TOVARNA 6UNICE IN ALUMINIJA
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIR” pjllÜEVÖ
LJUDSKA in ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
ŠTEVILKA 1
Janu ' 62250 J? I U iL "trgsvoDode 1
TNIK xvn
nulu /Humusni mamut n Ptulu m Kimilm
V tem sestavku želim predočiti članom našega kolektiva položaj aluminijske industrije v Jugoslaviji in še posebej položaj naše delovne organizacije in naših temeljnih organizacij združenega dela, ker smatram, da je to v sedanjem trenutku neobhodno potrebno zaradi pravilne informiranosti delavcev v združenem delu ter zaradi poznavanja aktivnosti, ki
jih izvajajo predstavnik: naše delovne organizacije, kakor tudi samoupravni organi za spremembo tega položaja. To je za tako spremembo gospodarjenja, ki bo ob maksimalnem prispevku znotraj delovne organizacije ter ob rešitvi tistih sistemskih ukrepov, ki pogojujejo sedanje stanje, omogočila normalno gospodarjenje naših temeljnih organizacij združenega dela.
Problemi aluminijske industrije, mislim predvsem na primarno proizvodnjo aluminija, so že več let prisotni, vendar so v letošnjem letu prišli najbolj do izraza ter povzročili zaskrbljujoče stanje v proizvodnji aluminija, tako v kombinatih aluminija v Titogradu in Šibeniku, kot tudi v TGA Kidričevo.
Osnovni razlogi so naslednji:
1.	Razvoj kapacitet za proizvodnjo boksita je v zadnjih letih dejansko stagniral, tako po količinski proizvodnji, kakor tudi po vprašanju kvalitete. Sprememba proizvodnje boksita iz dnevnega kopa v jamski kop je zahtevala stalno večje stroške in izredno hiter porast cen boksita po toni proizvedenega boksita, kakor tudi stalen porast strukturnega deleža
cen boksita v aluminiju. Tako je še pred nekaj leti bil strukturni delež ene tone boksita v ceni aluminija med 0,9—1 odst, sedaj pa 1,75 odst. Ti podatki veljajo za cene boksita na rudniku. K temu je prišteti še prevozne stroške, ki so v zadnjih letih ravno tako beležili zelo visok porast. Razen navedene cene boksita je
(Nadaljevanje na 3. str.)
Visokotlačni livni stroj
88
88
88
88
Vsemu kolektivu želim srečno Novo leto 1979, mnogo uspehov in novih zmag v organizaciji vašega kolektiva.

88
( LESKOVŠEK FRANC - LUKA )
Popravilo orodja
Delavci delovne skupnosti SOZD UNI AL čestitajo vsem delovnim ljudem delovne organizacije
88
Srečno in uspeha polno leto 1979!
88
Beseda urednika
Zaključili smo minulo leto 1978 ter smo že krepko v novem 1979. letu v katerega smo tudi v naši delovni organizaciji stopili s smelejšimi koraki ter v veliki želji, da se nam ustvarijo tiste najbolj čakane želje v smeri zvišanja storilnosti in produktivnosti dela. V prejšnji številki je tovariš Andrej Podbreznik dovolj jasno nakazal, v sestavku na naslovni strani, o novih velikih investicijah, od katerih razumljivo vsi še kako pričakujemo velike premike v smeri te proizvodnje, ki je bila nakazana oziroma, da bodo proizvodi iz nove livarne v mnogočem tuvdi dokaj spremenili naše stanje.
Seveda pa se tukaj v prvi vrsti želim zahvaliti vsem, ki so ob Novem letu zaželeli tudi uredniškemu odboru mnogo uspehov, prav tako pa enako vsem, ki so tudi spregovorili kritično o našem delu, tudi z določenimi pikrimi pripombami, toda ne zamerimo jim, ampak si predvsem vsi skupaj v uredniškem odboru in svetu za izdajanje glasila »Aluminij« v bodoče želimo konkretnih pripomb in nasvetov ter morda celo napotkov za naše boljše delo, kar bo predvsem prišlo do izraza, ko bo le steklo delo naše novo formirane (ko seveda bo) informativne službe v okviru delovne organizacije.
Čeprav smo v preteklem letu tudi v tej smeri le nekaj napravili — vsaj skromen korak naprej, pa to že zdaleč ne pomeni, da sedaj lahko mirno pričakujemo nekaj, kar bi naj prišlo samo od sebe, ker kaj takega tudi nikoli ne bomo pričakali.
Vsi v uredniškem odboru se zavedamo, da naše glasilo ne bo nikoli tako izpopolnjeno, da bi bili z njim zadovoljni prav vsi naši bralci, ker tega praktično nikjer ni. Vendar pa je želja v tej smeri, da se vsaj čimbolj približamo ciljem, ki si jih zastavljamo. Nedvomno bo v prihodnje s formiranjem navedene službe v okviru DO moralo priti do vidnejšega napredka, predvsem pa si tega najbolj vsi skupaj želimo v okviru SOZD »UNIAL«.
Ker je bilo nekaj pripomb na nagradno križanko, objavljeno v zadnji številki lanskega leta, naj omenim na kratko le to: vsekakor si želimo čimveč križank in raznih šal ter anekdot predvsem od naših bralcev iz DO, seveda pa to ni nikjer prepovedano tudi za zunanje sodelavce, saj vas vendar stalno prosimo, da nam posredujete čimveč svojih prispevkov — žal pa ni večjega odziva. O kvaliteti križanke ali o tem katera bo objavljena (če jih je seveda več), pa ne odloča sam urednik, ampak celotni uredniški odbor predvsem pa na predlog tehničnega urednika, ki tudi oblikuje glasilo in ima večkrat določene pripombe zaradi katerih je pač odločitev UO takšna kot je. Če pa je seveda okrog tega kaj spornega naj vsak svoje stališče pošlje na UO, da isti o tem razpravlja in odloča ali pa na svet za glasilo »Aluminij«, da se le-ta izreče o morebitnih napakah in greškah, ki se razumljivo pojavljajo pri vsakem delu in ne le pri izdajanju nekegae glasila DO. Zato vas tudi stalno prosimo za vaše take ali drugačne pripombe ter predloge ali vaša kritična stališča do tega ali drugega problema v zvezi z izdajanjem glasila.
Glede nagrad — to je skromnih treh knjižnih nagrad pa samo to, da so le-te prispevali sodelavci našega glasila iz svojih knjižnih polic in zato tukaj ne gre za nekakšno nagradno križanko, saj je bila le bolj simbolična ob vstopu o novo leto 1979.
Prav gotovo bi morda imel še kdo kaj za o-meniii glede kvalitete glasila in se naj zato ojunači, kajti s pričetkom dela naše nove službe v smeri informiranja, bo marsikaj odpadlo in se spremenilo na boljše.
Še bi lahko govorili o mnogih zadevah, vendar je boljše če to prepustimo vam, da podate svoje ocene na naše dosedanje delo bodisi v taki ali drugačni obliki.
Lepo pozdravljeni in mnogo delovnih uspehov na delovnih mestih v tekočem letu!
Urednik
(Nadaljevanje s 1. str.)
potrebno upoštevati da proizvajalci aluminija odvajamo še 2,5 odst. od cene aluminija za razvoj surovinske baze. Pri takšnih spremembah cert boksita in finansiranju razvoja surovinske baze razvoj proizvodnih kapacitet boksita po družbenem planu Jugoslavije zaostaja ter začenja predstavljati resen problem glede na izredno hitro rast kapacitet za proizvodnjo glinice. Doseženi nivo proizvodnje boksita je ton
2,000.000, medtem ko bi že v naslednjem letu dejansko bile spuščene v obratovanje glinice s skupno kapaciteto 1,600.000 ton. To pomeni, da se pričakuje velik manjko boksita v naslednjih letih saj je za takšne kapacitete glinice potrebno cca 4,500.000 ton boksita. Naša delovna organizacija je za enkrat pokrita z dobavami boksita iz iokacij rudnika Jajce in Rovinj ter računamo, da bo tudi v bodoče pokrita iz teh dveh lokacij. V ta namen se pripravlja 10-letni sporazum z Energoinvestom. Pri tem pa moramo poudariti, da bo pokrivanje TGA Kidričevo z boksitom možno le ob tem, da se poslabša kvaliteta boksita približno na 53 odst. AI2O3 ter 3—4 odst silicija. To bo imelo za posledico, da bo naša cena glinice v strukturi cene aluminija še naraščala.
2.	Izredno nagel porast surovin za proizvodnjo glinice je povzročal v zadnjih letih tudi hitro povečanje cen iste. Tako smo v naši delovni organizaciji še pred nekaj leti proizvajali glinico po 2.000—2.200 din/t, medtem ko je letošnja cena 4.280 din/t ter da se je strukturni delež 1 tone glinice spremenil od 12 do 13 odst. v ceni aluminija na cca 20 odst. do 21 odst. v letošnjem letu. Tu moramo poudariti, da jp proizvodna cena glinice v, TGA Kidričevo enaka kot v aluminijskem kombinatu Titograd ter nižja kot v al. kombinatu Mostar, vendar je njen absolutni delež v strukturi cene aluminija izredno visok. To nam se najbolj pokaže predvsem pri izvozu glinice, kjer na mednarodnem tržišču dosegamo cene, ki komaj pokrivajo vloženo surovino, ne pa tudi ostalih proizvodnih stroškov, ali pa v izjemnih primerih le del teh stroškov.
3.	Sedanje kapacitete za proizvodnjo aluminija v Jugoslaviji znašajo
180.000	ton s tem, da se bodo te kapacitete do leta 1980 povečale na cca
365.000	ton aluminija. Večina teh kapacitet je zgra-
jena z mednarodnimi krediti. Posledica tega je velik izvoz aluminija zaradi odplačila anuitet in mednarodnih aranžmajev. Tako, da se kljub navedenemu povečanju proizvodnje aluminija pričakuje pomanjkanje aluminija na domačem trgu ter v naslednjih letih uvoz manjkajočah količin aluminija.
Neugodni pogoji za proizvodnjo aluminija, ki so odraz visokih cen boksita, glinice, el. energije, stalno deplasiranih cen aluminija na domačem tržišču ter velike zadolženosti aluminijskih kombinatov so povzročili, da so vsi novozgrajeni aluminijski kombinati v izgubi ter da se je po letošnjem 9-mesečnem obračunu priključila tej izgubi tudi naša delovna organizacija.
POLOŽAJ TGA KIDRIČEVO
V primerjavi s prej opisanim položajem aluminijske industrije Jugoslavije so za našo delovno organizacijo in pogoje gospodarjenja prisotne naslednje značilnosti:
1.	Skupna značilnost z vso ostalo aluminijsko industrijo je, da so cene aluminija na domačem trgu v zadnjih 10. letih stalno izpod kanadske produkcijske cene, odnosno izpod domicilnih cen razvitih dežel Evrope in ostalega sveta. V letošnjem letu so domicilne cene za 9,5 odst. manjše od kanadske produkcijske cene, za 26 odst. manjše od domicilne cene v Zapadni Nemčiji, 22,44 odst. manjše kot v Franciji, 12,88 odst. manj-
še kot v Italiji. V povprečju so domicilne cene aluminija za 21,51 odst. nižje kot v razvitem svetu.
Naslednja skupna značilnost je cena glinice, ki pri jugoslovanskih proizvajalcih predstavlja 40 odst.-ni delež v strukturi cene aluminija. V razvitih deželah sveta je strukturni delež glinice cca 26
odst. v ceni aluminija. Posebna značilnost je energetika, ki je v aluminijskem kombinatu Titograd in Šibeniku 16 odst. v strukturi cene aluminija, pri TGA Kidričevo pa 30 odst. v ceni aluminija. V ostalem svetu je strukturni delež cen el. energije izpod 16 odst.
Med skupne značilnosti vseh proizvajalcev primarnega metala sodi tudi problem carin in taks, ki znašajo med 22—40 odst. na uvoz tistih reprodukcijskih materialov, ki jih v Jugoslaviji ne proizvajamo ali pa jih ne proizvajamo v dovolj velikih količinah. V razvitem svetu ne poznajo takšnih carinskih obdavčitev za surovine s katerimi ne razpolagajo v lastni deželi.
In kot zadnjo skupiiò značilnost bi omenil problem inverstiranja v proizvodnjo boksita, glinice in aluminija. Investicije v aluminijsko industrijo so izredno intenzivne, to pomeni, da je potrebno za eno tono aluminija' vložiti mnogo kapitala. (15Q milijonov din na tono). Praviloma je ta kapital vložen ob zelo neugodnih pogojih; kratka odplačilna doba, visoke obresti in nizka udeležba samih delovnih organizacij, kakor tudi ostalih delovnih or-
ganizacij potrošnikov aluminija. Tako tudi iz tega naslova, kakor iz prej navedenega, izhaja, da celotno breme razvoja primarne proizvodnje, nosijo le delovne organizacije, ki se ukvarjajo s proizvodnjo glinice in aluminija.
2.	Razen navedenih negativnih vplivov na gospodarjenje v TGA Kidri-
čevo, ki so skupni proizvajalcem glinice in aluminija v naši državi, pa gospodari naša delovna organizacija v pogojih, ki so specifični glede na naš zgodovinski razvoj in lokacijo v SRS. Ti specifični pogoji so naslednji:
— zgrajene elektrolize so zasnovane na tehnologiji, ki potrebuje več električne energije za tono aluminija, kot sodobne elektrolize v Titogradu ali Šibeniku. Vendar tu moramo o-meniti, da je potrošnja te energije tudi za to-
vrstno tehnologijo iznad normativov kot jih pri takšnih kapacitetah poznamo v svetu. Razlika v potrošnji energije v primerjavi z ostalimi proizvajalci v S .'RJ jev 20 odst., kar ob upoštevanju cene el. energije, ki pa je za TGA Kidričevo 50 odst. višja kot pri ostalih proizvajalcih, postavlja našo delovno organizacijo v posebej neugoden položaj. Naslednja značilnost, ki se veže na stanje kapacitet v TGA Kidričevo je ni/, j a produktivnost dela ter višji stroški vzdrževanja, kot je to primer pri ostalih na novozgrajenih delovnih organizacijah.
—	Največji razkorak med pogoji gospodarjenja, ki so skupni vsem proizvajalcem v Jugoslaviji in našo delovno organizacijo je cena el. energije. Tako znaša 1 KWh el. energije za proizvodnjo aluminija z združevanjem sredstev za e-lektroenergetske objekte v TGA Kidričevo 34,60 para, v KAT Titograd 23,30 para in v TLM Šibenik 23 para. Takšne razlike v cenah el. energije, ob upoštevanju tehnološke zastarelosti, so razlog, da je v eni toni aluminija strošek el. energije naslednji:
KAT Titograd
3.262 din/t aluminija TLM Šibenik
3.335 din/t aluminija TGA Kidričevo
6.256 din/t aluminija
—	Pomanjkanje dohodka in slabi rezultati v 9-mesečnem poslovanju so predvsem rezultat objektivnih pogojev gospodarjenja in v manjši meri subjektivnih vzrokov v delovni organizaciji. To pomeni, da je rešitev iskati na
(Nadaljevanje na 4. str.)
IZ VSEBINE:
—	Načrt gospodarjenja v TOZD livarna Trbovlje, str. 5
—	-Previsoki transportni stroški v ceni končnega
izdelka, str. 6
—	Možnosti ustvarjalnega dela pri delavcih vzdrževanja, str. 7
—	Kako bomo nagrajevali inventivne predloge po »samoupravnem sporazumu o inovacijah«, str. 8
—	Čaka nas vrsta nalog v SZDL in KS, str. 10
—	Posebna izobraževalna skupnost za metalurgijo, str. 12
—	Sodelavci si med seboj radi pomagamo, str. 13
—	Velik pomen civilne zaščite, str. 14
—	AU so nam Ptujske toplice res nepotrebne? str. 15
malu mmHustt imsim ih msltj reu mmtm
(Nadaljevanje s 3. str.)
vseh področjih, kajti sprememba le enega pogoja gospodarjenja še ne omogoča izboljšanje položaja v delovni organizaciji.
Naj navedem le za primerjavo, da bi TGA imela konec leta 100 milijonov ostanka dohodka, če bi plačali enako ceno el. energije kot drugi Jugoslovanski proizvajalci odnosno 100 milijonov ostanka, če bi bile urejene domicilne cene aluminija.
3.	Za sanacijo položaja aluminijske industrije Jugoslavije in še posebej za sanacijo specifičnih pogojev v naši delovni organizaciji so bili podvzeti naslednji ukrepi:
— izdelana je študija . o ekonomskem položaju in pogojih gospodarjenja v industriji aluminija, ki jo je izdelalo Združenje aluminijske industrije Jugoslavije, Zvezni komite za energetiko in industrijo, Zvezni zavod za cene, Zvezni sekretariat za finance, Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino in Gospodarska zbornica Jugoslavije. Glavni zaključki te študije so naslednji:
a)	da se doseže preko Združenja bank podaljšanje rokov odplačila kreditov in zmanjšanje obresti
b)	da se predlaga interesnim skupnostim za geološke raziskave socialističnih republik in avtonomnih pokrajin, da del sredstev usmerijo na raziskave boksita
c)	da se za uvoz osnovnih materialov v okviru realnih možnosti zmanjšajo carinske obdavčitve
d)	da se pri odrejanju politike cene energije za elektrolizo aluminija doseže dogovor o nižjem nivou cen ter bolj vsklajenem nivou cen med republikami, v primerjavi s proizvajalci v o-stalih deželah
e)	da skupnost jugoslovanskih železnic prouči možnost prevoza surovin v nižjih tarifnih razredih
f)	da se spremeni družbeni dogovor o načinu formiranja cen tako, da se sedanji način formiranja cen aluminija na domačem trgu korigira za povprečni odst. cen aluminija, ki veljajo v Zapadni Nemčiji, Franciji in Italiji t. j. za 21,51 odst.. Tako ugotovljene cene in na-
čin formiranja cen je potrebno prilagajati vsake 3 mesece na svetovne cene in ne Vsakih 6 mesecev, kot je to primer sedaj.
g)	da republike, občine in samoupravne interesne skupnosti upoštevajo izredno težak položaj proizvajalcev aluminija tudi na način, da se jih o-prosti določenih dajatev
h)	da se doseže čvr-tejše dohodkovno povezovanje med
. proizvajalci aluminija in potrošniki aluminija.
Na osnovi navedenega smo proizvajalci aluminija preko našega zdru-
ženja v Beogradu pokre-nili pri zveznih organih vse potrebno za spremembo pogojev gospodarjenja, za katere je pristojna federacija. Na razgovorih s - podpredsednikom zvezne vlade je bilo rečeno, da bo zvezni izvršni svet v sredini meseca januarja definitivno obravnaval položaj aluminijske industrije s tem, da je realno pričakovati le spremembo cen aluminija in to po rednem postopku, kar pomeni, da bi se cene aluminija v najboljšem primeru korigirale šele s 1. marcem
1979.
V okviru republike Slovenije smo s posebno a-nalizo obvestili vse republiške, regionalne in občinske organe o položaju TGA Kidričevo. V okviru pristojnosti SRS je razrešitev cen el. energije ter vse aktivnosti republike Slovenije v federaciji za spremembo pogojev gospodarjenja. O
položaju naše delovne organizacije je razpravljal IS SRS ter Gospodarska zbornica — Združenje za črno in barvno metalurgijo. Dogovorjeno je bilo, da se skupaj nastopa pri razreševanju problemov v federaciji, da se prouči možnost da se Kidričevo v celoti ali delno izvzame pri podražitvi cen el. energije, ter da se v okviru Sekretariata za industrijo, predstavnikov Gospodarske zbornice SRS in sindikata v I. kvartalu naslednjega leta napravi posebna študija položaja TGA Kidričevo in ukrepov, ki bi naj zagotovili dolgoročno sanacijo tega problema. Žal moram tu ugotoviti, da kljub priporočilom IS SRS, Gospodarske zbornice SRS in Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva delegati — predstavniki ostalih delovnih organizacij in široke potrošnje — niso upoštevali teh predlogov ter izgla-
sovali linearno povečanje cen el. energije tudi za TGA Kidričevo.
To postavlja našo delovno organizacijo v (letu 1979 v izredno težaven položaj in v kolikor se ta stališča ne bodo spremenila je malo možnosti, da bi zaključili poslovanje v letu 1979 brez izgub. Pri tem je upoštevati dejstvo, da bo v letu 1978 delovna organizacija zaključila leto brez akumulacije in brez kakršnih koli rezerv, ki bi lahko vplivale na rezultate poslovanja v letu 1979.
V prizadevanju za sanacijo tega položaja smo se tudi močneje angažirali v okviru UNIAL-a. Tako je končno stekla procedura o sprejemanju samoupravnega sporazuma v skupnem prihodku in dohodku ter o združevanju dela in sredstev med delovno organizacijo IMPOL in TGA. Iz tega naslova lahko pričakujemo določeno izboljšanje rezultatov poslovanja, ki pa ne more bistveno vplivati na razkorak v cenah aluminija na domačem tržišču, cen el. energije ter drugih sistemskih rešitev, ki so dejansko privedle aluminijsko industrijo v tak položaj.
Ravno tako smo pokre-nili vse potrebno da se z slovenskim železniškim transportnim podjetjem, kakor tudi z ostalimi transportnimi podjetji, ki sodelujejo pri prevozu n^Sih surovin, dosežejo ugodnejše cene prevozov.
Ukrepi, ki smo jih izvršili na nivou delovne organizacije So vplivali predvsem na to, da naši TOZD-i poslujejo sedaj v okviru planiranih normativov, vendar s tem ne moremo biti zadovoljni in je potrebno izboljšati rezultate dela tako po vprašanju produktivnosti, kakor tudi po vprašanju doseženih	normativov.
Predvsem si morjgmo energično prizadevati na vseh nivoih, da se one-
mogočijo tendence neupravičenega povečevanja zaposlenih v TOZD in Skupnih službah ter da se dejansko zavedamo, da bo le od našega boljšega dela možno ob učinku spremenjenih pogojev gospodarjenja poslovati normalno, to pa pomeni tudi ustvarjati ustrezni dohodek za modernizacijo delovne organizacije, kakor tudi za osebno potrošnjo.
Vodilni delavci, samoupravni organi, družbeno politične organizacije si bomo še nadalje prizadevali razrešiti skupaj s predstavniki občine, regije, republike in federacije problem aluminijske industrije po vseh navedenih vprašanjih, predvsem po vprašanju cen aluminija, el. energije ter pospešiti samoupravno povezovanje z našimi potrošniki s tem, da se dosežejo ustrezni sporazumi na bazi dohodkovnih odnosov in skupnega rizika.
Ob razreševanju teh problemov je posebnega pomena da sleherni član naše delovne organizacije tako na delovnem mestu, kot v okviru delegatskega delovanja na področjih, za katerega je izvoljen, deluje enotno s ciljem pravilnega prikazovanja položaja aluminijske industrije in naše delovne organizacije ter da s svojim prispevkom do-prinaša rezultatom tako na delovnem mestu, kot v samoupravnih in družbeno političnih strukturah.
O vseh spremembah bomo tudi v bodoče tekoče obveščali samoupravne organe, družbeno-po-litične organizacije, na sestankih in v sredstvih javnega obveščanja, TOZD, DSSS in TGA.
Glavni direktor Milan Krajnik, dipl. oec.
Načrt gospodarjenja v TOZD livarna Trbovlje
Vodstvo in strokovne službe TOZD livarna Trbovlje, so v mesecu novembru 1978, pripravile osnutek gospodarskega načrta za leto 1979. Osnutek je bil posredovan v javno razpravo delavcem livarne. Po končani javni razpravi in danih pripombah, je delavski svet livarne na seji, dne 19. 12. 1978, osnutek gospodarskega načrta za leto 1979 sprejel, kot gospodarsko nalogo in izvrševanje izhajajočih obveznosti za to leto.
Glavne značilnosti gospodarskega načrta 1979, so naslednje:
—	nadaljnje povečanje proizvodnje v skupni teži odlitkov in v vrednostnem obsegu odlitkov in dvig storilnosti,
—	izvajanje investicijskih naložb, za katere sta bila izdelana dva investicijska elaborata in to v orodjarni in čistilnici in povečanje livnih kapacitet z nabavo štirih novih visokotlačnih livnih strojev,
—	osnovni gospodarski načrt je izdelan za iè obstoječe kapacitete,
oz. za proizvodne zmogljivosti, ki so. že v o-bratovanju in tudi bodo plansko v celoti izkoriščene. Štiri nove stroje, ki jih bomo nabavili, pa bomo v gospodarski načrt vključili po prispetju in po preizkusni proizvodnji.
Za leto 1979 smo predvideli:
na instaliranih osmih visokotlačnih strojih, bomo izdelali in prodali 1.122 ton odlitkov, v skupni vrednosti din 69,000.000. Eksterna realizacija izdelave novih orodij v lastni orodjarni, bo po planu znašala skupno 2,500.000 din. Skupni prihodek za TOZD bo tako znašal
71,500.000	dinarjev.
Poprečen stalež zaposlenih za realizacijo navedenega celotnega prihodka, bo znašal 160 delavcev v letu 1979.
Z zagonom novih livnih strojev v letu 1979, bomo s predvideno korekturo gospodarskega načrta zvišali celotni prihodek in poprečen stalež zaposlenih ter tudi vse stroške, kot dohodek in čisti dohodek za razdelitev.
Potrebno je tudi povedati, da so kapacitete predvidenih novih livarskih strojev, prodajno že naprej zasedene.
odlito v tonah
V svrho ugotavljanja planske rasti proizvodnje, predvidene za leto 1979, nam služijo naslednji podatki
S' »S
din	zaposl.
realizacija 1977
1978	pla£ realizac.
1979	plan
560	34,835.000
850	54,500.000
958	59,958.000
1.122	71,500.000
129 zaposlenih 145 zaposlenih 148 zaposlenih 160 zaposlenih
Za te podatke je potrebno povedati, da prikaz proizvodne realizacije ne predstavlja celotnega bilančnega prihodka, temveč le neposredno bruto prodajno realizacijo.
Iz tega je razvidno, da proizvodnja stalno raste količinsko in vrednostno. Podatki nam kažejo tudi znatno višanje storilnosti dela, saj poprečen stalež zaposlenih ni rasel sorazmerno s porastom količin in vrednosti, temveč je znatno nižji.
Po vsestranski presoji vzrokov, ki vplivajo na u-spešnost gospodarjenja v TOZD livarna Trbovlje, je bilo ugotovljeno, da je poleg premajhnega izkoristka kapacitet v preteklem obdobju, bistveno pomembno tudi razmerje-med celotnim obsegom
proizvodnje in obstoječimi fiksnimi stroški.
Nadalje je bilo ugotovljeno, da popoln izkoristek proizvodnih zmogljivosti, kot bo v letu 1979, še ne zagotavlja takega obsega proizvodnje, ki bi zagotavljal potrebno rentabilnost in reproduktivno sposobnost celotne TOZD.
Ta ugotovitev je bila odločilna pri sestavi koncepta povečanih proizvodnih kapacitet. Z gospodarskim načrtom za leto 1979 je, kot je že uvodoma navedeno, predvidena nabava štirih novih livnih VT strojev, s čimer se bodo kapacitete livarne, pri sedanji sestavi odlitkov, povečale na cca 1.500 ton odlitkov letno, v skupni vrednosti cca
97,000.000 din, po seda-
njih cenah.
Da bomo zagotovili potrebne obratovalne sposobnosti livnih strojev in livnih orodij, bomo v letu 1979, realizirali vlaganje v strokovno izobraževanje predvsem lastnih kadrov. Problem pridobivanja in strokovnega usposabljanja kadrov, moramo posvetiti v bodoče vso skrb in pozornost, predvsem zato, ker je od strokovne usposobljenosti zaposlenih delavcev na vseh opravilih, odvisna uspešnost poslovanja.
Pri sestavi gospodarskega načrta livarne za leto 1979, lahko označimo, da je značilno to, da so prvikrat prodajne možnosti TOZD livarne, za odlitke večje, kot pa jih lahko realiziramo s sedanjimi kapacitetami proizvodnih zmogljivosti.
Delavci TOZD livarne Trbovlje, se bomo potrudili, da bomo s svojimi prizadevanji izpolnili z gospodarskim načrtom zastavljene naloge ter s tem prispevali še večji delež, za izboljšanje poslovanja in k uveljavljanju na domačem in tujem tržišču.
Viktorija Petauer
Gradbišče nove livarne v Kidričevem
Previsoki transportni stroški v ceni končnega izdelka
Ugotovitev ni toliko nova, vendar pa tako aktualna, da je bila problematika vključena v dnevni red 1. seje predsedstva Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije
28.	decembra 1978. Razprava je potekala o gradivu, ki naj bi omogočilo akcijo v temeljnih skupnostih za železniški in luški promet, ki smo jih u-stanovili v lanskem letu, za boljše usmerjanje blagovnih tokov na železnico in luko Koper.
Znano je namreč, da zaradi neurejenega stanja v prometni politiki, ker se še nismo uspeli dogovoriti, kako bi racionalizirali prevoze, kdo in kaj bi naj prvenstveno prevažal ter na kakšnih relacijah, ker delitev v prometni panogi ni zaživela, posledično plačujemo v ceni izdelkov celo do trikrat večje stroške transporta v primerjavi z nekaterimi evropskimi državami, kjer jim ni vseeno kolikšni transportni stroški bremenijo ceno končnega izdelka.
Za prometno politiko Slovenije in Jugoslavije so smernice sicer definirane s sprejetimi družbenimi dokumenti, tako n. pr. v SR Sloveniji leta 1977 s »Stališči za usmerjanje skladnega razvoja in delitve dela na področju prometa in zvez v SR Slo-
veniji« in s »Samoupravnim sporazumom o programu in izvajanju pospešene racionalizacije pretoka blaga« ter o okviru SFRJ z »Družbenim dogovorom o prometni politiki Juogslavije«.
Ne samo začrtan razvoj posameznih prometnih vej v Jugoslaviji, temveč tudi usmerjanje prevozov ter delitev dela med posamezne vrste prevoznikov je eno osnovnih vprašanj. Delitev dela, zlasti med železnico in cesto, kjer je to najslabše urejeno, pomeni seveda jasen dogovor za razmejitev dela. Da je potrebno na teh kritičnih mestih priti še v letu 1979 do skupnega jezika, popolnoma jasno in ni potrebno tega problema posebej dokazovati.
Smo vsakodnevna priča dogajanjem na cesti — povečanemu cestnemu prometu, ki ni obremenjen v tranzitnem prometu s stroški, kot bi z narodnogospodarskega vidika moral biti (infrastruktura, varnost) ne glede na to iz katere države so vozila. Težki tranzit in domači kamioni ter vlačilci so razen rednih prevoznih poti začeli na tiho u-porabljati že tudi stranske asfaltirane in celo makadamske ceste, ki jih občani še dodatno sami financirajo s samoprispevki itd. Nujno je dokonč-
no skleniti sporazum med železnico in cesto ter ga realizirati tako, da bo veljal za vse prevoznike v Sloveniji in razrešiti vprašanje režijskih in zasebnih prevoznikov. Potrebno je tudi normativno urediti največjo dovoljeno skupno težo cestnega tovorne-
ga vozila, njihove maksimalne hitrosti in spraviti s ceste na železnico tovore, ki niso n. pr. hitropokvar-ljivi in so masovni ter na
dolgih relacijah in da ne uničujejo težka cestna vozila že tako slabe ceste, ki jih plačujemo skozi več načinov in so še vedno slabe, na drugi strani pa združujemo sredstva po stopnji 3,7%,	1,3% in
3,2%, da bodo imeli boljšo in modernejšo železnico.
V tem letu se bo potrebno soočiti še z drugimi problemi, t. j. s kamionskim parkom v nekaterih organizacijah zdru-
Talilna peč
Vzdrževalnifc in njegov pripomoček
ženega dela. Nekatere OZD so namreč zavile mimo svoje osnovne dejavnosti ali mimo svojih potreb izredno močan lasten kamionski park. Zato je med konkretnimi nalogami v okviru racionalnejše delitve prevozov predvidena izdelava metodologije ter enotnih meril za u-gotavljanje transportnih stroškov.
Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije predlaga OZD, da bi s
1.	1. 1979 začeli evidentirati vse stroške transporta, t. j. ločeno za notranji, zunanji transport: po železnici, z javnim cestnim prevozom, s privatniki, z lastnimi kamioni in količino prevoza na določeni razdalji in znesek stroškov za te prevoze. Skozi a-nalizo stroškov bo mogoče šele prav ugotoviti po posameznih vrstah prevozov, kdaj se še izplača i-meti zelo drag lasten kamionski park in kdaj je umestno uporabljati ostale vrste transporta.
Ne malo pomemben je tudi notranji transport, ker so povsod velike možnosti racionaliziranja z u-porabo palet, kontejnerjev, industrijskih tirov, uvedbe sodobnega pretovarjanja blaga, kakor tudi izbora najkrajših poti.
V bistvu gre torej za aktivnost zmanjšanja stroškov transporta v strukturi stroškov in za preusmeritev čim več primernih tovorov na prevoz z železnico, ki pa bo morala poskrbeti za kvalitetno storitev. ŽG Ljubljana pa si tudi prizadeva zainteresirati organizacije združenega dela, ki se nahajajo ob železniških progah, da bi se odločile za najracionalnejšo tehniko prometa »od vrat do vrat«, ki jo pa predstavlja lasten industrijski tir.
RUDI štelcer
Dopisujte v „ALUMINIJ”
Možnosti ustvarjalnega dela pri delavcih vzdrževanja
Razvoj gospodarstva v svetu, posebej še v državah z nerazvitim gospodarstvom, je postal danes splošna družbena skrb. Programiranje gospodarskega razvoja pa ni izključno skrb gospodarstvenikov, temveč vse bolj postaja preokupacija državnih struktur, ker se s povečanjem gospodarskega potenciala omogoča in bolje zadovoljuje vse večje potrebe države in posameznikov, oziroma o-mogoča še večji gospodarski in družbeni standard.
Naša država je eden najbolj karakterističnih primerov hitrega povojnega razvoja gospodarstva, pri čemer je ob visokem nivoju investicijskih vlaganj ustvarjena taka stopnja gospodarske rasti, da se v tem pogledu uvršča med prvih deset držav v svetu. Sigurno je, da nadaljnji razvoj gospodarstva ne more biti orientiran samo na dosedanje izvore, ampak se morajo iskati novi, med katerimi zelo važno vlogo predstavlja povečanje produktivnosti dela v vseh področjih delovanja, s čimer se omogočajo pogoji za povečanje stopnje akumu-lativnosti gospodarstva.
Iz navedenega sledi, da sta povečanje produktivnosti dela in boljša ekonomičnost v smislu proizvodnih stroškov, pomembna elementa pri povečanju dohodka organizacije združenega dela. Lahko celo rečemo, da sta nizka produktivnost in e-konomičnost med osnovnimi vzroki nestabilnih gibanj v gospodarstvu.
Produktivnost dela in e-konomičnost koriščenja proizvodnje nista samo rezultat direktnega dela delavca na delovnem mestu, ampak delujejo direktno ali indirektno še drugi faktorji. Tako je tudi vsaka inovacija v proizvodnem procesu del angažiranja na povečanju produktivnosti dela, zato mora dobiti svoje mesto v celotnem proizvodnem procesu še posebej, ker vemo, da obstajajo rezerve za doseganje večje produktivnosti v skoraj vseh TOZD.
Delavci iz vzdrževanja s svojimi dolgoletnimi bogatimi izkušnjami, zraven ostalih, lahko izvedejo veliko število racionalizacij.
Vemo, da sigurno nihče bolje od vzdrževalcev ne pozna vsakodnevnih problemov in težav pri popravilu proizvodnih ' naprav kot tudi direktne vzroke, ki povzročajo posamezne napake.
Področje direktne uporabe tehničnih inovacij delavcev iz Vzdrževanja zajema:
Silizboljšanje kvalitete proizvodnje
—	povečanje proizvodnje z zmanjšanjem zastojev na napravah
^^zmanjašanje proizvodnih stroškov
—	izboljšanje organizacije dela
—	izboljšanje varnosti pri delu
—	negovanje skupinskega dela.
Za delavca iz vzdrževanja lahko poudarimo, da je neprestano v situaciji direktnega občutka tehničnih pomanjkljivosti naprav in sluti, upoštevajoč svoje izkušnje vsakodnevnega reševanja istih ali podobnih tehničnih problemov, poti, ki vodijo k izboljšanju, oziroma k novim tehničnim rešitvam. Se pravi, da ima vse možnosti, da postane inovator, potrebno je ustvariti le še nekatere predpogoje za to.
Na poti do kreativnosti je očitna prednost delavcev iz vzdrževanja napram ostalim v proizvodnji, ki delajo na drugih opravilih v okviru tehnološkega procesa. Vzdrževalnik je »a priori« provociran, da raziskuje, ker za vse nastale probleme, ki se pojavljajo z vzdrževanjem o-preme, mora iskati rešitve popravil.
Toda proces inovatorstva predstavlja nekaj več od same rešitve konkretnega problema v tehnološki verigi. Predpogoj vsakega inovatorja je predvsem v tem, da vidi problem in ga precizno formulira.
Nas predvsem zanima kako delavec — vzdrževalec lahko opazi področje problema v katerem mora preizkusiti smisel. Ali gre pri tem za iskanje rešitve iz potrebe po vzdrževanju tehnološkega procesa kot je naprimer odklanjanje slabih mest in ozkih grl v proizvodnji,

Skupne službe
TOZD proizvodnja aluminija
iznajditeljstvo - iznajditeljstvo - iznajditeljstvo
KAKO BOMO NAGRAJEVALI INVENTIVNE PREDLOGE PO „SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU O INOVACIJAH”
Točen naslov tega sporazuma je: Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za urejanje obveznosti in pravic iz naslova izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov. Sistem nagrajevanja je povzet po predlogu akcijskega odbora za inovacije pri medobčinskem odboru za Podravje, ki si je dal predvsem nalogo, kako rešiti vprašanje razmejitve med tako imenovano službeno dolžnostjo in lastno iniciativo predlagatelja.
1.	Pravica in dolžnost vsakega delavca v združenem delu je, da sodeluje v razvijanju svoje OZD, torej tudi v inovacijskem procesu.
2.	Vsak delavec ima pravico dati predlog iz katerega koli področja dela, brez ozira na to, ah to spada v okvir njegovih rednih nalog in opravil ah ne.
3.	Višina posebnega nadomestila delavcu za ustvarjeni predlog je odvisna od uspešnosti, t.j. od ustvarjenega povečanja dohodka in od razmerja iniciativnosti
in uspešnosti predlagatelja v odnosu do svojih rednih delovnih nalog in opravil.
Z drugimi besedami: vsakdo ima pravico predlagati vse, le višina posebnega nadomestila (nagrada) je odvisna od odnosa delavca do svojih rednih nalog in opravil pri u-stvarjanju predloga. Če je n. pr. delavec dal predlog, ki se nanaša na njegove redne naloge in opravila in je le-te opravil s pričakovanimi rezultati, mu seveda ne pripada nobeno posebno nadomestilo. Višina posebnega nadomestila mu raste z višino deleža predloga izven okvira rednih zadolžitev. Oceno tega deleža dosežemo z vprašalnikom, ki je sestavni del tega sporazuma. S tem samoupravnim sporazumom dobimo pri predlogih, kjer je prihranek izračunljiv, nekorigi-rano nadomestilo s P0-msčjo degresivne lestvice (člen 56), pri predlogih, kjer prihranek ni ugotovljiv, pa s pomočjo člena
57.	Tako dobljeno nekori-girano posebno nadomestilo nato korigiramo s ko-relacijskim faktorjem, ki ga dobimo z vprašanji
IBT Trbovlje
člena 58, s pomočjo katerih dejansko razmejimo »službeno dolžnost« od »neslužbene«.
V besedilu omenjeni členi 56, 57 in 58 »Samoupravnega sporazuma o inovacijah« se glasijo:
Člen 56
Prihranek je možno izračunati — letni izračun
Na osnovi prihranka izračunamo iz dane tabele višino nekorigiranega posebnega nadomestila. Ne-
koirigirano posebno nadomestilo v dinarjih dobimo tako, da izračunamo najprej gibljivi del iz danih odstotkov in temu prištejemo nespremenljivi del.
(Nadaljevanje na 9. str.)
Možnosti ustvarjalnega dela pri delavcih vzdrževanja
(Nadaljevanje s 7. strani)
dosego zastoja na minimum, kako se znajti v o-bilju teh problemov, ki dnevno zahtevajo rešitve?
Kot prvo je treba upoštevati, da izhajamo iz prepričanja, da se vsi obstoječi predmeti, stroji, tehnično — tehnološki sistemi in postopki morajo v večini slučajev smatrati kot nedodelane rešitve konstrukcijskih problemov.
Toda iskanje novih rešitev za stare probleme ni lahko, ker ljudje neradi opuščajo obsotoječe navade in ne vidijo stvarnega problema potrebnega rešitve.
Zato se ne smemo preokupirati z obstoječimi rešitvami, ker nas lahko to odvede, recimo, na njegovo hitropleto modifikacijo; nam pa ni cilj,da nova rešitev opravlja operacije na malo drugačen način, ampak več operacij kot je bilo to pri prejšnjem načinu. To zavedenost lahko ignoriramo, če stvari opazujemo skozi funkcijo, ki jo morajo vršiti, odnosno kakšen konkreten problem, ki je pred nami, ona rešuje.
Kvalificirani kader v Vzdrževanju predstavljajo v večini sposobni ljudje, ki so zavestni in želijo zaslužiti svoj osebni dohodek s poštenim delom — mnogi med njimi smatrajo, da ga ne zaslužijo, če cel delovni dan ne porabijo neposredn® ob napravi tehnološkega procesa. Zaradi takšne vloge ni časa za izločitev na račun izdelave tehničkih, ekonomskih, socioloških in drugih oblik, ki ga zahteva neka inovacija. To
indirektno rešuje strokovne službe ob priliki lansiranja nekega predloga.
Posebej je še problematično angažiranje strokovnih delavcev Vzdrževanja, ki bi morali posvetiti več časa kreativnemu inventivnemu delu, ne pa, da stagnirajo celo na znanjih, ki so jih imeli na začetku svoje strokovne kariere. Zadnji čas je, da strokovni delavci Vzdrževanja prekinejo to vlogo, ki jim jo nudi pozicija strokovnjaka — vzdrževalnika v združenem delu. V ilustracijo izkušnja, ki jo je doživel strokovni kader Vzdrževanja v Kombinatu aluminija Titograd — formalno jim je bilo prepovedano izpopolnjevanje in obisk tovarn in inžinering tvrdk tako v času priprav kadra za vodenje procesa kot pozneje v času začetka proizvodnje. Taka politika, očevidno, ima ta namen, da strokovni kader vzdrževanja nima kaj iskati na področju kreativnosti in inventivnega dela.-
Kot nujno si moramo prizadevati za stalno izpopolnjevanje znanja in spremljanja najnovejših tehničnih dosežkov s poudarkom na pripravi za vzdrževanje našega tehnološkega procesa za katerega skrbimo. V nasprotnem se bo strokovni kader v vzdrževanju obsodil na praktizem in namesto strokovnjakov postal mojster za odklanjanje kvarov na tehnoloških napravah.
V mnogih TOZD se danes strokovnjaki vzdrževanja objektivno nahajajo v poziciji sérviserjev proizvodnega procesa, če analiziramo tako stanje in
ga primerjamo s problematiko inovatorstva, moramo še dodati odgovor na vprašanje — ali se ino-vatorsko delo naj smatra kot delovna dolžnost in kako ljudi motivirati za raziskovalno delo. To vprašanje je razvilo številne razprave s ciljem definiranja meje med redno službeno dolžnostjo in i-novatorskim delom ter iskanjem kriterijev za nagrajevanje dela delavcev napram rezultatov na osnovi inovatorskega dela.
Zakon o združenem delu obvezuje vse zaposlene na organizirano hotenje inovatorskega dela kot tudi na vse vrste ustvarjalnega dela — 130. člen pravi, da je osnovno povečanje dohodka osnovne organizacije in ni dileme, da se doseže pravica na posebno odškodnino vsakemu delavcu, ki s svojo i-novacijo doseže to povečanje. Zakon torej nikjer ne govori o neki omejitvah na posebno nadomestilo za inovacijo, še posebej ne govori o tem, da je nekomu delovna dolžnost, da »proizvaja« inovacije.
Za konec tega prispevka je potrebno še enkrat poudariti, da so delavci vzdrževanja v izredno u-godnem položaju, lahko bi celo dejali v prioriteti, da prispevajo v tovarni k razvoju racionalizatorstva in inventivne dejavnosti v okviru vzdrževalnih nalog. Dosedanji rezultati pri angažiranju to tudi dokazujejo, toda še precej rezerv je v strokovnem kadru Vzdrževanja, ki ga moramo ustrezno vključiti.
V. M.
iznajditeljstvo - iznajditeljstvo - iznajditeljstvo
KAKO BOMO NAGRAJEVALI INVENTIVNE PREDLOGE PO „SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU O INOVACIJAH”
(Nadaljevanje z 8. str.)
Prihranek
dinarjev
Nekorigirano posebno nadom. v din v odstotkih + nespremeljivi del
Pod vsako točko odgovorimo le na eno možno vprašanje.
stotni delež od nekorigira-nega posebnega nadomestila, t. j. korigirano posebno nadomestilo.
		do	5.000,—	30%		
od	5.000,—	do	20.000,—	26 %	+	200,—
od	20.000,—	do	100.000,—	16%	+	1.800,—
od	100.000,—	do	500.000,—	12 %	+	7.800,—
od	500.000,—	do	1,000.000,—	6,5 %	+	35.000,—
od	1,000.000,—	do	2,500.000,—	4%	+	60.300,—
od	2,500.000,—	do	5,000.000,—	3%	+	85.300,—
nad	5,000.000,—			2%	+	135.300,—
1.	Ali je lahko avtor o
predmetni	realizaciji
predloga odločal popolnoma sam?
a) Da	0 %
b) Deloma	10 %
c) Ne	20%
2.	Ali je bila avtorju jasna definirana naloga, ki je zdaj rezultat ali delna vsebina predloga?
Tako dobljeno vrednost nekorigiranega posebnega nadomestila korigiramo v čl. 58.
Člen 57
Prihranka ni možno izračunati — »enkratna nagrada«
Nekorigirano posebno nadomestilo dobimo tako, da ga določimo s pomočjo točkovanja. V posameznih točkah od 1 — 4 odgovorimo na eno vprašanje in to vprašanje točkujemo. V okviru enega vprašanja imamo razpon v točkah, kjer lahko dodatno vpli-mo na težo odgovora.
1.	Stopnja originalnosti
predloga:
a)	ideja nima mnogo originalnosti, je v
• splošnem znana
1	— 5 točk
b)	'ideja je v povprečju
dobra 6 — 11 točk
c)	ideja je dobra in izraža samostojno mišljenje 12 — 19 točk
č) ideja kaže ustvarjalnost in kreativnost 20 — 29 točk
d)	ideja je odlična in vsebuje zelo visoko stopnjo ustvarjalnosti 30 — 40 točk
2.	Pomembnost in vplivnost predloga za predlagano območje:
a)	dosedanje stanje se bo neznatno izboljšalo, vplivnost lahko komaj zaznamo
1	— 5 točk
b)	dosedanje stanje bo zadovoljivo izboljšano, ima malo vplivnosti 6 — 11 točk
c)	dosedanje stanje bo izboljšano — predlog je pomemben
12 — 19 točk
č) dosedanje stanje bo znatno izboljšano — vplivnost je velika 20 — 29 točk
d)	dosedanje stanje bo izredno izboljšano — vplivnost je izredno velika 30 — 40 točk
3.	Obseg uporabnosti:
a)	predlog je možno u-porabiti na zelo ozkem delovnem področju, omejeno je le na nekaj delovnih mest 1 — 5 točk
b)	predlog zadeva več delovnih področij in veliko število delovnih mest 6 — 11 točk
c)	predlog je možno u-porabiti v več oddelkih in zadeva zelo veliko število delovnih mest 12 — 19točk
č) predlog je možno u-porabiti v drugih obratih ali TOZD \ okviru DO in ima vpliv tudi na trgu 20 — 29 točk
d)	predlog je možno u-porabiti v okviru SOZD in ima zelo velik vpliv na tržišče 30 — 40 točk
4.	Stroški:
a)	potrebni so napori vseh služb, izdelava dokumentacije, prospektov in mnogih orodij 1 — 5 točk
b)	potrebni so napori nekaterih služb, u-strezne dokumentacije, izdelava nekaterih orodij v manjšem obsegu
6	— 11 točk
c)	potrebna je angažiranost ene službe, manj dokumentacije in malo orodij 12 — 19 točk
č) potrebna je organiziranost enega oddelka, malo dokumentacije in le nekatera enostavna o-rodja ali priprave 20 — 29 točk
d)	za realizacijo predloga so potrebni neznatni napori in stroški 30 — 40 točk
Vrednosti točk po posameznih vprašanjih seštejemo in tako dobimo
končni zbir točk. Število točk pomnožimo z dinarsko vrednostjo točke in dobimo nekorigirano posebno nadomestilo. Vrednost točke je 2% poprečnega neto OD o SRS na zaposlenega. Tako dobljeno nekorigirano nadomestilo korigiramo v 58. čl.
Člen 58
Izračun korigiranega posebnega nadomestila
Korigirano posebno nadomestilo je posebno nadomestilo (nagrada, ki se izplača avtorju za njegovo inovacijo).
Z njim upoštevamo razmerje avtorja in njegovega predloga do njegovih rednih nalog in opravil.
a)	Da	0	%
b)	Deloma	10	%
c)	Ne	20%
3.	Se lahko podani predlog smatra kot nadpo-prečna ali izredna prizadevnost?
a)	Ne	0	%
b)	Nadpoprečna 10 %
c)	Izredna	20	%
4.	Ali je imel predlagatelj
možnost seznaniti se s predlaganim	proble-
mom?
a)	Da — pri izvajanju njegovih nalog in opravil
— 0%
b)	Deloma	10	%
c) Ne	20%
5.	Bi se predlagana izboljšava izvedla v toku e-nega leta ali prej, tudi če bi ne bil podan zadevni inventivni predlog?
a)	Da	0	%
b)	Mogoče	10	%
c)	Ne	20	%
Seštevek tako dobljenih odstotkov po odgovorih na vprašanja je korelacijski faktor, ki predstavlja od-
Sezona za varnost pri delu je vedno!
Praktični primer izračuna avtorske odškodnine:
Predlog št. 11 RACIONALIZACIJA ZA VRAČANJE KONDENZATA OD AVTOKLAVNE VRSTE V ODPLINJEVALEC. Letna korist 780.712 din. Po členu 56 izračunamo nekorigirano posebno nadomestilo:
780.712 . 0,065 + 35.000 = 85.746 din
Avtorji so se sporazumeli, da so njihovi deleži enaki.
Avtor S.R. — Vodja TPD
—	85.746 . 0,33 = 28.528,— din
avtor K.A. — nadzornik
—	85.746 . 0,33 = 28.528,— din
avtor M.I. — konstrukter
—	85.746 . 0,33 = 28.582,— din
Po 58. členu izvršimo o-ceno in dobimo korekcijske faktorje 0,4, 0,8, 0,8 s katerimi pomnožimo ne-korigirana posebna nadomestila:
—	S.R. — 28.582 . 0,4 = 11.432,80 din
—	K.A. — 28.582 . 0,8 =
22.865.60	din
—	M.I. — 28.582 . 0,8 =
22.865.60	din
Tako bi bile nagrade za inventivni predlog št. 11 po novem samoupravnem sporazumu za posamezne avtorje za eno leto:
—	S.R — 11.432,80 din
—	K.A. — 22.865,60 din
—	M.I. — 22.865,60 din
Iz izračuna je razvidno, da so se omenjeni avtorji sporazumeli, da so njihovi deleži pri inventivnem predlogu enaki, njihove nagrade pa bi bile različne, ker je njihova delovna dolžnost do predloga različna.
Imenovani avtorji pa so prejeli po pravilniku iz leta 1973 enake nagrade za posamezno leto 6.666,66 din, ker pravilnik ni ugotavljal delovnih dolžnosti na tak način, kot bo novi »Samoupravni sporazum o inovacijah«, ki ga sedaj sprejemamo.
P. B.
cm US VRSTA NALOG
V	lanskem letu je prišlo do preobrazbe dela tudi na področju krajevne samouprave, tako v krajevnih skupnostih kot tudi v SZDL, čemur smo lahko bili priče v več kot polletni izredni živahni razpravi ter pripravah na novi sistem dela KS in SZDL ali bolje rečeno KK SZDL.
V	tej preobrazbi se je rodil tudi nov način dela, ki je mnogo bolj pristopen za našega delovnega človeka in občana, saj mu prav delovanje v manjših krajevnih skupnostih in v večih odborih SZDL, tako vaških kot uličnih in podobno omogoča širšo delovanje. Odveč bi bilo naštevati celoten postopek, ki se ga je vodilo v tej smeri v letu 1978, mnogo bolj zanimivo pa je to, da so na morda najbolj demokratičen način izbirali občani na svojih zborih občanov nova vodstva krajevnih skupnosti in KK SZDL, kot tudi vaških in uličnih odborih SZDL in KO (vaških odborov).
Če so v prejšnjem načinu delovanja nekateri dvomili v pravo demokratičnost, so tokrat lahko leto v celoti spoznali in sami odločali o tem, kdo bo
v naslednjem obdobju v raznih odborih, komisijah in podobno, enako pa so se izrekali za predlagane strukture za vodstva skupščin KS in KK SZDL ter KS — skratka vseh družbenopolitičnih in o-stalih institucij. Seveda pa se je žal v določenih primerih tudi tukaj pokazalo, da so prav tisti, ki so še do nedavnega kritizirali prejšnji sistem oziroma način dela, tokrat sicer na zborih pristali, da bi delali v odborih SZDL in KO, ko pa je bilo potrebno prevzeti tudi funkcije, so pričeli oklevati s tem, da niso želeli prevzeti nobenih funkcij ter so tako dokazali pravo vrednost minulih kritik na raznih zborih.
Žal so med njimi tudi komunisti o katerih pa se bo treba še kako odločno pogovoriti v njihovih osnovnih organizacijah ter na občinskem komiteju ZKS Ptuj, kajti prav član ZKJ ne sme biti tisti, ki bi v prvih vrstah odklanjal prevzem funkcij, predvsem pa še, če gre za člana, ki je drugače sila malo obremenjen. Če nas torej v naslednjem obdobju čakajo vrste novih in odgovornih nalog pred-
<xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx><xx>
i Upokojitve v času od 11.
Obveščamo vas, da so se v navedenem obdobju upokojili naslednji sodelavci:
1.
Maks DOVEČAR, roj.
4.	2. 1927, iz Moškanjc
11,	zaposlen v TGA, TOZD vzdrževanje od
10.	3. 1955, invalidsko upokojen 8. 12. 1978.
2.
Janez FLEIS, roj. 21.
12.	1933 iz Pobrežja št. 88, zaposlen v TGA, TOZD predelava od 13.
10.	1955, invalidsko u-pokojen 6. 11. 1978.
3.
Štefan HANŽEKOVIČ, roj. 11. 8. 1918 iz Nji-verc, n. h., zaposlen v TGA, TOZD glinica od
21.	6. 1954, invalidsko upokojen 31. 8. 1978.
4.
Stanko HANŽELIČ, roj. 4. 12. 1923 iz Kidričevega, št. 14, zaposlen V TGA, TOZD glinica od 4. 5. 1953, invalidsko upokojen 30. 9. 1978.
5.
Maks KMETEC, roj.
15.	10. 1924 iz Kidričevega 37, zaposlen v TGA, DSSS od 20. 10. 1948, invalidsko upokojen 10. 11. 1978.
6.
Jože LEPE J, roj. 20. 2. 1930 iz Stopna 14, p. Majšperk, zaposlen ▼ TGA, TOZD predelava
od 12. 6. 1956, invalidsko upokojen 5. 8. 1978.
7.
Franc LAČEN, roj. 27.
10.	1924 iz Nove vasi 22 pri Markovcih, zaposlen v TGA, TOZD promet od 15. 11. 1960, invalidsko upokojen 30.
8.	1978.
8.
Franc LESKOVAR, roj. 19. 12. 1922 iz Kidričevega 60, zaposlen v TGA od 20. 8. 1953, invalidsko upokojen 31.
10.	1978.
9.
Vinko MURKO, roj. 12.
7.	1931 iz Mestnega vrha 39, Ptuj, zaposlen v TGA, TOZD proizvodnja od 1. 8. 1953, invalidsko upokojen 5.
8.	1978.
10.
Rudolf MISLOVIČ, roj.
11.	4. 1927 iz Kidričevega 14, zaposlen v TGA, TOZD proizvodnja od 5. 2. 1955, invalidsko upokojen 2. 9. 1978.
11.
Janez PIŠEK, roj. 31. 1. 1920 iz Apač 49, zaposlen v TGA, TOZD glinica od 1. 8. 1956, invalidsko upokojen 9.
10.	1978.
12.
Vinko PŠAJD, roj. 15. 1.	1929 iz Krčevine
108/a, Ptuj, zaposlen v TGA, TOZD glinica od
■oooooooooooooooooooooooooooo
vsem še po vseh lani končanih kongresih, potem se moramo jasno zavedati prav vsi, kje je naše mesto, kakšna je naša naloga in seveda kakšna je tukaj sploh naša odgovornost tako, do tistih, ki so nam zaupali take zahtevne in odgovorne naloge, kot tudi do naše samoupravne socialistične družbe in celotne naše ureditve. To pa kar mimogrede omenjeno velja za take predstavnike v naših TOZD in DO, saj smo prav tako priča mnogemu nedelu od sindikalnih poverjenikov do samih predsednikov OOS v TOZD, da ne govorimo o članih ZK in podobno, o čemer smo se lahko še kako prepričali ne samo enkrat. Tudi tukaj bomo morali enakovredno opravljati vse sprejete sklepe in stališča 9. kongresa ZSS ter
8.	kongresa ZSJ, ki sta pred nas postavila mnoge zahtevne naloge, da pa sploh ne omenjam sklepov in stališč kongresa ZKJ in ZKS.
Vendar, kot sem že u-vodoma omenil, mora naša prava aktivnost odraziti prav tam, kjer preživimo največji del in čas našega življenja, to je v
naših KS v SZDL in društvih ter organizacijah katerih nosilci aktivnosti moramo biti vsi. Saj si tako tudi sami krojimo svojo usodo in bodočnost od katere še mnogo pričakujemo.
Menim, da je tudi o nalogah novoinformiranih ali bolje rečeno novoizvoljenih skupščin svetov KS in krajevnih konferenc ter vaških odborov SZDL in KO odveč govoriti o programih, saj so jasno postavljeni z mnogimi dokumenti, prave programe svojega dela pa si bomo morali pripraviti sami, glede na naše specifične pogoje ter materialne in ostale možnosti. Prav tako pa bomo morali tudi v našem (ali v naših tovarniških) glasilih večkrat posvetiti več prostora dejavnostim KS in SZDL, saj ne more biti nobenega razkoraka med združenim delom ter KS in SZDL. To pa je za naslednje obdobje resnično za vse nas preizkušnja odgovornosti, ki jo moramo prestati in sposobnost dokazati z aktivnostjo in uspehi v tej smeri.
F. MEŠKO
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
julija do 20. decembra 1978	1
19. 11. 1955, invalidsko upokojen 14. 10. 1978.
13.
Marija PETEK, roj. 10.
2. 1924 iz Kidričevega 13, zaposlena v TGA,
TOZD vzdrževanje od 7. 3. 1962, invalidsko upokojena 19. 11. 1978.
14.
Drago PETKOVIČ, roj. 23. 3. 1923 iz Kidričevega 14, zaposlen v TGA, DSSS od 7. 11. 1955, invalidsko upokojen 22. 11. 1978.
15.
Avgust ROZMAN, roj.
27.	5. 1932 iz Sp. Hajdine 35, zaposlen v TGA, TOZD glinica od
14.	6. 1954, invalidsko upokojen 6. 11. 1978.
16.
Albin RANFL, roj. 10.
12.	1926 iz Njiverc, n. h., zaposlen v TGA, DSSS od 3. 12. 1954, invalidsko upokojen 20.
11.	1978.
17.
Maks SLUGA, roj. 2.
12.	1932 iz Stogove 48, Ptujska gora, zaposlen v TGA, TOZD vzdrževanje od 18. 1. 1966, invalidsko upokojen 4.
8.	1978.
18.
Maks SAKELŠEK, roj.
11.	9. 1934 iz Ptuja, Selska c. 23, zaposlen v TGA, TOZD glinica od 24. 5. 1957, invalidsko upokojen 4. 12. 1978.
19.
Janez ŠOŠTAR, roj.
15.	3. 1922 iz Stanečke vasi 16, Majšperk, zaposlen v TGA, TOZD proizvodnja od 16. 3. 1966, inv. upokojen 21.
11.	1978.
20.
Jože TOMANIČ, roj.
13.	4. 1925 iz Kungote 68, zaposlen v TGA, TOZD promet od 15.
11.	1960, invalidsko u-pokojen 18. 9. 1978.
21.
Anton TOMAŠINO, roj. 14. 4. 1923 iz Budine, Belšakova 69, zaposlen v TGA, TOZD glinica od 7. 12. 1956, invalidsko upokojen 30.
9.	1978.
22.
Stanko VIDOVIČ, roj.
I.	11. 1930 iz Ptuja, Trdinova 3, zaposlen v TGA, TOZD vzdrževanje od 15. 7. 1965, invalidsko upokojen 6.
II.	1978.
23.
Martin ŽERAK, roj. 24.
10.	1923 iz Kidričevega 10, zaposlen v TGA, TOZD vzdrževanje od
10.	5. 1948, invalidsko upokojen 7. 8. 1978.
24.
Franc ŽIŽEK, roj. 16.
10.	1924 iz Gradišč 110, Cirkulane, zaposlen v TGA, TOZD proizvodnja od 4. 12. 1952, invalidsko upokojen 23. 10. 1978.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Posebna izobraževalna skupnost za metalurgijo
ZAKAJ JE BILA USTANOVLJENA PIS?
Pri Gospodarski zbornici Slovenije je bil v letu 1976 ustanovljen iniciativni odbor Posebne izobraževalne skupnosti metalurgije Slovenije z namenom, da se ustanovi posebna izobraževalna skupnost metalurgije. Posebna izobraževalna skupnost za metalurgijo naj uresničuje vzgojnoizobraževalno dejavnost v enotnem sistemu usmerjenega izobraževanja, ki bo obsegal vse oblike izobraževanja. Preko skupnosti bo neposredno sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in združenim delom, ter se bo enakopravno odločalo o izobraževalni dejavnosti ter o skupnih potrebah in interesih. Iniciativni odbor je zbral članice skupnosti iz vrst uporabnikov (delovnih organizacij črne in barvaste metalurgije in livarn Slovenije) in vrst izvajalcev (poklicnih in srednjih šol ter Fakultete za naravoslovje in tehnologijo — oddelek metalurgija). Zbranih je bilo 70 pristopnih izjav iz OZD, ki so delegirale 30 delegatov; 22 iz vrst uporabnikov in 8 iz vrst izvajalcev. Od TGA so skupnosti pristopile: TOZD predelava aluminija.	, .	,
TOZD proizvodnja aluminija,
TOZD glinica,
TOZD kontrola kvalitete, TOZD Vzdrževanje in Delovna skupnost skupnih služb.
24. novembra 1977 leta je bila ustanovljena skupščina Posebne izobraževalne skupnosti za metalurgijo, kjer so bili sprejeti samoupravni akti in potrjeni samoupravni organi. Na prvi skupščini so bili sprejeti naslednji akti:
—	samoupravni sporazum o ustanovitvi PIS
—	statutarni sklep
—	delovni program.
NALOGE PIS
Iz sporazuma PIS so razvidne naloge, ki so za nas, kot uporabnika zanimive in sicer:
—	oblikuje in določa politiko usmerjenega izobraževanja v metalurgiji v skladu z razvojno politiko metalurgije v SR Sloveniji;
—	združuje vse organizirane oblike smeri in nivoje usmerjenega i-zobraževanja v metalurgiji;
—	prizadeva si za izravnavanje pogojev ^ za vzgojo in izobraževa-
—	skrbi za dopolnilno in permanentno izobraževanje v metalurgiji;
mi izobraževalnimi skupnostmi skrbi za zagotovitev pogojev za pridobivanje popolne osnovne splošne izobrazbe z izobraževanjem ob delu v metalurgiji tistih mladih, ki niso v času obveznega šolanja uspešno končali splošnega vzgojno-izobraževalnega procesa ter skupaj z njimi zagotavlja oblikovanje interesov in potreb ob čin po strokovnih kadrih v metalurgiji in pri izgrajevanju sistema in načrtovanja razvoja usmerjenega izobraževanja;
— razvija in krepi druž-
benoekonomske odnose na področju vzgoje in izobraževanja v metalurgiji na načelih samoupravljanja svobodne menjave dela in delitve po rezultatih dela;
—	oblikuje vzgojnoizobra-ževalne programe za področje metalurgije;
—	združuje sredstva za i-zobraževalno dejavnost v metalurgiji;
—	sodeluje pri izvajanju družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov o štipendiranju;
—	sodeluje z osnovnimi šolami in skupnostmi za zaposlovanje pri poklicnem usmerjanju
mladine v metalurško dejavnost in izobraževanje;
—	sodeluje z gospodarskimi, strokovnimi, družbeno političnimi in drugimi dejavniki pri izdelovanju in posodabljanju profilov poklicev, nomenklature poklicev, učnih načrtov in predmetnikov;
—	usklajuje dolgoročne razvojne programe vzgojno izobraževalnih dejavnosti v metalur-giji;
—	sodeluje pri organiziranju in financiranju izgradnje šolskega prostora in domov za učne učence usmerjenega
izobraževanja v metalurgiji;
—	sodeluje z DO in TOZD pri ugotavljanju kadrovskih potreb podpisnikov;
—	na osnovi kadrovskih potreb podpisnikov določa obseg in strukturo vpisa v razne izobraževalne oblike in nivoje;
Naštetih je samo nekaj nalog, ki so tesno povezane z OZD, občinskimi izobraževalnimi skupnostmi in šolami.
DEJAVNOST PIS V LETU 1978
Preteklo je leto dni od ustanovitve skupnosti za katero lahko rečemo, da je bilo leto spoznavanja, dogovarjanja in usmerjanja akcije. Skupnost je pričela delovati zelo intenzivno, saj sta bili i-menovani komisiji za izvajanje nalog, ko.t npr.:
—	komisija za izvedbo ankete dejanskega stanja kadrov v metalurgiji;
—	komisija za pripravo predlogov, učnih načrtov in učne tehnologije za usmerjeno izobraževanje (imenovana pri Zavodu za šolstvo SRS, vendar je večina članov PIS;
—	v mesecu oktobru je bil organiziran posvet v železarni Štore o metalurških kadrih v Sloveniji. Osnovne u-gotovitve posveta so:
1.	Usmeritev metalurgije v Sloveniji v kvalitetnejše programe.
2.	Metalurški kadri niso pravilno strokovno ko-riščeni, saj ne opravljajo del primernih svoji izobrazbi. Vzroki za takšno stanje so neu-ustrezno vrednotenje proizvodnega metalurškega dela, kar je povezano z nagrajevanjem.
3.	PIS pripravlja s poklicnimi in srednjimi šolami akcijo za boljše seznanjanje z metalurškimi poklici z namenom, da se poveča vpis v te šole.
4.	V skladu z razvojnimi programi bo potrebno čimprej pristopiti k postopnemu prilagajanju sedanjega sistema izobraževanja, posebej v DO; sistemu usmerjenega izobraževanja.
V času delovanja skupnosti so bile 4 seje skupščine in 6 sej Izvršnega odbora skupnosti. Če smo takrat, ko se je skupnost ustanavljala skeptično gledali na njeno funkcijo, pa danes po enem letu lahko ugotovimo, da je njena vloga opravičila, saj povečuje vpliv na izobraževanje kadrov v barvasti metalurgiji v Sloveniji.
— v povezavi z občinski-
Naše novo parkirišče
M. S.
>00<XXXX><XXXX>0<XX><X>0<XXX>00000000<XXX><XX>0000CX>00-
kx>oo<><>o<><><x><><x><><xx>oooo<>o<>ooooo<xx>ooooooc>o<>ooooo<>oo<><x>ooooooooooo<>c><x><><><>o<><><><><xxxxxxxxxx>c<><><><xxxx><><>
o
Sodelavci si med seboj radi pomagamo
Povsem slučajno smo vzeli na »muho« enega izmed naših proizvajalcev in sicer Janeza Lesjaka iz obrata strojno vzdrževanje in priprave električnih peči, doma iz podnožja Haloz, iz Podlehnika
resda bolj malo razumem, že niti ne govorim, kajti za to so pač učeni ljudje s fakultetno izobrazbo, da se mi, če bom priden delavec res ni potrebno bati, da. bi na svoja stara leta, ki seveda
ponosno nosi ime po našem res velikem borcu za delavske pravice tovarišu Borisu Kidriču in po njem se imenuje tudi naš kraj.
Vem, da vas mogoče zanima, kje in kaj delam. Naj vam po-
Pogovor z našim proizvajalcem
ter ga zaprosili za krajši pogovor.
Bilo je tudi povsem slučajno, da smo ga našli doma, pri domačem prazniku, pri kolinah. Žal nam niso pokazali, kako debelega prašiča mu je žena Terezija zredila, smo ga pa okusili in malce zalili z domačim, ki mu pravijo kvinton. Takole nam je pripovedoval:
»Predno sem prišel na TGA Kidričevo, sem bil kakšni dve leti zaposlen pri gozdni upravi v Rogatcu, želel sem se zaposliti v »naši« tovarni in naposled je bila moja prošnja ugodno rešena. To je bil zame pravzaprav res najlepši trenutek, kajti že tedaj, bilo je sredi leta 1956, sem se zavedal, da je prav TGA ena najbolj sigurnih delovnih organizacij z veliko bodočnostjo, da o nenehnem tehničnem razvoju, na katerega se kot delavec
vedno hitreje prihajajo, ostal brez dela in — kruha.
Resda imam majhno posestvo, kar pa nam z družino še zdaleč ne zadustuje za preživljanje ter sem zato še kako vezan na redne dohodke iz rednega delovnega razmerja. Sicer pa opravlja vsa kmečka dela doma moja žena. Jaz njej malce pomagam po »ših-tu«. Delam namreč vedno le v dopoldanski izmeni — od 7 do 15 ure, kar mi še kako u-gaja tudi glede prevoza na delo, zlasti v zimskem času, ko je na kolesu, mopedu resda preveč hladno, da bi se lahko s temi prevoznimi sredstvi vozil na redno delo.
Sredi letošnjega leta in sicer 6. junija bom namreč povsem tiho praznoval že mali — srebrni jubilej, 25 let od kar sem zaposlen v naši tovarni, to je tovarni, ki tako
vem, da sem na takšnem delovnem mestu, kjer so res težki pogoji dela. Zlasti smo vsi izpostavljeni nevšečnostim plina, ki nas resda, zlasti ko je nizek zračni pritisk kar precej moti, nam sili v grlo, pljuča, oči. Kljub temu pa delo z veseljem opravljam. Seveda pa je vprašanje, če bom lahko na tem delovnem mestu vzdržal vse do svoje upokojitve. Pri delu resda uporabljamo zaščitne maske in drugo zaščitno opremo, za katero je pri nas v TGA resda zelo dobro preskrbljeno.
Naj povem, da delam v skupini, kjer nas je kar 21. Moj brigadir je Viktor Brglez. Med seboj se dokaj dobro razumemo, si pomagamo. Smo res homogena skupina, brez notranjih trenj, žal se je že zgodilo, da je kateri izmed članov naše skupine umrl. Udeležili smo se njihovega po-
greba tr se tako oddolžili njegovemu spominu. Drugo kar želim povedati, ugotavljam, da je pri nas v TGA zadnji čas zelo upadla fluktuacija, kar pomeni, da smo zdrav kolektiv, da sicer tudi naši osebni dohodki
Janez Lesjak: »Sodelavci se med seboj zelo dobro razumemo, po potrebi pa si tudi med seboj pomagamo...«
niso tako slabi. Res pa je, da bi vsled večje inflacije radi zaslužili iz meseca v mesec več.
Zavedam pa se, da to res ni mogoče, še posebej, ker smo šli v gradnjo nove livarne, ki bo zgrajena čez približno dve leti. V njej bomo v kolikor sem pač obveščen, letno proizvedli 5.000 ton rondelic,
prav toliko lite žice in kar 10.000 ton litega traku, kar je brez dvoma velik korak naprej v finalizaciji naših proizvodov. Gradnja livarne bo menda veljala 260 milijonov novih dinarjev. Denar zagrad-njo pa so solidarno prispevale vse TOZD, nekaj pa je seveda še kredita.
Naj tudi povem, da sem bil lani deset dni na brezplačnem okrevanju na morju, v Poreču. Ob vrnitvi nazaj na svoje delovno mesto, sem se potem počutil mnogo bolje. Sicer pa na morju nisem bil edini. Bili so tudi drugi, ki delajo na delovnih mestih, ki so zdravju škodljiva...«
Še marsikaj drugega nam je povedal. Žal ni prostora, da bi lahko vse zapisali. Morda še samo to, da si poleg stare domačije gradi novo svetlejšo hišo. Novi dom, v katerega pravi, da se bo, če bo seveda vse po sreči, vselil še letos. Tudi pri gradnji nove hiše mu je pomagal kolektiv, ko je dobil dolgoročni kredit in sicer v višini 45.000 dinarjev. Pri gradnji hiše pa so mu solidarno pomagali tudi nekateri njegovi sodelavci, prijatelji, sorodniki.
Tekst in foto: FRANJO HOVNIK
<xxxx><xx>o<xxxxxxxx><x><><x><><><xxxx><xx>o<x><xxxx><><><xxx><xxx><xxx><><>o<xxxxxxxxx><><>o<x><x>o<><>oo<><xxxxx>ooo<>oooooo<>
Iz IBT Trbovlje	jakoy garnizije Dušana Kvedra.
>oooooooooooooooooooooooooooo<>oo<x>oooooooooooooooo<xxxxxx>oooc>o<xxxxxx><xxxx>ooo'
Velik pomen civilne zaščite
ÉiiPillSIiiiB
Čeprav smo o pomenu in važnosti civilne zaščite pri nas že veliko pisali, pa smo vseeno dolžni o tem nenehno poročati, saj nas med drugim obvezujejo tudi priporočila sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri P RK SZDL, katere so posredovali vsem KK SZDL, enako pa tudi odborom za LO in DS v TOZD in v KS.
Naj omenim, da je dan izreden povdarek informativno - propagandni dejavnosti za uresničevanje samozaščitnih aktivnostih v okviru CZ in, da se mora le-tej dajati več prostora v naših časopisih, predvsem pa je še dan povdarek na glasila v TOZD oz. DO ter v katerih mora biti CZ obravnavana iz vseh vidikov njene razsežnosti in pomena pri zaščiti in reševanju človeških življenj in materialnih dobrin, vseh vrst, naravnih in drugih hudih nesreč, kakor tudi ob zračnih napadih in drugih napadih v morebitni vojni.
Pri nas imamo formirane štabe enot CZ in imeli smo že tudi dve uspešni vaji teh enot, ki so dokazale kar precejšnjo stopnjo pripravljenosti. Enako je tudi po nekaterih KS, saj so tudi v mnogih dosegli izredne uspehe. Vendar pa je kljub vsemu le treba povdariti, da izpeljane organizacijske priprave civilne zaščite v KS in TOZD same po sebi še ne zagotavljajo u-činkoviteje, predvsem pa množične samozaščite akcije v okviru nalog CZ. Sami namreč tudi na naših sestankih in posvetih o tej pomembni zadevi večkrat ugotavljamo še vrsto problemov, ki terjajo vsekakor temeljito in konkretno rešitev tako v TOZD kot tudi v KS. Nedvomno se morajo zato vključiti v to akcijo nenehnega krepljenja CZ vse subjektivne sile, predvsem pa v TOZD sindikalne organizacije ter v KS SZDL, katere morajo prek temeljnih organizacij in delegatskih skupščin zagotoviti, da bodo imeli delovni ljudje in občani vpliv na oblikovanje in financiranje programov, ki jih sprejemajo družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti ter s tem ustvariti možnost za krepitev CZ.
Razumljivo pa je, da je potrebno v sistem CZ bolj načrtno povezati tudi delovanje družbenopolitičnih organizacij in druš-
Naše enote civilne zaščite v TGA so dobro pripravljene. Foto: K. Zorec
Z vaje naše civilne zaščite. Foto: K. Zorec
Planinci, člani PD Kidričevo na Uršlji gori. Foto: K. Zorec.
tev, kar še predvsem velja za organizacije rdečega križa, gasilske organizacije, tabornike, ljudsko tehniko, planince, telesnokul-.turne organizacije — ^skratka vse kar je za močeno pripravljenost CZ v Item trenutku najbolj po-
; trebno.
«
d SZDL, znotraj nje pa Spa zlasti zveza sindikatov in zveza socialistič-jne mladine, morajo zato v fprihodnje posvetiti vso po-[zornost usmerjanju in po-Lvezovanju vseh družbenih »organizacij in društev, da Ibi tako dosegli njihovo še (bolj osveščeno, usklajeno Sin učinkovito delovanje fpri uresničevanju skupnih (nalog civilne zaščite
Omenil sem že, da krajevne organizacije SZDL oziroma njihovi KO za LO in DS v družbenopolitičnih skupnostih in KS, osnovne organizacije sindikata pa v TOZD, naj nenehno spremljajo in usmerjajo vso aktivnost na področju civilne zaščite. Zavzeti bi se morali z večjo odgovornostjo, da sé bodo v družbenopolitičnih skupnostih in temeljnih samoupravnih skupnostih štabi za civilno zaščito organizacijsko in kadrovsko izpopolnjevali in, da bodo skrbeli za usposabljanje enot civilne zaščite ter za zaščitne ukrepe, ki lahko največ prispevajo k zmanjšanju posledic v morebitni vojni oziroma ob naravnih in drugih hudih nesrečah.
Čeprav se pri nas tako v KS, kot tudi v TOZD v tej smeri precej dela, pa bomo prav temu resnično vsi skupaj morali posvetiti vso skrb, da bomo v primeru potrebe, hitre pomoči, pripravljeni, čeprav si nihče od nas ne želi nobenih naravnih elementarnih in drugih nesreč, najmanj pa razumljivo, kakršnekoli vojne. Dobra pripravljenost pa je že tudi polovica uspeha, saj so nam naše praktične vaje to dokazale, čeprav je še vedno opaziti pomanjkljivosti, katere pa bomo v doglednem času tudi odpravili. In prav zato moramo posvečati civilni zaščiti resnično vso pozornost.
F. Meško
m SO NAM PTUJSKE TOPLICE1RES NEPOTREBNE?
Glinica
Ptuj z okolico ima vrsto prednosti za razvoj turizma, vendar te danosti še niso dovolj izkoriščene, saj še ni dolgo, kar je naša občina kot celota prešla mejo manjrazvitosti. Zaradi tega tudi nismo dovolj razviti, nimamo kadr rov, niti sredstev, ki bi pospešili naš celotni razvoj.
Začetek gradnje toplic je bil težaven, ker ni hotel biti nihče vsaj formalni nosilec investicije. Po zaslugi takratnega vodstva KK Ptuj in njegovih samoupravnih organov, je kombinat prevzel to investicijo, s poudarkom, da je odgovornost do te investicije stvar vsega združenega dela občine Ptuj in ne le kombinata.
Združeno delo ptujske občine je združilo takrat 18,591.192 din sredstev v obliki kreditov z zelo kratkim rokom odplačila za takšne vrste objektov.
Ptujčani smo dodatno z referendumom zdruižli le malenkostna sredstva kot dotacijo za gradnjo toplic.
Iz drugih virov, predvsem iz bančnih, ki predstavljajo glavnino kreditov se je zaključila 1. in
2.	faza sedanjih toplic, ki je vredna preko 70 milijonov din.
' Pripominjamo, da je ročnost kreditov dokaj neugodna z relativno visoko obrestno mero.
Banka je sedaj znižala obresti in sprejela ugodnejše odplačilne roke odobrenih kreditov.
To bo mnogo pripomoglo k ugodnejšemu poslovanju, vendar pa težav v toplicah ne bo v celoti odpravilo. Letošnje izgube v toplicah so v višini predpisane amortizacije in obresti od kreditov. To se pravi izguba ob tričetrt-letju letošnjega leta znaša
5,700.00	din, t.j. toliko kolikor znašajo obvezna amortizacija in obresti od kreditov.
Ob gradnji je ptujski kombinat po zaposlenem in iz skladov združil v enaki višini sredstva kot vsi (ki so združili sredstva) ostali iz TOZD ptujske občine. T.j. bila enakopravno dogovorjena obveza delavcev v TOZD ptujske občine.
To se pravi, obveza je bila za vse enake, KK Ptuj pa je prevzel investitor-stvo pod enakimi pogoji, kot vsi ostali zaposleni v združenem delu ptujske 'občine. Zato tudi TOZD kombinata po Samoupravnem sporazumu o združevanju v dglovno organizacijo nimajo do ptujskih toplic nobene solidarne ali substidiarne odgovornosti.
Do toplic smo v ptujski 'občini vsi TOZD enako odgovorni. To so bila sprejeta načela, preden smo šli v izgradnjo toplic.
Kljub temu, da kmetij-
stvo že 3 leta zapovrstjo pestijo elementarne ujme, suša, mraz in toča (KK Ptuj ima samo letos 52 milijonov izpada dohodka zaradi mraza in toče), je kombinat kot investitor mnogo več vložil v toplice, kot ostalo združeno delo. Več je vložil, zlasti sredstev za:
—	investicije,
—	stanovanjskih sredstev za zaposlene,
•— izobraževanje kadrov,
—	regrese za dopust zaposlenih in kadri kombinata so se v času gradnje in sedaj več angažirali kot ostali kadri v združenem delu.
V občinskem merilu priznavamo, da so nam toplice potrebne za zdravje in rekreacijo. Priznavamo, da so kadrovski objekti, kajti, če ima kraj podobne objekte, raje kadri ostajajo v kraju kot sicer. Priznavamo, da so potrebne za razvoj turizma, povezanega z bogato kulturno dediščino Ptuja in ostalimi objekti (jezero) ter lepotami naših krajev.
Priznavamo, da je treba toplice razširiti z dodatnimi objekti, t.j. s hotelom, ki bo skupaj s toplicami
služil za razvoj turizma, zlasti še zdraviliškega; in še in še je potreb in prednosti, ki jih priznavamo.
Na pobudo občinskih organov, zlasti še občinskega koordinacijskega odbora za razvoj toplic smo želeli, da s sprejemom samoupravnega sporazuma o skupnem poslovanju in razvoju ptujskih toplic odločamo o razvoju in o uso- • di toplic vsi zaposleni v združenem delu. S tem bi podpisniki tega sporazuma urejali sami družbeno ekonomska razmerja iz skupnega poslovanja in razvoja toplic. Ta objekt je širšega družbenega interesa in pomena, zato ga ne moremo prepustiti usodi samo eni delovni organizaciji, ki je tudi sama v težavah.
Kljub neugodnemu poletju (saj je bilo v zunanjih bazenih letos le 45 kopalnih dni) nudijo toplice ptujskemu plavalnemu klubu uporabo objektov povsem zastonj, ker omenjeni klub ne razpolaga s sredstvi v te namene. Vsako tekmovanje, prvenstvo, tam do državnega gre v breme delovnega kolektiva toplic.
Kljub temu, da smo zelo kritični do toplic, moramo povedati, da je komisija uvrstila zelo malo turističnih in gostinskih objektov v regiji v sam vrh — med njimi so toplice, ki so dobile 5 plavih zvezdic. T.j. najvišja oce-
na, ki je nasploh možna za tovrstne objekte.
Kljub temu, da imajo toplice tako visoko strokovno oceno so težave kljub prizadevnosti delovnega kolektiva. V zadnjem času se pojavljajo tudi novitete v ponudbi o glasbi ob petkih in sobotah in predprazničnih večerih. Sprejeta je vrsta ukrepov za izboljšanje poslovanja, vendar obveznosti so prevelike, da bi pokrile nastale izdatke. Pripominjamo, da je gostinski del toplic rentabilen in, da pomaga k saniciji izgube v kopališkem delu, vendar je to le malenkostna pomoč proti tako velikim stroškom kopališča.
V kolikor nam je znano, javna kopališča niso nikjer dobičkonosna, zato je nujna gradnja hotela v toplicah. Sredstva za gradnjo, razen lastne udeležbe, bomo morali pridobiti predvsem izven gospodarstva ptujske občine.
Na koncu ponovno poudarjamo, da je usoda razvoja toplic v naših skupnih rokah, zato je potrebno, da o tem razmislimo in se odločimo za takšne ukrepe, ki ne bodo toplic zaprli, temveč jih razvili, saj so toplice nam vsem skupaj in za razvoj Ptuja še kako potrebne.
Branko GORJUP
HUMOR
MALO ZA ŠALO, MALO ZARES
Direktor naredi zjutraj obhod po pisarnah. Pri eni od miz moški prijetno drema.
Direktor: »Kako dolgo ste pri nas v službi?« »Tri dni.«
Direktor: »Ste se pa res hitro vživeli«.
»Zakaj ste stalno pri oknu kadar vaša žena poje,« vpraša sosed soseda.
»Da ne bi ljudje mislili, kako jo tepem.«
»Tovarišica Marica, ali ste letos že imeli gripo?«
»Še ne tovariš šef, jaz jo vedno vzamem sredi februarja! «
»Natakar te žemlje so trde kot kamen!«
»Ne nergajte. Leta 1945 bi jih bili pa veseli.« »No ja, takrat so pač bile sveže«.
NA AVIONU!
»Do kje potujete?«
»Do Dubrovnika.«
»Kaj boste pa tam počeli? »Izstopil bom.«
Dva ribiča sedita ob vodi in, ko »ulovita« najprej stare čevlje, potem raztrgane hlače, nato še razmajan stol, pravi eden:
»Pojdiva Karlo, tu spodaj nekdo stanuje!«
Turist že tretjič vpraša čuvaja plaže, če res ni morskih psov.
»Kje pa; kjer so krokodili ni morskih psov!« (iz glasila DO TOMOS KOPER).
Pripravil fm.
šport in rekreacija - šport in rekreacija-šport in rekreacija
Tuđi ribiči so praznovali jubileje
Koncem lanskega leta je bilo tudi za slovensko sladkovodno ribištvo zelo slovesno, saj so praznovali kar tri jubileje in sicer 90-letnico organiziranega ribištva na Slovenskem, 25-letnico samoupravne organiziranosti Ribiške zveze Slovenije in 30-letnico izhajanja revije »Ribič« — glasila slovenskega ribištva. Vsemu slavju pa je prav gotovo dala vrhunec slavnostna skupščina RZS, ki je bila v Ljubljani pod pokroviteljstvom Staneta DOLANCA, ki je ob tej priliki predal RZS visoko priznanje z odlikovanjem z redom zaslug za narod s srebrnim vencem, s katerim jih je odlikoval tovariš TITO.
Danes ne želimo v tem krajšem zapisu opisovati zgodovinskega razvoja slovenskega sladkovodnega ribištva ter celotnega poteka v vseh 90. letih razvoja; saj imamo tudi med nami v delovni organizaciji precej tovarišev, ki se aktivno ukvarjajo g to športno panogo in se tudi tako rekreiraj o pač na njim svojstven način. Namen imamo povdariti le to, da so tudi člani Zveze ribiških družin Ptuj po svoje praznovali omenjene jubileje in ob tej priložnosti je bilo podeljenih tudi precej priznanj in redov od I. do III. stopnje, medtem pa so posebna priznanja dobile od RZS ob 25-letnici njenega obstoja Ribiška družina Ptuj, Ribiška družina Ormož ter
Življenje
v
naravi,
daje
vitalnost!
Pomemben prispevek k rekreaciji je tudi planinstvo. To so naši planinci na vrhu Triglava ob lanskoletni proslavi prvega vzpona. Foto: K. Zorec
Delovno predsedstvo. Foto: K. Zorec.
Jože Erhatič sprejema zasluženo visoko priznanje SRSJ. Foto: K. Zorec
Ribiška družina Lešje—: Majšperk. Za nesebično m vsestransko pomoč pri čuvanju drstišč pa je tudi Lovska družina Ptuj prejela red III. stopnje z zastavico. Zraven tega je Zveza ribiških družin Ptuj sprejela od RZS na slavnostni skupščini v Ljubljani tudi Red za zasluge
II.	stopnje z zastavico. Najvišje priznanje pa je dobil za dolgoletno vestno in nesebično delo, od športne ribolovne zveze Jugoslavije tovariš Jože ERHATIČ, ki ga tudi mnogi naši delavci še kako dobro poznajo. Med odlikovanci je precej naših članov iz DO, kot tudi bivših članov, ki so že v pokoju pa jim tudi mi
iskreno čestitamo.
Morda bo nekdo menil, da razprava o rekreaciji na področju športnega ribolova ne sodi v glasila DO, toda prav gotovo temu ni tako, saj je tudi rekreacija ob naših vodah v tej smeri še kako koristna za nabiranje novih delovnih moči na delovnih mestih v tovarni, saj mnogo tudi koristi čisti zrak ob naših čistih vodah (katere so seveda še sploh čiste?) je pa tudi skupna naloga vseh, da za čisto-vodo in okolje vsi skrbimo, ker so nam čisti zrak in naše vode najbolj koristne.
Mnogi se ukvarjajo v smeri rekreacije z raznimi panogami, od smučanja, pohodov na TRIM stezah, raznih športov in podobno, pa je prav, da smo še v nekaj vrsticah spomnili tudi na naše ribiče, seveda še predvsem zato, ker so praznovali kar tri pomembne jubileje. In, da je za to panogo precejšnje zanimanje nam kaže tudi vse večje število-mladih ribičev-pionirjev, prav tako pa je za Zvezo ribiških družin Ptuj pomembno tudi število članov saj jih je vseh skupaj že menda preko 1.700, kar predstavlja kar 10% celotnega članstva na Slovenskem. Ta številka pa je menda že sama po sebi povedala vse o naših ribičih na območju severovzhodne Slovenije oziroma spodnjedravskega toka. Morda pa se bo še kdo vključil v njihove vrste in se pridružil takemu načinu koristne rekreacije.
fm.—
šport in rekreacija - šport in rekreacija - Šport in rekreacija
Tudi v Kidričevem je zaživela taborniška organizacija
V Kidričevem pri Ptuju je poleg ostalih družbenopolitičnih organizacij in društev tudi taborniška organizacija, ki ima ime po narodnem heroju in revolucionarju »BORISU KIDRIČU«. Ne bom pisal kaj več o njem, kajti večina ve o njem veliko. Poznamo tudi vrsto ustanov, šol, tovarn, ki no-.sijo prav njegovo ime.
Rad bi povedal nekaj več besed o delu in življenju taborništva v Kidričevem. Taborniška organizacija »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO je u-stanovljena že približno 25 let. Od vsega začetka, pa do danes v njej ni bilo kaj dosti slišati. Organizacija je delovala bolj na svojem področju, manj pa po ostalih krajih v republiki Sloveniji ali v Jugoslaviji. Vzrokov, da se ni udeleževala v širšem okviru je več. Ne bom našteval vseh, marveč bi poudaril le nekatere, bolj pomembne:
Eden izmed najpomembnejših je prav gotovo ta, ker namreč nimamo svojega prostora, kjer bi se lahko sestajali in delali, vzgajali mladino v dobre
in čebelice v Mariboru, na republiškem tekmovanju v Novi Gorici, z gorani, iz Brežic, kjer smo pomagali pri sajenju o-krasnega drevja, imeli smo tudi nekaj pohodov, taborenj. V zadnjem času smo bolje povezani z OŠ, KS in ostalimi organizacijami in društvi. V organizacijo je vključeno približno 120 članov pd
4.	do 55. leta leta starosti. Vključili smo tudi OŠ iz Hajdine, sedaj smo začeli na šoli z vodniškim tečajem, formiranjem čet in vodov.
Nabavili smo si svoj prapor, uniformirali smo se, nabavili nekaj literature za nadaljnje delo naše organizacije. Povedati moram, da nam je pri nabavi razne opreme pomagala tudi: Tovarna Glinice in Aluminija »Boris Kidrič« iz Kidričevega, Krajevna skupnost Kidričevo, društvo upokojencev nam je nudilo začasno prostor za sestajanje in streho za delo v zimskih dneh. Nekaj sredstev smo dobili od občinske zveze, nekaj pa smo zbrali sami.
Zahvaljujem se v svo-
Odtisi
tovariše, razvij aRi bratstvo in prijateljstvo vseh narodov in narodnosti, saj je to delo taborniške organizacije, neznanje in pogosta menjava vodilnega kadra, ker se tiče prostih dnevov pri sodelovanju na raznih manifestacijah in proslavah ter tekmovanjih, je težko doseči v podjetjih, kjer nas je večina zaposlenih, da bi lahko dobili prost dan ali celo plačanega. Tudi KS premalo gleda na našo organizacijo.
Da ne bom omenjal samo pomanjkljivosti bi rad povdaril še pozitivne lastnosti naše organizacije: do sedaj smo že sodelovali na tekmovanjih za tabornike in tabornice v Ptuju, na področnem mnogoboju za medvedke
jem imenu, (sedanji starešina odreda) in v imenu celotne taborniške organizacije za vse usluge, ki so bile dane od naštetih organizacij, z željo, da bi nam tudi v bodoče pomagali pri razvijanju taborništva v našem kraju. Mi pa obljubljamo, da bomo v bodoče bolj aktivno delali, pomagali pri polepšanju našega kraja in razvijali bratstvo in edinost med narodi vsega sveta.
Nekaj delavnih akcij smo že imeli v KS in sodelovali smo tudi na Prežihovim 78. Zavedamo se namreč, da nosimo ime heroja in revolucionarja BORISA KIDRIČA in vseh, ki so se borili v času NOB, da lahko v današnjem času uživamo, se
Fotografija je iz propagandnega tabora v Kidričevem. Letonja sprašuje tabornike, kakšen mora biti tabornik.
učimo in govorimo v materinem jeziku.
Na enem izmed naših sestankov smo naredili plan dela naše organizacije in če hočemo, da ga bomo realizirali bomo morali krepko pljuniti v roke. Lahko bi našteval še in še, vendar smatram, da je za prvič dovolj, mogoče drugič kaj več na tekmovanjih in delovnih akcijah.
Omenil bi še to, kar sem zasledil v dnevnem časopisu »VEČER«, ki je izšel na dan 6. novembra 1978 na strani 11 pod naslovom:	»OGENJ NE
SME UGASNITI« to je
članek s fotografijo 11. SNOPA iz Maribora, ki ga je napisal J. ARKO. Zakaj pravzaprav gre bom povedal v nadaljevanju mojega članka.
Namreč ne moremo si zamisliti, ko smo prebirali »VEČER« in videli sliko, da je slika odveč iz napisanega članka, ki opisuje delo 11. Snopa in pohoda na ROGLJO.
Še enkrat povdarjam, da nimamo nič proti članku in tudi proti fotografiji nič, ampak obratno še premalo se piše in objavlja delo tabornikov. Naša taborniška organizacija »Boris Kidrič« KIDRIČE-
VO, je organizirala propagandni tabor in med drugimi povabili tudi 11. Snop iz Maribora. Zato smatramo, da bi lahko nekdo iz odreda napisal kaj več o. tem taboru, ki je bil v mesecu avgustu v Kidričevem in vstavil to fotografijo. Na taboru je bila Borisova četa, ki jo vodi Marjan Letonja.
Smatramo, da smo jim nudili dovolj, seveda koliko je bilo v naših močeh in fotografija je iz tega tabora, ne pa iz pohoda na Rogi j o.
Zato ne bom opisoval jaz tega propagandnega tabora, ki je trajal tri dni, smatram pa, da bi lahko nekdo od povabljenih gostov napisal kaj več in zraven priložil to fotografijo, kot sem že omenil, da je iz tega tabora. Toliko samo v opozorilo za bodoče članke, ki jih bodo objavljali o svojem delu člani odreda 11. Snop.
S tem kar sem napisal nočem spodbijati članka, ki je bil objavljen ali žaliti avtorja J. Arka. Smatram, da ispade nerodno, ko prebiraš članek, ki o-pisuje eno, slika pa kaže drugo. Mogoče tudi jaz nimam prav ampak kaj spada k enemu in kaj k drugemu, mislim pa da bi lahko priložili kako sliko resnično iz pohoda na Rogi j o.
Ob koncu bi zaželel vsem odredom v Jugoslaviji in v tujini veliko uspehov pri njihovem nadaljnjem delu pri razvijanju BRATSTVA IN ENOTNOSTI VSEH NARODOV IN NARODNOSTI ZA BOLJŠI JUTRI.
Mirko NEŽMAH
Zimska pokrajina
NEZGODE V MESECU DECEMBRU 1978
	Na delu	Na poti	Skupaj
TOZD proizvodnja aluminija	4	1	5
TOZD glinica	—	1	1
TOZD vzdrževanje	4	—	4
TOZD promet	1	1	2
TOZD kontrola kvalitete	1	1	2
DSSS	1	1	2
Skupaj :	11	5	16
VZROKI NEZGOD	in ga	nonekel	po glež-
	nju leve noge.		
—	udarec predmeta,
—	padec osebe,
—	leteči predmeti,
—	trčenje z osebnim avtomobilom,
—	ostri predmet,
—	stik z vrtečimi deli,
—	dotik s skrajnimi temperaturami in
—	stisnitev med predmeta.
TOZD PROIZVODNJA
ALUMINIJA
čin dela.
3.	Ivan Pabdi, mat št. 2618 iz proizvodnje aluminija, se je poškodoval 30. novembra. Na poti z dela je ponesrečencu na ledeni cesti s kolesom zdrsnilo, pri čemer je padel in si na obeh nogah nategnil kite.
Vzrok: poledenela cesta.
1.	Jože Krivec, mat. št. 4543 iz proizvodnje a-luminija, se je poškodoval 8. decembra. Med delom je na prebijalcu skorje izpadel klinasti jermen iz j er menice za pogon prebij alca. Med nameščanjem jermena se je prebij alee premaknil, jermenica pa mu je poškodovala kazalec leve roke.
Vzrok: neprimeren in nestrokoven način dela.
2.	Stanko Kurbus, mat št. 4365 iz proizvodnje a-luminija, se je poškodoval 16. decembra. Pri odkladanju anodnega efekta na elektrolitski celici 434 je pri prebijanju peči brizgnil tekoči kriolit za čevelj
4.	Stanko Bedenik, mat. št. 1129 iz proizvodnje aluminija, se je poškodoval 21. decembra. Pri ugašanju anodnega e-fekta na elektrolitski celici 130 z lesenim drogom, je brizgnil kriolit iz peči poškodovancu za čevelj in ga popekel po gležnju.
Vzrok: vlažen drog.
5.	Rudolf Kramer, mat. št. 4451 iz proizvodnje aluminija, se je poškodoval 25. decembra. Pri menjavi anodnih klinov na elektrolitski celici 328 je na predhodno menjanem klinu izbruhnil plin, ki se je zaradi visoke temperature vnel. Čeprav je ponesrečenec odskočil iz anode ga je plamen
opekel po obrazu. Vzrok: neprimeren način dela.
TOZD GLINICA
1. Martin Zagorski, mat. št. 1092 iz glinice — fil— trirnica, se je poškodoval 7. decembra. Nesreča se je pripetila na poti z dela domov. Na cesti Kidričevo — Haj-doše ga je od zadaj zadel tovorni avtomobil, ponesrečenec je padel in se težje telesno poškodoval.
TOZD VZDRŽEVANJE
1.	Ivan Fideršek, mat. št. 3447 iz strojnega vzdrževanja, se je poškodoval 13. decembra. Nezgoda se je pripetila v strojni delavnici glinice — strugama. Pri brušenju stružnega noža na stabilnem brusilnem stroju se mu je obde-lovanec spodrsnil na brusilnem kolutu in si pri tem obrusil kazalec na levi roki.
2.	Franc Turk, mat. št. 870 iz vzdrževanja, se je poškodoval 19. decembra. Pri zamenjavi ležaja v ohišju skobelnega stroja za kovine se je imenovani vrezal na robu grobo-obdelanega ohišja v prstanec desne roke.
3.	Zdravko Jernejšek, mat. št. 4478 iz elektro-vzdrževanja, se je poškodoval 22. decembra. Nesreča se je pripetila pri izvajanju el. instalacije v novi stavbi odpadnega skladišča. Pri izhodu iz stavbe mu je spodrsnilo in je padel.
Pri padcu je udaril z levo roko po tleh in si' poškodoval mezinec na levi roki.
4.	Franc Zajc, mat. št. 859 se je poškodoval 27. decembra. Nesreča se je pripetila v strojnem vzdrževanju. Pri žaganju sive litine 0 250 na strojni žagi mu je padel komad sive litine na stopalo leve noge. Utrpel je lažjo poškodbo.
TOZD PROMET
1.	Anton Kurilič, mat. št. 75 iz prometa, se je poškodoval 8. decembra. Ponesrečeni je šel peš na avtobusno postajo z namenom, da pride na delo. Medtem je prišel na poledeneli del pešpoti, ko se je umikal motornemu vozilu je padel in si poškodoval levo roko v zapestju.
2.	Marjan Štumberger, mat. št. 4152 iz prometa — transporta, se je poškodoval 23. decembra. Ponesrečeni se je poškodoval pri zapiranju vrat na železniškem vagonu, ko ga je udaril zaščitni drog po palcu leve roke. Do nezgode je prišlo zaradi nepazljivosti ponesrečenca.
TOZD KONTROLA
KVALITETE
1. Elizabeta Korenjak, mat. št. 2990 iz kontrole kvalitete, se je poškodovala 21. decembra. Pri struženju vzorca a-luminija na stružnici za obdelavo vzorcev, je odletel vroč ostružek
ponesrečenki v desno oko. Pri struženju je uporabljala običajna o-čala z dioptrijo.
Vzrok: nepravilna zaščitna očala.
2. Franc Slameršek, mai. št. 819, iz kontrole kvalitete, se je poškodoval
17.	decembra. Ponesrečenec se je peljal osebnim avtomobilom v Banja Luki s pošte na stanovanje. Delavep je na terenu kot kontrolor v zvezi z dobavo boksita matičnemu podjetju Kidričevo. Med vožnjo z avtomobilom mu je nenadoma prečkal cesto pešec, da bi se izognil pešcu se je zaletel v ograjo. Ponesrečenec je utrpel poškodbo desne noge y kolenu.
DS SKUPNIH SLUŽB 1
1.	Jurij Horvat, mat. št. 961 iz splošne službe, sfe je poškodoval 5. decembra. Ponesrečeni je po razporedu v pisarni odšel na svojo dolžnost k vratarnici na prevežem izmene kot vratar. Pri spustu po stopnicah mu je na ledu spodrsnilo, nakar je padel in si poškodoval levo roko od zapestja do komolca.
2.	Antonija Irgl, mat. št. 3556 iz skupnih služb, se je poškodovala 8-decembra. Ponesrečen^ ka je šla iz dela proti domu oz. že na stopnicah pri izhodu je na poledenelih tleh padla. Pri padcu si je poškodovala desni laket.
Pripravila:
Frančka Haložan
DISCIPLINSKI UKREPI
V smislu 34. člena samoupravnih sporazumov in odgovornosti In obveznosti delavcev v združenem delu TOZD objavljamo naslednje ukrepe:
1.	Fras Štefan, mat. št. 1266, roj. 23. 12. 1926, stan. Grajen-ščak št. 80, p. Ruj, poročen, oče
2.	otrok v starosti od 21 do 25 let, opravlja dela oz. naloge livarja v TOZD predelava aluminija, ukrep mu še ni bil izrečen, |e kriv, da je dne 20. 10. 1977 in 22. 4. ter 23. 4. 1978 neopravičeno izostal z dela, s tem |e storil hujšo kršitev delovne obveznosti po čl. 11 tč. 1 (nevestno, nepravočasno in nemarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti) v zvezi s čl. 6 tč. 4 (obveznost delavca v združenem delu je, da prihaja na delo ter odhaja z dela ob določenem času) samoupravnega sporazuma o odgovornosti In obveznosti delavcev v združenem delu TOZD tovarna aluminija ter mu je komisija na podlagi že cit. sporazuma izrekla ukrep — javni opomin.
2.	Hrovat Ciril, mat. št. 4209, roj. 8. 6. 1953, stan. Kidričevo št. 25, neporočen, zaposlen v TOZD VZDRŽEVANJE na delih in nalogah »elektro inštalater«, je že bil v disciplinskem postopku in izrečen ukrep, je kriv, da je dne 30. 5. 1978 izostal z dela, da je dne 31. 5. 1978 Izosta! z dela, s tem je kršil delovno obveznost na podlagi 11. člena, tč. 1 (nevestno.
nepravočasno in nemarno opravljanje delovnih in drugih obveznosti) v zvezi s čl. 6 tč. 4 (obveznost delavca v združenem delu je, da prihaja na delo in odhaja z dela ob določenem času) samoupravnega sporazuma o obveznosti in odgovornosti delavcev TOZD VZDRŽEVANJE in mu je komisija na podlagi že omenjenega samoupravnega sporazuma čl. 9 tč. 3 izrekla ukrep — začasna razporeditev delavca z del in nalog elektro instalater, k delom in nalogam vzdrževanje in obnova el. instalacij št. 521-12-04 za dobo dveh mesecev.
3.	Majoško Ivan, mat. št. 1130, roj. 20. 6. 1932, stanujoč Obrež 152, p. Središče ob Dravi, poročen in oče treh otrok, v starosti od 18 do 20 let, zaposlen na delih stikalničar v obratu anodne mase TOZD Proizvodnja aluminija, je že bil kaznovan, vendar so mu kazni izbrisane, je kriv, da je dne 14. 7. 1978 neopravičeno zapustil dèlovno mesto In preko tovarniške ograje prinesel v tovarno 4 litre vina, eno pivo in štiri sendviče, s tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po čl. 10 točka 3 v zvezi s 6. členom (obveznost delavcev v združenem delu je, da ne zapušča delovnega mesta med delovnim časom brez potrebe ter brez dovoljenja svojega nadrejenega) samoupravnega sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavca v združenem de-
lu in prinašanje alkoholnih pijač v delovno organizacijo po čl. 11, tč. 19 v zvezi s členom 6, tč. 8 (obveznost delavca v združenem delu je, da ne prinaša v podjetje alkoholnih pijač) in se mu na podlagi že omenjenega samoupravnega sporazuma 9. člena tč. 2 izreče ukrep — javni opomin.
4.	Tov. Medik Terezija, mat. št. 3886, roj. 3. 10. 1949, stan. v Kidričevem št. 13, razvezana, mati enega otroka v starosti 7 let, na delih in nalogah »Upravnik družbene. prehrane«, ukrep ji še ni bil izrečen, je kriva,
—	da ob prilikj prireditve sekcije za vleko Maribor dne 27. 12. 1977 ni . opravila kontrole strežnega osebja, kot je bilo s pogodbo določeno z organizatorjem strežbe Katičo Kmetec Iz Ptuja, zaradi česar je bil Katici Kmetec izplačan znesek 14.500 din, za 19 natakarjev, čeprav je resnično delalo je 7 natakarjev z dvema vodjema strežbe,
—- da je dne 31. 12. 1977 po računu z dne 21. 12. 1977 prejela za obrat družbene prehrane v gotovini din 34.591,20 din, od katerih je 3.591,20 vzela zase,
—	da je dne 19. 11. 1977 izplačala delavkam Turk Frančki, kuharici, Ivici Antonič, natakarici In Štefki llievec, natakarici, po 500,— din kljub temu, da so jim bile za ta čas ob-
računane ure za normalno delo po razporedu, s tem je storila hujšo kršitev delovne obveznosti po tč. 1 (nevestno, nepravočasno in nemarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti) in po tč. 4 (zloraba položaja ali prekoračenje pooblastila z namenom, da bi pridobila sebi ali drugemu protipravno premoženjsko korist ali drugemu povzročila . škodo) 11. člena samoupravnega sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavcev v združenem delu DS skupne službe in se ji na podlagi člena 9 tč. 5 že cit. sporazuma izerče ukrep — prenehanje lastnosti delavca v združenem delu.
Podan {e bil zahtevek za varstvo pravic zoper odločbo disciplinske komisije, katerega je podala Medik Terezija, upravnica obrata družbene prehrane, vendar je Delavski svet DS skupnih služb potrdil odločitev disciplinske komisije TGA št. 21 z dne 16. 10. 1978, s katero preneha lastnost delavca v združenem delu Medik Tereziji z dnem vročitve dokončnega sklepa.
5.	Potočnik Drago, mat. št. 4534, roj. 1. 11. 1954, stan. Breg št. 33, p. Majšperk, zaposlen v elektrolizi A pri delih in nalogah »posluževanje anod v TOZD Proizvodnja aluminija — Elektroliza A, ukrep mu še ni bil izrečen, je kriv, da je dne 15. 6. 1978 okrog 11,30. ure neopravičeno zapustil
delovno mesto In verjetno odšef domov, da je dne 16. 6. 1978 izostal od dela, tedaj je storil hujšo kršitev delovne obveznostf po tč. 1 čl. 11 (nevestno, nepravočasno in nemarno izpolnjevanj» delovnih in drugih obveznosti) v zvezi s čl. 6 tč. 4 (obveznost delavca v * združšnem delu je, der prihaja na delo ter odhaja z dela ob določenem času) samoupravnega sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavcev y združenem delu TOZD Proizvodnja aluminija in se mu na podlagi 9. člena tč. 3 že cit. sporazuma izreče ukrep t— začasna razporeditev délavea z del posluževanje anod k delom in nalogam »Pomožna dela pri posluževanju anođ št. 211-12-04 za dobo enega mé-seca.
6.	Plohl Franc, mat. št. 3015, roj. 10. 1. 1941, stan. Zamušani št. 8, zaposlen v obratu elektrolize A v TOZD Proizvodnja aluminija, je že bil v postopku, vendar so mu kazni izbrisane, je kriv, da je dne 15. 6. 1978 ob 11. uri neopravičeno zapustil dela in naloge, brez predpisanega dovoljenja in verjetno odšel domov,
(Nadaljevanje na 19. strani) -
DISCIPLINSKI UKREPI
(Nadaljevanje iz 18. strani)
s tem je hujše kršil delovno obveznost po tč. 1 (nevestno In nepravočasno ter nemarno oprav-Ijonje oz. Izpolnjevanje delovnih ter drugih obveznosti) 11. člena v zvezi s členom 6, točka 4 (obveznost delavca v združenem delu je, da prihaja na delo in odhaja z dela ob določenem času) in mu komisija na podlagi že omenjenega samoupravnega sporazuma čl. 9 tč. 2 izreče ukrep — javni opomin.
7.	Tov. Potrč Ferdinand, mat. št. 2816, roj. 14. 2. 1925, stan. v Zg. Hajdini št. 101 b, poročen, brez otrok, pri delih in nalogah posluževalec v beli filtrirnici, u-krep mu še ni bil izrečen, je kriv, do je dne 5. 1. 1978 odprl tlačni ventil v dekompozerjih, zaradi česar je prišlo do pretoka luga in poškropitve Cirila Brunčiča, kjlu-čavničarja, ki je skupno z Albertom Klajderičem, preklapljal cevovode, ki črpajo lug iz rezervoarja v dekompozerje,
s tem hujše kršil delovno obveznost po tč. 7 11. člena samoupravnega sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavcev v združenem delu TOZD TOVARNA GLINICE in mu komisija na podlagi že cit. sporazuma čl. 9, tč. 2 izreče ukrep — javni opomin.
8.	Vrabl Milan, mat. št. 4318, roj. 7. 8. 1953, stan. Zg Hajdina št. 36, poročen In brez otrok, pri delih in nalogah ključavničarja
♦o^o^o-*o^o*o+o*o*o
I DOPISUJTE I
♦ 2
I V i
f „ALUMINIJ” I
Z	^
<>♦<>♦<>♦<>♦<>♦<>♦<>♦<>♦<>♦
v remontni skupini TOZD VZDRŽEVANJE, izrečen mu |e že bil u-krep, je kriv, da je dne 28. 7. 1978 ob 16,30. uri prekoračil tovarniško ograjo in prinesel v delovno organizacijo 7 piv, klobase in cigarete, s tem je kršil delovno obveznost na podlagi 11. čl. tč. 19 v zvezi s čl. 6 tč. 8 (obveznost delavca v združenem delu je, da prihaja na delo trezen, da ne prinaša v podejtje alkoholnih pijač ter da jih ne pije med delovnim časom) samoupravnega sporazuma o odgovornosti delavcev in se mu na podlagi že omenjenega sporazuma čl. 9 tč. 2 izreče ukrep — javni opomin.
9.	Vogrinec Štefan, mat. št. 4098, roj. 8. 12. 1948, stan. Popovci 17, p. Videm pri Ptuju, zaposlen na delovnih nalogah oz. opravilih posluževanje anod v elektrolizi A TOZD proizvodnja aluminija, je kriv,
da je dne 15. 6. 1978 okrog 11,30 ure zapustil delo in odšel domov, s tem je hujše kršil delovno obveznost po tč. 1 (nevestno in nepravočasno ter nemarno opravljanje oz. izpolnjevanje delovnih
ter drugih obveznosti) 11. člena, v zvezi s členom 6, točka 4 (obveznost delavca v združenem delu je, da prihaja na delo ter odhaja z dela ob določenem času) samoupravnega sporazuma o obveznosti in odgovornosti delavcev v združenem delu TOZD proizvodnja aluminija in se mu na podlagi že omenjenega sporazuma izreče ukrep po čl. 9 tč. 2 — javni opomin.
10.	Zajšek Stanko, mat. št.
„ALUMINIJ” JE TRIBUNA DELAVCEV!
Iz Impola
Iz Elektrodelavnice
4738, roj. 28. 4. 1956, stan. Podlože št. 20, p. Ptujska gora, samski in brez otrok, pri delih in nalogah ključavničar II v TOZD VZDRŽEVANJE, po lastni izjavi še ni bil v postopku, je kriv, da je dne 28. 4. 1978 neopravičeno izostal od dela, da je dne 4. 5. 1978 samovoljno odšel domov tako, da predvideno delo ni bilo opravljeno, da je 7. 5. 1978 neopravičeno izostal od dela,
s tem je kršil delovno obveznost na podlagi 11. čl. tč. 1 — neopravičeno izostajanje z dela brez predpisanega dovoljenja oz.
privolitve predpostavljenega delavca, je na podlagi že cit. sporazuma (nemarno, nepravočasno in malomarno opravljanje oz. opravljanje delovnih in drugih obveznosti) in se mu na podlagi že omenjenega samoupravnega sporazuma čl. 9 tč. 3 izreče ukrep — začasna razporeditev delavca z delovnega mesta ključavničar II k delom In nalogam izvajanje pomožnih ključavničarskih del pri vzdrževanju cevovodov in parovo-dov št. 511-16-05 za dobo dveh mesecev.
Za tajništvo skupne disciplinske komisije
š. A.
Rešitev novoletne nagradne križanke
Novoletna jelka; obesek, rman, rn; Valerija, Banat; Ilok, pav, 1, ij; napaka, itačani; spona, o, e, an, gin; Rim, religija, Irak; epos, rj Lvov, car, m;,«arke, e, ja, irandi; n, i, kp, vinag, s, uk; o, kovini, Una; Nj asa, Ilok, Ob j oe,
ati, er, ono; vlakovodja, t; os, ar, navtika; laž, tl, Neva, obisk; e, američan, devet, r; togota, e, es, denar; oda, iskra, ol, selen; e, okarina, om, Tina; oseba, o, tlaka, kjer; Dana, osveta, o, ea, T.
NAGRAJENCI
Rešitve novoletne nagradne križanke, nam je poslalo 40 bralcev — članov kolektiva. Izmed pravilnih rešitev je izžrebal uredniški odbor »Aluminija« naslednje nagrajence:
prvo knjižno nagrado (Desiree) prejme Vera Peklar, delovna skupnost skupnih služb, drugo knjižno nagrado (Zaklad Si-
era Madre) prejme Silva Omerovič, defl. skupnih služb in tretjo knjižno nagrado (Kljub vsemu odpor) prejme Franc Gradišnik, TOZD vzdrževanje. Nagrade lahko dvignete v pisarni sindikata pri tov. Romani Krebs. Nagrajencem čestitamo.
Uredniški odbor
ZAHVALA
Podpisani Drago Petkovič iz Kidričevega, se najlepše zahvaljujem svojim sodelavcem iz splošnega sektorja za darilo, ki so mi ga podarili, ob odhodu v invalidski pokoj. Obenem se zahvaljujem tudi sindikalni organizaciji m darilo in pogostitev. Darilo mi bo trajen spomin na delovno or-
ganizacijo, v kateri sem delal in na sodelavce, s katerimi sem preživel veliko skupnega.
Vsem želim veliko poslovnih uspehov v letu 1979 in v bodoče.
Drago Petkovič
»ALUMINIJ« izdaja delavski svet Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Viktor Markovič — predsednik, Franc Meško — odgovorni urednik, Srdan Mohorič, Djordje Panzalovič, Viktorija Pe-tauer, Stane Medik — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. ing. Tehnični urednik Franček Štefanec — Tisk: ZGEP »Pomurski tisk«, TOZD tiskarna, Murska Sobota — Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov in slik ne vračamo.
Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije pri IS Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1975. Naklada 2700 izvodov.