Leto XXIV., št. 126 Upraraiitvoi Ljubljana, t*ncctoi|CTi iHki S* Telefon k. 31-22, 31-23, 31-24 lnseratm oddelek s Ljubljana, Puconi jera ulica 5 — Telefon te 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljublianslca cest« 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italiie iti inozemstvo; UPI S. A., MILANO Računi; a Ljubljansko poKtaiioo pn pofeno-čckovnem zavodu te 17.749, za ostale kraje italiie: Servizio Cono. Corr. Post. No 11-3118 PoatgeMhc Imc benfafc Ljubljana, sobota 3. JmriJa 1944 E> ponedeljka. Oredoidtvo! Ujabljana — Pucclnijeva ulica 6-Telefon flt. 81-22 31-23 31-24. Rokopisi se oe vračajo Heirvorragende KampStnoral onserer Truppen Gsrssse HeStigkeit der AngrilSe In Italien — Der Feind Tam Stehen gebracht — Starkere SowjetangriSe iiordfich Jassy abgewehrt Aus dem Fiihrerhauptquartier, 2. Juni. DNB. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekannt: Bei den schvveren Kampfen in Italien. die Sich grestern besonders im Raum von Velletii und Valmontone zu gr«sster Hef-tigkeit steigerten, bevvahrte sScb die Kampfmoral unserer Truppen inimer wieder greben die zahlenmassige und ma-terielie tberlegenheit des Feindes. So wurde clort auch gestern vvieder der mit massSerten Infanterie- und Panzerkraften ;nd mit Unterstiitzung starkster Luit-streitkrafte angreifcnde Feind zum Stehen ^ebracht. Ein iii7wischen abgeriegeiter Einbrueh, den der Gegrner nordostlich Vel-Ietri erzielen konnte. kostete thn schwer.ste blutige Veriuste. In diesem Frontabschnitt haben s5ch die f,5. Infanterie-Division unter Generai-•iutnant Pfeiffer, d^e durch TeiJe der 4. Fallschirmjager -Division verstarkte 3. Pan-.-ergreuadier-Divisfon unter Generalmajor Hecker und eine aus Einheiten des Heeres ond der Faiischlrmtruppe zusammenge-setzte Kampfgruppe unter Generalieutnant Greiner. hervorrager.d unterstiitzt durch Artillerie und durrh Flakartiilerie der Loftwaffe, besonders ausgezeichnet. Naclhtschlachtflugzeuge grHren feindS-rhe Batterien und Kolonen im Raum von Artena so vvie den Ort selbst triH Bomben und E;ordwaffen an. Am Nordhang der Lepiner-Ferge setzten «ich unsere Division en nach Abvvehr zahi- reicher feindlicher Angriffe aus das Nord-uter des Sacco-Flusses ab. Im Raum von Sora wurden vor unseren neuen Stellun-gen alle Angriffe des Gegners abgeschla- gen. Leichle deutsche Seestmtkrafte versen-kten vor Livorno ein britisches Schnell-boot und beschadigten ein vveiteres schvver. Vor der Daimatinischen Kiiste versenkten sie 6 vollbesetzte Kiistenmotorschiffe und 1 Tanker. Zahlreiche Gefangenc wurden eSngebracht. An der Ostfront vvehrten deutsche und rumanische Truppen nSrdlich Jassy starkere Gegenangriffe der Sovvjets ab und berenigten einige E^nbruchsstellen. Starke deutsche und rumanische Kampf- und Schlachtfsiegerverbande fiigten hierbei dem Feind schvvere Menschen- und Material -verluste zu. An der iibrigen Front kam es ausser <>rt-lichen Gefechten im Karpathenvorland zu keinen Kampf ha dlungen von Bedeutung. In der verrrangeren Nacht fiihrien starke deutsche Kampffliegerverbande zusammen-gefassie Angriffe gegen die Bahnknoten-punkte Kasatin und Fastovv. Im Finnischen Meerbusen sank einsow-jetischer Bevvacher nach MlnentrelTer. Bei einem Angriff von 40 britischen Flugzeugen auf ein deutsches Geleit vor der vvestnorvvegisehen Kiiste wurden durch Sicherungsfahrzeuge und Bordflak von Handelsschiffen 11 Flugzeuge verni ch te t, 2 vveitere in Brand geschossen. Japonsko proillranje v Mmmu Glavno ezsesto pokrajine ogrožena — čuzigkimg zahteva nuja© pomoč 3d Atigloamericanov Šnn od Velletrija in ki je bil medtem že zajezen, ga je stal najtežje krvne izgube. V tem odseku so se posebno odlikovale 65. pehotna divizija pod vodstvom generalnega poročnika Pfeifferja, z deli 4. padalske divizije ojačena 3. divizija oklopniSkih grenadirjev pod poveljstvom generalnega majorja Heokerja ter iz edinic vojske in padalcev sestavljena bojna skupina pod vodstvom generalnega poročnika Greinrr-ja, !U jih je sijajno podpiralo navadno in protiletalsko topništvo v sestavu letalstva. Nočna bojna letala so 7. bombami in strojnicami napadla sovražnikove baterije in kolone na področju Artene In kraj sam. Na severnem pobočju I^epinskih gora so se naše divizije, ki so odbile številne sovražnikove napade, odmaknile na severni breg reke Saeeo. Pri Seri smo pred našimi novimi postojankami odbili vse nasprotnikove napade. Nemške pomorske edinice so pred Livor- nom potopile britanski bral čoln. enega pa poškodovale. Pred dalmatinsko obalo so potopile šest polno natovorjenih obahrih motornih ladij in eno petrolejsko ladjo. Privedle mnogo ujetnikov. Na vzhodnem bojišča so nemške in romunske č«-te severno od Jasija odbile močnejše sovjetske protinapade in očistile nekaj vdorov. Močnejši nentški in rumnnskt oddelki bojnih letal so pri t<*m r-adnii sovražniku težke človeške in tvame izgub«. Na ostalem lx>jiščn rasen krajevnih spopadov v karpatskem predgorju ni bilo ni-kakih pomembnejših bojev. V pretekli noči so iz.vršili močni oddelki nemšk;h bojnih letal osredotočene napade na železniški križišči Kasatin in Fastov. V Finskem zaKvu je potopila neka sovjetska stružna ladja, ki je zadela na mino. Pri napadu 40 britanskih letal na nemško ladijsko spremljavo pred zapadno norveško obalo «o uničile zaščitne edinice skupno s protiletalskim topništvom na trgovskih ladjah 11 letal, dve pa so zažgale. Finsko vojno poročilo Helsinki, 2. junija. Finsko vojno poročilo objavlja: Na Aunuški ožini smo na dveh mestih odbili napade sovražnikovih naskakovalnih čet. Z ostalih bojišč ni nikakih posebnih poročil. K položaju na italijanskem bojišču Berlin, 2. junija. Današnja »Deutsche Aligemeine Zeitung« kometira najnovejše dogodke na italijanskem bojišču. List pravi da bitka južno od Rima vedno jasneje kaže sovražnikov namen, da bi si pridobil čim več koristi na obeh ločenih bojiščih, nemško vodstvo pa na podlagi tega jasno izvaja svoje posledice. Dočim se na za-padnem krilu z nettunskega predmostja razvitega bojišča ob južnem in južno-vzhodnem bojišču Albanskih gora močne sile ameriške 5. armade generala Clarka že nekaj dni z relativno majhnimi uspehi mučijo, da bi si odprle pot v Rim, imajo v dolinah Lirija in Sacca ostale nemške čete očividno nalogo, da se »ubranijo ob-koljevalnim nameram«, ki postajajo vedno bolj očitne. Sovražnikovega cilja ne označuje v toliko zaželeno približanje Rimu, kakor nič manjši načrt, da bi vdrl za hrbet nemškim divizijam, ki stoje globlje v južni Italiji. Zato je postalo za nemško vodstvo koristneje, da se je ocipovedaio relativno ugodnim obrambnim postojankam na jugu operirajočih nemških oddelkov in tako preprečilo Angloameričanom večjo obkolitev ali uničenje nemških čet. Zato so ob robovih Albanskih gora v ogromnih množicah napadajoče čete ameriške 5. armade doživele posebno intenzivno obrambo, ši še vedno preprečuje sovražniku, da bi strnil zaželeni obroč. List nato dobesedno nadaljuje: »Vse poedinosti, ki jih zvemo z nasprotnikove strani o velik: bitki, pričajo, da zaenkrat tudi najobsežnejša nakopičenja in najskrbnejše priprave Angležev in Američano niso mogla izsiliti prodora in obkolitve tamkaj borečih se oddelkov. Očividno se vrše pokreti nemških čet iz južnih delov, predvsem iz Li-rijeve doline, po načrtu, kljub ozk:m in nevarnim cestam. Nemškim zaščitnicam je tudi tamkaj uspelo, da so preprečile naglo napredovanje nasprotnika, ki naj bi uresničilo njegove namene. Angloameriške letalske izgube Berlin. 2. jun. Letalstvo in vojna mornarica sta po uradnih podatkih v maju nad Nemčijo in nad ozemlji, ki jih ščitj nemška vojska, se-ftreiili 1839 letal. S tem je bilo daleč prekoračeno število 1392 sestrelitev, kj jih je bilo v aprilu. 1660 letal je sestrelilo letalstvo * svojimi lovskimi ockfelki in s protiletalskim topništvom, ostale uspehe pa je doseg!a mornarica. Berlin, 2. jim. V mesecu majn so oddelki nemScega letalstva m vojne mornarice sestrelili nad Reichom, zapednimi zasedenimi deželama, Balkanom in Sredozemljem skupno 1839 angloameri-Sch letal, med nj mi 1026 štirimo t ornih bombnikov. Angloameričan- so torej izgubili 22 popolnih letalskih oddelkov z več ko 10.000 letalcev. Vsak dan njihove letalske ofenzive jih stane povprečno 59 letal. Bombe na Rouen Pariz. 2. jun. Na stanovanjska področja me-sia Rouen so izvedli včeraj anglo-ameriški sirahovalni letalci znova hod napad Med prebivalstvom so nastale znatne izgube in po dosedanjih ugotovitvah je bilo tisoč mrtvih. Rušilne in zažigal ne bombe so povzročile v središču mesta veliko razdejanje. Uničena je bila neka cerkev, neki star trg pa ie ves v rarvalv nah. časopis »Petit Paris^ene« javlja, da so bombe zadele tudi knezoškofijsko palačo in katedralo. Ameriška letala znova nad Švico Bern. 2. jun. Uradno javljajo, da je včeraj zjutraj nekaj ameriških lovskih letai preletdo med Le Noinnontom (Bernski Jura.) in Sati-gnvjem (Ženeva) švicarsko oi>mejno področja. V nekaj okrajih zapadne Švice je bilo prebivalstvo alarmirano. Neuspel napad na Jadranu Berlin, 2. junija. Na Jadranu so skušali trije britanski brzi čolni 30. maja blizu Pelješca napasti neko majhno nemško spremljavo. Poizkus se je i3jalovil zaradi uspešne nemške obrambe, ki so jo kasneje pcdprle še nemške baterije s kopnega. Sovražnikovi čolni so se morali umakniti. „V mrtvaškem trikotu" Doživljaji ameriškega terorističnega letalca nad Nesn&jo Ženeva. 2. iun. »Letel sem sam v mrtvaškem trikotu«. naslavlja angleški mesečnik »English Digest« \ svojem junijskem zvezku poročilo nekega ameriškega letalca o njegovih doživljajih. ko se jc nedavno v štirimotornem bombniku udelež'1 ten.rističneca napada na nemško ozemlje »Mrtva:ki trkot«. nravi Ictalec uvodoma, je označba za mzko letečo vodilno skupino, ki jo običajno sestavljajo tri letala. Nemški lovci se skoraj vedno razvrste v tak »mrtvaški trikot«, skozi katerega mora vsaj enkrat letet vsako ameriško letalo. Nato nadaljuje: »Preleteli smo nizozemsko obalo v veliki višini.« Lovci so pod nami. je zaklical mož v opazovalnem stolpu. Videl sem šest nemških lovcev, kj so leteli vzporedno z nami Končno se je njihovo vodilno letalo več. milj pred nami okrenilo, priletelo nasproti ter nas obstreljevalo iz vseh cevi. Izgledalo j«, kakor da je prižgano božično drevo. V enem izmed naših bombnikov je zaropotalo, a mi smo se imeli srečo. Vse se je odigralo hitreje, kakor je mogoče povedati z besedami. Prvemu nem&e-mu lovcu so takoi sledili ostali.« »Ako letimo v strnjenih formacijah«, pripoveduje letalec dalje, »so krila naših letal večinoma le nekaj metrov narazen in vendar Nemcem uspe. da se prebijejo skozi to ožino ter nas obstreljujejo s svojimi topovi. Mi se jim niti ne skušamo izogniti, ker to nima ni-kakega smisla. K sreči ostali Nemci niso več ciljali na moje letalo. Letali na obeh straneh sta bili kmalu izločeni ;z borbe. En bombnik je eksplodiral, ko je že izprožil kolesa za zasilni pristanek. Le neka j članom posadke se je rešitev posrečila.« »Tedaj so Nema na naše veliko veselje napadli glavno formacijo. Uspelo nam je uiti. a mnogo naših tovarišev je polet stal življenje. Končno smo se prebili skozi lovski zaporni obroč. Pričelo nas je obstreljevati protiletalsko topništva Zagledali mo svoj cilj. B>! je majhen kot &atljica cigaret. »Bombe proč!« je javil strelec ter pristavil »potem pa kot blisk u tega pekla.« / >JUTRO« St. 128 • ' * Sobote, 3. VL 19U nUpnmrlema revolucija" Površni opazovalci javnega dogajanja kaj radi razlagajo dogodke tako, da jih označujejo kot »neminovne«, kot »neizogibne«, češ da je po teh ali drugih pravilih, recimo dialektičnih, tak potek »nujen« — in s tem je za te vedeže že vse opravljeno, vse razloženo, vse razumljeno in vse — opravičeno. Neštetokrat slišimo znano frazo, da »mora vse na levo«, kar posebno radi ponavljajo tisti, ki so prej silili preveč na desno in zaradi tega menda ne vedo, da sta tako pot na desno kakor tudi pot na levo — poti v stran in da je edina pot, ki vodi do uspeha, pot naravnost naprej. Posebno je dobrodošla takim modrijanom razlaga dogodkov z revolucijo. Za njih je ta beseda vsemogočna, vse opravičujoča, vse osrečujoča. Kdor vsaj malo globlje prodre v bistvo stvari, ve, da je revolucija na surovi sili zgrajeno stremljenje, da bi se izpremenilo obstoječe stanje. Jz tega izhaja, da pomeni vstalca revolucija nasilno izpremembo dejanskega stanja in da je njen uspeh — po metodi sami — odvisen od količine uporabljene sile, ne pa cd upravičenosti cilja, za katerim stremi. Uporaba sile je nrmreč golo dejstvo, ki samo v sebi ne nosi nobenega moralnega poslanstva in torej ne more biči kot tako opravičeno. Kajti silo uporEibljamo tudi v nenravne in škodljive namene. Iz tega nadalje izhaja nujna posledica, da pomeni odobritev si Je kot sredstva za urejevanje medčloveških odnosov turi opravičilo sa vsakogar, da se posluša istih sredstev v obrambi svojih interesov in svo$h vzorov preti revoluciji. Obvarovanje revolucije vsebuje torej pristanek na metode državljanske v«tee, ki je seveda ni mogoče izvesti tako, da bi imela samo ena stranka vse orožje in monopol za vse borbene metode, marveč mora revolucionar računati s tem (in na to tudi pristati), da bo dobil, če ne uspe v prvem naletu, trd, če ne celo trši udarec nazaj v svoje lastno lice; zaradi tega se ne more pritožiti, kajti odobritev revolucije pomeni pristanek na protirevolucijo. Iz tega sledi, da j? vsaka revolucija kaj tvegano početje. U -oh ji je zagotovljen samo takrat, če je razvoj dovcdt-1 stanje tako daleč, c-a je zunanji akt revolucije samo razk itje dejanske slike samostojno dozorele-?, -tarija. Takšna revolucija pomeni štor.njo v naravnem razvoju, ki je pose-b m samo v hitrejši zunanji izjprememfcrr pa v svojih osnovah. Zato so take revo! :je v zgodovini kratke. Primer »uprizoi„:ne revolucije* doživljamo pri nas. Če bi bila naš socialni ustroj ali naše gospodarstvo res zrela za revolucijo, bi ne bilo treba celih treh let načrtnega napora, namreč sistematičnega ustvarjanja stanja, ki naj dovede narod v revolucijo: bede, nezadovoljstva, političnega banditstva, nravnega in nacionalnega nihilizma. Posebno značilno za nenaravno rast te revolucije je že večkrat pravilno osvetljeno dejstvo, da revolucija pri nas sploh ni zrastla iz tistega sloja, ki bi moral biti po nični lastni revolucionarni dogmatiki, marksistični doktrini, njen ncsiiec, namreč delavski preleisrijat, marveč Je skafifa kemintemska revolucija pri nas iz vrst brezposelne imovite meščanske inteligence, ki je nato v svoji prenapetosti in oblastiželjncsti, oprta na. prav tako iz-rejene elemente fes drugih stanov, posebno iz podeželskega, manj iz delavskega, začela svojo usodno igro. Ne samo to, tudi s&rbna kamuflaža, v katero se je morala cd.ati ta revolucija, dokazuje, da ni mogla iti odkrito svojo pot, re morda zate, ker so bile dane sociološke ki gospodarske predpostavke za njen izbruh, ali pa zato, ker bi taka ravna pot vodila prehitro do cilja, marveč samo in edino zato, ker tj bita, če bi nastopila z odkritim vizirjem, še hitreje spoznana in še prej premagana. Zato se je morala poslužiti videza »nacionalne« in »osvobodilne« krinke, ki ji je obetal po trenutnem položaju, da lahko še najhitreje dovede narod v tisto vrenje, v katerem bi bilo mogoče pripeljati revolucionarnega trojanskega konja v konservativno notranjost našega naroda. Račun ni bil neinteligenten in priča o ostrem mišljenju; vendar je ta razumska špekulacija zgrešena, ker ni sociološko realna, niti poltično dovolj oproščena revolucionarne dogmatike. Socialni in gospodarski sestav našega naroda n'sta bila pravilno spoznana in politično ocenjena, prav tako tudi ne njegove svojstvene reakcije na revolucionaren podvig. Nastopilo je za te dogmatske začetnike revolucije nepričakovano dejstvo, da je zbudila revolucija še večjo protirevolucijo, da borba ni kratka in da revolucionarni zagon v prvi etapi ni bil zmagovit. S tem je revolucija izgubljena: obležala je pred utrjenimi položaji elementarnega odpora našega kmetskega ljudstva, združenega z zdravim meščanstvom in poštenim delovnim ljudstvom. Izpostavljena je neusmiljeni posledici, da njen napad omaga pred postojankami. V taki borbi je na siub- em tisti, ki je napadel. V taki borbi P dejo maske, se rodijo spoznanja tudi za najbolj zaletele in se sprožijo nagle in ostre odločitve tudi na strani, ki je bila v začetku v obrambi. Politični vseznalci pri nas gledajo seveda na vse te pojave po pravilih d i a 1 e k -j tike omejencev, po zakonu dvojne neumnosti, namreč tako, da delijo vse, kar vidijo, preprosto in šoiarsko v dve skupini: v dobro in slabo; v belo in čmo; v napredek in reakcijo. Kar ne gre v prvi predalček, spada v drugi. Po tem šarla-tanskem receptu opravijo tudi za polrnte-ligente nedopustno potvarjanje socialnih in političnih zveznosti kaj enostavno: revolucija je »progres«, protirevolucija je »reakcija«. Seveda bi bilo zanimivo gledati zadrego ob vprašanju, v katero kategorijo bi uvrstili na pr. protirežimske elemente v Sovjetski Zvezi ali Francovo revolucijo. Pa pustimo ta oddaljena vprašanja in ostanimo 'doma! Vsak misleč človek mora vedeti, da revolucionarna metoda ni monopol samo naprednih stremljenj, kajti nasilje lahko uporablja vsakdo, ne da bi s tem opravičil cJj, za katerega ga uporablja. Če torej uporablja kdo za dosego svojih ciljev silo, s tem še ni rečeno, da je napreden, in tisti, ki se mu upira, naaadniak. Taka je samo dialektika omejencev, teh nevarnih trobil v viharnih časih. Končno je treba vedeti, da je vsaka revolucija obrnjena zoper določenega nasprotnika. In kako je to pri nas? Danes nihče ne more več dvomiti o tem, da je latovščina zgolj komintemska revolucija, torej izrazito gospodarsko- in socialno-revolucionaren pokret, naperjen zoper meščanstvo vseh vrst in zoper kmetsko ljudstvo. Zoper prvega kot nosilca edine •movine, ki bi jo mogli pri nas označiti kot »kapitalistično«, in zoper slednjega, ker je iestnik zemlje, ki spada po boljševiški teoriji in praksi v državno last. kmet pa v vrste izkoreninjnega, na uro in od kosa plačanega proletarca. In kaj vidimo? Naša revolucija svoje proti meščanske ln proilkmeiske smeri do zadnjega ni razkrila, marveč je ravno v vrstah obeh teh siojev nabrala znatne pomožne čete. Kam pa je potem usmerila svojo taktično-operativno smer? Zoper navidezno izbrani cilj: zoper »okupatorja«, ki naj v priprav-Ifena fazi nadomesti domačega »kapitalista«, meščanske »izžemalce« delovnega ljudstva, bankirje, veletrgovce in podobne »pijavke«. Zakaj to? Ker gre samo za taiktščni manever, samo za fngiran napad, ki naj lastnim pomožnim četam zakrije pravo napadalno smer. Ustvariti je treba revolucionarno psihozo obupa, pobesne-lostj vseh »oper vse — in tega delri^a ne bS bilo mogoče doseči, ge bi ljudstva predočili samo tistih par domačih petieni-kov. Za vsakega Slovenca, ki ne tišči svoje glave v pesek ljubljanske oaze v puščavi izmučene slovenske zemlje, ne more biti revolucija samo romantična, narod osrečujoča prireditev, o kateri sanjajo le tisti, ki niso doživeli. Zato bo odobril besede, ki jih je napisal že večkrat citirani švicarski sociolog Ropke: »Nasproti vsaki revolucjski romantiki moramo kar najostreje poudariti, da je vsaka resnična revolucija prava nesreča, katastrofalna kriza družbe, katere končni izid je vedno skrajno negotov in kaitere izrazito patološki značaj je viden že v njenih oblikah. Lahko je smrtna paraliza družbe, je anarhija, razkroj reda, razdejanje, praborba strasti in instinktov in nič ni za to bolj značilno kakor okolnost, da prinese, če se pravočasno ne zavre, na površje sodrgo in spravi ljudi začasno pod gospedstvo no-toričnih nevropatov. Na tem res nihče ne more najti nič junaškega in -prav nič romantike ...«. S. V založbi »Luč« je izšla drobna, a vsebinsko bogata knjižica, ki zasluži pozornost najširših čitateljskih vrst. Ni roman in vendar se v knjižici pripovedujejo stvari, ki bedo dajale snov bodočim romanom; ni tragedija, zato pa je vanjo zajeto mnogo tragične, neizmerno mučne usc.de, ki jo doživlja slovensko ljudstvo po krivdi nakaterh svojih sinov, ki so jim bili tuji revolucionarni interesi svetejši kakor pa obstoj in mir lastnega naroda. Knjižica, ki jo danes priporočamo pozornosti občinstva, je snisana tako živo in obenem tako po svoje, da se bere kakor kaka »napeta« knjioa Pred nami lež: lično opremljena brošura iz peresa pisatelja Narteja V e 1 i k o n j e «MaIi-kovanje zločina«. Je to besedilo predavanj, ki jih je ime; pisec v našem radiu. Pet sestavkov, ta daljši, on' krajši, vsi pa so izraz pisateljevega poguma, povedati resnico in prevzeti zanjo odgovornost. So izraz pisateljeve neomajne vere v stalnost in pravilnost načel, ki jih zastopa. pa tudi njegove gorke ljubezni do naše? a hudo preizkušenega naroda. Ni to »literatura«* v navadnem pomenu besede, vendar so Velikonjevi sestavki tudi literarno značilno delo. ker so spisani v slogu, ki razodeva pripovednika. temperamentnega stilista, dobrega poznavalca jez'ka. V vseh velikih, zgodovinsko odločilnih čavh je nastajala taka proza: spo-mnja na« starih govornikov, baročnih pridigarjev. pisateljev političnih člankov za časa francoske revolucije itd. Velikonja skuša bralca zagrabiti, prepričati in pridobiti, zato so njegove besede prežete z ognjem prepričanja. Tudi zdaj. ko so natisnjene, učinkujejo z nekaterimi odlikami, kakor so bile vedno značilne za prozo te vrste. Ti Velikonjevi govori bodo ostali med slovenskimi dokumenti tega časa, najsi so nastali iz potreb trenutka. »Je že kaj naredil« se imenuje prvi sestavek. Neumorni zbiratelj naših anekdot začenja z anekdoto in preide nato k enemu izmed poglavitnih predsodkov, ki so zatemnili zdravo pamet meščanske Ljubljane — predsodkov, ki so jih razširili organizatorji atenta- tov. Ko so padale prve žrtve komunistične zarote, so vsi lahkoverni Ljubljančani ponavljali izdano geslo: »Žrtve morajo biti!«. Zakaj prav te žrtve? »Je že kaj naredil « In vest je bila pomirjena. Začelo s® je ustvarjati malikovanie zločina, zmanjševati njegova grozota, nastajalo je razpoloženje, ki je v mladem človeku zabrisalo pravlno presojo zločina. Drugi sestavek »Hudičeva botra«- je naj-duhovitejsi v vsej knjigi. Pisatelj odlično posnema dikcijo narodne pesmi in prpoveduje v tej obliki zgodbo o hudičevih botrah, ki hodijo na božjo pot in nosijo hudčke h krstu »Hudičeva botra je pregovorila matere, da ni90 pustile otrok dobrim ljudem in so jih vlekli rajši v smrt in v internacijo. In ta botra bo pridigala — lahko je tudi moškega spola — o krščanski ljubezni in prizanesljive«ti. A niti z besedo ni omenila, da ti, za katere cedi svoje solzave solze, niti Boga ne priznajo in vsako dobroto jn prizanesljivost jemljejo za strah in slabost.« «Ali si videl?« je naslov tretjemu predavanju. Tudi ta se začenja z anekdoto. Je to satirično-ironičen udarec po tistih, ki ne verujejo, da bi komunisti uganjali tako strahotne stvari, kakor so opisane v listih. »Ali si videl?« vprašuje tak simpatizer in s tem marsikoga preseneti in mu vzame pogum. Duhovito opisuje in zavrača pisatelj Velkonja ta zelo razširjeni tip omahljivcev in zbegancev. ki najhitreje nasedajo Ofarski propagandi. Naj obširnejši in najtemeljitejši pa je Veli-konjev obračun s komunistično propagando in z njenimi lahkovernimi žrtvami v sestavku »O, ta je pa izdajalec!« Ta toliko ra/bljena in še bolj zlorabljena beseda je tu osvetljena z vseh strani in pretehtana do skrajnosti. Govor sega v širino in globino naše narodne tragedije in obračunava z raznimi pojavi, ki ka-rakteriziiajo zadržanje posameznikov v državljanski vojni. Z'neizprosno odločnostjo razblinja Velikonja iluzije lahkovernih ljudi, jim trga mreno z oči m kaže žalostno podobo naše stvarnosti, našega, poiožaja v idila ki z Udki Sporazumno z Višjim SS tn Policijskim vodjo v Ljubljani ln na podlagi pooblastila, danega mi z naredbo Vrhovnega komisarja na operacijskem področju »Jadransko pri-morjec, odrejam: Cl. 1. S 8. VI. 1944 se ukineta naredba visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 25. IH. 1942 SL. 1. St. 89-24 o ureditvi kolesarskega prometa in z dne 24. VL L 1942 »SL 1.« št. 219-50 o prepovedi prometa s triciklji. CL 2. Ta naredba stopa v veljavo z današnjim dnem. Ljubljana, 2. junija 1944. Prezident pokrajinske uprave div. general Kupnik L a * Vsak vozač kolesa ali trlciklja mora biti v posesti prometne knjižice, ki jo izda uprava policije v Ljubljani, odnosno sre-ska poglavarstva v pokrajini. Prometne knjižice morajo biti potrjene za tekoče leto in se dobe v Beethovnovi ulici št. 7 pri g. Nanutu. gcgpodtepgl^ Bilanca Mestne hranilnice ljubljanske Ljubljanska Mestna hranilnica je pravkar izdala računski zaključek za preteklo leto, iz katerega posnemamo naslednje podrobnosti. Pri nespremenjenih lastnih sredstvih (rezervah) v višini 8.02 milijona lir so znašale ob koncu lanskega leta vlege 97.2 milijona 1-r (prejšnje leto 96.0). Od gornjega zneska vlog odpade na hranilne knjižice 87.7, na pupilne viege po čienu 9. uredbe 4.5 in na vloge v tekočem računu 5.0 milijona lir. Obveznosti nasproti drugim denarnim zavodom so se zmanjšale na 4.8 miijona lir (6.2), prav tako se je zmanjšal reeskont menic na 0.38 milijona lir (0.49). Aktivna stran bilance kaže povečano likvidnost zavoda, kajti gotovinska sredstva t blagajni in pri. Poštni hran 1-nici so znašale ob koncu leta 5.6 milijona lir (1.7), naložbe pri drugih denarnih zavodih pa 2.9 milijona lir (3.0). Nadalje izkazuje bilanca skoro nespremenjeno postavko vrednostnih papirjev v višini 36.8 milijona lir, medtem ko so se občinska posojila nebistveno povečala na 26.8 milijona lir (26.1). Posojila v tekočem računu so znašala 4.2 milijona lir (4.9), hipotekama posojila pa so se skrčila na 27.4 milijona lir (30.6). Zavodove nepremičnine so izkazane v višini 7.4 milijona lir (6.8). Vrednost pokojninskega sklada pa znaša na aktivni in pasivni strani 5.45 milijona lir (5.0). Glede nazadovanja naložb v posojilih pri Istočasnem povečanju likvidnosti so se v računu izgube ln dobička zmanjšali dohodki od obresti na 3.72 milijona lir (4.<«8K Dohodki od uprave nepremičnin so se skrčili na 0.27 milijona lir (0.61), razni dohodki pa so narasli na 0.70 milijona lir (0.05). Na drugi strani računa so plačane obresti prav tako nekoliko nazadovale na 2.25 milijona lir (2.43), upravni stroški pa so se dvignili na 1.97 milijona lir (1.80). Odpisov lani ni bilo. izdatki za davke in takse pa so bili skoro nespremenjeni in so znašali 0.55 milijona lir. Bilanca izkazuje čisti dobiček 35.500 lir (466.500). Organizacija mlekarstva v Srbiji V kratkem bo v Beogradu pričela obratovati nova velemlekarna z dnevno kapaciteto 60.000 do 70.000 litrov mleka, ki pa zaenkrat ne bo v polnem obsegu obratovala, dokler se ne uredi dovoz mleka. To velemlekarno so na in ciatovo nemške vojaške uprave pričeli graditi, leta 1942. Strojne naprave za pasteriziranje, hlajenje, polnjenje steklenic in centrifuge je dobavila Nemčija. To bo prva velemlekarna na Balkanu. Skrbela bo predvsem za oskrbo Beograda s svežim mlekom, pozneje pa bo ez presežkov izdelovala tud: maslo in sir. V kratkem bodo tudi v Banat.u zgrajene štiri velemlekarne, ki pa bedo izdelovale surovo maslo. Vzporedno so bili izdani ukrepi za povečanje proizvodnje mleka v Srb ji, kar pa se bo dalo šele postopno doseč. V Ba-natu, kjer je okrog 110.000 glav goveje živine, cd tega 50.000 krav, prevladuje si-mentalska pasma. Krave te pasme so dale leta 1941. povprečno 1100 litrov mleka, krave podolske pasme pa dajejo povprečno le 700 litrov in krave buš, ki so razširjene v Bosni in Srbiji, le 300 litrov. V nekater h banatskih obč nah je uspelo že povečati mlečnost krav od 1400 na 1700 do 1800 litrov, kar je ugodno vplivalo na oddajo mleka. Povečanje mlečnosti jc bilo doseženo predvsem s pridelovanjem boljše krme Zaradi znatno povečanje gojitve oljaric so na razpolago tudi mnogo večje količino oljnih posrač, k' so izvrstna krma. V teku je obsežna akeja za zboljšanje pasme v Srbiji, kjer so uredili številne zbiralnice za mleko, medtem ko so doslej 70% mleka doma predelali v maslo in sir. Poleg omenjen h pet velemlekarn so trle zgTaiene manjše mlekarne v šabcu, Valje-vu, Cačku in Zaječarju. Za te mlekarne potrebne stroje so dobavile nemške, n zo-zemske in luksemburške tvrdke. Nadalje so uredili 17 večjih postaj za posnemanje mleka in 84 postaj za zbiranje mleka. GOSPODARSKE VESTI = Prijava gradbenega materiala. Po čl. 6. naredbe vrhovnega komisarja o ureditvi gradbene delavnosti na operaciiskem bi že sama prinesla dovolj trpljenja in žrtev, zdaj pa so nam naši komunisti še izzvali državljansko vojno! Sestavek «Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci« je beseda o vprašanju okupacije in svobode, obračun s tistimi, ki So zaradi »narodove svobode« šli v hribe, a morajo zdaj pomagati pri uničevanju slovenskih krajev in moritvah slovenskih ljudi — ne za našo resnično svobodo, marveč za zasužnjen je slovenskega ljudstva po načelih in pravilih komunistične internacionale. »Kako strašna, strašna resnica, kako 9trašna. strašna resnica, da komunisti, slovenski komunisti plešejo ob svitu gorečih slovenskih vasj in uganjajo svoje razuzdane orgije ob mučenju vernih slovanskih fantov, ki branijo svoje drage slovenske domove«, pravi Velikonja ob koncu sklepnega govora. Samo 30 strani je dala knjižica, vendiar je na teh tridesetih straneh po svoje op sapo in pojasnjeno neizmerno gorje slovenskega ljudstva. Vzemi in beril __________ primorje z ikie 9. maja t L «ŠL L St 121/39) morajo imetniki gradiva ali pomožnega gradiva, gradbenih strojev in gradbenega orodja do 5. vsakega meseca prijaviti pokrajinski upravi svoje zaloge po vrsti, velikosti in kraju s stanjem ob koncu predhodnega meseca. Prijavi ni zavezano g^divo, določeno za gradnjo, ki je bila že dovoljena po tej na-redbi. Prijave se vlagajo pri oddelku Vili., odseku za oskrbo, pokrajinske uprave na obrazcih, ki so tam na razpolago. V prijavah je ločeno navesti gradivo (opeka, cement, apno, gradbeni les, gradbene kovine, setklo, cementni in keramični izdelki itd.). Prijava se sme združiti z ono, ki je predpisana po uredbi o kontroli zaloge blaga z dne 14. junija 1940. = Izvoz vinskega žganja iz Srbije. Na področju Srbije obsegajo vinogradi 62.000 hektarjev (od tega 11.000 v Banatu). Za pravilno vnovčenje sadja, vina :'n žganja je bila v septembru lansksga leta ustanovljena državna centrala, ki je sedaj pričela praktično poslovati. Te dn je nova centrala izdala predpise o vnovčenju vina in žganja Iz leta 1943. Od lanskega vinskega pridelka se bo porabilo 50% za vinsko žganje, in sicer za nemško vojno in za izvoz v Nemčijo. Proizvajalec, ki odda polovico svojega vinskega pridelka ali ustrezajočo količino žganja, lahko drugo polovico proda na svobodnem trgu. = Promet na pariški podzemeljski železnici je bil lani za 74% večji kakor v zadnjem letu pred vojno, to pa zaradi tega. ker je znatno omejen promet z avtomobili in avtobusi. Pariška podzemeljska železnica »Metro« je lani prepeljala 1320 milijonov potnikov nasproti 761 milijonom v letu 1939. Železniška družba »Metropola tain« je v preteklem letu zabele?:la znaten čisti dobiček 49.1 mi,: ona frankov nasproti 45.7 milijona frankov v prejšnjem letu. NAROČITE SE NA ROMANE DK! Ktsndmachnngen ier ErSkffiflgsanstalt Ruckgabe von verfallenen Uberfuhrbevvilligungen Besitzer von Lebensmitteluberfuhrba« vvilligungen vverden neuerlich aufmerk«^m gemacht, diese nach der Verfallfrir4 fort der «Prevod«, Novi trg 4, Zimr riickzugeben. Sollten Uherfuhibevv gen bs zum Tage ihrer Giiltigkeit -..--it liickerstattet vverden, vverden sšLmtliche tn der Uberfuhrbewilligung angefOhrten Le-bensmittel als eingefiihrt betrachtet vverden. tlberfuhrbevvillicrun^en, die aber schon ln den Monaten Feber, Marz, April und Mai verfallen sind, doch nach dem Ablauf der Giiltigkeitsfr st nicht liickerstattet vvurden, vverden noch bds zum 10. Juni von der »Prevod« iibememmen. Wer bis zu dieser Frist die t*berfuhrbewilligung nioht riickgeben wird, wird so b«t:achtet vverden, als ob er die ganze bevvillgte Le-fcensmittelmenge eingefiihrt hatte. Spatere Reklamationen vverden nicht beachtet werden. ClfovesfflN Vrnitev zapadlih dovolilnic Ponovno opozarjamo stranke, ki imajo v posesti dovolilnice za. prevoz ž vil. da jih morajo po zapadu roka takoj vrniti »Prevodu«, Novi trg št. 4. seba 1 a. Ce dovolilnic do dneva veljavnosti ne bodo vrnile, bomo smatrali, da so vsa na dovolilnici navedena živ la uvozile. Dovolilnice, ki so zapadle že meseca februarja, marca, aprila in tudi maja, a- jih do poteka veljavnosti stranke niso vrnile, bomo še sprejema!! do 10. junija. Kdor do tega roka ne bo vrnil dovolilnice, bomo smatrali, da je vso dovoljeno količino živil uvoziL Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kazal zaraii prekršltve j^šfMragiafšfdli pmlpscv Protidraglnjski odsek uprave policije ▼ Ljubljani je izrekel naslednje kazni zaradi pre-kršitve protidraginjskih predpisov v času od I. do 31. maja 1944: ker niso imeli cenikov in prodajali vino ter razno drugo blago po neodobrenih in pretiranih cenah: Goljar Terezija, gostilničarka. Celovška cesta 279, 1000 lir globe; Kahne Marija, gostilni čarka, Medvedova cesta 8. 2000 lir; Magister Antonija, gostiiničarka. Trata 9. 1000 lir; šušteršič Franc, gostilničar, Celovška cesta 264. 3000 lir; Loz č Marko, bivši gostilničar, Beethovnova ul. 4. 3000 lir; Gregorc Ivan, ve-letrgovec, Dunajska c. U>, 5000 lir; Grošelj Marija, gostilničarka. Poljanska c. 7. 3000 lir; Aleksič Aleksa, slaščičar, Poljanska c. 53, 2000 lir; Delich Umberto, vinski trgovec, Celovška c. 50. 5000 lir; Magdič Meta. trgovka, Aleksandrova c. 16. 1000 lir; Medica Franc, vinski trgovec. Cankarjevo nabr. 5, 3000 lir; Marješič Elizabeta, gostilničaika. Poljanska c. II, 500 lir; Dolinar Andrej, pek. Bohoričeva ul. 1, 500 lir; Plašlra Ana, zasebnica, Bohoričeva ul. 28. 200 lir; Janežič Cecilija, pcslovod-kinja. Zaloška c. 3, 500 lir; Kramar Marija, lastnica mlekarne. Kodrova ul. 9, 2000 lir; Kregar Marija, trgovka, Rharjeva ul. 17, 1000 lir; Mehmedovič Zeram. slašččar. Tržaška c. 190. 1500 lir: M'lein Mohmed. slaščičar, Par-meva ul. 22. 2000 lir: Oset Joško. trgovec, Dunajska c. 1 b, 2000 lir: Resman Egidij, trgovec. Flcrjanska 22, 1500 lir; Brezar Bo-ža, prodajalka, Gosposvetska c. 7, 300 lir; Vovk T;l-ka. trgovka, Gerbičeva ul. 19, 500 lir; Kodrič Mate, gostilničar, Vrhnika, prijavljen okraj, glavarstvu Ljublj.; Rus Ivan. gostilničar. Grosuplje, prijavljen okraj, glavarstvu Ljublj.; Hren Franc, gostilničar, Vrhnika, prijavljen okraj, glavarstvu Ljublj.; Hočevar Franc, go-st;Iničar, Vrhnka. prijavljen okraj, glavarstvu Ljublj.; Hren Frančiška, gostilničarka. Verd 8. prijavljena ekraj. g'avarstvu Liublj.; Kočevar Franc, vinskj trgovcc. Vrhn'ka, prijavljen okraj, glavarstvu Ljublj.; Škerlj Ivan, vinski trgovec. Logatec, prijavljen ekraj. glavarstvu L;ub!j ; Erbežnik Alfred, trgovec. Vnstovškova ul. 22. 500 lir globe: Scmcnič Alojz, trgovec, Podmilščakova ul. 16. 500 lir: Soss Meta, trgovka, Pražakova ul. 8. 500 lir; Sotolšdc Jo-sipina. lastn ea bufeta. Gradišče 10, 5000 lir; Ing. Stojan Lovrenc trgovec. Krekova ul. 9, 1000 lir; Zilič Bogdan, trgovec, Gcsposvetska c. 4. 2000 lir: Buzzoiini Franc, trgovec, Ciril Metodova 205. 500 lir; Obersnel Alojz, gostilničar. Pot na Rožnik 3, 1500 lir; Peteline Jo-s:p. trgovec. Sv. Petra c. 8, 500 lir; Premelč Mclanija. trgovka. Tavčarjeva ul. 2, 500 lir; Vavpotič Marija, gostilničarka. Mesarska ul. 4, 1000 lir; Kačič iMetod, gostilničar. Celovška c. 67, 1000 lir; Keržič Marija, gostilničarka, Kavškova ul. 18. 1000 lir; Lindtner Leon, poslovodja rest. Slamič, Gosposvetska c. 6, 1000 lir; Omahen Mihael, vinski trgovec, Na-tlačenova ul. 16. 1000 lir; Lampič Ivanka, žena ortopeda. Poljanska c. 31. 500 lir; Rus Angela, branjevka. Ljubljanska c. 3, 300 Ur; Filipič Ida, lastnea mlekarne. Javcrnikova ul. 5,* 500 lir; Grillo Valter. poslovodja, Trdinova ul. 5, 3000 lir; Kemperle Julijana, branjevka, Cankarjevo nabrežje 7. 200 lir; Kočevar Ivan, branjevec. Slomškova ul. 7, 1000 lir; Bucik Anton, branjevec. Sv. Petja c. 3, 500 lir; Dobrajc Justi, lastnica fotoateljeja. Gledališka ul. 12. 1000 It; Repič Franc, sodareki mojster, Ko-lezijska ul. 18. 100 lir; Leonov Fecdor, akvi-ziter. Nunska ul. 8, 500 lir; Slezak Božena, prodajalka, Celcvška c. 65, 500 lir; Scheicher Adolf. trgovec s sadjem. Ljubeljska c. 9, 1000 lir; Vrhovec Albin, gostilničar, Borštnkov trg 3, 1000 lir; Kodrič Milan, bivši trgovec. Flori janska ul. 34, 2000 lir; Ferjančič Karel, trgovec. Celovška c. 61. 1000 lir; Lavtar Albina, trgovka. Sv. Petra c. 38, 500 lir; Novak Ivan, pekr/vskj mojster. Sv. Petra c. 76. 1000 lir globe, 200 žemeli zaplenjenih; Novak Neža, gostilničarka, Rimska c. 19. 500 lir; Jakupovič Iloš. slaščičar, Sv. Petra c 85, 300 lir; Kvas Tomaž, trgovec, Ravnikarjev« uL 5, 300 lir; Mekinc Angela, trgovka. Pred Škofijo 16. 300 lir; Ing. Bleivveiz Teodor, vodja tehn pisarne. Tyrševa c., 1000 lir; Soklič Ana, trgovka, Breg št 20. 300 Hr; Kovačič Rudolf, gostilničar, Ambrožev trg 1. 500 lir; Milein Mehmed, slaščičar, Parmova ul. 22, 1000 lir; Rebolj Frida. gostilničarka. Ambrožev trg 9. 500 lir; Knez Štefanija, poslovodkinja. Poljanska c. 55, 500 lir; Babšek Cilka, branjevka. Gosposka ul. 3, 200 lir; Semeaič Alojz, trgovec, P-jena sadna drevesca! in krajši pristavek o čebelarstvu v jugovzhodni Evropi, poleg tega pa še nekaj kuhinjskih receptov. Knjižna tombola Zimske pomoči Žrebanje za denarne dobitke knjižne tombole bo v nedeljo 4. junija ob 10. nrt v mestni posvetovalnici na ni&gfstratn ▼ L nadstropja. (Nekateri časopisi so pomotama poročali, da bo ob 11. uri.) Nihče naj to pozabi prinesti s seboj tomliofeske tablice, M Je zsdeia tombolo, Irngačs ne bo prfpoščm k žrebanja. a— Nova grobovn. Za vedno je zapustit svojae višji poštni kontrolor v pokoju g. Drago Ceh. Na zadnji poti so ga spremili v petek popoldne k Sv. Križu. — Družina BeJetova je izgubila svojega Ijubije-ttsgti sinčka-edinčka Maa^fančka. K večne-msa počitku so ga položili včeraj popoldne ca pokopališču pri Sv. Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen lep spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno so-žatjo! n— Promenadni ktmeesrt godbe Slovenskih domobrancev. V soboto, dne 3. t m. od 20. do 21. ure bo godba SI. domobrancev Izvajala na promenadnem koncertu naslednje glasb, točke: »Halo, radio Praga«, koračnica; Suppe: »Lepa Galatea«, overtu-ra; Pahor: »Slovenski svet«, potpuii; Ti-jardovič: »Splitski akvarel«; Parma: »Ca-rič^re Amazcnke«, karašik; Učakar: »Po-zdrav Ljubljani«, koračnica. Dirigent: vodja godbe višji narednik Strah Henrik. n— Obisk razstave Mateja Stemena je ie doslej presegel pričakovanja. Jakopičev paviljon je ves dan torišče ljubiteljev umetnosti. M visoko cenijo mojstra Ster-nena. Obiskovalci prihajajo iz najrazličnejših slojev, kar priča, da je umetnost Mateja Stemena priljubljena in spoštovana v najširšem krogu Ljubljane. Priporočamo zlasti tudi ljudem z dežele, ki pridejo po opravkih v Ljubljano, naj ne zamude prilike, da si ogledajo to veliko in pomembno razstavo, ki je v današnjih časih izreden kulturni dogodek. u— Urad za delovno službo in "bnovo šefa pokrajinske uprave se je preselil iz palače Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi c. 22 a/H. v palačo Vzajemne zavarovalnice, Miklošičeva c. 19, pritličje. V novih prostorih prične poslovati 30. maja t 1. t>— Vse premalo spoštova-rtja do naSa-dov in posevkov kažejo nekateri ljubljanski izletniki, zlasti ob nedeljah in praznikih. Ko nabirajo poljsko cvetje, se prav malo menijo, ko za eno samo plavico ali mak pohodijo za cele snope žita, ki je zdaj v najlepšem zorenju. Pri sončenju oneče-jajo trate in travnike s papirji in drugimi odpadki Marsikateri kmet ali meščan, ki ima vrt ali njivo, se pritožuje, ker mu je tako brezvestno bitje izruv&lo šope cvetja ali mu polomilo veje cvetočega grma. Kaj šele bo, ko dozorijo češnje in drugo sadje! Ljudje božji, spoštujte tujo lastnino! Skrunitev prirode je samo po sebi velik greh. Brezobzirno divjaštvo daje posameznemu samopašnežu kaj slabo spričevalo srčne omike. Se zlasti pa se mora ----—.. t petem leta vojne zavedati, da je nepotrebno poškodovanje naših vrtov in njiv zločin proti narodu. Svoj čas so kmečke ženice s koprivami preganjale razposajene deklice, ki so se po deželi sprehajale z golimi bedri Letos pa ne bo čudno, če bodo kmetje v samoobrambi začeli preganjati objestnike, ki imajo predolge roke u— Slavko Osterc spada v vrsto naših skladateljev prvakov, ne le po plodovi tosti svojega obsežnega dela, nego predvsem po svoji značilni smeri, ki jo je nekompromis-no uveljavil doma in še bolj v tujini. Njegovo delovanje, ki je vzbujalo mnogo polemik za to proti, ni ostalo brez sledov v naši glasbi. Osterc se je dejansko boril zoper plitko banalnost in lažnivi sentimenta-lizem v glasbi. Osterc je s svojo smerjo absolutne glasbe, četudi je v tem bil hud ekstremist, mnogo kalnega zbistril, mnogo gnilega razkužil. Kajti Osterc je svež, nov, zanimiv — je Osterc! Na mednarodnih festivalih je bil deležen vseh priznanj. Ob obletnici njegove smrti bo izvajal naš Radijski simfonični orkester pod taktirko Draga M. šijanca skladateljevo vedro in kleno »Ouverture classique«. delo, ki ga je ena največjih svetovnih edicij sprejela v tisk. Sedaj, ko ni več Slavka in Nika, obeh hudomušnih glosistov našega glasbenega življenja, se bomo zopet spomnili enega najostrejših pref lov naše glasbene tvorbe, tistega drobcenega moža, ki je še-pajoč ob palici in srebajoč črno kavo v Zvezdi razburjal dvajset let naše belo mesto, kakor pred njim le Cankar na literarnem polju. Po Osterčevi Ouverture clas-sique bomo uživali Dvofakove ritme in melodije v znameniti »Novosvetski simfoniji«. Po odmoru sledita dve simfonični pesnitvi, Lisztov »Orfej« in Dukasjev »ČJarodejev učenec«. Spored bo zaključila Weberjeva živahna uvertura »Oberon«. Predprodaja vstopnic se vrši v knjigarn* Glasbene Matice. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo_ In trimesečni strojepisni tečaji — dnevni in večerni — pričenjajo 3. in 5. junija. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Moderna strojepisnica, desetprstna metoda! Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Praktično znanje, vsakomur vedno koristno. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. n— Važno za vsakogar sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu je znanje strojepisca! Novi dnevni in večerni tečaji pričenjajo 3. in 5. junija. Učne ure po želji obiskovalcev. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. Z Gorenjskega Vojno mladinsko poklicno tekmovanje je bilo pretekli torek svečano zaključeno v dvorani državne namestnije v Celovcu K počaščen ju zmagovalcev so prišli: Gauleiter dr. Rainer z namestnikom Thimlom, pokrajinska mladinska voditelja Regger _in Lora Peterschinegg, vitez železnega križa general Noeldechen in drugi dostojanstveniki. Gauleiter se je zmagovalcem zahvalil za izredne uspehe ter jim izročil darila in listine. Prav posebno se je pri tekmi obnesla gorenjska mladina, iz katere je izšel tudi eden izmed državnih zmagovalcev. Koroški lovski dan bo v nedeljo 4. t. m. v St. Vidu na Glini. Na svečanost pride tudi vrhovni vojni mojster Scherping, vodja nemškega državnega lovskega urada. Je velik prijatelj koroške dežele in zlasti tudi gorenjskih krajev. Njegovo pisarno v Berlinu krasi ena sama slika »Triglav«, umetnina koroškega rojaka Hermana Poschingerja. Za svečanost so pripravili v št. Vidu veliko razstavo izbranih lovskih trofej. Svečanosti se udeležijo tudi gorenjski lovci. Nič več kakor 20 n&rcis. »Planinska straža« na Jesenicah je objavila: Narcise nad Jesenicami privabljajo vsako pomlad nešteto občudovalcev. Takih prizorov, kakor jih nudi Gol ca, je malo (komaj še pri Admontu, Lunzu in nekaterih drugih redkih krajih). Zato je treba narcise ščititi in ohranit?. Ne gre, da bi jih ljudje odnašali kar v šopkih in koših. Vsaka zloraba bo poslej kazniva. Nihče ne sme odnesti več kakor 20 narcis. Ljubitelji prirode morajo nevedneže pouč'-ti. V vodnjaku je utonila poldrugo leto stara Hildegarda Steinerjeva v Bistrici na Koroškem. V kratkem presledku, ko ni bdla zavarovana, se je sklonila nad 8 metrov globoki vodnjak, da bi si urnila ročice, in je padla v globino. Po ledeniku je zdrsnila knjigovodka, uslužbena pri Sv. Krvi Napravila je izlet na smučeh, pa ji je spodrsnilo na csre-njenem snegu in jo neslo 400 m daleč po pobočju Velikega Kleka. Po izredni sreči se je pravočasno ustavila nad prepadom ln uti ifnh samo ogrebotfce im riomljeno nogo. Požar v občini Dulah na Koroškem je hudo prizadel kmetovalca Jožefa Ortnerja, po domače Susterja. V kratkem času sta bili upepeljeni hiša in gospodarsko poslopje. Nesreče pod vlakom. Na kolodvoru v šmohorju na Koroškem je prišla 47 letna gospodinja Pavla Menike pod vlak, ki ji je odrezal desno nogo. Prepeljana je bila v beljaško bolnišnico. Na postajališču v št. Jurju na Koroškem je 7 letna ILlda Bodnerjeva vstopila na napačni strani v vlak. Brzovlak, kj je pridirjal iz nasprotne smer-, jo je podrl in pregazil. Revica je kmalu nato izdihnila. Delavec Jožef Cepina je hitel nekje na koroški progi s kolesom čez nezavarovan prelaz, da bi prehitel vlak. Stroj pa je zadel njegovo zadnje kolo in je Cepina dobil pri padcu precej hude poškodbe. 53 letna železn Carjeva vdova Leopoldina Eriko iz št. tfiaa na Glini se je peljala z vlakom v Celovec ioakupovat. Tu je izdihnila na neki klopi, zadeta od kapi. Prepeljali so jo v domači kraj. S štajerskega Svečana izročitev zastav 11 krajevnim skupinam iz brežiškega in iz trboveljskega okraja se je izvršila na binkoštno sebeto na gradu Mokricah. Namesto zadržanega Gauieiterja je zastave izročil zvezni vodja Heirnatbunda Franc Steindl. ki je v daljšem govoru opisoval pomen nemšK;h kra jevnih skupin v obmejnem pasu Na binkoštno nedeljo je bilo po položitvi venca na pokopališču junakov v Brežicah veliko zborovanje na grajskem dvorišču, kjer je prisotne bodril okrajni vodja Bauer iz Ptuja. Popoldne je bila v mestnem parku velika ljudska veselica. V gaju padlih junakov v Rogaški Slatini je bila v nedeljo svečanost, pri kateri so namestili spominske table za pokojnim desetnikom Alojzom Sreberjem, ki je padel v južni Italiji ter za desetnikom Antonom Šerbalom in grenadirjem Alojzijem Ko-ražijom, ki sta padla na vzhodni fronti. Po nesrečnem naključju je umrl SA Sturmfuhrer Hans Kern, ki ga je graški Gauleiter štel med svoje najzvestejše bojevnike. Pred krematorijem v Gradcu )e bila žalna svečanost na kateri je izprego-voril Gauleiter dr. Uibereither. Pokojnik, star 40 let, je zapustil vdovo in dva otroka Ljudsko vseučilišče v Trbovljah je nedavni večer zaključilo svoj zimski spored. Za zaključek je predaval okrajni šolski svetnik Mayerwieser o dednosti V mariborskem gledališču so ta teden na sporedu: »Carmen«, »Malo oikrajno so-d šče« in »Sezona v Solnogradu«. Nesreče. 461etna Ivana Bratuševa iz Hoč je zaradi srčne oslabelosti padla na vroč štedilnik in se hudo opekla po rokah. 15-letni Jože Kačnik iz Oplotnice in njegov tovariš sia našla zavrženo posodo bencina, katero sta zažgala. Kačnik je dobil hude opekline na glavi, vratu, trebuhu in prsih. 721etna Alojzija Kurnikova iz Sarenine se je pa polomila pri nesrečnem padcu. Poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnišnici. Iz Trsta Obroki maščob za junij. Tržaško prehranjevalno ravnateljstvo objavlja Za mesec junij prejmejo potrošniki Tržaške pokrajine in občin Visoke Istre sledeče količine maščob: v Trstu, Tržiču, Miljah in Dolini pol decilitra olja, 250 gramov, zaseke, 100 gramov masla, skupno 400. V drugih občinah Tržaške pokrajine in v občinah Visoke Istre pa prejme vsak potrošnik pol decilitra olja, 230 gramov zaseke, skupno 280 gramov. Razen tega je predviden dodatek 100 gramov zaseke za težke delavce in 200 gramov zaseke za najtežje delavce. Prijava nad 70 let starih oseb. Nad 70 let stare osebe, ki bivajo v tržaški občini in ki imajo živilske nakaznice te občine, so dolžne prijaviti se pri občinskem pre-hrajevalnem uradu v ulici Malcanton št. 3 oz. pri odsekovnih delegacijah v Barkov-ljah. Proseku in Opčinah. Nova ureditev veznih dovoljenj. S 1. junijem t. 1. je ukinjena veljavnost vseh voznih dovoljenj ter izkazov za vsa ona vozila, ki so smela doslej preko pokrajinskih meja. Za vsako vožnjo preko pokra jinskih meja je cd 1. junija t. 1. dalje potrebna posebna dovolilnica pristojnega pooblaščenca pri nemškem gospodarskem svetovalcu. Prošnje za dovolilnico morajo vsebovati označbo vozila, znamko, lastnikov ime ter bivališče, vozne dneve za vožnjo in obratno vožnjo, točno vozno smer ter označbo tovora Nova gledališka skupina sodeluje v zadnjem času na odru tržaškega Verdijevega gledališča. Uvodna piedsUrva skupine Carii-Baseggio je bila Gokionijeva »KrČ-marica«. V Jadranskem Ptimorjn ne bo poletne učne pomoči. V smislu odloka italijanskega prosvetnega ministra bo na italijanskem področju uvedena za čas počitnic posebna »poletna učna pomoč.« Ta ukrep je bil potreben zaradi sklepa šolskega leta, ki je bil določen za začetek maja. Ker pa je vrhovni komisar operacijskega področja Jadranskega Primorja določil konec šolskega leta s 30. junijem 1944., ne bo izvedena za učence in učenke na tem področju tako zvana »poletna učna pomoč«. Vrhovni komisar je poskrbel za to. da bo v poštev prihajajočim učencem in učenkam zagotovljen obed tudi v poletnih mesecih. Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 15letna Bruna Druškovič, 73letna Simeona Papak, 34letna Umberta Debevc-Giraldi, 68letni Henrik Rekak, 68letna Jožefina Pahor. 801etna Ivanka Zele, 751etna Marija Cuk in 69letna Felicita Kovačič vd. Me-stek. Pokvarjena mladina. Tržaško gospodinjo Klementino Toscan iz Trgovske ulice 31, je okradel učenec Savin D. Na srečo ga je opazil neki gospod, ki • je dečka prijeL Izkazalo se je pri zasliševanju vpričo dečkove matere, da ima nepoboljšljivi deček na vesti še druge tatvine. Njegova 41 letna mati Marija D. se je potožila na policiji, koiiko skrbi in sitnosti ima s svojim sinom, ki ga ni mogoče krotiti. Oblast je poskrbela za strožje nadzorstvo nad pokvarjenim dečkom, ki je zatrjeval pri zaslišanju, da je ravnal pod vpiivom nekaterih svojih sovrstnikov. Pokvarjeni tržaški mladini bo treba posvetiti večjo pozornost. stanjevih debel Oškodovan Je m 30.000 Jar. Zadevo preiskuje oblast Iz Gorice Vsak dan nezgode. 20letna natakarica Albina Leban, ki je uslužbena v Petotovi gostilni na trgu De Amicis, je nesla posodo z vrelo vodo. Pri tem se je polila in dobila občutne opekline na obrazu ln desni rami. Slična nezgodi je doletela 25-letno Ano Ferrari iz Gorice, ki ima hudo opečeno desnico. Ponesrečenki se zdravita v goriški bolnišnici, kamor se je zatekel tudi 311etni delavec Zmagoslav Duin iz Ronkov, ki je posla vil svoj osebni jubilej s tem, da si je privoščil nekoliko preveč vipavca. Ko se je vračal domov, je padel na cesti, ki vodi h goriškemu Gradu, in se potolkel po glavi. Uspešna borba proti črnoborzljancem. Organi gospodarske policije, ki beleži v zadnje mčasu lepe uspehe v borbi proti pojavom črne borze, so zaplenili te dni Veroniki Narardo 220 jajc, Klorindi Del Biancho 120 jajc, Tereziji Battiston 100 jajc, Luciji Pascot 200 jajc. Mariji Pascot 210 jajc, Nataliji Pascot 150 jajc. Vse so doma iz Furlanije. Razen tega so zaplenili Mariji Buttiglioni iz Gorice 130 jajc, Alvaru Marconu 90 jajc, Antoniji Tajariol 270 jajc, Mariji Jurzula iz Pulja pa 280 jajc. Skupno je bilo zaplenjenih okoli 2.000 jajc, ki so bila stavljena na razpolago redni potrošnji. Delavcu Emilu Le-banu so zaplenili 100 zavojčkov »ljudskih« cigaret 3 kg masla pa mehaniku Francu Antonelliju. Aretiran je bil trgovec Renato Bignolini, ker je skrivaj zaklal tri kozliče. Slična usoda je doletela tudi po-strežnico Marijo Pirih, ker je prevažala na nekem triciklu kozlička. Pred goriškim sodiščem se je moral zagovarjati te dni 38letni mehanik Valentin Rupil iz Krmina. ker se ni držal predpisov glede policijske ure. Obsojen je bil na globo 300 lir in poravnavo sodnih stroškov. Na isti znesek globe je bil obsojen 69letni Alojz Cijan iz Gorice, ki se mu bili svojčas zaplenili 116 kg razne zelenjave, ki jo je kanil prodajati po pretiranih cenah. Na mesec dni ječe je bil obsojen 401etni Virgil Bratina, ki stanuje v Novi ulici 156 v Solkanu. Po poklicu je železniški čuvaj in je bil obtožen, ker je dne 17. februarja t L samovoljno zapustil svoje službeno mesto. Dne 15. aprila so zasačili organi gospodarske policije na loč-niškem mostu 35letnega Ivana Valentinu-za iz Romansa ob Soči, ko je peljal na pokritem vozičku 55 kg težko tele. ne da bi imel predpisano dovolilnico. Sod šče je obtoženca oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov krivde. Briški kmetici so ukradli košaro češenj. 44 letna kmetica Antonija Maraz lz Brd je prinesla v Gorico naprodaj košaro češenj. Za trenutek je pustila košaro v neki veži v Raštelu. Ko se je vrnila, ni bilo več ne košare, ne češenj. Oškodovana je za nad 200 lir. Tudi hraste kradejo. 461etnemu kmetovalcu Alojziju Markiču iz Podgore so odpeljali iz gozda 10 hrastovih in 7 ko- i Bele&nica KOLEDAR: Sobote, 3. junija: Klotilda. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Slavčeva pesem. Kino Sloga: Sanders živi nevarno. Kino Union: Ljuba vna pisma. Kino Moste: Indijski nagrobni spomenik. DE2URNE LEKARNE Danes: M. Sušnik, Marijin trg 5, Deo-Klanjšček Dia, Gosposvetska cesta4, Bohi-nec ded., Cesta 29. oktobra 31. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 22. do i ure. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 3. junija: ob 18.: Ognjenik. Bed Sobota. Nedelja, 4. junija, ob 18: Dona Diana. laven. Cene od 26 lir navzdoL Veseloigra L. Folde »Ognjenik« je prijetna, za bavna igrica, ki ima za snov spore iz zakonskega življenja. V tej salon. sk; igri, ki se odlikuje z izvrstno napisanimi, hvaležnimi vlogami, so glavne osebe: Edvard Henings, arhitekt — Nakerst, Sa-bina, njegova žena — Vida Juvanova, njun hišni prijatelj in pravni svetovalec svetnik Blom — J. Kov Č. vzrok za ločitev: Vera Verena — Gabrijelčičeva ter epizode: Kruse, stavbni vodja — BrezL. gar, Krescencija, Sabin,ina dojilja — Ra-karjeva, Betka in Tona, služkinji — Pug-ljeva in Mazovčeva, Režiser: J. KovČ. Scena: inž. E. Franz. — Opozarjamo, da bo uprizoritev »Ognjenika« danes v soba* to ob 18. zadn^č v tej sezoni. Moreto: »Dona Diana«. Vesetogra v treh dejanjih. Po C. A. Westovi predelavi in prevodu Jos. Olmpermana posloven1! Fr. A. Osebe: Don Dlego, vladajoči grof v Barceloni — VI. Skrbinšek, Dona Diana- dedna princesa, njegova hči — Raz-bergerjeva, Dona Lavra in Dona Fenisa, njegovi nečakinji — V. Juvanova in Uk-mar-Boltarjeva, Don Cezar, pr»nc iz Ur-gela — Gregorin, Don Loula, princ iz Be. arne — Bitenc, Don Gastcm, princ Iz FVv xa — Verdonik, Perin, princesin tajnik in zaupnik — Jan, Floreta, princes na hišna — Pugljeva. Režiser: prof. O. šest. Scena: inž. Franz. Kostumi: J. Vilfanova. Godbo zložil Stanko Prek Glasbene točke Izvajajo gojenci prof. P reka. OPERA Sobota, 3. junija: ob 18.: Manon. Red B. Nedelja, 4. junija, ob 18: Melodije srca. Opereta. Izven. Cene od 40 lir navzdol. * J. Massenet: »Manon«. Opera v štirih dejanjih (šestih slikah). — Osebe: Manon Lescaut — Heybalova, Pousette — Bar-bičeva, Javctte — Baukartova, Rosette — Jančarjeva, Cheval:er des Grieux — Lipušček, grof des Grfeux — Betetto k. g, Lescaut, Garde du Corps, bratranec Ma-none — Janko, Gulllot de Morfomtaane — M. Sancin, Bretigny — Dolini čar, 1. gardist — Langus, 2. gardist — Mencln, ser-geant — Perko. Dirigent: dr. švara. Režiser: C. Debevec. Scena: inž. Franz. Kostumi: D. Kačerjeva. V nedeljo bodo ponov'H v Operi prfljirtv ljeno Gregorčevo opereto »Melodije srca«. Gddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 3. JUNIJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40: poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.). 12.00 do 12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poroč: a v nemščini in s^venščini. 12.45 do 14.00: Veseli zvoki ?a prer.ior. 14.00 do 14.10: Poročila v nemščiii. 14.10—15.00: Vaška godba in šramel »Štirje fsntje«. 17.00 do 17.15: Poročila v nemšč;ni in slovenščini. 17.15—18.00: Drobni nadevi 18.45 do 19.00: Gospodinjska ura — Miti in otrok (predava Prijatelj Kristina). 19.00—19.30: Fantje na vasi. 19.30—19.45: Poroči'a v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20.00: Športni pregled (nem. in slov). 20.00 do 20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.15: Veseli konec tedna. 21.15—22.00: »Pozdravi iz domovine« — Pndiiski orkester in Komorni zbor vodi D. M Šijanec. 22.00 do 22.10: Poročila v nemščini. 22.10—23.00: Igramo za ples. Literarni večer Franceta Balantiča Prijatelji mladega pesnika Franceta Balantiča, čigar pravkar izišle zbrane pesmi »V ognju groze plapolam« pomen-jo odkritje zgodaj pokopanega talenta, pripravljajo Balantičev literarni večer. Ta prireditev bo 9. t. m. v Drami. Obsegala bo uvodno besedo urednika »Doma in Sveta« dr. Tineta Debeljaka, Janovo recitacijo ŠSirabonovih sonetov v spomin Francetu Balantču ln recitacije Balantičevih najbolj značilnih pesmi. Prired-telji so naprosili za recitacije naše odl čne igralke in igralke: ge šaričevo in Boltar Ukmarjevo in gg. Jana in Debevca. Vmes bodo peli Oi3anove skladbe na Balantičevo besedilo tenorist Lipušček in tercet F^nkovih, spremljala pa bosta skladatelj Osana na piano in šušteršič na violo. Ob koncu spregovori pisatelj Stanko Kociper. Vsak udeleženec te prireditve bo dobil poseben blbliof Iski tisk, ki mu ostane v spomin na to počastitev mladega, heroično-tragič-ne smrti umrlega pesmika. Ob izidu pesniške zbirke »V ognja groze plapolam« in v zvezi s pripravljajočo se prireditvijo je založnica Ljudska knjigarna posvetila pesniku eno izmed izložbenih oken svojih prostorov Pred škofijo. Tu je nastala majhna, okusno aranžirana razstava Balantičev-h rokopisov, Tršarje-vih ilustracij k pripravljajoči se bibliofiL ski izdaji. Sonetnega venca (Zimska pomoč) in sedanje izdaje njegovega zbranega dela. Razstavljen je tud Tršarjev portret pesnika, dalje vidimo tu Balantičev gonarški »Guderno«, v katerem je napisal osnutek Sonetr?o odhajam, Železničarja, Železničar. Ženitev, 2 postelii. Č i t 3 j t C p a z ! 11 v o o g S a s e „JUTRA" LEP ZASLUŽEK IMATE Z NABIRANJEM bezgovega evetfa Svežega aH suhega REDNO KUPUJE „ALPA", LJUBLJANA, VIDOVDANSKA CESTA ŠT. 18 ZahvaSa Vsem, ki ste spremili našega ljubega očka, gospoda Rotlia Aisfirela OROŽNIŠKEGA NAREDNIKA-VODNIKA V POKOJU na njegovi {»slednji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam v teh težkih trenutkih na kakršen koli način pomagali, izrekamo našo najlskrenejšo zahvalo. Ljubljana, 2. junija 1944. ŽALUJOČE HČERKE I.. Frick: 16 Usoda pr! teieSosra Roman »Saj najdete ne stotine drugih, boljših modelov.« »Nikar tako ne govorite. Kakršen si bodi obraz, ki mi ni nič do njega, me ne more vimetniško ogreti. Umetnik mora iti za svojim navdihom. Tako, kakor zdajle sedite pred menoj, to temno ozadje, tričetrtinski profil, klobuk bi moral stran, lase bi nekoliko zrahljala . « »Daj. daj. Kr -ime, nič ne se ceremonij Spremljala te k slikanju in ti bom za varuhinjo,« se Liza, čeprav je nekoliko ljubosumna, pridruži Wagmullerjevemu predlogu. »Morda nastane iz tega velik uspeh in tvoja slika bo romata z razstave na razstavo ...« d Za Boga, samo tega nikar!« »... in nemara se kak obiskovalec zaljubi v sliko...« Kristina smeje se zatisne Lizi usta. Kurt \Vagmuller nekaj časa molče sedi in se zataplja v svoje misli. Navznoter gleda, kakor da tam že vidi podobo, ki jo bo naslikal, če--„ »Ali torej hočete?« se »nkrat burno plane iz njega in njegove oči se proseče upro v Kristino. Kako bi se mogla upirati? Skoraj proti svoji lastni volji nazadnje privoli. — Aleks si je nedavno spet osvojil v matematike »dve«. To ugodno priliko porabi, da si izprosi od matere dovoljenje za obisk majhnega plesnega krožka. Ne gre za javni tečaj. Roditelji nekega sošolca in njegova šestnajstletna sestra mislijo imeti redno po enkrat na teden v svoji vili plesni večer, na katerem bo neki bivši baletni mojster učil mlade ljudi sodobnih plesov, družabne uglajenosti in spretnega nastopanja. »Troškov za povabljence ni. obvezati se morajo le, da bodo redno in točno prihajali na vaje,« poroča Aleks. »Kdor ima kako sestro, sorodnico ali prijateljico, jo takisto lahko priglasi, da nas bo kolikor mogoče na pare. Vsi v razredu bi se trgali za to, a Pavel je povabil razen mene le še tri ali štiri tovariše. Saj mi dovoliš, jeli da?« »Mislila sem, da ti ni nič do plesa in tudi ne do deklet,« smehljaje se reče mati in vidi, kako prvorojenec ob tem vprašanju zardi. »Saj ne bo navaden plesni tečaj,« se brani. »Samo sošolci, to je povsem drugače, gotovo bo zelo čedno in prijetno.« »A kako bo s--tvojo damo? Ne sestre nimaš ne sorodnice.« »Lota Stetnerjeva bi tudi prišla. Sicer že izvrstno pleše...« .->Glej, glej, po tem takem si še vedno v stikih z njo? Kaj si tako zanesljivo vedel, da ti bom dovolila? Takole ti pravim. Aleks: lahko se udeležiš, toda s pegojem. da tvoje šolske naloge zaradi tega ne bodo trpele, razumeš? Nikoli več nočem slišati o tebi take sodbe k ik"*" ' -•<»' d nika. En večer na teden zastran mene lahko posvetiš zeb vest- no izpolnjeval svojo dolžnost. Tudi s*ric Gerhard pravi, da bi res lahko kaj dosegel. ko bi bil le malce bolj zbranih misli j in bi pokazal tisto vztrajnost, brez katere nikier na svetu nič ni.« Cesa Aleks ne bi obljubil v tem trenutku' Enega naslednjih popoldnevov sedi Kristina sama doma. Dieter je pri nekih prijateljih in sozbiralcih. Aleks pa pri stricu Gerhardu, kjer sme, kakor je ondan pravil. na čisto prerisovati načrt za dvodru-žinsko hišo in preverjati razne zamotane račune. Mahoma pozvoni Aleksov sošolec je, rad bi govoril z njim zastran neke naloge. »Mojega sina na žalost ni doma.« »Ali bi ga smel počakati? Bil sem namreč nekaj dni bolan, in zdaj imamo jutri težavno matematično nalogo, ki nisem povsem pripravljen zanjo.« »Aleks se vrne šele zvečer. A počakajte, če vam je s tem ustreženo, ga lahko pokličem na telefon, saj vem, kje je.« »To bi bilo zelo ljubeznivo.« Kristina skoči k telefonu. Gerhardovo številko ve na pamet. »Kako. ni ga tam? Tega ne razumem. Uro bo že, kar je odšel s svojimi risalnimi pripravami. — Ne — ne vem — hvala.« Glas ji drhti. »Da, seveda, pojasnilo se bo. Ne zameri, da sem te motila. Gerhard, do svidenja!« Kristina odslovi sošolca, nato pa nekaj časa sedi in drži roke na krilu in strmi predse. Razburjenje jo je vso prevzelo in pretreslo. Menda se Aleksu vsaj ni kaj pripetilo? Ali pa — tudi to se ji zdi nesreča — se ji mar fant laže? Kmalu nato se Dieter vrne. Ne, nič ne ve o bratu. Uro kasneje — Kristini se je zdela večnost! — se prikaže Aleks s črta-lom. računalom in risalno mapo. »Neki sošolec je hotel govoriti s teboj, kje si pa bil vse popoldne?« vpraša Kristina s kar moči ravnodušnim obrazom. »Saj veš. da je danes sreda, pri stricu Gerhardu sem bil!« »Moral bi biti, a bilo te ni!« Aleks za hipec osuplo pogleda materi v oči — in ugane, koliko je ura. Nato de z zastajajočim glasom: »Bil sem — danes pri nekem - tovarišu, ker imamo do jutri težavno računsko nalogo, pa yva se skupaj spravila na delo.« Tudi to utegne biti lažniv izgovor. Kristina je skoraj prepričana, da je tako, vendar opusti nadaljno poizvedovanje. »Opraviči se stricu Gerhardu in nikoli več ne zamudi nobenega popoldneva pri njem. meni pa nikar več ne tvezi pravljic.« Naglo se loti svojega gospodinjskega dela; fant naj ne vidi, kako do živega ji gre stvar. Najbrže mu je bolj mučno pri duši, kakor če bi ga bila ozmerjala. Zvečer, ko so vse drobne in neodložljive reči postorjene in opravljene, gre Kristina prej kakor običajno počivat. Do-lej ji je bdlo ljuba navada, da je puščala vrata med svojo spalnico in fantovsko sobo odprta. Nocoj zaklene vrata, se zarije v blazine in joče. joče, da se ne more unesti Takisto ji je. kakor da bj bila Aleksa z današnjim dnem izgubila. Svoja, tuja pota hodi, ki ne sme ona nič vedeti o njih. — Kaj se bo prej ali slej tudi Dieter obrnil po njegovem zgledu? Tedaj bi bilo vsega konec in ona bi stala sama in izgubljena sredi brezmiselnega sveta --- »Potem boste vsaj že utegnili misliti nase,« se Kristina spomni besed Gerharda Meisingerja. Res je, na svetu je toliko lepega, zanimivega in dragocenega, kar bi lahko sprejemala vase. vsakovrstne naloge čakajo, da bi se jim posvetila. Vendar dvomi, ali bi imela moč za to. Mar ni postala zadnja leta materinska plat njenega bitja tako močna in prevladujoča, da bi izgubila vso moč in ves najnotranji pogon, če bi ji usoda vzela to uteho? konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Vlrant — Fiir »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelle — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot Inseratenteil verantvrortlich . Za inseratnl oddelek odgovarja: Ljubo mir Volčič