavcev. Njihovi tovariši jih vzdržujejo v ljudskih kuhinjah. Ludwig Renn zaprt Znani nemški pisatelj Ludvig Renu. ki je pred nedavnim objavil svoje razgovore z ruskim diktatorjem Stalinom, je bil te dni v marksistični delavski šoli aretiran in z mnogimi ostalimi komunisti odveden v zapore. Raj v jeSnišnici Novi nadzornik za|>orov Monmouth v Newyw-ku. Jožef Schvvark. poroča, da živijo jetnice te jet-niSnice življenje, ki bi utegnilo vzbuditi zavist pri mnogih milijonarjih. Poleg zajtrka in kosila ne izostane nikoli malica. Od 1)0 jetnic jih ima 35 v svojih celicah električno ognjišče in srebrno jedilno orodje, da bi si jirircdile hrano po svojem okusu. Njihovi prijatelji in prijateljice imajo prost vstop v jetniške prostore sleherno uro. Novi nadzornik jia naznanja, da bo fioslej dokaj omejil lo svobodo. Srebrno orodje in električni štedilniki so se že umaknili. Za obiske pa bosta določena !e dva dneva v tednu in seveda omejene ure. Moderna družina. »Poglejte to deklico! Oblekla se je kakor mo-ški! Kaj le pravijo na lo njeni starši!« »Prosim vas, to je moja hči!« »Oprostite, nisem vedel, da sle vi njen oče!« »Saj tudi nisem! Jaz sem njena mati!« ★ »Ali si moreš lo predočiti! Ko sem se snoči kesno vrnil domov, pomisli! mi lakoj pristavi žena naslonjač k peči, prinese cojiate in mi pipo na-tlaci...« Nezaslišano! — In koliko bo slal njen nov< klobuk?« Med reflektorji V berlinski športni palači nastojia trenutno grujoc slavnih svetovnih mojstrov. Levo- Tilden z Barne-som (desno spredaj) proti Burkeju (levo) in Koželuhu (desno zadaj). Stroj, ki izravnava ceste. Zanimiv voz je dalo in-dustrijelno mesto Birmingham le dni v porabo. Zanimiva je pri njem |>osebno njegova hitrost: za prenovitev cestne površine enega kv. melra potrebuje le eno minuto, vzdrži pa laka cesta najmanj 5 let. Delo s leni strojem je izredno poceni. Sestri,.. Španski tisk je prinesel sledečo izjavo: Med niehikansko in špansko republiko obstoja najožje prijateljstvo in sestrinska ljubezen, ki se je s slovitim datumom 14. aprila še bistveno jx>- i jačala. Politiko namreč, ki jo trenutno izvaja Mehika, da bi verski absolutizem strla, spremljano z največjo simpatijo. Saj iiniamo tudi pri nas redove, ki so nam s svojim meščanskim delovanjem iu življenjem pripravili neizmerno škodo. Zatorej so sklenili: del španskih republikancev, člani različnih političnih strank, učitelji, pisatelji in študenti, da se bodo poklonili mehikanski vladi v Madridu na ta način, da bodo priredili banket mehikanske-inu poslaniku .. .e Solzni plin, ki so ga uvedli na avtomobile in ki se avtomatično sproži, kakor hitro bi stopila kaka oseba s tatinskim namenom na avtomobil, se je dobro obnesel. Sleherni tat avtomobilov mora takoj zapustiti svoj plen. Mi liiffl"i V globoki i naša nad žalosli naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretu/.no vse dobra mamica, stara mamica, sestra in teta, gospa posestnica zdravilišča Slatina Radenci dne 28. novembra v 60. letu starosti, po mukapolni bolezni Pogreb se vrši v četrtek dne 1. decembra ob 10. uri na farno pokopališče v Kapeli. nenadoma preminula, dopoldne iz Radenci Slatina Radenci, dne 29. novembra 1932 Žalujoči ostali mmti Zahteve vinograda kov V pričakovanju napovedanega izleta gostilničarjev v ormoško ljutomersko gorice, ki bi pe naj vršil in je bil določen na dneve 29. in 30. novembra t. 1., se jc sestal dne 27. novembra 1932 dopoldne v hotelu Rnjh v Ormožu akcijski odbor, ki je bil izvoljen na sestanku dne 30. oktobra 1932 v Ormožu da se posvetuje in sklepa o sprejemu gostov v Ormožu in po vinskih kleteh ljutomersko ormoških gričev. Navitih je bilo nad 50 vinogradnikov. Zaradi zaumanja interesentov i/. Nemške Av-f I rije z;> naša ljutomerska vina, se naproša vlada, du pri trgovinskih pogajanjih z Nem. Avstrijo deluje in odpravo, ali vsaj znižanje uvozne carine na nnša \inn. ker pri sedanji previsoki carini je izvez docela nemogoč. Občinska trošarina po mestih in trgih se naj izenači in zniža na 50 par vzporedno s trošarino, k jo pobirajo podeželske občine. Zniža naj se tovornimi pri prevozu vinu po žcleznici za vina, ki so kupljena neposredno iz kleli vinogradnika. Zaščiti naj se proizvodnja vina, ki se pridela v ormoško ljutomerskih goricah in zabrani prodaja iu točenje vina, ki ni zraslo v ormoško ljutomerskem vinarskem okolju pod firmo »ljutomerčanc. Vinogradniki ormoško ljutomerskih goric vzamejo z obžalovanjem na znanje obvestilo Zveze gostilničarskih zadrug, da se je izlet gostilničarjev preložil na poznejši čas. dasi je bilo dovolj lepo število gostov prijavljenih, celo iz sosedne Avstrije. Navedeni tehtni razlogi po mnenju vinogradnikov li so iskreni, vinogradniki jih smatrajo za dvomljive v škodo vinogradnika, ki nn kupce že težko čaka. Zima je pred durmi in v hiši čaka davčnj rubežen nn denar, kuterega pa vinogradnik nima. Vinogradniki ormoško ljutomerskih goric |io-novno vabijo vse poštene vinske trgovce in gostilničarje v svoje gorice, kjer najdejo, kar rabijo: pošteno, prkt 110 iu žlahtno vinsko kapljico po ne-pretirani ceni. Svetovna produkcija v letu 1931 Zveza narodov je izdala zanimivo publikacijo o svetovni produkciji v I. 1028—1931. Iz študije jiosiieiiiumo, da je svetovna produkcija obenesn z obsigom svetovne trgovine stalno naraščala od 1925—1929. Najbolj je narastla \ tej dobi industrijska produkcija, najmanj pa produkcija hranil. Seveda razvoj ni bil enakomeren v posameznih Industrijskih panogah. Tudi nivo cen v veletrgovini je bil v tej ilohi relativno stabilen, kasneje pa jo nastopila splošna kriza. I>n je pa ta kriza bila tako huda, je pripisovati v veliki meri dejstvu, da jo nastopila ludi huda agrarna kriza. Vendar produkcija hranil ter sirovin kmetijstva ni |>adln znatno med 1929 in 1931 (zn 8%). Nasprotno pa ee je izredno zmanjšala produkcija nekmetijskih sirovin. in sicer za 20%. Obseg svetovne Irgovine je padel za M* do 25%. Industrijska produkcija najvažnejših držav pa se je zmanjšala za 25%. Po 1. 1929 se je produkcija proizvodnih sredstev bolj zmanjšala kot produkcija konsumnih predmetov. Najbolj je gospodarska depresija I. 1930 iu 1931 prizadela produkcijo železa in jekla, ladje-delstvo, strojno industrijo, avtomobilsko in lesno industrijo, najmanj jia so bile prizadete industrije 1 kavčuka, tekstilij, elektrotehničnih predmetov in umetne svile. Padanje cen na svetovnih tržiščih se je nnda-i l.ievalo tudi v I. 1082 in so bile cene v državah, j ki so obdržale zlati standard, sredi 1. 1932 manjše za 15 do 20',i kakor v začetku leta 1931. Kljub ! razvrednotenju valut nekaterih držav so tudi v | lih državah cene še padale. Nasprotno pa so v Avstriji in Madjarski cene od začetka 1. 1931 naraščale. Važno je zabeležiti, da so na notranjih tržiščih cene manj padle kot na svetovnih tržiščih. To je pripisovati carinam, uvoznim prepovedim, uvoznim kontingentom itd. Cene sirovin so padle od 1929 do srede 1932 za 50% več kol cene industrijskih proizvodov. Borze Dne 29. novembra. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali nespremenjeni tečaji Berlina, Bruslja, Curihu. New i Vorka in Prage, ostali devizni tečaji: Vinstordam, Pariz iu Trst pa so popustili. Posebno znnčilnn je nadaljnja znatna oslabitev angleškega funta. Tudi | v Curihu je London |iopustil od 16.72 na Hi.00. Ažio v italijanskem in nemškem kliringu je ootnl nespremenjen. Na ljubljanski borzi je notiral v zasebnem kliringu šiling S50 do 8.00. Nu zagrebški borzi je bil šiling nadnlje čvrst in je narasbl na 805 denar, j blago pa se danes sploh ni nudilo. — Grški boni neizpremenjenl 39—12. Janko Spreit/.er trgovec I rude Spreitzer roj. \\ tigener poročena v novembru 1932 Ljubljana Amsterdam Po ceni dobite Miklavževa darila pri Tr^faaustrc bazarju, Maribor \ clrinjska ul. 15 Naš nad vse ljubljeni miljenček MELHIOR se |e v ponedeljek 28. nov. po dolgi, mučni bolezni preselil med uebeike krilatce Pogreb bo v sredo 10. novembra ob 3 popoldne u hite žalosti na. farno pokopališče v Planini pri Rakeku. Planina pri Rakeku, dne 29. novembra 1932. Neutolažljivi EDO PUNGARTNIK. oče: JUSTINA PUNGARTNIK. mali; PETERCEK in EDKO, bratca. Ženska občutljivost je dovedla nego lepote do dovršenosti, edino v izbiri sredstev se še mnogo greši, ker je težko zadeti pravo. Najboljše se je držati medicinsko zanesljivih sredstev, kot je to Fellerjeva kavkaska Elsa-krem-pomada za zaščito obraza in kože. To je sredstvo, ki ne deluje samo na površino kože, temveč sc globoko vpije ter s svojimi dobrimi sestavinami hrani, obnavlja in pomlajuje kožo na obrazu, vratu in rokah. Fellerjeva Elsa-krem-pomada najbolj varuje pred škodljivimi vplivi vetra in prahu. Imetnitno odpravlja tudi brazgotine, sojedce in ogrce, kožo napravi gladko, mehko in čisto in je zanesljiva proti solnčnim pegam. Dva lonca za tO Diu pošlje franl.o brez vsakih drugih stroškov lekarnar Eugen V. Fellcr, Stubica Don|a, Elsatrg 134 (Savska banovina). begi. obv. 33—38.50 (33.50), Bler. pos. 39 bi., 8% Bler. jxis. 43 bi. Dunaj. Don. sav. jadr. 03.96, Aussiger (,'heiiii sebe 119.50, Alpiue 11.80. Rima Murnov 21.50. Žitni trg Položaj na žilnem trgu je ostal v glavnem nespremenjen, jirav tako tudi cene. Danes je bila zaključena nova pšenica, 7 9 80 kg težka, j*> 155 do 157.90, za staro blago. 80—81 kg težko, so zahtevali 102.50. Koruza je ostala v c- ni nespremenjena, času primerno suha 54 55, umetno sušena -07.50. Soiubur. Ječmen l>»\. srem. Ii&—l>4kg 90—92. - Koruza: bč. želez, proinpt 51 53. bč. za december, januar 54 56, bč. sušena 62—64, bč. Donava iu Tisa šle|v (>8 -70. Moka: bč.. ban. št. Og Ogg 247.5 do 260.5. št. 2 227.5—242.5, St. 8 82—85 - Otrobi: bč. |kšiinični lil 08. Ostalo neizjiremetijeuo. Tendenca postojana. Promet: 31 vagonov . Novi Sad Vse neizprenienjeuo - Promet: 67 vagonov. Chicagu. Pšenica: december 32.25. - Koruza, marec 28.25, december 28,50. \Viuuipeg. Pšenica: dccembei 11.50, maj 15, julij 49.50. Les Na ljubljanski borzi je bilo danes zaključenih ii vagonov jelovih desk in 5 vagonov neohrobljeuih bukovih plohov. Živina Dunaj.ki pra-irji M-jem. (Poročilo lvr>U« Kdv Saborskv in Comp., Dunaj.) Pripeljanih je biK> 5516 pršutarjev iu 8505 špeharjev, iz Jugoslavije 2312. Na kontumačnem trgu je bilo 28o pr-utnrjev in 3155 špeharjev. Cene: špeharji nuji...|j„i 1.75. I. 1.85—1.72. II l.flO—1.64, kmet* k i 1:55 -1.72, |«r šutarji 1.40—1.65, najboljši 1.80—1.86. tendenca: oeue špeharjev mi oslalc neizpremenjene, cene pršutarjev I«a rO s«> liržale čvr>to. 11 ,1 — i'-' Modroce otomane divane. lotelie in vse tapetnitke izdelke vam nudi naiceneie Innacil Narobe Liubliana. Gosposvetska cssta it 16 Iprt l.evol Citajte in širile »Slovenca«! Ljubljana. Amsterdam 2316.51-2327.87, Berlin 1867.36—1378.16. Bruselj 798.29- 802.23, l.ondon 183.08—1811)8, Curih 1108.35 1113.85, Nevv York 5741.59-5769.85, Pariz 225.46—226.58, Pravu 170.67 do 171.53, Trst 293.24—295.64. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 49.262 Din. Curih. Pariz 20.3425. London 16.60, New York 520, Bruselj 72, Milan 26.49. Madrid 12.475, Amsterdam 200.025, Berlin 128.55, Stoekholm 90.75, Oslo 85.75, Kopenhagen 8'd.50, Sofija 3.76, Praga 15.40, Variava 58.30, Atene 2.90, Carigrad 2.40. Bukarešta 3.085. Vrednostni papirji Danes je bila tendenca za investicijsko posojilo, vojno škodo in dolarska |M>sojil;i slabejša. -Učvrstile so se le begluške obveznice. Med delnicami je bila slabejšu Privilegirana ugriirua banka, učvrstila j>a se je Trboveljska. V len delnicah mj bili tudi zaključki. Promet je bil uu zagrebški borzi znaten in je znašat: vojna škoda 300 kom., begi. obv. 50.00() ju 7'v Bler 10 ■> dol. Nadalje j.- bilo zaključenih 150 delnic Priv. agr. banke in 30 d< luic Trboveljske. l.jubljaiiH. ',% inv. |ios. 17 — 48. vojna škoda 207 — 210, 8% Bler. |K)s. 11 — 43, 7' . Bler. 37 lo 3!». Ruše 125 den. Zagreb. Drž. papirji: Priv. agrar. banka 219- 224 (224, 225). 7% inv. pos. 17 IS. agrarji 26 j bi., vojna šlioda 206—208, 12. 207—208 (208), 6'! begi. obv. 33 25 33.50 (33. 33.50), 8-: Bler. |his. I 42 bi., 7% Bler. pos. 3»; -87.50 (37), 7* pos. DHB j 42—44. — Delnice: Narodna banka 4000 den., I Guttmann 100 bi., Sečerana Osjek 178 den., ftečo-ran« Rečkerek 600 Id., Brod vag. Impex 50 den., : Isis 25- tO, Trboveljska 147 50 1 52.50 (150, 115), Dubrovačka 100—123. Jadr. plov. Split cement 150 i denar. Belgrad. Narodna banka 1350 bi. (4300), Priv. »•<. Mn\. i- >08.50-200.50 (2UU). «% MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjskl oglasi Din 2°—. Na manjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložiti znamko. II Glasba li Jafri pride Hlktauž osebno k tt. *. M. Schmttt, Lfubllana Pred škofijo 2 Lingarjeva 4 nikupovat darila za male in odrasle! Knjigovodkinja r > Oblastv. koncesijonirana bilancistka z večletno j J f e 1' S k il Š O 1 il prakso, vajena vseh pis. | v i I. (jraberscik bivši komisar za šofer- del, perfektna v nemšči ni išče nameščenja. Ponudbe na upravo -Slovenca« pod "Izurjena« 17.124. (a) Hlapec ki bi tudi sam vodil kmetijo, iščem službo za prihodnje leto. Janez Božič, Brezovica 39, pri Ljubljani. (a) Vajenca sprejmem. Franc Erjautz, slikar pleskar, Rog. Slatina. (*) Vajenca do 16 let starega sprejmem za lepo obrt v Ljubljani. Naslov v upravi Slovenca« it. 17.137. (v) tlužbodobe Zeleznin. poslovodjo prvovrstnega, z lepim nastopom pred strankami, resnega, ki dobro razume nemško in italijansko — sprejmemo. Prednost imajo taki, ki so že delovali v Primorju, Trstu ali^e-Itl — Ponudbe s prepisi spričeval in označbo na poštni predal 19, Split, b Dekle rdravo, pridno in poite-30. vajeno kuhe in vsega gospodinjskega dela — spreimem k dvema osebama za Gorenjsko. Po-rudbe pod »T. L. 45« št. 17.110 upravi »Slovenca«. (b) Zastopnika ali zastopnico za Ljub-liano in okolico iščemo. Javijo naj se samo osebe z dobrimi referencami. Zaslužek okrog 4000 Din mesečno. Kapital ni potreben. Prednost imajo asebe, ki lahko dokažejo, da so agilne in da so že delovale s privatniki v medicinsko-farma-ceutskih predmetih. Ponudbe na Publicitas, Zagreb, za br. 713 a v hr za ske izpite — Ljubljana, Bleiweisova cesta št. 52. Garaže Kopač. Za poklicne šoferje in amaterje Šoferska šola E. Čeh Ibivia Carmrnikova iolerika iol«) Ljubljana. Dunajaka c. Sli šola /h poklicne šoferje In uinaterje. Prospekti in pomenila za-itonj in franko Denar Vložne knjižice kupite ali prodaste najbolje pri Komanditni družbi M. Jankole. Ljubljana, Selenburgova ul. 6 II Telefon 30-52. |d) Vrednostne papirje vseh vrst. tu- in inozemske. obveznice, založnice, srečke in hranilne knjižice vseh denarnih zavodov kupujemo in prodajamo. M Jankole komanditna družba Ljubljana. Selenburgova ulica 6 II. Telefon 30-52 |dl Stanovanja Stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje, s pritiklinami, se takoj odda radi premestitve službe. Rožna dolina, cesta VII št. 4. (č) Pvosobno stanovanje kuhinja, elektrika, vodovod, oddam mirni stranki 3—4 odraslih. Dolenjska cesta 12. (č) Nov pianino lep glas, ugodna prilika, po zelo nizki ceni proda Muzika, Sv. Petra cesta ši. 40._(g) Koncertni glasovir znamke »Schnabel-Wien« se zelo poceni proda. Turin, Vič-Glince, cesta VII št. 21. (g) Kupimo Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN • Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Puhasto perje 15 Din kg, čohano 32 Din kg, puh 140 Din kg, ter volno in žimo za modroce izredno poceni prodaja: Šega, Wol-fova 12 (dvorišče). Opremljeno sobo čisto in zračno, z elektriko in posebnim vhodom takoj oddam solidnemu gospodu Mestni trg 20, vhod Krojaška ulica 1 /III. (s) Sobica s posebnim vhodom in elektriko, v bližini glavnega kolodvora, se poceni odda. Naslov v upr. Slovenca« St. 17.132. (s) Objave Prosim dotičnega, ki je v soboto 26. t. m. pomotoma zamenjal aktovko v čakalnici zobozdravnika dr. Oblaka, Miklošičeva cesta, da jo prinese nazaj radi važnih dokumentov, in kjer dobi svojo aktov-ko. (I) Prazno sobo veliko, parketirano, z elektriko in posebnim vhodom, oddam. Friike-vec 6. (s) Posestva Več stavbnih parcel pri kolodvoru Vižmarje naprodaj. — Pojasnila se dobe: Vižmarje 100. (p) Pievzamem hipoteko ali kupim posestvo, na katerem je vknjižena Kmetska posojilnica ljubljanske okolice Ponudbe na upravo Slovenca« pod Zmerne obresti« št 17.131. (p) £tiristanovanjska vila novo zgrajena, 3 minute od tramvaja, naprodaj. V ii.ti jc vodovod, elektrika kanalizacija ter v a\eh stanovanjih kopalnica. Vila :e obdana z velikim vrt.im. Poizve se v upravi Sljvenca« pod št. 16.463. (p) Razno Baker, medenino, cink kupuje najugodneje Miroslav Kras, Zagreb, Saj-mišna ulica. Telet. 66-49. Zlato Istaro zlatnino) kupuiemo M Jankole, komanditna družba Ljubliana. Šelenburgova 611 Telelon it, 30-52 Ikl Duhova drva ln ogiie kupuje stalno Uran Iranc Ljubi ana Sv. Petra cesta 24. Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonske in stopniške ograje, dimn. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri LiubljanL Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižnh cenah pri tvrdki Kari Prelog, Llubliana — 2idovska ul in Stari trg. Kupim dva soda rabljena, velikost 700 in ?C0 1. Ponudbe pod zn. Sod« 17.130 na upravo Slovenca«. (k) Puhasto perje čisto, čohano, I. vrste 34 Din, II. vrste 24 Din čisto belo gosje 130 Din čisti puh 250 Din kg — razpošiljam po poštnem povzetju. — L. Brozovič, kemična čistilnica perja, Zagreb, Ilica 82. (I) Konfekcija — modal Naiceoeiši nakup. Anton Presker. Sv Petra cesta it 14. Llubliana |1| Sir trapist samo 12 Din kg. Mlekarna, Mediatova hiia, Dunajska cesta 17. (1) Damski klobuki že od 60 Din naprej v največji izbiri vedno zadnje novosti samo v modnem salonu »La Femme Chic« Anica Puhek, Selenburgova 6/1. (t) Prvovrstni koruzni In činkvantln zdrob po najnižjih cenah pri Pavel Berlonceli valjčni mlin Domžale Lanene tropine m drutn krinlla nndi natc-ene) Veletrgovino tita m moke. A VOLK, LJUBLJANA Realie.a i-eaia 14. Najmodernejši brivski in damski salon v palači Grafike se priporoča nalho šlfohovlC Oprema pisarniika in tigovska — naprodaj skupno ali posamezno. Vprašati na Miklošičevi cesti št. 6. (1) Posteljne žične vloge v lesenih ali železnih okvirjih. Ur zložljive ieltUK poitelje i/deluje »olidno ločno po naročilu Ivrdka Pavel Strgulec Ljubljana, Gosposvetska ceal at3 Zahtevajte brezplačni ceniki Telefon 2059 K Premog sulia drva CESHjJ Klet ali dclavnico oddam s 1. decembrom. Zopet letos obišče Miklavž z velikim spremstvom tvrdko F. M. Schmidt, Ljubljana, Pred škofijo 2, Lingarjeva 4. Blagi dobrotnik se mudi v trgovini Istotam oddam opremlje- | v četrtek, dne 1. decem-no sobico s posebnim bra t. 1. od pci 5 do pol 6 Kupujemo rabljene, dobro ohranjene jermenice pod 25 cm premera in osi (vele) do 50 mm. Ponudbe z navedbo najnižje cene in natančnih dimenzij na upravo Slovenca« pod »Jermenice« 16.880. (ki Odpadke od žage dobro osušene in kratko žagane, prodaja v vsaki množini Ivan Šiška, Metelkova ulica 4. (1) Fige, laško brinje in orehova jederca nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana. (1) Božična drevesca en vagon — proda Andrej Lukan, posestnik. Zasip 2, p. Bled I. Cena po dogovoru. (I) Pogačnik, Bohoričeva ulica 6 .m vhodom, it. 41. Celovika cesta (n) V najem se odda delavnica v velikosti 96 m', električni pogon, na Jesenicah. — _ Natančno se poizve Lam- vatskem ali nemškem je- petova ulica 4, Jesenice-ziku. (b) ' Fužine. (n) in od pol 7 do pol 8 zvečer. Za priporočila naših malčkov bodo nekaj dni prej v trgovini nastavljen' nabiralniki za pisma Miklavžu. — Pišite pridno! Pridite in oglejte si! Prinašajte pisma! Mogočni prijatelj otrok bo gotovo uslišal vsako vašo prošnjo! (r) Veliko izbiro blaga za moške suknje in damske plašče po zelo nizkih cenah Vam nudi trgovina O. Slibar, Stari trg (poleg Zalaznika). (1) Kovčeg-gramofon zelo dobro ohranjen, s ploJčami. pripraven za aoitilno, ugodno naprodaj Dvorni trg 1 II. (1) Založniško in lastninsko pravico od najbo iše nemške violinske šole, več zve/kov se produ. « Ponudbe pod ,,R c n t n b 11 n o'1 poslati anončnemu zavodu Hinko Sax, Maribor Jabolka razna, 2 do 3.50 Din brut-to za netto povzetno: Postržin, Krško. (1) Gosje perje (puh) naprodaj a 100 Din kg. Naslov pove uprava -Slovenca« št. 17.122. (1) Klobuke damske vseh vrst proda po lastni črni modni salon Stuchly-Maške, Židovska ulica. I Krušno moko in vse ralevske izdelke vedno sveže dobite prt A. & M. ZORMAN Ljubliana Stari trg št. 32 posteitnc mrele s peresi, podložene in navadne elastične izdeluje najceneje od 65 Din naprej po velikosti Alolz Andlovlc Komenskega ul. 34 in Mestni trg 0 lioleir Skaberneta) Sprejemajo se popravila. Dostava brezplačna. ROKAVICE damske in moške od 13 Din dalie; NOGAVICE damske. od 7, 8, 8.50 Din dalje: NOGAVICE moške, od 4, 4.50, 6 Din dalje; NOGAVICE otroške, od 4 Din dalje; ROKAVICE otroške, od 12 Din dalje. Velika izbira zimskega perila po najnižjih cenah. M. SUŠNIK, Krekov Irg 10 (nasproti Mestnega doma). Za zimo in slabo vreme so Krois-ovi čevlji najboljši. Maribor, Koroška 18 i vUaCi Oijiatt cfflovenai zaiamčuonajpopoinniimpeh I Sv. Miklavž pride! Za malo denarja velika Izbira lepih daril. Topli Cosy-copatki v modernih barvah, razni modeli. Ženski čevlji, solidna izdelava, usnjeni podplat, črni «li rjavi; druga oblika ln v barvah Din 95" --. MolSkl galoši, samo znane svetovne znamke, prima kvaliteta. Snežni čevlji, dokler traja zaloga. Druga vrsta Din 6V—, celi iz gume * ovratnikom samo Din 98°—. Ženski domači čevl|i iz velblodske dlake podplati iz ki ob nče vi ne in usnja, zelo lopli moški Din 65 —, vel. 31—35 samo Din 35 — Ženski topli črni »ukneni Čevlji, usnjeni podplati, ali z lakom obšiti, samo Din 11U*-. HUNANIK LDUB-3AVA Dunajska c 1 a (Petovia) MAR.BOR, Gosposka ul. 17 CEL3E, Ale sandrova c. 1 —,-Sfe. A Izredno lepa jabolka po 2 Din kps kujiite pri Gospodarski zvezi v Ljubljani ^ v '^ii' 'vn* •v m Lorna Doone Roman iz Esmonra 91 V blaznem besu in brez. prave zavesti sem za-klical ostalim, naj hite za menoj. Drzno smo prodirali skozi hodnik, jaz naprej, a Stickles s kakimi petimi ali šestimi možmi za menoj. V tem trenutku se je zabliskalo in zagrmelo. krogle pa so mi zažvižgale okoli ušes in se prasketajoč odbile od skalovja. Nalik blnzniku sem planil na top. ki se je bil sprožil: lelebnil sem enega topničarja preko topa, a ostali so zbežali in zapahnili težka hrastova vrata za seboj, da ne bi mogli za njimi. Bil sem tako razburjen, da nisem mogel misliti, samo občutek silne moči mi je preostal v mišičju. Z obema rokama sem zgrabil za top in ga zarinil v hrastova vrata. Močni les se je na prvi sunek preklal in topovska cev je obtičala v njem kakor klin. Zaman sem se oziral za tovariši, da bi mi pomagal« izkoristiti ta uspeh; v mračnem obloku za menoj se ni nič zgenilo, le kdaj pa kdaj sem razbral kak bolesten stok. Obšel me je strah, ali ni nemara Stickles padel. Toliko da ni bilo res tako. Krogle, ki so švignile tik mimo mene, so ubile dva vojaka, dva druga in Stickles so pa ležali na tleh in pa na srečo še ječnli tn stokali. Posvetil sem vso svojo pozornost ranjencem in nisem več mislil na boj. Z mrtvimi ln ranjenimi tovariši smo so nato umaknili iz strelskega doeega v sotesko, kjer smo se povprašujoče spogledovali, kdo naj sedaj prevzame poveljstvo. Nihče se ni prostovoljno oglasil. Meni je bilo prelivanje krvi mrzko do dna duše in prevzelo me je vsega sočutje do nesrečnega Stic- lesa. Podpiral sem mu glavo in mu poskušal ustaviti kri. n on me je medtem presunljivo otožno gledal. Krogla ga je zadela v usta. mu odtrgala košček zgornje ustnice in izbila sprednje zobe. Ko sem se skrbno ukvarjal z njim, je nenadoma pritekel izza vogala brez sape neki čevljarski pomočnik in zakričal: »Pošteno ste jo skupili, glejte, da jo kmalu popihate od tod Somerset in Devon sta si v laseh in Dooni so obojim nastrojili kožo. Tudi vi, mojster Ridd, ste io dobili, kakor vidim. Ko smo doživeli poraz pri Doonskem vhodu, smo se še kolikor toliko tolažili z upanjem, da bodo .rdeči« in »rumeni« oprali čast našega orožju. Nikakor nam ni šlo v glavo, da bi se spoprijeli med seboj, namesto da bi se borili za skupno stvar. Toda ker nismo nič zanesljivega videli in se sami nismo upali nadaljevali boja, smo se polagoma odpravili proti domu. Svoj lop smo zavalili v reko, pobili ranjene konje, a preživele smo vpregli pred napravo, ki je prej na nji ležal naš lop. Naložili smo nanjo Sticklesa in druga dva ranjenca in odrinili. Doživeli smo težak poraz., toda brez svoje krivde. Ženske doma so bilo istega mnenja in vse vesele ler hvaležne, da so nas zopet videle. Jalnemu tekmovanju Devonskegn in Somersel-skega moštva smo morali pripisali svoj neuspeh. »Rdeči', ki so morali odriniti na oddaljene postojanke na zapadu, so se bali, da ne bi njihovi So-mersetski tekmeci prvi streljali in si potem prisvajali slavo zmage. Potemtakem so, toliko da so dospeli na svoj vrh, pričeli slepo streljali, ko še niso niti utegnili svojega lopa naperiti v pravo smer. Uničujoči naboj je padel namesto med sovražnike na »rumene«, ki so jim stali nasproti za veliko skalno pečino. Imeli so enega mrtvega in dva ranjenca. Bilo je jnsno kakor na dlani, da se je dogodila usodna pomola. Toda. kaj so storili junaki iz Somerseta? Nnmesto da bi prosili za pojns-nilo. so krepko nabili svoj lop in odgovorili z ognjeni na ogenj. Da. ko so zagledali, da so obležali trije ali štirje »rdeči na tleli, so pričeli celo divje vzklikati. Nasprotntika sta se spoprijela na življenje in smrt in če ne bi bilo vmes soteske, bi jih bilo komajda kaj ostalo pri življenju, da bi mogli lo pripovedovati. Ko so Dooni začuli lopovsko grmenje v gorov-j ju, so se na lihem smejali v pest, poklicali svojo posadko izpred sknlnatega vhoda, napravili izpad skozi »Gwennyškn vrata«, ki sino jih bili povsem prezrli, in napadli rumene« za hrbtom, štirje od teh so padli, ostali so pobegnili. Njihov top so zvalili razbojniki čez pečino. Tako smo od treh topov, ki smo jih imeli s seboj, samo enega rešili in pripeljali domov In la edini top je pripadal Devonu. Tako se je končal naš drzni pohod v Doonsko dolino. Z vračali so vzrok neuspeha drug na drugega in zelo malo jih je bilo za to, da bi se ponovno lolili napada in ga srečno dovršili. Pel in petdeseto poglavje. Zadeva z Lorno pred državnim sodiščem. Zdaj sla prevzela dva častnika Devonske deželne brambe vrhovno poveljstvo. Pohvalila sla moštvo zaradi izkazanega jjunaštva in ga odpustila domov, sadit fižol, za kar je bil že skrajni čas. Meni je zadeva povzročala veliko skrbi; ne tolikanj zaradi pretrpelega poraza, temveč mnogo bolj zavoljo nesrečnih ranjencev. Marsikatero noč, ko sem bedel ob njihovi postelji, sem si mislil: Čemu je neki treba boja, saj je že lako in tako v življenju dovolj nadlog in bridkih ur. Jeremija Stickles se je zvijal in stokal v postelji. Grizel si je prestreljena usta, da mu je kri močila rjuhe, in me pri tem žalostno gledal, kakor da bi hotel reči: »Pustite me, da mirno umrjem, to mi je edina želja. Negovali smo ga, kar najbolje smo ga mogli, in se v njegovi prisotnosti pomenkovali o njegovem junaštvu, vztrajnosti in vidnemu obračanju bolezni na bolje. To ga je polagoma oživilo. Ko mu je neki dan Anka popravljala posteljo in se sočutno »klonila čezenj in mu pritisnila poljub na čelo, je sklenil oslabele roke in jo bl?go«lovil. Toda okrevanje je le počasi napredovalo in še dolgo ni mogel glasno govoriti in priti k moči. Zame pa je bila Sticklesova bolezen še posebno mučna, kajti, k:ikor sva so bila dogovorila, nisem smel niti materi niti Lorni razodeti, da moja nevesta ne izhaja iz rodbine, ki je zakrivila smrl mofe-ga očeta. Besede lokavega svetnika, ki smo jih takoj spočetka smelo zavrnili, niso ostule brez vpliva. Ustvarile so med nami nekako nevidno steno; odtujili smo se, da sami nismo vedeli, čemu. in niti naša mnti niti Loma si nista bili na jasnem glede toga. Brezplodno sta se žaloslili in trapili in nič več se nista mogli gledali tako odkritosrčno in ljubeznivo kakor popred. Tn senca med njima je bolj in bolj temnela, toda nikakor nista mogli z besedo na dan, da bi se sporazumeli. Druga slaba posledica Sticklerovega bolehanja je bila, da ni mogel sedaj nihče držati v redu njegovih strelcev. Deset jih je preživelo bitko in ti so hoteli od zore do mraka samo veseljačiti. Nobena hrana, ki smo jim jo prinesli na mizo, jim ni bila dovolj dobra; celo ranjenci so bili izbirčni in Stick-lesa smo morali pitati z boztrovo cevko. Za »Jticoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Čeč 'zdajatelj; Ivan Rakovec Urednik: Franc Kremžur.