60100200
8554
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P.126
«-Je i
Primorski c
Poštnina plačana v gotovim .o/v/v ». Abb. postale I gruppo Lidia 2UU lir
Leto XXXIII. Št. 288 (9896)
nevmk
TRST, nedelja. 11. decembra 1977
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» w v jovcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 dg 1. maja 1945 v tiskarni «Sloveni.ja» pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
DEMOKRISTJANI BI RADI S KRIZO POČAKALI VSAJ DO MARCA
Spričo oklevanja KD poudarjen pomen programske enotnosti med KPI in PSI
La Malfa poudarja odgovornost «vclikih strank» in polemizira z ostalimi
TtlM Tudi včeraj so gospodarji ministri Andreottijeve vlade Ves dan razpravljali o tem, kako Dtedložiti sindikatom v sredo, bankam pa v četrtek nov doku-J^nt o «gospodarski politiki za eto 1978», ne da bi pri tem izzva-
!’ novega spora, kar bi za sindi-5®te pomenilo splošno stavko in padec vlade. Ministri molelo in skušajo na vse kriplje u-&>toviti, kako bi lahko zadovoljili Vse.
Taktični cilj KD je dovolj ja-*®n: doseči za vlado nekajmeseč-n° premirje, da medtem dozorijo najbolj neboleč način nove po-ntičrie rešitve spričo več ali manj koncentričnega pritiska, ki pri-n*.ia od KPI, PSI in republikan-Cev- (lovori se o februarju, mar-'u- Tudi na Trgu del VGesii se Mašujejo, kaj «po Andreottiju*, vj^a eni strani je Zaccagnini v Bergamu zelo pohvalil vsebino 'Programskega sporazuma* in dal azumeti, da dlje od tega KD ne oamerava popuščati, istočasno pa j govori tudi <5 imenih ljudi, ki ,ai bi nasledil; Andreottiju v Pa-Chigi. To so Forlani, Piccoli. •‘Pdreotti in celo Fanfani. Sled-Jlega omenjajo predvsem v priprti dejanskega oblikovanja «za-■•ne vlade* vseh strank, saj bi Predstavljal za demokr.Ščansko rierno bazo zadostno garancrio, Penem pa bi mu to omogočilo kok na Kvirinal, kamor teži zad-■le desetletje.
, Toda to so nekolikanj drzne špekulacije, s katerimi se zabavajo *0rnentatorji 1 na hodnikih parla ■ehta in rimskih sedežev strank. .Mnogim se, v resnici, demokratska reakcija in pozivi osta ■ri strankami naj zaboga potrpi 0 še nekaj mesecev, zdi le prereza.
, ^ uvodniku za list KPI «Unita* tajništva Luca Pavolini ugodja, da se «KD očitno ne za-Pda nevarnosti za demokratični v Italiji*, Zaccagniniju pa o-'ka, da sta ton in vsebina njegova posega v Bergamu «znatno jod dramatičnosti sedanjega po-
^Pl -zato dosledno vztraja pri ahtevj o oblikovanju vlade «na-Pdne solidarnosti*. Toda ta vla-ne bb prišla sama ob sebe, 'b iz diskusij med strankami, dr b® le. če se bodo zanjo opre-. ehle množce1 in jo izrecno zahvale.
Odgovor skuša dati Corrado Bel ? v uvodniku za'list «11 Popoln*, katerem trdi, da je nov razvoj /bežen le po uspehu sedanjega ?Pri'ažurna». Skratka, le uspešen ^ključek izvajanja programskega .Perazuina lahko dokaže vsem. da " tudi širše sodelovanje med «še-v^rico* možno. Beicijev članek ?ekakor dokazuje, da hočejo o j"hih političnega razvoja odlogi demokristjani Sami in da so
Silovit požar v tovarni FIAT
Turin — Silovit požar je Pfejšnjo noč v tovarni FIAT 'Mirafiori* popolnoma uničil ne-*ai skladišč gumijaste pene, ki slbži za oblogo sedežev Fiatovih avtomobilov. Požar so opazili jjelavci zadnje izmene nekaj po P°lnoči. Poseg gasilcev ni zale-®e'- Požar je skladišča uničil P® tal. Računajo, da je gmotne “kode vsaj za dve milijardi lir.
pričevanju očividcev je po-?ar izbruhnil na več mestih •[krati, kar naj bi pričalo o tem, P® je bil podtaknjen. V Turinu Pokrito sumijo; da gre za aten-pl. peti letos. Doslej so si a-pbtate lastile «rdeče brigade*, pkrat pa se (vsaj doslej) ni .glasiI nihče. FIAT je vseka-sporočil, da ne bo ustavil Proizvodnje, ker ima še dru-^ skladišča gumijaste pene v
zato sedanji pritiski trn v
^ socialističnih vrstah (z izjemo ti» -°ttiJ*) se utrjuje prepričanje, Vej® bodoči razplet dogajanja od-j/*11 v prvi vrsti od skupnega prosta med KPI in PSI, kajti v vS|)r°tnem primeru bi se stranka .pšlg pre(j «nemogočo» izbiro med T*lc
daritvijo leve sredine, in predčasna
^ volitvami. Samo skupna politi-
°beh levičarskih strank lahko sJP|i KD k iskanju novih oblik (.^.povanja. poudarjajo Querci, Cic-, in drugi voditelji stranke.
^Slejmo še, končno reakcije re-^“'ikancev. La Malfa v uvodniku
pikati
tja sCa voce repubblicana* pouda
sledili. S svojo izjavo je La Malfa dokaj drastično presekal niti neuspešnega pogovarjanja med manjšimi demokratičnimi strankami (PS Dl in PLI), ki bi ga v posredovalni vlogi «med velikimi* samo motile.	CANLilDA CCJHZ1
tjL. Ma pada odgovornost za bodoče C1'* "a KPI. KD in PSI. repu-aiK'i pa bodo razvoju pazljivo
Odvzeta sodniku Alibrandiju preiskava o «proletarcih v uiiiIormi»
RIM — Preiskovalni urad rimskega sodišča je sklenil združiti preiskavo proti 87 osebam, pripadnikom organizacije «proletarcev v u niformi*. z drugo preiskavo proti bivšemu ravnatelju lista «Lotta con-tinua* Galeottiju ir. drugim osebam, prav tako v zvezi s »proletarci v uniformi*. Prva posledica tega sklepa je, da je bila preiskava odvzeta misovskemu sodniku Alibrandiju in
zaupana sodniku Stipu, ki je že več časa vodil drugo od obeh preiskav.
Bombni atentat na kvesturo v Vicenzi
VICENZA — Tempirana bomba je preteklo noč eksplodirala v garaži kvesture v Vicenzi in povzročila o-grornno materialno škodo '.medtem ko na srečo ni bil nihče ranjen. Dežurni stražnik je sicer opazil na oknu garaže zavojček in se je ravnokar odpravljal obveščat svoje kolege, ko je bomba eksplodirala in stražnika vrgla na tla. ne da bi ga ranila. Dva avtomobila sta bila skoraj povsem uničena/ veliko okenskih stekel pa je popokalo.
Včeraj popoldne je neznanec telefoniral uredništvu »Gazzettina* v Mestrah in dejal, da je atentat izvedla ekstremistična organizacija «Prima linea*.
Včeraj je na vabilo deželnega sveta Slovenske skupnosti obiskala našo deželo delegacija Republiške konference SZDL Slovenije, ki jo je vodil predsednik Mitja Ribičič. Na sliki: delegaciji med uradnim razgovorom na tržaškem sedežu SSk. Poročilo na drugi strani.
SKUPNA TISKOVNA KONFERENCA V KAIRU OB ZAKLJUČKU POGOVOROV
Sadat pričakuje, da bo Vanče prepričal Izrael k popuščanju
Ameriški zunanji minister danes nadaljuje razgovore z izraelskimi voditelji
IT DA/i Air A It Air NA PROCESU V CATANZARU
Končano zaslišanje admirala Henkeja
CATANZARO — Tndi včerajšnje zasedanje catanzarskega porotnega sodišča je bilo. kot že prejšnjih pet, posvečeno zasliševanju bivšega šefa generalnega štaba oboroženih sil admirala Henkeja, ki je bil za časa pokola na Trgu Fontana šef SID. če je res, kar je Henke povedal v teh šestih dneh, potem se je treba zares vprašati, čemu služi neka vojaška obveščevalna služba. ki ni o nočemer obveščena, in kakšne so pristojnosti njenega šefa, ki ne zna niti razločevati med anarhistom in nacifašisfom, da ne govorimo o drugih čudnih in nerazumljivih elementih iz Henkejeve-ga pričevanja.	'
Med časnikarji, ki sledijo procesu v Catanzaru .predvladuje mnenje. da bi sodniki z. nekoliko več odločnosti lahko namenili Henkeju isto usodo, ki je je bil deležen general Malizia — slednji je bil namreč aretiran in nato obsojen zaradi lažnega, in pomanjkljivega pričevanja. Nekateri dnevniki («La repub-blica», «11 manifesta*) pa postavljajo domnevo, da javni tožilec Lombardi namenoma ni obtožil admirala lažnega pričevanja, ker pripravlja proti njemu mnogo hujšo obtožnico.
Vsekakor tudi včerajšnje zasliševanje ni prineslo bistvenih novosti, ampak je le potrdilo nekatere že znane okoliščine, kot na primer zadevo s knjigo «Le mani rosse sulle forze armate*. Proces se bo nadaljeval 19. decembra, (trn)
TEL AVIV - »Izrael „(n Egipt uživata vso prijateljslto podporo ZDA v svojem stremljenju po miru, ki ga skušata uresničiti z dvostranskimi pogovori*. Tako je na letališču »Ben Gurion* novinarjem med drugim dejal ameriški zunanji minister Vanče takoj po prihodu iz Egipta. Predsednik Sadat naj bi mu zagotovil, da so »medsebojna srečanja še vedno njegova srčna želja*, čeprav sta med skupno tiskovno konferenco pred Vanceovim odhodom egiptovski predsedni! in ameriški zunanji ■ minister poudarila neko drugo «skupno in neovrgljivo težnjo* in '■ sicer tisto, ki poudarja, da je lahko rešlev bližnjevzhodnega vprašanja edinole globalna, doseči pa bi jo morali na mirovnih pogajanjih v Ženevi. Sirski predsednik Asad, . i nikakor ne soglaša z zadnjimi Sadatov.mi pobudami, pa na- j duljuje svoje potovanje po drža- | vali bogatega Perzijskega zaliva. 1 ki se o razdoru med Egiptom in radikalnejšimi arabskimi državami ter organizacijami še niso jasno izrekle.
Diplomatski jezik pač ni klen, tudi premočrten ni zmeraj. Državni tajnik ZDA za zunanje za deve Vanče je namreč v egiptov ski prestolnic1 zagovarjal tezo, ki je skupna večini Arabcev, v I zraelu pa naglašal možnost na e-dino pot, na kateio so Izraelci pripravljeni stopiti. Ameriški predstavnik verjetno še enkrat poskuša nekoliko zbl žati osnovr.e zahteve vpletenih strani za premostitev dolgoletnega spora, pred", sen) pa ponovn« vključiti ZDA v «mi-rovno igro*.
Od zadnjega obiske Vancea se je na Bližnjem vzhodu marsikaj spremenilo: najprej zbližanje med Sadatom in rk ginom ki pa ima za enkrat kot najvidnejšo posledico razdor v arabskem svetu. Neso glasja bo ameriški zunanji minister prav gotovo skušal blažiti. Sadatu v korist in v ski,- uu s stališči. ki jih je ameriška vlada zavzela po «pogumnem potova nju egiptovskega predsednika v Jeruzalem*.
Kairski razgovori ameriškega zunanjega ministra so bili prav gotovo osredotočen,' na »Sadatovo pot do miru na Bližnjem vzhodu*. Po Vanceoveni mnenju naj bi »pobude egiptovskega predsednika dale novega elana prizadevanjem za miroljubno ureditev*, po Sadatovem pa imajo Dri tem «ZDA š* vedno 99° n odločilnih kart: v rokah*. Igrati pa bi ,|ih morale predvsem z Izraelci in jih prepričati ali prisiliti, da bi »pozitivno odgovorili na egiptovsko odpiranje*.1 kakor si želi po lastnih izjavah sodeč ameriški pred sednik Carter. V interv juju raznim časopisom si je Carter zaželel. da bi tudi Saudska Arabija odločneje podprla Kairo, medtem ko na,j bi glavna vloga Wa-shingtoni v tem trenutku bila »držati odprta vrata Siriji. Jordaniji in Libanonu, če bi se le lioteie pridružili kairskim razgovorom*.
Proste sedeže na kairski konferenci jim nusii se,vedno varovati
Moskve pri iskanju miroljubne rešitve za Bližnji vzhod manj .pomembna kot tista, ki jo bo odigrala druga sopredsednica ženevske konference — ZDA.
Pomembnost ameriškega posredovanja so poudarili tudi izraelski voditelji. s katerimi se je Vanče sestal že včeraj. Verjetno bodo ponovno razpravljali o prepotrebnem izraelskem popuščanju in o ameriških zagotovilih za varen obstoj izraelske države. D0 sedaj so bili Izraelci bolj trdoglavi, tbp)
tj rus Vanče
tudi Spadat, (dodal je sicer še Palestince), ki se nasprotovanju v arabskem svetu »prav nič ne čudi. kajti postala je še prava razvada.* Zato sta se z ameriškim zunanjim ministrom tudi sporazumela, da ne bo pripravljalna konferenca časovno omejena (pričela se bo 14. t.m.) kakor ne bo strogo določena sestava delegacij, ki bi lahko prešle na ministrsko raven. Egiptovski predsednik je nadalje obžaloval, da se SZ ne misli udeležiti kairskega sestanka, čeprav naj bi bila vloga
Preiskava na sedežu Blagajne za Jug
RIM — V okviru preiskave o delovanju petrokemijske družbe SIR je rimski namestnik državnega prav-dnika Luciano Infeiisi odredil Včeraj preiskavo sedeža Blagajne za Jug v rimski četrti Eur. Karabinjerji so zaplenili večjo količino dokumentov; ki naj bi se nanašali na financiranje iz državnih blagajn v korist raznim družbam, ki so bile povezane s SIR.
Sodnik Infeiisi je tudi imenoval nekatere strokovnjake, ki naj bi mu pomagali raztolmačiti zapletene finančne dokumente o povezavah med SIR in drugimi družbami, med katerimi je morda najvažnejša družba «Euteco» Iz blagajn te družbe, katere pooblaščeni upravitelj Zam-piroli je bil aretiran, so pred kratkim odpeljali neznano kam kar tri kamione dokumentov.
V SZ izstrelili «sojuz 26»
MOSKVA — Včeraj ponoči je SZ izstrelila vesoljsko ladjo «so-juz 20», na kateri sta dva vesoljce : polkovnik Romanenko iii inženir Grečko. Po načrtih bi se «so-juz 26* moral spojiti s «satjutom 6», kar se je oktobra letos ponesrečilo »sojuz 25».
ZA DEMOKRATIZACIJO IN NAPREDEK SLOVENSKEGA ŠOLSTVA
Slovenci bomo danes izvolili samo zavodne in okolišne šolske svete
Slovenski starši, učno in neučno osebje in na višjih srednjih šolah tudi dijaki, bodo danes izvolili nove zavodne svete slovenskih višjih in nižjih srednjih šol. ter okolišne svete za osnovne šole in vrtce. Dolžnost volilnih u pravičencev je, da se teh volitev polnoštevilno udeležijo samo za zavodne in okolišne svete, ker bodo tako dokaza li, da jim je res pri srcu demokratični razvoj slovenskih šol vseh vrst in stopenj in da so zavzeti za skupno u-pravljanje šolskih zadev, kolikor je v pristojnosti teli notranjih voljenih organov.
Zavodni sveti in sveti didaktičnih okolišev so pomembna demokratična pri dobitev, ki ne le dovoljuje, pač pa celo narekuje vsem šolskim komponentam, da se skupno zavzemajo za dobro vzdušje in delo na naših šolskih zavodih, ki je tudi pogoj za dobre učne rezultate Da se Slovenci tega zavedamo dokazujejo tudi enotne liste na vseh slovenskih višjih šolskih zavodih in na večini nižjih srednjih šol; kjei* pa je list več, kot na. primer za okolišne svete ali nekatere nižje srednje šo le, so te Je odraz različnih krajevnih skupnosti. Naloga volivcev je zato močno poenostavljena, saj bodo v bi stvu izbirali le med kandidati, ki jih imajo za najprimer nejše, da v posameznih za vodnibk,in okolišnih svetih zastopajo interese pbatžfttčž-nih komponent, ali bolje —-skupne interese vsakega zavoda oziroma okoliša.
Slovenci, pa naj bodo starši, učno ali neučno osebje in dijaki, pa ne bodo volili za okrajne in pokrajinske šolske svete, ker sta tako sklenila tržaški in gorički enotni šolski odbor, v katerih so zastopane vse politične skupine in organizacije, ki združujejo Slovence v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Volitev v okrajne in pokrajinske svete se ne bodo udeležili iz protesta zato, ker kljub enotno izraženi volji in zahtevi vse slovenske javnosti po samostojnem okraju za slovenske šole kot koraku k njeni avtonomiji, niti deželne in niti vladne oblasti te volje in zahteve niso upoštevale in so slovenske šole enostavno vključile v skupne okraje in pokrajinske sve te, v katerih bi bila specifična problematika slovenskih šol- in njihovega avtonomnega razvoja že zaradi manjšinskega zastopstva slovenskih predstavnikov v njih, zapostavljena, če ne v praksi pogosto celo prezrta.
Slovenska šola se lahko uspešno razvija samo v o-kviru široke avtonomije in
12. december 1909. Osem let je minilo, od kur je v Kmečki banki na Trgu Fontana eksplo diral peklenski 'stroj, ki je ubil 16 ljudi, 100 pa ranil. Osem let, v katerih je v čudnih ali nepojasnjenih okoliščinah umrla kopica ljudi, tako ali drugače povezanih s pokolom; osem let, v katerih je prišel na dan le delček resnice, saj si catanzarski sod niki šele sedaj in le s težavo utirajo pot do zakulisnega dogajanja; osem let, v katerih se je država korenito spremenila: delavskemu razredu in naprednim silam se odpirajo nove možnosti in perspektive uveljavljanja, ki pa jih plačujemo s hudo in gospodarsko in družbeno krizo.
Osem let. Enrico Pizzamiglio, 12-letni deček, ki mu je eksplozija odtrgala nogo in mu z zločinsko brutalnostjo ubila sanje, da bo kdaj postal nogometaš, je danes mlad fant. 20-leten pohabljen fant, ki se pogumno prebija skozi življenje, vendar pa brez velike vere v prihodnost. Zločinci, ki so odgovorni za njegovo tragedijo, pa so svobodni: svobodni so tisti, ki so ubili Ki ljudi v Kmečki banki, svobodni in še
neznani listi, ki so jim zločin naročili in ki s0 oljenem z nedolžnimi žrtvami Trga Fontana hoteli uoiti tudi italijansko demokracijo. Freda in Ventura sta bila pred poldrugim letam izpuščena na prostost, ker je potekel rok preventivnega pripora, v kratkem bosta svobodna tudi Guido Giannettini in Marco Pozzan. Proces pa je, po neštetih prekinitvah, šele v začetni fazi, dasi je presegel rekordno število stotih obravnav. Pot, ki vodi do resnice, jb strma in posula z ovirami, gosta 'megla nam še vedno preprečuje, da bi uzrli vsaj njene okvirne o-brise.
Osem let. Kljub vsemu pa niso minila zaman. Vrata, ki so zastirala vpogled v zakulisno dogajanje, so bila vendarle odškr-njena: dejstvo, da je bila državna obveščevalna služba SID vpletena z zakulisno dogajanje, in da vladni možje, ki bi morali skrbeti za premočrtno in uglašeno delovanje vseh koles državnega stroja, ne le da tega niso naredili, pač pa so zavirali in zavirajo pot pravici, sta resnica, ki ne temelji več samo na bolj
ali manj osnovanih domnevah, pač pa je zapečatena in uradno potrjena z razsodbo (general Malizia, ki je krčevito zanikal, da bi SID sporazumno z obrambnim ministrom in s predsednikom vlade prikril sodniku D'Ambrosiu vlogo Guida Giannettinija, je bil obsojen na eno joto, zaporne kazni zaradi lažnega pričevanja).
Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli našteti vse ovire, ki so jih doslej morali premostiti sodniki, predolgo bi bilo tudi samo naštevanje vseh lažnicev. ki so se zvrstili pred eatanzarsko poroto. Glavna je ugotovitev, da je kljub vsem lažem, kljub vsem zaprekam, delček resnice le prišel na dan. In ta resnica je skupno in neodtujljivo premoženje vsega italijanskega naprednega in protifašističnega gibanja, je sad osemletnega neumornega boja vseh naprednih sil.
Ta bitka za resnico se je začela takoj, že dan po pokolu z množično pristojnostjo delavcev na milanskih ulicah. Njihovi tihi prisotnosti na pogrebu gre glavna zasluga, da je teroristom spodletela glavna nakana, ker se je val reakcije razbil ob vaiobran
60.000	mož v piavih delovnih o-blekah.
Osem let. V teh letih so atentatu na Trgu Fontana sledili diu gi pokoli, prav tako še nux>jas njeni in katerih krivci prav tako niso bili kaznovani. Ce pa se zarotnikom, ki so na raznih rav neh »predali mrežo krvi in naši . lja, strategija terorja ni ooreato vala, kot so upali, je to zasluga naprednih in demokratični n sil. ki so znale ohraniti mirne živce tudi v najbolj kočljivih trenut kih in ki so se dosledno in vztrajno borite, da bi vsa resnica prišla na dan.
V tem okviru ima preiskava o pokolu v Kmečki banki, kot pr vem in ključnem členu dolge verige krvi in nasilja, posebno važnost: zaradi tega ima 12. december za vse napredno in protifašistično gibanje poseben |>omen. Ni le dan žalovanja za nedolžnimi žrtvami neofašizma. ni samo dramatična epizoda v rdeči niti boja za ideale in cilje odporništva; 12. december ima tudi simbolično vrednost v marsičem pre lomne etape v boju z,a napredek in pravičnejšo družbo.
VOJMfR TAVČAR
zato slovenske komponente od staršev do šolnikov, o sebja in dijakov ne morejo odstopiti od zahteve po samostojnih okrajih za slovenske šole. Od tega jasnega in načelnega stališča jih ne morejo odvrniti nobene dvoumnosti in zapoznele obljube niti deželnega odbornika za šolstvo Mizzaua in niti ministra za javno vzgojo Malfattija o pripravljanju novega zakonskega osnutka za ustanovitev nekih poseb ni h šolskih zbornih organov za slovenske šole, ki naj bi imeli »pristojnost izražanja predlogov za boljše poslovanje šol s slovenskim učnim jezikom in na splošno, da obravnavajo vsa posebna vprašanja slovenske etnične skupnosti na področju javnega izobraževanja«. Sloven ci jemljemo z zadovoljstvom na znanje, da te enoten na stop vseh slovenskih kompo nent ob podpori demokratič nih sil, po prvotnem odklo nilnem stališču pripravil od govorne oblasti do novih na povedi za upoštevanje slovenskih zahtev: V tem vi dimo prvi — sicer zapozneli — rezultat skupnega odloč nega nastopa in potrditev da lahko samo enotnost in odločnost v boju za naše pravice končno privede do pozitivnih rezultatov. Obenem vidimo v tem ponoven dokaz, kako nam demokratične sile italijanskega naroda lahko v na$em boju u-činkovito pomagajo in da je ta pomoč njihova dolžnost, ker se z demokratičnim reševanjem življenjskih vprašanj naše narodnostne skupnosti rešujejo tudi vprašanja splošne demokracije v državi.
Prav v teh obljubah in v pričakovanju njih konkretnega uresničevanja — kar je dokaz našega zaupanja v demokratično voljo oblasti in v demokratični razvoj družbe — je še dodatna utemeljitev pravilnosti odločitve, da se Slovenci vzdržimo volitev v sedaj predvidene in za nas nesprejemljive okrajne in po-
krajinske šolske svete, saj bi naši glasovi bili tudi povsem brezpredmetni, če pa bomo v smislu obljub lahko v kratkem času dobili »posebni šolski okraj«, ki naj nam omogoči neposredno udeležbo pri urejanju zadev za boljše in avtonomneiše poslovanje slovenskih šolskih zavodov.
Iz tega razloga Slovenci nismo predložili svojih kandidatov za volitve okrajnih in pokrajinskih svetov in zato tudi nimamo za te svete koga voliti.
Člen 34 (Zaščita manjšin v goriški in tržaški pokrajini) predsedniškega odloka štev. 416 z dne 31. maja 197-1, člen 8 zakona štev. 1 z dne 14. januarja 1975 in člen 43 min. ur. z dne 21. novembra 1976 o tem jasno določajo-, v goriški in tržaški pokrajini je 1/4 zastopnikov učnega osebja. 1/5 zastopnikov staršev ter 1/5 zastopnikov dijakov v okrajnih in pokrajinskih šolskih svetih rezervirana učnemu osebju, oziroma staršem in dijakom iz državnih šol s slovenskim učnim jezikom. Ministrska uredba pa se sklicuje na določbe omenjenih zakonov in še dodaja -Pripadajoče mesto vsaki izmed omenjenih kategorij (šolskih na sJov. šolah) pa je takole dodeljeno: za vsako izmed omenjenih kategorij je izvoljen tisti kandidat, ki pripada isti šoli, ki je prejel največ preferenčnih glasov in pripada listi, ki je(prejela največ glasov na slovenskih šolah«.
Iz teh predpisov nedvoumno izhaja, da slovenski volivci na slovenskih šolah lahko izvolijo samo kandidate, ki pripadajo slovenski šoli in so bili vključeni v kandidatne liste na slovenskih šolah. Vsako drugačno tolmačenje je samovoljno in zlonamerno pa četudi bi šlo za. kak poskus samega ministra, saj bi tako kršil zakon in tudi svoje lastne predpise, ki‘jih vsebuje čl. 43 že omenjene min. okrožnice z dne 24. XI. 1976.
iaiirtiiiiiiasii«iiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiBaaiiiiMiiiaBa»«MiitiifiiBiiiiMiiM«aiii>i«iaiiMaiiaiiiiiiiaiiiiiiiiiiiaiiiiilg|«f,i«lttMiBMii«luill«ii*iiiiiiii,Bt*i«taiiiiMiiiifii«iiii«ii«iii«tMiitiiNM,cfllllttMiliiitl«llliiillllllMtlll,lllllllMal««Mli«aitlMl
Osem let le ni preteklo zaman
Navodila za glasovanje
NA OSNOVNIH ŠOLAH IN V DRŽAVNIH VRTCIH (za oko-lišni svet ali svet okoliša didaktičnega ravnateljstva).
Za izvolitev šestih predstavnikov staršev in šestih predstavnikov učnega osebja:
1.	oddamo glas listi s tem, da napišemo rimsko številko, ki označuje listo, ali prečrtamo že napisano rinšsko številko, ki iznačuje listo;
2.	oddamo največ dva preferenčna glasova s tem, da napišemo arabsko številko, ki označuje kandidata, ali njegov priimek in ime.
NA SREDNJIH ŠOLAH (za zavodni svet).
Za izvolitev šestih predstavnikov staršev in šestih predstavnikov učnega osebja:
1.	obdamo glas listi s tem, da napišemo rimsko štev ilko, ki označuje listo, ali prečrtamo že napisano rimsko številko, ki označuje listo;
2.	oddamo največ dva preferenčna glasova s tem. da napišemo arabsko številko, ki označuje kandidata, ali njegov priimek in ime.
NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH (za zavodni svet).
Za izvolitev treh predstavnikov staršev in treh predstavnikov dijakov:
1.	oddamo glas listi s tem. da napišemo rimsko številko, ki označuje listo, ali prečrtamo že napisano rimsko številko, ki označuje listo;
2.	oddamo en sam preferenčni glas s tem, da napišemo arabsko številko, ki označuje kandidata, ali njegov priimek in ime.
Za izvolitev šestih predstavnikov učnega osebja:
1.	oddamo glas listi s tem, da napišemo rimsko številko, ki označuje listo, ali prečrtamo že napisano rimsko številko, ki označuje listo;
2.	oddamo največ dva preferenčna glasova s tem, da napišemo arabsko številko, ki označuje kandidata, ali njegov priimek in ime.
NA STROKOVNEM ZAVODU ZA INDUSTRIJO IN OBRT
(za zavodni svet).
Iz protesta, ker zavod po sedmih letih delovanja ni še dobil avtonomije, se NIHČE ne bo udeležil volitev.
NEUČNO OSEBJE VSEH ŠOL (za okolišni in zavodni svet).
Za izvolitev enega predstavnika:
1.	oddamo glas listi s tem, da napišemo rimsko številko, ki označuje listo, ali prečrtamo že napisano rimsko številko, ki označuje listo;
2.	oddamo en sam preferenčni glas s tem, da ngpišemo arabsko številko, ki označuje kandidata ali njegov priimek in ime.
PnmoBEnSSiSHk
POD VODSTVOM PREDSEDNIKA MITJE RIBIČKA
Delegacija SZDL Slovenije - gost deželnega sveta Slovenske skupnosti
V uradnih nagovorih v Trstu pregled in ocena poosimskega položaja in perspektiv boja za globalno zakonsko zaščito Slovencev - Obisk v Števerjanu in v Žabnicah
PRAZNIK PETJA SINOČI V KULTURNEM DOMU
Pesem združuje srca ljudi
Nastopilo je sedem zborov s Koroškega, Tržaškega, iz Istre, Furlanije in Dalmacije
Včeraj je delegacija SZDL Slove ndje, ki jo je vodil predsednik Mitja Ribičič, vrnila obisk Slovenski skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Delegacijo iz Slovenije so sestavljali še član predsedstva republiške konference SZDL Franc Kimovec - Žiga, član predsedstva republiške konference SZDL in pred sednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja ter narodno sti Jože Hartman, delegat obalne konference SZDL Koper v republiški konferenci in predsednik obalne konference Črtomir Kolenc, predsednik medobčinskega sveta SZDL za sevemoorimorske občine v Tolminu Vlado Uršič in predsednik občinske konference SZDL Jesenice, spremljal pa jo je generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko. Delegacijo Slovenske skupnosti sta vodila predsednik strankinega deželnega sveta Andrej Bratuž in deželni tajnik stranke Drago Štoka, sestavljali pa so jo člani deželnega izvršnega odbora in predstavnika mladinskih komisij pri tržaškem in goriškem pokrajinskem vodstvu SSk.
Uradni del obiska je potekal v dopoldanskih urah na tržaškem sedežu Sloverske skupnosti. Goste je najprej pozdravil Andrej Bratuž, ki je poudaril, da se s tem obiskom zaključuje prvo obdobje navezave stikov med obema organizacijama. Dejal je, da se po ratifikaciji osimskega sporazuma nahaja slovenska skupnost pred pomembno vlogo in pred težko nalogo, kajt' sedaj je treba poskrbeti za čim primernejši način izvajanja osimskega sporazuma. Prav zaradi kočljivosti tega trenutka pa manjšina pričakuje od matične države o noro in moralno nomoč ter si želi čim tesnejšega sodelovanja na vseh področjih.
Predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič se je zahvalil za pozdrav in je prav tako poudaril pomembnost sedanjega trenutka ter ugotovil, da nedavni obisk zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša M niča v Rimu pričp o želji, da se ohranijo dobri odnosi. Poudaril je nujnost, da se v Italiji uvedejo taki zakoni, ki bodo omogočili slovenski manjšini njen aktivni razvoj. Žal v Avstriji ni tako, kajti v tej državi so sprožili kar 26 sodnih postopkov oroti predstavnikom slovenske narodnostne skupnosti.
DANES NA OPČINAH
Svečana komemoracija P. Tomažiča in tovarišev
Ob šestintrideseti obletnici os-mrtitve Pinka Tomažiča in tovarišev priredi Vsedržavno združenje ANPPIA danes ob 15. uri na strelišču na Opčinah svečano komemoracijo, na kateri bosta govorila Arturo Calabria in Pavel Colja, sodeloval pa bo moški pevski zbor »Tabor* z Opčin,
Drago Štoka je najprej govoril o vprašanju globalne zaščite Sloven cev v Italiji in poudaril, da je SSk že vložila osnutek zaščitnega zako na, ki bo nedvomno ena izmed os nos zš izdelavo dokončnega bese dila. Štoka je obžaloval, ker je v posebni vladni komisiji za pripravo dokončnega zakonskega osnutka za globalno zaščito premalo Slovencev, izrazil pa je željo, da bi imeli ti Slovenci čimveč skupnega jezika. Kar zadeva industrijsko prosto cono na Krasu je Štoka poudaril, da je SSk pred časom izrekla številne pomisleke, danes pa lahko z zadovoljstvom ugotavlja, da se je ko misija v Benetkah odločila za najprimernejšo rešitev, ki , predvideva postopno gradnjo cone in čimvečjo zaščito naravnega okolja.
Štoka je govoril še o zahtevah manjšine po avtonomiji slovenske šole in poudaril sklep manjšinskih predstavnikov, da se vzdržijo današnjih volitev v okrajne in v pokrajinske svete. Dejal je, da ni bistveno, če bi imela manjšina en okraj ali dva, pomembno je predvsem, da dosežemo avtonomijo slovenske šole v Italiji. Ob koncu svojega govora se je Štoka dotaknil še urbanističnih vprašanj in poudaril, da se Slovenci protivimo še zlasti odvečnim strukturam, ob koncu svojega posega pa je obsodil rovarjenje fašistov.
Sledil je poseg člana tajništva SSk Aleša Lokarja, ki je govoril predvsem o poosimskem obdobju in v zvezi z industrijsko cono na Krasu poudaril, da je načrt pomemben za Trst ,ki je mesto z zastarelim gospodarskim potencialom in s presežkom intelektualne delovne sile ter potrebuje nove iniciative. Pri tem pa se mora manjšina vključiti v razvoj Trsta, da ta razvoj ne bo še! mimo Slovencev. Pokrajinski tajnik SSk iz Gorice Marjan Terpin je nato poročal o razmerah na Goriškem, še zlasti o vprašanju šolskih okrajev.
Predsednik SZDL Mitja Ribičič je v odgovoru najprej poudaril, da je manjšina zelo močna predvsem takrat, kadar nastopa enotna kot subjekt. V teh primerih je tudi lažje opozarjati na dejstvo, da so manjšinska vprašanja še nerešena. Manjšina se mora torej pojavljati v svoji enotnosti in celovitosti kot faktor sodelovanja in sedaj, v poosimskem obdobju, ima možnost, da si pridobi status enakopravnega, čeprav ne še polno enakovrednega sogovornika v vprašanjih sodelovanja na meji. Skratka, manjšina ne sme biti-most, po katerem drugi hodijo, ampak graditelj medsebojnih odnosov. Ribi-.čič je nato govoril o industrijski coni na Krasu in poudaril še zlasti nujnost primernega reševanja vprašanj v zvezi z lastništvom zemlje, kar pa zadeva šolske okraje je o-, pozoril na nujnost proučitve še odprtega vprašanja Beneške Slovenije. Predsednik SZDL je nato opozoril na nevarnost razraščanja fašizma, v drugem delu svojega posega pa je prešel k oceni mednarodnih vprašanj ter poudaril pravico palestinskega naroda do samoodločbe. Ob
koncu je Ribičič še govoril o uspehih neuvrščenega gibanja ter izrazil željo, da bi beograjska konferenca predstavljala korak naprej v primerjavi s helsinško konferenco.
Delegacija se je nato poklonila žrtvam nacifašizma pred spomenikom na Proseku ter odpotovala v Števerjan, kjer je položila venec k spomeniku padlim v NOB ter se v prijateljskem razgovoru zadržala z županom Klanjščkom. Po kosilu, med katerim sta Drago Štoka in Mitja Ribičič izmenjala zdravici, se je delegacija iz Slovenije zadržala v prijateljskem razgovoru s člani deželnega sveta Slovenske skupnosti, v večernih urah pa se je v Žabnicah sestala s predstavniki Slovencev v Kanalski dolini, kjer je domačin Sal-vatore Venosi poročal o stanju manjšine na Trbiškem.
Sinočnji praznik petja in pesnil »Pesem v prijateljstvu*, ki je bil na pobudo SPZ v Kulturnem domu, je dolcazal, da petje združuje, pa čeprav ljudi ločijo državne meje. To je naglasil tudi podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Mirko Kapelj, ki je med drugim v pozdravnem nagovoru dejal, .da prireditev presega okvir tovrstnih običajnih manifestacij, kajti to je dejansko srečanje narodov in narodnosti s slovenskimi in italijanskimi prebivalci Trsta. To je srečanje, je ie dejal Kapelj, med pripadniki večinskih narodov in narodnostmi, ki živijo izven svoje matične domovine. Prav zato lahko poudarimo, da je manifestacija rPesem v prijateljstvu* sožitje in sodelovanje med narodi in narodnostmi v *duhu osimskih iri drugih sporazumov.
V prvem delu kulturnega sporeda je nastopil mešani zbor Rož — St. Jakob s Koroškega, ki je pod taktirko Lajka Milisauljeviča zapel štiri pesmi, ki so bile uglašene na romantično struno. Pravo nasprotje
temu petju je bila izvedba mešanega zbora italijanske narodnostne skupnosti iz Izole, ki je pod vodstvom Amine Dudine zapel nekaj vehementnih pesmi in celo *Himno Istri*. Moški zbor *Alabarda* iz Trsta, ki ga vodi Giorgio Cecchini, je občinstvu predstavil tipične tržaške in furlanske pesmi, prav prijetno pa je presenetil zbor *lgo Gruden* iz Nabrežine (dirigent Sergij Radovič), ki je z velikim ob-
PEDAGOŠKI ODSEK SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Prireja v sredo, 14. t.m., ob 16. uri v mali dvorani Kulturnega doma zadnje predavanje ciklusa o vrednotenju in novih oblikah dela na obvezni šoli na temo »Formativni moment vrednotenja, motivacija in faktorji ocenjevanja*. Predavala bo dr. Bariča Marentič-Požamik PZE za psihologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani.
■inititiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiMimiiiiiiiiMtiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii
Z JUTRIŠNJO ENOTNO MANIFESTACIJO V GLEDALIŠČU VERDI
Demokratični Trst odgovarja izzivanju in nasilju fašistov
Govorili bodo Spaccini, Pittoni, dr. Štoka, Granelli in Boldrini
bodo odpeljali iz Trsta jutri ob 20.40 22.25 in iz Benetk ob 21.40, v torek
Privrženost vrednotam antifašistične borbe in idealom osvobodilnega gibanja - potrjujemo leto za letom, ko se poklajamo pred spomeniki tistim, ki so poklonili za našo svobodo življenje, kot bomo storili danes na Opčinah ob 36-letnici usmrtitve Pinka Tomažiča in tovarišev. Odločnost nadaljevati napore za uresničevanje njihovih idealov nam pa tudi mimo vsem antifašistom svetih obletnic narekujejo izpričati tudi do-
Protestni shod danes v Šempolaju
F.notr antifašistični odbor občine Devin - Nabrežina je za danes ob 11. uri sklical v Šempolaju protestno zborovanje, ki naj na najbolj primeren način izrazi ogorčenje ob vandalskem dejanju oskrunjenja spomenika v tem našem kraju in iskreno solidarnost idejam demokracije. Na trgu, kjer je fašistična objestnost prejšnjo soboto oskrunila imena mrtvih borcev za našo svobodo. pričakujemo, da se bo zbrala množica domačinov in drugih občanov. Tem bodo spregovorili predsednik enotnega antifašističnega odbora Škerk v slovenščini ter član odr bora Zanevra v italijanščini. Moški pevski zbor Igo Gruden bo z borbeno pesmijo primemo prispeval k svečanosti tega protestnega shoda.
llllllllIfflllllimimillllllUlimilllllllimilllllllllHIIIIIIMMIIIIIIIIHIIIIIIIIItllMIMIMIMMIIIIMIMHIIIIIIIIMMIIIIIItlllllMIIIIIIIlilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllIHt
OGORČENOST ZAPADI NEVARNOSTI ONESNAŽENJA OKOLJA
Lonjerci proti odlaganju smeti v njihovem kamnolomu
Z vrsto posegov hočejo preprečiti namero tržaške občino
Vest, da namerava tržaška občina uporabiti opuščeni kamnolom nad Lonjerjem. ob cesti, ki pelje iz Trsta v Bazovico za odlagališče smeti, je vzbudila med prebivalci Lo-njerja, Podlonjerja in Sv. Ivana o-gorčeno reakcijo. V petek so se v Prosvetnem domu v Lonjerju sestali vaščani iz Lonjerja in proučili položaj. Prebivalstvo je bilo seznanjeno s pobudami, ki so bile doslej sprejete. Na žalost pa so le nale tele na gluha ušesa, tako da se je izkazala potreba po učinkovitejši akciji.
Delegacija, kateri so vaščani Lonjerja na petkovem zborovanju poverili nalogo, da poseže pri pristojnih organih, se je včeraj z resolucijo, ki so jo podpisali vsi prisotni, namenila najprej na prefekturo, kjer jo je sprejel podprefekt Mellaro. Temu so predstavniki Lonjerja orisali celotno stanje v precej drugačni luči, kot jo je prefekturi predstavila občinska uprava. Lonjerci so se nato podali na ob čino, v upanju, da se bodo sestali z županom ali pa z odbornikom, ki ga nadomešča, in seveda z odbornikom za javna dela Orlandom. Najprej jih je sprejel glavni tajnik b-čine, ki jim je omogočil sestanek s podžupane i Cesar* jem, medtem ko je bilo nemogoče priti do odbornika Orlanda. Tako so poleg podžupanu lahko orisali položaj le ravna telju službe za javna dela, ki jim je zagotovil, da ne obstaja nobena nevarnost za prebivalstvo, s čimer -se, kot kaže, ne strinja občinsko odborništvo za zdravstvo in higieno, ki baje še ni dalo dovoljenja za o dlaganje smeti v lonjerskem kam nolomu, prav nad strehami prebivalstva. Dejstvo pa je. da bo upe-peljevalnik pri Sv. Pantalejmunu ustavljen več kot dvajset drvi, da bodo lahko opravili vsa popravila. Pri tem pa se postavlja vprašanje, kam bo občina odlagala smeti po tem, ko bo zasmradila celotno doli-
no, ki pelje iz Lonjerja proti Sv. Ivanu.
Jutri se bodo predstavniki lonjer-skega prebivalstva podali še na tržaško pokrajino, k pokrajinskemu zdravniku, na katerega je sveto-ivanska konzulta že naslovila protest ter na deželno odborništvo za rudnike in kamnolome, medtem ko bo prebivalstvo nadzorovalo potek dogajanj v bivšem lonjerskem kamnolomu. kjer bo občina morala odpeljati s cisternami talno vodo, preden bi začela z odlaganjem smeti.
Tajnik Coloni poročal deželnemu vodstvu KD
Predsinočnjim se je sestalo deželno vodstvo krščanske demokracije, ki je po poročilu deželnega tajnika Colonija razpravljalo o politično.n in uoravnem stanju v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Coloni je pohvalil delo deželnega odbora, ki je omogoči lo izglasovanje zakona, ki uvaja obnovo po potresu. Obžaloval je, da je levica glasovala proti zakonu, ki po njegovem ustreza smernicam, ki so jih enotno odobravale vse demokratične sile v deželnem svetu že od pretekle zime. Za KD je še ved-
DINU in NEVI
čestitata ob 25. obletnici skupnega življenja
Betty in Robert
Drugorojenka
« JANA
je osrečila družino Majde in Vojka Lovrihe.
Srečnima staršema iskreno čestitajo odbor in člani PD Va lenlin Vodnik.
no veljavna julijska enotna resolucija deželnega sveta, kot obveza za odbor in sam svet in kot izraz volje po konstruktivnem primerjanju ter po možnosti po skupnih prizadevanjih za obnovo prizadetih področij, za izvajanje osimskih sporazumov in za skladen preporod dežele.
Coloni -e izrazil pripravljenost : a skupen poseg pri vladi za zagotovitev naložb po državnem zakonu o obnovi in je poudaril politični pomen deželnega proračuna za leto 1978. O stališčih KD glede vprašanj deželnega urbanisfčnega načrta in razvojnega načrta ■ bo deželno vodstvo odločalo v ponedeljek, 19. t.m.
9 Zveza žensk Italije organizira zbiranje podpisov za splav. Podpise bodo zbirali jutri od 10. do 12. ure na Trgu Giuliani in Trgu tra i Rivi. pojutrišnjem na Trgu Perugino, v sredo Pa na Trgu Stare mitnice, vedno ob isti uri. V sredo bo na sedežu Z2I v Ul del Tor0 ob 18. uri zborovanje, na katerem bod0 razpravljali o splavu.
• Na pobudo. socialističnih žena bo
v sredo ob 17.30 v Ul. Mazzini 32 javni razgovor na temo »Vloga gospodinj v družbi*. V sredo, 21.. t.m., pa bodo obravnavali tudi zanimivo temo. in sicer »ženska in, delo*.
V torek proces zaradi streljanja pred zaporom
Divjaški »raid* pred koronejski-mi zapori v noči med sredo 'n četrtkom bo imel svoj epilog pred tržaškim sodiščem. Štirim razgraja čem — dvema moškima in dvema ženskama, ki so jih karabinjerji a-retirali kmalu zatem — bodo namreč sodilj po hitrem postopku najbrž že pojutrišnjem dopoldne. Mladeniči, kj jih je zaslišal dr. Brenči, vztrajno zanikajo krivdo.
godki, ki pričajo o še nedokončani poti in terjajo zato naš najodločnej-ši odgovor.
Prevelikodušno obravnavanje fašističnih zločinov in njihovih krivcev, sumljivo »nevtralne* vzgojne smernice v šolstvu, preveč strpen in preveč prizanesljiv odnos odgovornih za javni red do prvih in nato ponavljajočih se izbruhov črnega nasilja, premile obsodbe sodne oblasti, predstavljajo stopnice, po katerih se je objestnost novih fašistov vzpenjala do norih prevratniških načrtov, ki so privedli, ob nekaj prav tako norih le navidezno nasprotnih nasiljih, do stopnje družbene vzburjenosti, ki navdaja z upravičeno skrbjo vse, ki verjamejo v demokratično sožitje.
Prav budnost demokratično organiziranih delovnih ljudi in vsega prebivalstva je doslej onemogočila fašistično prevratniško rovarjenje, ker so na izzivanja in terorizem vedno odgovorili z vso odločnostjo, obenem pa z vso potrebno odgovornostjo. Slovenci v zamejstvu, ki smo bili socialno in narodnostno dvojna tarča fašističnih izzivanj in nasilja tudi po osvoboditvi, smo dali dovolj dokazov tako odločnosti kot odgovornosti 'ob vsakem takem primeru
Na ponovni primer skrunitve spomenika, tokrat padlim iz šempolaja, odgovarja naše ljudstvo z današnjim protestnim shodom pred njim, ki ga je za 11. uro sklical antifašistični odbor občine Devin - Nabrežina. Na naraščanje fašističnega izzivanja v državi in v sarfiem našem mestu pa bomo odgovorili jutri z množično u-deiežbo na osrednji manifestaciji pro. ti nasilju in za obrambo demokracije, ki jo prireja enotni Odbor za uveljavljanje vrednot odporništva in u-stave ob 18. uri v gledališču Verdi. Na njej bodo spregovorili tržaški župan Spaccini, predsednik deželnega sveta Pittoni, deželni svetovalec Drago Štoka, ter poslanca Luigi Granelli in Arrigo Boldrini. Vse stranke u-stavnega loka, sindikati, in partizanske organizacije pozivajo k množični prisotnosti prebivalstva, KPI in zveza komunistične mladine sta pa v ta namen izdali poziv in poseben- letak.
Poročilo izvedenca o vzrokih nesreče pri Grljanu
O strahoviti prometni nesreči, ki se je pripetila letos poleta na obalni cesti, ho avtobus, poln potnikov, zavozil s ceste, bo v teh dneh spet govor j tržaških sodnih krogih. Glavni inšpektor za motorizacijo iz Pordenona inž. Lipparini je namreč v teh dneh izročil tržaškemu preiskovalnemu sodniku Coassinu tehnično poročilo o vzrokih nesreče, ki je terjala kar šestnajst smrtnih žrtev. Preiskave poteka v najstrožji tajnosti, zato nam zaključki, do katerih je prišel inž. Lipparini, niso znani. Njegovo obsežno poročilo bo vsekakor dr. Coassin v prihodnjih dneh proučil, nakar bo sprejel u-strezne ukrepe.
Nadomestne avtobusne vožnje zaradi stavke železničarjev
V železniškem prometu so že dalj časa težave, in jutri zvečer v torek pa bo potovanje po železnici praktično nemogoče zaradi 24-urne stavke, ki so jo napovedale sindikalne organizacije SFI, SAUFI in SIUF, včlanjene v enotno sindikalno zvezo CGIL, CISL in UIL. železničarji, ki zahtevajo delovne pravice ter korenito preosnovo celotnega prevoznega sektorja, bodo namreč stavkali od 21. ure jutri, do iste u-re pojutrišnjem.
Železniška uprava je zaradi stavke ..prejela nekaj običajnih ukrepov, ki naj bi delno omlili težave. Namesto vlakov bodo med stavko vozili posebni avtobusi. Vozni red teh zasilnih voženj je naslednji:
Proga Trst ? Benetke: avtobusi
torek
pa ob 6.40, 7.40, 9.40, 11.40, 12.40,
14.40,	16.40, 17.40 in 18.40, iz Benetk pa ob 5.40, 6.40, 8.40, 9.40, 11.40,
12.40,	14.40, 16.40, 17.40 in 18.40. Vožnja na tej progi traja 3 ure in pol.
Na krajevnih progah je vozni red naslednji: na progi Trst - Porto-gruaro bodo avtobusi odpeljali iz Trsta v torek ob 13.45, 18.00 in 20.30, iz Portogruara za Trst pa jutri ob 21.30 in pojutrišnjem ob 5.25 in 17.50. Vožnja traja dve uri in pol.
Na progi Trst - Videm bodo avtobusi odpeljali iz Trsta v torek ob 5.00, 6.25, 10.00, 12.45 in 17.50, iz Vidma pa jutri ob 23.10 in v torek ob 5.00. 7.35, 13.20 in 18.05. Vožnja traja dve uri.
čutkom zapel štiri pesmi, med katerimi sta navdušili zlasti Bori in Ka-linka.
Drugi del se je začel z nastopom mešanega zbora «G. Tomat* iz Spi-limberga, ki je. s svojimi srednjeveškimi skladbami vešče in izredno lepo učinkoval na vse prisotne. Zbor vodi Giorgio Kirschner. Po moškem zboru nSrečko Kosovel* iz Ajdovščine, ki je pod vodstvom Klavdija Koloinija zapel pretežno partizanske pesmi, so prisotno občinstvo navdušili pevci iz Šibenika. Zbor Kolo, ki je zelo številen, je ogrel predvsem s partizanskimi in pesmimi o Titu.
Po treh mesecih končno.
aretirali napadalca
V noči od 8. na 9. september je v Devinu skupina mladeničev obstrelila 25-letnega Leonarda Alagno. Policija je kmalu ugotovila imena napadalcev, eden izmed njih, 22-leI ni Giorgio Odoni ■ iz Ul. Bartoli 28, pa se jim je izmuznil. Prav njega je včeraj opazil karabinjer V civi-lu v baru v Naselju sv. Sergija. O-doniju je uspelo zbežati, a so ga kasneje zapazili v Ul. Flavia v spremstvu prijatelja. Po kratkem zasledovanju so ju zajeli. Pridržali so tudi spremljevalca, 23-letnega Livia Cemecco iz Ul. Forti 62, ker je Odoniju pomagal pri begu.
Mladi Albin Kalc podlegel poškodbam
9 Jutri ob 20. url se bo na sedežu na Rotondi 3/F sestala svetoivanska rajonska konzulta, ki ima na dnevnem redu vprašanje kamnoloma nad Lonjerjem. Ob isti uri se bo Jia sg-dpžu v Ul. Battisti 14 (predor) sestala tudi konzulta za Novo mesto.
Jutri svečanost v spomin De Sabate
Ob desetletnici smrti velikega dirigenta Victorja De Sabate bo jutri v Krožku za kulturo in umetnost (Ul. S. Carlo 2) slovesna komemoracija. na kateri bo spregovoril kritik • Alfreda Mandelli. Pobudnika spominske svečanosti sta gledališče eVerdi* in tržaška občina.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
SEZONA 1977/78
Kulturni dom
BRANISLAV NUŠIC
OBLAST
komedija v dveh delih
Prevod
Scena
Kostumi in maska Koreografija
MILAN JESIH arh. SVETA JOVANOVIČ SLAVICA LALICKI JANEZ MEJAČ
Priredba in režija MIROSLAV BELOVIC
PREMIERA: v petek, 16. decembra, ob 20.30
ABONMA RED A - premierski PONOVITVE: glej pod rubriko »Gledališča*
Gledališča
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE
V	TRSTU — Kulturni dom
V	petek, 16. t.m., ob 20.30 za a-bonma red A - premierski, komedija Branislava Nušiča »OBLAST*.
Ponovitve:
v soboto, 17. t.m., ob 20.30, abonma red B - prva sobota po premieri: v nedeljo, 18. t.m., ob 16. uri, abonma red C - prva nedelja Po premieri; v sredo, 21. t.m., ob 20.30, abonma red D - mladinski v sredo: v četrtek, 22. tm., ob 16. uri, abonma red H — ob 20.30 abonma red E - mladinski v četrtek; v petek, 23. t.m., ob 16. uri abonma red 1 — ob 20.15 abonma red J.
VERDI
Ob 16. uri tretja ponovitev opere »Iris*.
HOSSETTI
Danes, 11. decembra, ob 16. uri, red I. nedelja, »Volpone* Bena Jonsona v izvedbi rimskega gledališča. Režija Luigi Squarzina, v glavni vlogi Mario Scaccia. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. 4. abonmajski odrezek.
Po tridnevni agoniji je sinoči ob 22.30 v tržaški bolnišnici umrl za posledicami poškodb v prometni nesreči pri Opčinah 19-letni Albin Kalc iz Bazovice.
Mladi Ka> je bil zeloepriljubljen, napreden in narodno zfcVeden slovenski fanti Letos je z uspehom maturiral na trgovskem zavodu Žiga Zois, bil je član orkestra Tržaškega partizanskega pevskega zbora, aktivno se je bavil s športom piri bazovskem društvu Zarja, zavzeto je spremljal naše politično in družbeno življenje, poleg tega pa je bil tudi športni dopisnik našega dnevnika.
Njegova smrt predstavlja hudo izgubo ne samo za njegovo hudo prizadeto družino, marveč-tudi za vso bazovsko skupnost.
UHMIIHIIIMtllMIMUMIIIMMttlMMinimilllltllllllllllnHlIHinillltlllllllUIIIMIIIHIIHIIIIIIIIIIIlIllIiaillllllliiiiii
S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE
Težave tržaškega pristanišča in obiski novega predsednika
Konkurenčnoit luke zmanjšujej‘o nameravani poviški tarif in nove avstrijske cestnine - Spored sodelovanja na sejmih
Zaskrbljujoče razmere tržaške luke so bile osrednji predmet razprave na petkovi seji izvršnega odbora tržaške trgovinske zbornice. Predsednik Modiano je poročal o srečanjih, ki jih je imel s predstavniki podjetij, jti se poslužujejo pristaniških naprav in s predsednikom ustanove za tržaško pristanišče Zanet-tijem. Spričo visokega deficita namerava ustanova bistveno povečati luške tarife, uporabniki pa temu nasprotujejo, ker bi podražitev luških storitev preusmerila promet drugam, zlasti, če-toe bi istočasno izboljšali storilnosti dela. Zato predstavniki prizadetih gospodarskih kategorij v upravnem odboru luške u-stanove grozijo z ostavko.
Dr. Modiano je odbornikom poročal tudi o nedavnih srečanjih, ki jih je imel na Dunaju z ministri za zunanjo trgovino, javna dela in promet ter s. predsednikoma Zvezne gospodarske zbornice in dunajske podružnice. V svojstvu podpredsednika italijanskega združenja indu- i strijcev se je pogovoril tudi z vi- i sokimi predstavniki železnic in za-1 sebne ter javne industrije o sesta-1 vi mešanega odbora, ki naj prouči možnosti sodelovanja med industrijami obeh držav. Veliko zaskrbljenost povzroča odločitev avstrijskih oblasti o uvedbi visokega davka na cestni tovorni promet, z namenom, da ga preusmerijo na železniško o-mrežje in pridobijo sredstva za gradnjo avtocest. Ta ukt;ep bo predstavljal novo obremenitev za promet skozi tržaško luko, spričo neustreznosti pontabeljske železnice.
Predsednik trgovinske zbornice je seznanil odbor tudi s potekom srečanja jugoslovansko - italijanske in italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice, ki je bilo v začetku tedna v Opatiji.
Odbor je nato odobril spored sodelovanja na mednarodnih sejmih v •prihodnjem letu, ki ga bodo priredili v sodelovanju z deželno upravo. Goriška in pordenonska zbornica bo-sla organizirali udeležbo na ljub-
ljanskem sejmu »Alpe - Adria; o sodelovanju v kmetijstvu, goriška in tržaška na jesenskem zagrebškem o obmejnih sporazumih, ribolovu in turističnem sodelovanju, nadalje bodo deželne razstave na dunajskem jesenskem sejmu, v Celovcu in Miinchnu. Na predlog tr žaške zbornice na deželi proučujejo tudi možnost predstavitve tržaške in deželne industrije na milanskem velesejmu.
SLOVENSKI KLUB 1 priredi
v torek, 13. t.m.M ob 20.30
DISKUSIJSKI VEČER
SLOVENSKA MLADINA MED SOLO IN DRUŽBO
Debato o aktualnih problemih in stališčih bodo uvedli predstavniki mladih.
Istega dne ob 20.. url bo v Slovenskem klubu odprl razstavo svojih novejših del
AVRELOT' LUKEŽIČ - ■ .
. Vabljenil
Razna obvestila
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi na slovesnost ob predstavitvi nove knjige tržaške avtorice Irene Žerjal. Večer bo v društvenih prostorih v Ulici Donizetti 3 jutri, 12. decembra, ob 20.15: Knjigo bo predstavil prof. Pavle Merkit.
V nedeljo, 18. t.m., bo ob 17. uri v, Finžgarjevem domu na Opčinah koncert domače zabavne glasbe. Igral bo ansambel TAIMS.
Kino
LA CAPPELLA UNDERGROUND Zaprto.	\
Ariston 15.30 «Caro Michele*. Mr M*" lato, Lou Castel. Barvni film. Mignon 14.30 »La grande avventur®1 Barvni film za vsakogar.
Nazionale 15.30 »Grazie tante arrive" derci*. Carmen Villani. Prepoved*11 mladini pod 18. letom. Barvni Grattacielo 16.00 «Quell'oscuro ogljev to del desiderio*. Režija Luis fiuel. Fernando Rey, Carole BouQuet' Angela Molina. Barvni film. Excelsior 16.00 «Pane burro e mellata*. E. Montesano. Barvni fi*® Fenice 16.00 «Squadra anti truff**' Thomas Milian. Barvni film.
Eden 16.00 »Casotto*. Jodie Fostef' M. Melato, Michele Placido. Frep^ vedan mladini prod 14. letom. 8**’ vni film.
Ritz 15.30 «Ecc0 noi per esempi0"’ . Adriano Celentano, Renato Pozi*' t to. Prepovedan mladini pod 14. * tom. Barvni film.	,
Filodramniatico 15.00 «Le apPren“'" ste*. Preirovedan mladini pod ' ' letom. Barvni film.
Cristallo 15.30-18.20-^21.30 «QuelT™u' mo pronte*. Robert Redford, S®8*1 Connery. Barvni film.	,
Aurora 15.00 «lo e Annie*. WooW Allen. Barvni film za vsakogar Capitol 16.00 «Mogliamante*. La®* Antonelli. Marcello Mastroianni. l’re' povedan mladini pod 18.'letom. Moderno 14.30 «Herbie al rally® Montecarlo*. Barvni film.
Impero 16.00 «Certi piccolissimi P*6 cati*. Barvni film za vsakogar. Ideale 15.00 »Colpro in carina*. Ursu Andress. Barvni film.
Vittorio Vencto 14.15 »Una donna finestra*. Romy Schneider. Barv*1 film za vsakogar.
Radio 15.00 «Gli ultimi fuochi*. B®-bert De Niro, Jack Nicholson. Pre" povedan mladini pod 14. letom. , Astra 15.00 »La corsa piu pazza d mondo*. Michael Sarazin. Barv™ film za vsakogar.
Volta (Milje) 15.00 «Oh Serafina*. nato Pozzetto, Dalila Di Lazzaro-Prepovedan .mladini pod 14. letom-
Izleti
Turistična sekcija združenja Uni«11
javlja, da je še nekaj mest na ra* prolago za enodnevni izlet v Sapp>ado, bo 18 t.m. Informacije in prijave J. sedežu SKI CLUB UNION, Ul. Val®-rivo 30. Tel. 64459 vsak dan od D™" do 19.30, razen v ponedeljkih, v boto od 10.30 do 12.30. Vsako sred® na okrajnem sedežu na Lonjerski ®8 sti 177 od 18. do 19.30.
V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, nono, svak in stric
IVAN PIPAN
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v ponedeljek, ob 14. uri iz mrtvašnice nabrežinskega pokopališča v mavhinjsko cerkev.
Zahvaljujemo se prof. Ercolessiju, gospodom zdravnikom in osebju zdravilišča v Nabrežini.
Žalujoči: sinova Bruno in Albino, snaha Bruna, vnuk Franko z družino v y in drugo sorodstvo
Sesljan, Vižovlje, 11, decembra 1977
S P D T
prireja v petek, 16. decembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20,
planinsko predavanje
znanega slovenskega alpinista in vodje himalajskih odprav
TONETA ŠKARJE
na temo: »Splošno planinsko in alpinistično — od hoje do ekspedicij*.
Koncerti
•)uu i ob 20.30 v g.edališčb Kosselti koncert violinista Uta Ughija, katerega bo na klavirju spremljal Narciso Masi.
Rajonska konzulta za Skedenj in čarbolo prireja v petek, 16. decembra, ob 20.30, v občinskem rekreato-riju »Gentilli* v Skedenjski ulici 127 koncert pevskega zbora «Melodie», ki ga vodi Maria Susovsky - Semeraro. * # •
V četrtek, 15. decembra, bo v baziliki sv. Silvestra zadnji letos nji koncert. Nastopila bo sopranistka Rita Susovskjj ob spremljavi priznanega klavičembalista in orga nista Roberta Marzija. Izvedla bo arie B. Tromboncina. M. Caraja, C. Monteverdija, G. Caccinija, G. Sartija, C. W. Glucka, J. B. Litiji-ja, G. F. Handela, J. S. Bacha in J. Haydnc.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega preljubega in nepozabnega očeta, moža, sina in brata
ERNESTA SM0TLAKA
se ganjeni nad izrazi sožalja, iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala župnikoma Francu Vončini in Dušanu Jakominu za tolažilne molitve, dr. A. Tulu za poslovilne besede, domačemu cerkvenemu pevskemu zboru za žalostinke, darovalcem cvetja, sovaščanom in vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali ob tej hudi nesreči.
Hvaležni otroci Andrej, Peter, Mij lena in Marjan, žena Uči, mati Marika, sestri Amalija in Marija ter brat Emil
Mačkolje, 11. decembra 1977
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
MATIJE GUŠTINA
Posebna zahvala sorodnikom, g. župniku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoče družine: Guštin, Bandiera in Žužek
Sesljan, Treviso, 11. decembra 1977
P n m or^J3nevmfc
3
11. decembra 1977
NA SREDNJIH IN OSNOVNIH ŠOLAH TER OTROŠKIH VRTCIH
Seznam kandidatov za volitve v zavodne in okolišne svete
Sedemdesetletnica Nika Kosmača iz Zabrežca
Danes bodo volitve v zavodne in okolišne šolske svete, na katerih boji® starši, učno in neučno osebje v o o svoje predstavnike. Včeraj smo °®javili seznam kandidatov v zavod-svete višjih srednjih šol na Trža-skem, danes pa objavljamo seznam Zfe zavodne svete nižjih srednjih šol ln za okolišne svete didaktičnih rav-na'eljstev.
SREDNJA ŠOLA •IVAN CANKAR« - SV. JAKOB .UČNO OSEBJE: Teodora Bedna-J'I®h, Liana Corsi - Gerdol, Neda A-®rami - Jevnikar, Nadia Leghissa, Anka Prinčič, Natalia Smotlak, He-|®na Terčon - šah, Magda Starec-lavčar in Bori« Zulian.
NEUČNO OSEBJE: Vera Lozej. STARŠI: Jože Slama, Marij Vec c®iet, Magdalena Kovač-Furian, Ne-J’a Sancin - Pahor, Nadja Gravner Senedetič, Adrijana jankovich -U®ssutta, Jolanda Zudettich - Ger-**1®ni, Edda Roici - Gombacci, Re nata Zampieri - Pachich, Neva Bla ?J®a - Volk, Hektor Jogan in Evgen °®brila.
SREDNJA ŠOLA •ERAN ERJAVEC« - ROJAN
UČNO OSEBJE: volitev ne bo, ker je upravičencev le sedem in so jih izžrebali 6 v zavodni svet. NEUČNO OSEBJE: Ivo Seli. Starši: Gabriella Sedmak Anto-JJh Francesco Armanii, Marija Tro-
-	Beltrami, Dana Luin - Kafol, Uda Cossutta - Jagodic, Marija Sinkovič Modic, Ottavio Pisani, A-dNano Semen in Glorsio Slama.
SREDNJA ŠOLA
‘CIRIL IN METOD« - SV. IVAN
UČNO OSEBJE: Xenia Levak-Bu-®*I. Borut Kodrič, Veronika ftun-steij - Pečenko. Bruna Pertot, Pri-^svera Čok - Vessel in Nema Di-ta®ca - Zaccaria.
Neučno OSEBJE: Vita Lorenzi-Čok.
. STARŠI: Giovanni Fischer, Nico-’a Škamperle, Rinaldo Ciacchi, On-®>na Majcen - Tavčar, Stanislao JUemse, Riccardo Lorenzi, Luciano Jlalalan, Danilo Sik in Stanislava ^erjal - Luisa, Maria Ferluga - I-J,a|ho, Adriano Cacovich in Edda Cassetti Cok.
„ NIŽJA SREDNJA ŠOLA •SREČKO KOSOVEL* — OPČINE UčNO OSEBJE: Nadja Poljak, franko Drassich, Zora Rebula, Mar-a Repini, Nadja Stocca in Daša
Svetina.
Neučno OSEBJE: Stefania Ra-*Por Foschini.
STARŠI:
1. lista — AVTONOMIJA: Luigi Uismancich, Egon Skerk, Lidija ^'netti v Kralj, Luciano Sardoč, ■*a®lo Skerlavaj in Vladimiro Vremec.
lista — KRAS: Eugenio Covacio, Pnorina Prasel - Jerič, Adriano Jjalc. Marija Ukmar - Košuta, Ma-tla Stocca - Kuk in Elvira Stojkovič ' Renceli.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA
•fran levstik« - prosek
Učno OSEBJE: Giorgio Vodopi v*®. Maja Danev - Gruden, Ueana *»lat - Kakis, Milojka Sossi 0-5?rti, Maria Maddalena Pertot, rancesco Žerjal, Rudolf Bogateč 111 Edoardo Bogateč,
, NEUČNO OSEBJE: Bruno Rupel ® Angela Cossutta Sedmach. STARŠI: Miranda Kapun - Bla->. Olga Carli Danieli, Car I* Gherlani - Gruden, Laura Tro-
-	Rupel, Savina Štoka Vergila, Giovanni Sardo, Ida Tretiach 'Furich, Romilda Sedmak Nabcr-*®i. Egidio Castellani, Lidia Ferfo-*ia - Zaccaria in Caterina Raubar ‘Ban.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA •IGO GRUDEN« - NABREŽINA
.UčNO OSEBJE: volitev ne bo, er je samo šest upravičencev in ^ avtomatično člani zavodnega sve-
NEUčNO OSEBJE: žrebali bodo • dvema upravičencema, p STARŠI: Evgen Pahor, Marija .ante, Danica Petelin, Lidija Go-I'hac, Marija Martinls, Anica Ber JNchi, Ada Caharija, Marija Pan-??s. Danica Skerk, Marija Jazbec, 'larta Roi in TaUana Terčon.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA 7VION GREGORČIČ« - DOLINA » UČNO OSEBJE: Grazella Biber, ta Sna Gossi, Albino Germek, Mar-Repini, Alenčica Salvi, Beniami->°, Salvi, Stanislava Tavčar, Boris
I^NEUčNO OSEBJE: Fulvio Smot-
.STaršI : Silvana Bencich, Silva-Ij Dobrila, Marino Pečenik, Nataši* (Boža) Petaros, Giuseppe (Jo J*) Rapotec, Emilio Smotlak, Ger-ri*®o Švara, Emilia (Milena) Stranj, ^ano Zeriali, Vilma Zeriali. u®AKTIČNO RAVNATELJSTVO „	SV. JAKOB
nuČN0 OSEBJE osnovnih šol: Mari* Šuligoj, Daria Vidmar, Mirella b.,atldue - Guštini, Nadia Mihalič *>» uar”’ Marta Werk - Volk, Tatja-ijllceščak - Neubauer, Letizia Kriz-hik CiC " Dibenedetto, Anita Podob-jj.* ' Campana, Nadia Barazutti -,*®ec in Ondina Roberti - Paoletti. lO-NO OSEBJE otroških vrtcev: ,l'a Makarovič - Strekelj. S^EUčNO OSEBJE: Maria Škabar <£* in Leonarda Kralj vd. Ličen. w~TAR§j (osnovne gole in otroški K ,'ri Mattia Hmeljak, Guerrino $c~®ttich, Eliodoro Gregopi, Silvio v Par, Pietro Macor, Divna Cuk-k n®*n, Helena Rožanc - Race, Ser-Racor, Miloš Pacor in Luigia ^ - Mozetič
Faktično ravnateljstvo ...	sv. IVAN
,riJČNo OSEBJE: Stana Žerjal - Lui S j. "era Pertot - Poljšak, Maria Celi- * Batageli, Justina Jurkic - Pet-Marisa Sdnti, Marija Be-iv,nlak, Nada Martelanc, Ana Pa-• ‘ Baitz, Maria Raffone - Ka 1,Vilma Cei - Bulian.
Laura Coassini - Lokar, Maddalena Cok - Madotto, Ondina Pečar - Op-pelli, Mara Debel juh - Poldini, Rafaela Petroni - Rustia, Stojan Sancin, Sabina Pertot - Schilani in Mar janca Sav - Švara.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE
UČNO OSEBJE: Felicita Cerni -Artač, Maria Bogateč - Dolenc, Sava Pečar - Grgič, Giovanna Hrovatin, Onorina Prasel - Jerič, Maria Kenda, Silvana Krizmancic - Kriz-mancic, Caterina Kurinčič, Branislav Lupine, Maria Brce - Ozbič, Marta Sancin in Božica Sosič Zuc-coli.
UČNO OSEBJE vrtcev: Kristina Teresa Bcmbi, Magda Stančič in Alenka Zahar.
NEUČNO OSEBJE: Federico Tauz-zi, Leopoldo Skerlavaj in Magda Bu-cavelli Ciuch.
STARŠI: 1. lista — Trubar - Kajuh - Tomažič: Alessandra Stopar Ciacchi, Lidia Bernetti - Kralj, Renata Carli-Collerig, Dragica Krajnc-Stopar, Vera Grgič - Cosina, Aure-lia Škerlavaj - Dragoni, Mario Krizmancic in Ivica Štok - Križmančič.
2.	lista — Avtonomija: Alenka Možina Fonda, Mattea Peterlin - Maver, Maria Savrin - Cebulec, Vincen-zo Ozbič, Vittorio Sosič, Majda Guštin - Colja, Ljubica Guštin - Ravbar in Egone Skerk.
3.	lista — Kantove) - Prosek - Križ: dr. Drago Štoka, Maria Mahnič-Sed-mak, Majda Praselli - Pertot, Dorina Regent - Košuta, Zvonimira Guštin - Rupel, Majda Tavčar - Bre-sciani, Miranda Kapun - Blason in Annamaria Sedmak - Sossi.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NABREŽINA UČNO OSEBJE:
1.	lista — Dom in šola: Bernarda Radetič, Elvira Samar, Anica Malalan, Giovanna Cataneo, Evelina Pahor in Vlasta Legiša.
2.	lista — Mi smo z vami: Neva Ferluga, Maria Maddalena Svetlich, Emilija Bagozzi, Danila Ščuka, Sonja Kosmina in Paolo Terčon.
NEUČNO OSEBJE:
1.	lista — V slogi je' moč: Gugliel-mo Granduzzi.
2.	lista — Stoj mi ob strani: Clara Tonini.
3.	lista — Jasno nebo: Stanislav Gruden. .
STARŠI:
1.	lista — Breg: Adriano Stanis-sa, Maria Škerk, Sonja Pahor, Bi-biana Gruden, Ivica Sarcich in Maria Škrinjar.
2.	lista — Kras: Senja Pahor - Budin, Jožica Kosnedic - Milič, Mile-va Svetlič - Franceschini, Ljuba Colja - Romagna, Emilia Visentin -Doglia in Ivanka Gerlanc-Simonetta.
3.	lista ** Mkidr rcd(»Miranda Visentin - Lesizza, Giuseppe Leghissa, Tatjana Trampuž" L Ulieghissa, Ana Kralj - Antonič, Marija Lisjak - Terčon in Nadja Leghissa - Antonič,
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA
UČNO OSEBJE (osnovna šola): Anita Saule, Vera Zeriali, Alida-Majda Furlani, Karmen Kalin, A mali.ja - Ljuba Smotlak, Gulielmina Vilma Rosso. Davorin Sanc'n, Ne-rina Švab, Marija - Ernesta Tul. Benita Fachin, Aleksandra Carli, Na-taliia - Boža Dobrilla.
UČNO OSEBJE (otroški vrtec): Mariza DUli, Mariia Prucar.
NEUČNO OSEBJE: Evelina Cor-radrni - Canziani, Sonja Klabjan vd. Poropat.
STARŠI (osnovna šola): Celestino Canziani, Pietro Glavina, ■ Gianna Sancin - Birsa, Neva Urši c - Kozlovič, F.nnio Cah. Fulvio Miran Švara, Giorgio Vodop vec, Mariano Ba chi. Stevo Zahar.
STARŠI (otroški vrtec): Sfojan Corbatti, Minam Kosmač, Nadia Guzzardi - Ota, Anita Žagar - Pertot, Rosanna Scherlavaj - Rapotec, Vladimiro Vazzi, Darina Terčič -Žafran, Marinka Vehar - Bandi.
di». Po predsedniškem in tajniškem poročilu, v katerem je bil govor o dosedanji dejavnosti ansambla, in po finančnem obračunu, ki ga je predložTa blagajničarka, je sledil nagovor tehničnega vodje. Tu je bil govor o smotrih folklornega ansambla in o važnosti gojenja folklore nasploh. Zatem se je začela dolga razprava o bližnjih nalogah in o nadaljnjem delu nasploh, prvenstveno o pripravah za velik nastop ob peti obletnici ustanovitve folklorne skuninc, ki naj bj bila v začetku pomladi. Pri tem so prišle do izraza težave, ki so lastne vsem amaterskim skupinam, ko se morajo člani marsičemu odpovedati, da lahko vadijo. Sledile so volitve v novo vod stvo, ki so ga nekoliko razširili. V novo vodstvo so bili izvoljeni vsi člani prejšnjega odbora, katerim se je pridružilo še nekaj novih moči, ker se delo ansambla množi.
SPD »TABOR« na Opčinah bo v počastitev
80-letnice
dr. Roberta Hlavatyja
priredilo v openskem
Prosvetnem domu razstavo njegovih del in vabi na odprtje razstave
v soboto, 17. t.m., ob 20. uri.
Slavljenca in njegovo umetnost bo Občinstvu predstavil
prof. AVGUST ČERNIGOJ
V minulem tednu je v krogu svojih dragih in prijateljev slavil svojo 70 letnico Niko Kosmač iz Za brezca. Sedemdeset let v današnjih časih ni še tako visoka starost, vendar je sedem križev mnogo, če so se usedli na rame človeku, ki je moral v življenju mnogo prestati in pretrpeti samo zato, ker niti v enem samem trenutku ni hotel zatajiti svojega slovenstva in svojega, človeškega ponosa. Zato je Niko Kosmač lahko upravičeno ponosen na svoj življenjski jubilej in Obenem zadovoljen, da ga lahko praznuje še vedno živo prisoten ne samo v svojem kmečkem in vinogradniškem delu, marveč
Novo vodstvo tržaške folklorne skupine Stu ledi
V petek zvečer so se v slovenskem Dijaškem domu v Trstu zbrali na redni občni zbor člani tržaške slovenske folklorne skupine <«Stu le-
Vsake mu novemu naročniku
brezplačno
PRIMORSKI DNEVNIK
do konca leta 1977
m revno
DAN
v letu 1978
. ! hs.z »mploddisji
OGLASNI ODDELEK PRIMORSKEGA DNEVNIKA
OBVEŠČA
da sprejema za novoletno številko, ki bo izšla v povečanem obsegu
NOVOLETNA VOŠČILA PROSVETNIH, ŠPORTNIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ IZ TEHNIČNIH RAZLOGOV DO VKLJUČNO 23. DECEMBRA.
URNIK:
vsak delavnik od 9. do 12.30 sobotah od 9. ure do 12.30.
in od 15.30 do 18. ure, ob
Žttpcm občin« Dolina,Edvin ,Švab je ‘naslovil na > novega tržaškega. Skoja Bellamija ob njegovem nato ličenja v našem mestu pismo, ki ga v celoti objavljamo:
Prevzvišeni gospod škof Lorenzo Bellomi,
prijetna mi je bila pozornost Vašega uglednega predhodnika nadškofa Cocolina, ki me je povabil na. srečanje z Vam' ob Vašem prihodu v naše kra.je.
Zaradi zadržanosti drugje bom odsoten.
Prosim Vas. da moje odsotnosti ne tolmačite kot izraz nepozornosti in nespoštovanja do Vaše osebe in Cerkve, ki ste ji na čelu tu pri nas.
Za naše kraje, za naše l.judi. še posebno za Slovence, pomeni imenovanje in prihod novega «šefa» Cerkve (oproščam se za poenostavljen izraz) pričakovanje in ugibanje obenem.
Demokratični Trst, katerega sestavni del smo tudi Slovenci, se zaveda, da Vam je bilo zaupano izredno važno, a istočasno nelahko poslanstvo.
Prihajate namreč v času. ko je naše mesto na razpotju med dosedanjo samozadostnostjo nekaterih zastarelih in zgodovinsko preživelih družbenih odnosov in možnostjo novega poleta teh odnosov, ki slonijo na medsebojnem spoznavanju, medsebojnem spoštovanju, na omikanem sožitju, enakopravnosti in upoštevanju.
Vsekakor predvidevam, da mi bo dana priložnost, da se o teh
..............................................................mini.................................................................
Danes, NEDELJA, 11. decembra
DANIJEL
Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.45 — Luna vzide ob 7.55 in zatone ob 17.37.
Jutri, PONEDELJEK, 12. decembra ALJOŠA
Vse. ki bodo ob nakupu knjig do 31.
decembra potrošili nad 25.000 lir,
čaka
PRAZNIČNA NAGRADA TRŽAŠKE KNJIGARNE
vredna 8.000 lir
Za spodbudo1 dar je Založništvo tržaškega tiska v sodelovanju z založbo Obzorja namenilo knjigo iz bibliofilske zbirke «lz slovenske kulturne zakladnice* MIKI.OVA ZALA. Ob prazničnih dneh pomislite na darilo, ki ne «ovenc»
TRŽAŠKA KNJIGARNA Ulica sv. Frančiška 20
I tudi v naš; zamejski družbeni [ stvarnosti, ki jo živi kot aktiven član naše narodnostne skupnosti.
Niko se je rodil 6. decembra 1907 v Zabrežcu v zavedni slovenski kmečki družini. Po končani ljudski šoli v Borštu je začel de lati kot zidarski pomočnik, tioleg tega se jo vedno in se še dandanes ukvarja s kmetijstvom, posebno z vinogradništvom. Kot zaveden Slovenec se je še mlad povezal z borbeno narodno organizacijo TIGR in vneto sodeloval v njej. Leta 1930 je bil zaradi tega aretiran in odpeljan v zapore v Trst. v Koper in v Rim in nato na proces v Trst. Petega septembra istega leta ga je fašistično posebno so dišče zaradi delovanja proti fašistični državi obsodilo na 25 let zapora. Najprej jc bil v Portolongo-nu, nato v Santu Stefanu, od kodei se je leta 1938 vrnil domov, kjer je bil pod stalnim policijskim nadzorstvom. čez dve leti so ga spet aretirali in odpeljali v konfinacijo v Vatico, kjer je ostal do leta 1943 ter se po raznih dogodivščinah srečno vrnil domov. Zaradi slabega zdravja ni bil sprejet v partizane, zato na je pomagal in delal kot terenski aktivist. Po o svoboditvi je bit kot zaveden in napreden Slovenec izvoljen za predsednika odbora OF v vasi, kasneje pa se je pridružil SDZ, za katero je tudi kandidiral in bil izvoljen za občinskega svetovalca v Dolini. Tudi kot občinski svetovalec je dokazal svojo osebnost po štenjaka in zavednega Slovenca in se vedno boril za pravice delov nega človeka, posebno za pravice slovenskega življa v naših krajih.
Čestitkam svojcev, prijateljev in vseh vaščanov se pridružuje tudi Primorski dnevnik, ki ga Niko zvesto naročuje in prebira od vsega začetka. Želimo mu še mnogo srečnih let, in hitro okrevanje.
M. M.
Na radiu Koper bodo danes ob 11. uri v oddaji «Dogodki in odmevi« v okviru ciklusa predstavitve slovenskih zamejskih inštitucij govorili o založniški dejavnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. O tem vprašanju bo govoril urednik založniške dejavnosti pri Zalržništvu tržaškega tiska Marko Kravos.
ElBHi
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA
IN OD SV. ANE
Aurelio Karis 1.000, Karlo Valentinčič 4.000, Dragica Prodan 2.000 in Luciano Gustinčič 2.000.
V	spomin na pok. Zofijo Sancin daruje Anica Fonda por. Velej 5 tisoč lir.
* * *
V	spomin na Marjolo Kovačič -Pertot. na Emo Štoka in na Marijo Cjak daruje družina Daneu 10.000 lir za ŠD Kontovel.
Ob 14. obletnici smrti nepozabne ga sina Jadrana Dolenca daruje mama 10.000 za ŠD Polet, 10.000 za SPD Tabor in 10.000 lir za cerkveni pevski zbor z Opčin.
Namesto cvetja na grob Marije Cjak s Kontovela in Milke Ostrouške daruje Pepka Guštin 6.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Milke O-trouške daruje družina Zuzič 3.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Za kriško glasilo Skdanc daruje Guido Zidarič iz Nabrežine 5.000 lir.
Ob krstu male Alenke daruje no-no Andrej 10.000 lir za PD Lipa in
10.000	lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob Matije Guština darujejo za Skupnost Družina Opčine družina Rebula (Rep-nič 2) 5.000, družina Škabar (Bri-ščiki 39) 5.000 in družina Milič (Repnič 8) 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Rada Bossija darujeta Kristina in Santi-na Konič 5.000 lir za poimenovanje šole • pri Sv. Ani po Marici Gregorič.
Namesto cvetja na grob dr. Angela Kukanje daruje družina Dušana Košute 10.000 za ŠZ Bor. 10.000 za ŠD Mladina - Križ in 10.000 lir za Skdanc - Križ.
Namesto cvetja na grob stricu Francu Sedmaku daru,je družina Jerič 5.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
V	spomin na de. Angela Kukanjo darujeta Ljudmila in Josip Jogan 5 tisoč lir za Dijaško matico.
Za bližnje praznike daruje Loj z ka Škabar 20.000 lir za ŠD Polet.
Marjan Pečar iz Gropade daril j e
2.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto • cvetja na grob Alojza Žagarja daruje Marija Kralj (Pa-driče) 3.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Za TPPZ darujejo podporni člani: Oskar Vatovec io.000, Josip Sancin
13.000	in Mario Zuljan 10.000 Tir.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA KOORDINACIJSKI ODBOR PROSVETNIH DRUŠTEV OBČINE DOLINA
KONCERT MEŠANEGA ZBORA
RKUD KOLO
IZ ŠIBENIKA
Danes, 11. decembra 1977, ob 17. uri v gledališču «France Prešeren« v Boljuncu
VABLJENI!
Pogovor o ustanovitvi pevskega zbora v Saležu
V petek zvečer so se v zgoniški občini na vabilo prosvetnega društva «Rdeča zvezda« zbrali ljubitelji petja ter se pogovorili o možnosti ustanovitve moškega pevskega zbora. Kot je znano, je pet let obstajal mladinski mešani zbor, ki je zaradi objektivnih težav letos zaključil z delom. Ker pa je bila ljubezen do petja vedno živa v Saležu, Zgoniku in drugih vaseh občine, so povabili na sestanek vse nekdanje pevce in mlajše predstavnike, ter se ob prisotnosti pevovodje Mirka Guština in predstavnika SPZ Ignacija Ote pomenili o možnostih ustanovitve novega zbora. Zamisel je naletela na polnoštevilen odziv, tako da so se prisotni pomenili o raznih problemih in sklenili, da bodo imeli že v torek prvo pevsko vajo pod vodstvom Mirka Guština. Prisotni so poudarili, da je treba pomisliti tudi na dekjeta, kj so se dolga leta udejstvovala v mlad in skem zboru in predlagali, da bi tu di ženske pričele z rednimi vaiami.
R. Pečar
Pismo dolinskega župana E. Švaba novemu škofu
Včeraj - danes
sljan; tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
LOTERIJA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura
9.1	stopinje, najnižja 6,7, ob 13. un
9.1	stopinje, zračni talk 1013,5 mb u-staljen, vlaga 55-odstotna. nebo 6/10 pooblačeno. padlo je 19 mm dežja, veter 32 km na uro severovzhodnik s sunki 65 km na uro, morje močno razgibano .temperatura morja 10 stopinj.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 10. decembra 1977 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 16 ljud:.
UMRLI SO: 73-letna Rosa Raiiie ri por. Mirceta, 63Jetni Rodolfo Gordini. 81-letni Pietro Contentc. 79-letni Isidoro Cnrlevaris, 71 -letni Giu sto Botteri, 82-letni Pasguale De
«.0
,T—~x-.cz OSEBJE: Neva Adamič Stocca - Zubalic.
j, ARŠI: Marta Grmek - Čuk, El-(j,. V®1 jak . Doles, Barbara Carli-,	*°ri, Miranda Piscanc - Kermec,
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST M ER L JOPIČEV OD 42 DO 04 NAŠIVKl
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
I R S I	l t:i 196-301
Viale XX Spttrnihre št. IS/III
Grazia, 57-letni Odetta Loviselli, 87 letna Giustina Francesca Ferluga. 85-letni Giovanni Coileoni, 74-letna Elena Lugnan' vd. Fomasaro, 76-letna Angela Gustincicli vd. lurise-vic, 75-letni Renato Bellemo. 36-let-na Romana Viezzoli poi\ Francia, 87-letni Donato Lapresa, 68-letna Carla Knez por. Ruggier, 66-letni 1-gino Folla. >
OKLIČI: Lekarnar Pierpaolo Tor rešim in uradnica Emanuela Gioitti. uradnik Giuseppe Pribac in točajka Carolna Pucer, kuhar Vinicio Co-vacicli in gospodinja Bruna Piscitel-li, straža javne varnosti Volvani Grattoni in stolarka Baldina Banel-lo, orožniški poveljnik Donato Car-ni^lli in učiteljica Giulia Borri, delavec Gianfranco Basiaco in frizerka Rosanna Boccia, vodovodni in štalater Paolo Coslovich in gospodinja Loriana Maschietto, težak Wal ter Zanni in uradmea Daniela Iva ris, Fabio Ielusic in Maria Rodella, zidar E.minio Primossi in bolničarka Biai-ca Contento, delavec Ed: Rebez in prodajalka Neva Čerin, učitelj Mauro Falconetti in gospodinja Carrrten Hildegard Roli, svo bodili profesionist Stelvio Furlan in uradnica RTa Morganti, uradnik Augusto De Luca in gospodinja Liljana Novel, autoelektričar Stelio Predonzani in bolničarka Elisabetta Vimergati, uradnik Mario Marchione in uradnica l\lariagrazia Mo-
dugno. inženir Diego Massimiliani in knjigovodkinja Monica De Riu, kolar Silvio Marsich in uradnica Livia Parenzan, mehanik Elio Sab-batucci in študentka Manuela An-tonucei, melianik Roberto Vascotto in prodajalka Anna Maria Clarizia.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sonnino 4 Trg Liberta 6. Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 d0 13. in od 16. do 20.30) Korzo Italia 14. Ul. Giulia 14.
NOČNA SLUŽB. LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14. ,UI. Giulia 14.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za z: arovance INAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telet’ št. 732-627
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7 ure dneva po prazni ku. To velja za zavarovance INAM. (NADEL. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE v OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124: Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225 114: Božje polje Zgonik: tej 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se
BARI	63	43	27	78	15
CAGLIARI	61	44	67	90	19
FIRENCE	18	5	28	88	8»
GENOVA	84	3	68	58	10
MILAN	46	71	1	52	38
NEAPELJ	73	88		67	26
PALERMO	62	65	h	85	13
RIM	76	89	26	70	69
TURIN	14	39	77	40	56
BENETKE	89	17	7	58	37
E N A L O T T O					
2 2 1	2 X	2 2	_ 2.	1	2 2	2
KVOTE: 12	točk		5.250.000;		11
točk 209.600; 10 točk - 23.700 lir.
FOTO
KINO
OPTIKA
Via Mazzini, 91/0 Tal. 731-361
temeljnih načelih, s katerimi se tako pogostoitta	pogovoriva.	" '
V imenu svo|iJfažčj8P{S0c^IlsT1,i'‘[v lastnerti, in prepričan sem; da Tan ko tudi v imenu naših občanov, Vam iskreno želim veliko osebnega zadoščenja in nadvse prijetno počutje med našim čudovitim 1 jud stvom, ki živi že desetletja na prepihu, ljudstvom, ki ima pravico, da se končno lahko identificira v svojih političnih, upravnih, cerkvenih in drugih vzornih predstavnikih.
Z odličnim spoštovanjem.
Župan
(Edvin Švab)
Dolina, 7.12.1977
Zupan Edvin Švab je pisal tudi nadškofu Cocotinu. Zagotovil mu je. da ho srečanje, ki so ga imeli z njim v Dolini, ostalo v nadvse prijetnem spominu ter mu izrekel najboljša voščila.

Žalostna vest iz Maekolj
V petek, 2. decembra, je že v zgodnjih dopoldanskih urah pretresla vso vas Mačkolje žalostna vest, da je nepričakovano umrl mlad mož in oče, komaj 45-letni Ernest Smotlak,
Zjutraj se je kot običajno odpravil na delo, ki ga je opravljal kot zidarski mojster na Opčinah. Dospel je na delovno mesto, se lotil zidanja, a mu je nenadno postalo slabo in še tako hitra zdravniška pomoč mu je bila zaman.
Tako je umrl pošten, tih in skromen vaščan, zaveden Slovenec, dolgoletni cerkveni pevec, odličen in neutruden delavec, dober mož in zlasti skrben oče. Zapušča ženo, štiri otroke v starosti med petim in enajstim letom, dve sestri, brata in mater vdovo, ki je pred leti že zgubila starejšega sina ob cestni nesreči.
Vsem pokojnikovim svojcem izrekamo Mačkoljani iskreno sožalje, pokojnikovi duši pa želimo večne sreče pri Bogu.
JAVNI NATEČAJ
Zgoniška občina je razpisala javni natečaj za uradniško mesto. Rok za predložitev prošenj z vso dokumentacijo, ki jo predvideva zakon, zapade 20. t.m. Vsa potrebna1 pojasnila nudi občinsko tajništvo.
Kraški pust 1978
Problemi, ki so že tisočletja trli Kraševca, so se med letom, ki se izteka. vsi ugodno rešili. Naš človek osvobojen in pomlajen se podaja v novo leto poin zavidljive sreče, še blestejšim ciljem naproti.
Teda težkih dogodkov je nemogoče izbrisati čez noč. Zato pride pustni čas, ki vse premelje, pomladi in' oživi, da človek kljubuje minlji-1 vim nepomembnim vsakdanjim dogodkom še z večjim elanom.
Na Opčinah se je med tednom sestal osrednji pustni odbor in po- j slal vabilo vsem okoliškim vaškim pustnim odborom za takojšnjo sploš ! no mobilizacijo vseh razpoložljivih sil. Na drugi strani je sklical za v 1 torek, 13. t.m., ob 20.30 v Prosvet- ! nem domu na Opčinah sestanek vseh j vaščanov za pripravo že tradicionei | nega Kraškega pusta 1978. Geslo j pustnega odbora naj bo: niti ena razpoložljiva delovna sila ne sme biti neizkoriščena!
OBVESTILO
Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora sporoča vsem aktivnim in podpornim članom, da bo v gledališču »France Prešeren« v Boljuncu v soboto. 17. decembra 1977, ob 15. uri v pri vem in ob 15.30 v drugem sklicanju III. REDNI OBČNI ZBOR, ki sovpada s peto obletnico delovanja našega ansambla in 30. obletnico dirigentske dejavnosti Oskarja Kjtidra.
Dnevni red; otvoritev.
izvolitev volilne komisije
poročilo odbornikov
sprememba statuta
ražprava
volitve
razno.
Ob jubilejnem, slavju bo TPPZ predvajal krajši program. Ob tej priložnosti bodo nekateri pevci in godbeniki prejeli Gallusova odličja.
Ob 14. uri odprtje razstave
TPPZ v gledališkem fojerju.
Predsednik Rudi Žerjal
Mestni avtobus i povozil pešca
» i)	»srrK.s** *-v<.
Včeraj, nekaj minut po 16. uri, se je pripetila v Ul. Mazzini huda prometna nesreča. Pešca, 63-letnčga upokojenca Carla Turinija iz Ul. Settefor.tane 47, je podrl avtobus št. 11, ki ga je v smeri proti Goldo nije.vemu trgu upravljal 23-letni Wal ter Brecelch. Turinija so nemudoma z rešilcem odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelek za oživljanje s pridržano prognozo zaradi udarca in ran po obrazu ter krvavenja iz levega ušesa. Po ori čevanju mestnih redarjev, naj bi Turini prečkal ulico izven prehoda za pešce.
O S M I C A
ANTON GOMBAČ iz Lonjerja 291/1 toči belo in črno domačo kapljico. Poskrbljeno za prigrizek.
DRUŠTVO SLOVENCEV , MILJSKE OBČINE
priredi
v soboto. 17. decembra, ob 20. uri v občinski' razstavni dvorani v Miljah «LO SQUERO*
KULTURNI VEČER SIMONA GREGORČIČA
Sodelujejo domači srednješolci in osnovnošolci ter komorni zbor Glasbene matice, ki ga vodi
Janko Ran
Režija: Stane Raztresen Vabljeni!
TPK SIRENA
vaBI'Plane in simpatizerje na
DRUŽABNI VEČER
ki bo danes. 11. t.m.. ob 18. uri v prostorih PD Barkovlje. Ul. Cerreto 12. Pogovorili se bomo o dosedanjem ih bodočem delovanju. Sledi prosta zabava.
ŠK KRAS
prireja v obnovljeni restavraciji Križman v Velikem Repnu
SILVESTROVANJE
z večerjo.
Zabaval vas bo ansambel LOJZETA FURLANA
Reervacija miz v restavraciji * Križman id na tel. št. 227359.
OBVEŠČAMO VSE ČLANE,
da bo tudi letos na sporedu tradicionalni ciklus
15 NEDELJ NA SNEGU
v ITALIJI, AVSTRIJI in JUGOSLAVIJI. Prva taka nedelja bo 11. decembra 1977
Informacije in prijave na sedežu UNION, Ulica Valdirivo 30, tel. 64-459 vsak dan od 17.30 do 19.30, razen v ponedeljkih, v soboto od 10.30 do 12.30. Vsako sredo na okrajnem sedežu na Lonjerski cesti 177 od 18. do 19.30.
Podjetje tržaškega konzorcija za prevoze
razpisuje 3 JAVNE NATEČAJE za sprejem v službo:
—	elektrotehničnega inženirja za vozni park in za fiksne naprave
—	strojnega inženirja za vozni park in za fiksne naprave
—	elektrotehničnega ali elektronskega inženirja za tajništvo
KANDIDATI NE SMEJO NA DAN RAZPISA NATEČAJA PREKORAČITI STAROSTI 30 LET, VŠTEVŠI VSAKO Z ZAKONOM PREDVIDENO POVEČANJE.
ter DVA JAVNA NATEČAJA za sprejem v službo:
—	diplomiranega pravnika za tajništvo
—	doktorja ekonomskih in komercialnih ved za urad za nakupe in skladišča.
KANDIDATI NE SMEJO NA DAN RAZPISA NATEČAJA PREKORAČITI 35. LETO STAROSTI, VŠTEVSI VSAKO Z ZAKONOM PREDVIDENO POVEČANJE.
Zainteresirane osebe bodo ustrezne razpise — z vsemi ostalimi pogoji — dobile sleherni delovni dan od 7.30 do 13.30 na personalnem uradu podjetja v Ul. Bellini l/d II. nadstropje, soba št. 48 (tel. 687-44), kjer jim bodo dane tudi podrobnejše in formacije.
Rok za predložitev prošenj zapade ob 12. url 20. jan. 1978.
GENERALNI RAVNATELJ
Trst, 11. decembra 1977
DANES IN JUTRI VOLITVE NA VSEH ŠOLAH
-Jk—__________________________
Odločna volja vseh zamejskih Slovencev za dosego samostojnega šolskega okraja
Enotna akcija že dosega prve uspehe in omehčanje pri oblasteh - Potreben je popoln bojkot volitev za pokrajinski in okrajni svet * Vsi na volišča za zavodni in okoHšni svet
Volišča na vseh šolah v državi, torej tud. na slovenskih, bodo odprta danes od 8. do 20. ure, jutri pa od 8. do 12. ure. Zaradi tega jutri na šolah ne bo pouka. Starši, profesorji, učitelji in dijaki (te velja samo za višješolce) naj gredo kompaktno na volišča, ki so v posameznih šolah, tam naj dvignejo glasovnico za zavodni svet (v osnovnih šolah za okolšni), izbirajo naj med kandidati, ki so jih razne komponente staršev, dijakov in profesorjev predlagale. Nikakor pa ne sme na slovenskih šolah nihče glasovati za okrajni ali pokrajinski svet, ker smo se Slovenci odloč:li, da bojkotiramo volitve v ta dva sveta, ki nam ne dajeta zadostnega jamstva za neovirani razvoj in avtonomijo slovenske šole. Vemo sicer, da so člani volilnih komisij na slovenskih šolah zavrnili glasovnice za volitve za ta dva sveta, lahko pa bi se zgodilo, da bi šolska oblast te glasovnice vsilila komisijam. Vsekakor pa se morajo vsi volivci pridružiti bojkotu!
Prav je, da ponovimo danes proglas. ki sta ga za to priliko izdala šolska odbora v Gorici in v Trstu. V obliki letaka je bil razdeljen po vseh šolah, nalepljen pa je v vseh slovenskih krajih na Goriškem in Tržaškem.
»Šolska odbora v Gorici in Trstu vabita, da se 11. decembra 1977 polnoštevilno udelež:te volitev v šolske okolišne i i zavodne svete.
V	šolskih odborih so zastopniki slovenskih organizacij in ustanov, predstavniki PSI, SSk ter deželnega sindikata slovenske šole sklenili, da se Slovenci ne udeležimo volitev v okrajne in pokrajinske šolske svete tudi zato, ker niso slovenske komponente predložile po zakonu določenih list.
NOBEN KANDIDAT, NOBEN VOLIVEC ZA OKRAJNE IN POKRAJINSKE ŠOLSKE SVETE!
ZAHTEVAMO AVTONOMNI ŠOLSKI OKRAJ IN AVTONOMIJO SLOVENSKE ŠOLE!
Prepričani smo, da bo naš sklep razumela italijanska demokratična javnost’, ki je že večkrat podprla boj slovenske narodnostne skupnosti za njen demokratičen in avtonomen napredek v medsebojnem spoštovanju in enakopravni kulturni rasti.*
Objavljamo v nadaljnjem kandidatne liste za okolišna sveta za osnovne šole v goriškem in d ober -dobskem didakt:čnem ravnateljstvu in za zavodne svete slovenskih srednjih šol v Gorici.
V	svet didaktičnega ravnateljstva za slovenske osnovne šole v Gorici (šole v Gorici, Štandrežu, Podgori, Pevnv, Štnjavru, Števerjanu, na Plešivem) ‘kandidirajo naslednji Starši: Karlo Brešan, Ivan Makuc, Nevca Budal - Coceani, Alojz Bednarik, Slavna Rašajski - Kocjančič, Milovan Lutman, Ida Primožič-Fe-ri, Ivana Nanut - Marušič, Magda Krašan - Pisk, Valentina Bensa-Ko-šič;
kandidati za učitelje so Ivan Bolčina, Mroslava Saksida - Brajnik, Nataša Peterin - Paulin, Anka Černič, Franka Oblak - Štrukelj, Milojka Pavletič, Dora Štakul - Schiff, Silvana Berlot, Vijolica Košuta-Se-reni, Lorenca Drole-Rijavec, Emilijana Mučič - Zavadlav, Petra Brešan - Čertvc. Kandidat neučnega o-sebja ^ Valentin Devetak.
V	svet didaktičnega ravnateljstva za slovenske osnovne šole v Doberdobu (šole v Doberdobu, Dolu/ Jim-ljah, Sovodnjah, Rupi in na Vrhu) kandidirajo naslednji starši: Albert Lavrenčič, Ana Tomšič - Pavletič, Darij Legiša, Ivan Gorkič, Miroslav Devetak, Livija Juren - Devetak. Bruno Lavrenčič, Aleksandra Batistič - Milocco, Edvard Pahor, Silvana Vižintin - Cotič; kandidati u-čiteljev so Natalija Lutman - Grav-ner, Veronika Vogrič - Onesti, Lidija Vižin - Petejam, Rozana Lavrenčič, Virgil Cotič, Sonja Pahor - Božič; kandidatka neučnega osebja je Danijela Colja.
Na klasičnem liceju »Primož Trubar* kandidirajo za starše Nada Sanzin . Komjanc, Edmund Košuta, Dušan Pelicon, Cvetka Terpin -Gravner, Irena Bertolini - Vetrih, Lidija Vižintin - Boškin; za dijake Mauro Dornik, Mauro Leban, Marko Vogrič in Jože štakul; za neučno osebje Niko Cotič in Ana F igel j -Prinčič, profesorji pa kandidirajo vsi.
Na učiteljišču »Simon Gregorčič* kandidirajo za starše Ivan Kovic, Franc Gergolet, Danijel Rustja, Dušan Pelicon, Albina Strgar - Bensa, Stanislav Brešan, za dijake Boris Peric, Emanuela Leban, Sonja Klanjšček, Dorela Cingerli, Mirjam
Paulin, Štefan Cotič, za neučno o-sebje pa Zdravko Kuštrin. Profesorji so vsi kandidati.
Na trgovski šoli »Ivan Cankar* kandidirajo za starše Saverij Rožič, Remo Devetak, Andrej Cotič, Dominik Kovic, Stojana Gravner - Lazar, Marija Gergolet - Černič; za dijake Patricija Florenin, Edi Pavletič, Cirila Devetak, Lilijana Semolič, Adri-jana Petejan in Marijan Bevčar; kandidat neučnega osebja pa je Jožef Pahor.
Na nižji srednji šoli »Ivan Trinko*
kandidirajo za starše Alojz Rebec, Jože Cej, Emil Doktorič, Danilo Cotič, Ciril Terpin in Karel Lavrenčič; za profesorje Kazimira Pavlin, Irena Bolčina, Nada Rojec, Nevina Faganel in Silvan Kerševan; za neučno osebje pa Bruna Petruša.
V klubu «S. Gregorcih predavanje o
kulturno-športnem središču
Klub »Simon Gregorčič* v Gori' ci bo sklenil prvi ciklus svojih letošnjih predavanj v četrtek, 15. decembra, ob 20.15 s predavanjem o goriškem Kulturnem domu, ozi roma o Kulturno • športnem središču. Na tem večeru, ki ga priredijo nekaj dni pred nedeljsko svečanostjo položitve temeljnega ka mna in spominske listine, bodo spregovorili predsednik odbora za gradnjo kulturno - športnega središča Gorazd Vesel, projektant arh/ prof. Edo Mihevc, profesor na fakulteti za arhitekturo na ljubliain-ski univerzi in vodnja del ter na črtovalec ing. Adolf Močnik.
Ob tej priliki bodo razstavljeni tudi načrti in maketa bodočega kulturno športnega središča.
Društvo krvodajalcev v Sovodnjah vabi na odvzem krvi
Odbor društva prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj se je s transfuzijskim centrom noriške bolnišnice domenil za kolekti vni od-
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
• ALV1ERO NEGRo
BUNKER
komedija v dveh dejanjih
Iz furlanščine prevedel v narečje beneških Slovencev Božo Zuanella Kostumi	Marija Vidau
Lektor	Božo Zuanella
Režija in scena	JOŽE BABIC
danes, 11. decembra, ob 15. uri v gledališču «A. Ristori* 'v ČEDADU
Odhodi avtobusov:
I.	avtobus — ob 14. uri: Kras •
Prapotnica - Lombaj - Klodič Čedad.	/
II.	avtobus — ob 14. uri: Gorenj Trbi Srednje - škrutove -Čedad.
Ul. avtobus — ob 14. uri: Oblica - Ravne - Škrutove - Čedad.
Odhod avtobusov iz Čedada: ob 17 30.
vzem krvi v petek, 16. t.m„ ob 8.30. Društvo vabi člane, ki lahko darujejo kri, naj se v petek v čim večjem številu javijo na centru za transf uzijo.
Prihodnjo soboto. 17. t.m., ob 20. uri. pa bo v Kulturnem domu v Sovodnjah srečanje krvodajalcev, kjer se bodo pomenili o opravljenem delu od ustanovnega občnega zbora dalje, efektivnim članom pa bodo razdelili izkaznice.
V petek, 16. decembra, bodo odprli prenovljeni grad Zemono pri Vipavi. Tu je bil lovski dvorec plemiške družine Lanthieri. Grad so prenovili na pobudo ajdovske tovarne pohištva Lipa, ki bo v njem imela razstavni in prodajni salon pohištva, služil pa bo tudi za druge prireditve.
Odbor za gradnjo Kulturno športnega središča v Gorici
Vljudno vabimo na svečanost ob postavitvi temeljnega kamna Kulturno - športnega središča ter vzidavi spominske listine, ki bo na gradbišču v Ulici Brass v Gorici v nedeljo 18. decembra 1977, ob 10.30.
UP NAPREDEK GLASBENE ŠOLE V GORKI
Srednjo šolo (po 7 letih nižje) obiskujejo sedaj trije gojenci
Dvig kvalitetne ravni glasbenega znanja med našo mladino - Naslonitev na lastne učne moči - Letos 75 gojencev - Težave z učilnicami
V KLUBU «SIMON GREGORČIČ» V GORICI
Srečanje z urednikom in avtorjema Jadranskega koledarja in knjižne zbirke
Koledar in knjige že tateden v prodaji • Bogata' knjižna zbirka z aktualno in zanimivo tematiko - V 30 letih je ZTT poslala med naše ljudi nad 350.000 knjig
......................li}0, ko so
avtorji’ in' uredniki predstavili knjižno zbirko in koledar v petek zvečer v goriškem klubu «$imon Gregorčič*. Založništvo tržaškega tiska nam je letos pripravilo prijetno presenečanje, saj nam nudi pet aktualnih, domačih in zanimivih knjig, ki bodo dostopne našemu bralcu, tudi tistemu, ki jih ni naročil v prednaročilu.
Na predstavitvi knjižne zbirke so bili prisotni urednik zbirke Marko Kravos, urednik koledarja Jože Koren, avtor «Krvavega Posočja* Vladimir Gradnik in avtor pesniške zbirke »Selivci* Miroslav Košuta. Po predstavitvi gostujočih predavateljev S strani Marka Waltritscha, je književnik Marko Kravos prikazal pomen letošnje in tudi prejšnjih koledarskih zbirk.. Dejal je, da je ZTT v tridesetih povojnih letih poslalo med zamejske bralce več kot 350.000 knjig, kar je nedvomno zelo veliko za ohranitev in širjenje naše kulture v zamejstvu. Letos so se odločili za zelo zanimivo izbiro ko-
NA IZREDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU
-.............«	.i -
Izglasovana resolucija za priznanje rabe slovenščine
Na isti seji sprejeli tudi resolucijo v zvezi z družbeno in gospodarsko krizo v deželi in posebej na tržiškem območju
Doberdobski občinski svet je na izredni seji dne 2. decembra letos, poleg ostalih sklepov, izglasoval tu? di resoluciio v zvezi z odrekanjem pravice do rabe slovenščine v organih Kraške gorske skupnosti. Reso-luc:jo objavljamo v celoti.
»Doberdobski občinski svet, zbran na izred-i seji dne 2. 12. 1977, si je prisvojil resolucijo, ki so jo sprejeli načelniki svetovalskih skuorn KPI, PSI, SSk in PSDI v Kreški gorski skupnos-i dne 9.11.1977.
Vsakemu novemu naročniku
brezplačno
PRIMORSKI DNEVNIK
do konca leta 1977
in revijo DAN v letu 1978
Potem ko je vzel ponovno na znanje nedemokratične in protiustavne pretveze s katerimi osrednji deželni nadzorni odbor zavrača namestitev prevajalca v Kraški gorski skupnosti in s tem dejansko pravico do rabe slovenščine na sejah skupščine,
ugotavlja, da se nadzorni odbor še vedno sklicuje na nekatere zelo šib/se argumentacije, češ da ni zakonskega predpisa, ki bi do-voHeva) rabo tujega .,ezika poleg italijanščine in to kljub členoma št. 3 in 6 državni ustave, členu št. 3 statuta Furlanije - Julijske krajine ter kljub členu št. 8 osimskih sporazumov ter kljub novi politični stvarnost:, ki je po tem sporazumu nastala,
poziva predsednika deželnega odbora, da se zavzame za odobritev statuta v originalni obliki in odstra. ni ovire ter zagotovi Kraški gorski skupnosti normalno delovanje*.
Na išti seji je občinski sVet odobril tudi resolucijo v zvezi z družbeno gospodarsko kriz® v državi, deželi in (' posebej na tržiškem območju, kakor tudi resolucijo proti stopnjevanju fašističnega nasilja v državi l.. še posebej v 'Trstu. ,
Jutri odpro razstavo <Kanalski kolovrat»
Na pobudo Goriškega muzeja bo do jutri ob 18. uri odprli v ga le riji Rjka Debenjaka v Kanalu et nogrsfsko razstavo »Kanalski kolo vrat*.
iedarju priloženih knjig. Dve knji- šuta je zatem, v dopolnili)'svojega gi, Qr9(}tUkoya jp Koptova, .,$8, pripovedovanju o pesništvu, prebral
nekatere svoje pesmi.
Naj povemo še, da je koledar in obe v Trstu tiskani knjigi opremil Klavdij Palčič. Zbirka bo na voljo naročnikom sredi tega tedna.
Vlom v zlatarno na Travniku
Neznani storilci so v petek med 13. in 15. uro vlomili v zlatarno Likar na Travniku ter odnesli precej dragocenih predmetov in ur. Preiskali so tudi blagajno ter iz nje odnesli 130 tisoč lir in 100 tisoč starih dinarjev v gotovim, medtem ko se niso dotaknili železne blagajne.
Za svoj podvig so izkoristili čas, ko so lastniki odšli med opoldansko zaporo na kosilo. Privzdignili so navojnico ter vlomil vrata, tako rekoč pred nosom prefekture, ki je oddaljena samo nekaj deset metrov. Koliko znaša vrednost plena še ni znano.
Urednik in avtorja koledarja in knjig na petkovi predstavitvi zbirke v Gorici
-*£*&&*■	"" ' -------‘M
jigi »Krvavo
domača, prvenca,, tema je priložena zanimiva in z več sto barvnimi ilustracijami razkošno opremljena knjiga o gobah, ki bo dobrodošla v vsa-kj naši družini, za prijetno branje v zimskih večerih pa bo služil roman priznane pisateljice Charlotte Bronte »Villette*.
O razvijajoči se spreminjevalni zasnovi Jadranskega koledarja, ki hoče biti iz leta v leto bolj živ, aktualnejši in tudi kot zbornik na višji ravni, je govoril njegov urednik Jože Koren. V koledarju za leto 1978 je precej teže na aktualnem dogajanju, goriška problematika je v njem zastopana bolje kot v prejšnjih letih. Naj orišemo tu oris splošne problematike v skupni sestavi Mirka Primožiča in Alda Rupla, zapis o delovanju Slovenske prosvetne zveze na Goriškem izpod peresa Marka VValtritscha. Zanimiv je članek Angela Kukanje o zdravniku Dorčetu Sardoču, ki živi sedaj v Gorici in ki bo prihodnje leto praznoval svojo osemdesetletnico. Omenimo še članek Karla Devetaka o Kraških krtih. Zelo bogato je v koledarju zastopano preučevanje naše pretekle problematike, za kar gre zasluga Branku Marušiču. Imamo še precej drugih člankov etnografskega. urbanističnega in zgodovinskega značaja o našem Krasu.
Za nas je zanimiva tudi obsežna študija arlvtekta Marka Pozzetta o vodni poti med Jadranom in Donavo.
Ne gre seveda zanemariti vseh o-stalih člankov o splošni manjšinski problematiki izpod peresa Borisa Raceta, Albina Bubniča, Karla Ši-škoviča. Zanimivost zase je razprava nekdanjega slovenskega poslanca v Rimu dr. Josipa Vilfana o narodnosti.
Tretji na vrsti je bil Vladimir Gradnik, upokojeni častnik jugoslovanske vojske, ki je že pred leti pričel zbirati obsežni italijanski, nemški, madžarski material o prvi svetovni vojni in še posebej o bitkah na Soči. Povedal je, da je hotel pripraviti publikacijo o številnih bitkah na Soči. 'ker nismo doslej vsega tega imeli zbranega v slivenskem jeziku. Izšle so številne študije v strokovnih revijah, izšli so članki o' posameznih dogodkih.- izšle šo memoarske knjige, nismo pa imeli Zaokroženega pregleda bitk na Soči, pa čeprav so se dogodki odvijali na naših tleh in čeprav je tudi zgodovinopisje o tem zelo obširno poročalo. Avtor se .je zahvalil mentorstvu Goriške ga muzeja in Primorskemu dnevniku. ki je delo objavil v nadaljevanjih letošnjo pomlad. Sedanja knjižna izdaja je izpopolnjena in obogatena s številnimi ilustracijami. , \ ■ ■	' ■
Miroslav Košuta, pesniško ime, s katerim se srečujemo v zamejski slovenski literaturi vedno bolj pogosto, .znan naši publiki tudi po svojih gledaliških stVaritvah (v letošnji abonmajski sezoni bomo gledali tudi njegovo delo) je povedal, kako je nastala pesniška zbirka «Selivci», ki .je v sestavu'letošnje knjižne zbirke. S temi pesmimi, ki so nastale v zadnjem času. se avtor skuša približati sodobnemu mišljenju naših ljudi. Miroslav Ko-
»Po sedmih letih obiskovanja slovenske nižje glasbene šole v Gorici, ki deluje v okviru Glasbene matice, so na konservatoriju v Vidmu opravili izpit in s tem dobili diplomo o opravljeni nižji šoli trije naši učenci: pianistka Erika Zava-dlai, učenka prof. Helene Plesničar, ter moja učenca, violinista Aleš Doktorič in Ivo Cotič.*
Profesor Silvan Križmančič, ravnatelj goriške glasbene šole, ki nam je posredoval to novico, je nadvse zadovoljen z dviganjem kakovosti glasbene šole ter vidi v njeni rasti tudi zagotovilo, da si bodo z lastnimi močmi ustvarili učni kader. Seveda pa ne gre pri tem samo za potrebe glasbene šole. Z glasbenim izobraževanjem se omogoča mladim zaposlovanje na državnih šolah (glasbeni pouk) ter prispeva k splošni kulturni rasti naše narodnostne skupnosti.
Zgoraj omenjeni dijaki so se letos vpisali v srednjo glasbeno šolo, ki bo trajala tri leta, potem pa jih čaka, če se bodo zelo potrudili še dveletna višja. Na nižji šoli imajo nekateri gojenci tudi po tri predmete: glavnega, pri katerem se u-čijo inštrumenta, ter dva stranska predmeta:	pouk glasbene teorije
ter za violiniste še pouk klavirja. Na srednji se tem predmetom pridruži še harmonija in glasbena zgodovina.
»Z diplomo o opravljeni nižji šoli, ki jo imajo v žepu trije naši dijaki, smo prišli v Gorici na zeleno vejo. Odslej dalje bo vsako leto za1' čil nižjo srednjo kakšen gojene/ dejal Križmančič. Pri tem pa jt vedel tudi podatek, da obiskuje tos šole Glasbene matice 75 gojencev. Šola razpolaga z osmimi učitelji, ki so vsi, razen njega, hono-rarci: trije prihajajo iz Nove Gorice, dva iz Trsta, dva pa sta iz Gorice. Nihče ni v celoti zaseden v Gorici, niti Križmančič ne, ker ima nekaj učencev violine tudi na Tržaškem.
»Nekatere gojence, ki zaključijo nižjo stopnjo in se vpišejo na srednjo, vključujemo v glasbeno in pedagoško delo na naši šoli. S tem odpravljamo vrzeli v kadrovski za-sedb:, hkrati pa uvajamo študente v pedagoško delo,* je še povedal Križmančič. S takšnimi posegi premagujejo težave, ki nastajajo zaradi nihanja v številu honorarcev in zaradi težav pri iskanju učnega o-sebja.
Vprašanje zase šo prostori. Glasbena šola je utesnjeni V sedanjih prostorih v Ul. Malta. Poleg tega da se ne more razvijati, moti, zlasti v popoldanskih urah, delo drugih, ki ima to pisarne v istem objektu. Problem je že delj časa na dnevnem redu. Pri glasbeni šoli imajo polno razumevanja za številne potrebe na Goriškem, ki so se nakopičile v tolikih let:h zamud in ki jih sedaj postopno rešujejo. Odgovorni pri Glasbeni matici z optimizmom gledajo na sedanja prizadevanja ter so prepričani, da bodo tudi njihove težave kmalu odstranjene.
Prijeten četrtkov večer v Kulturnem domu v Sovodnjah
V četrtek zvečer je v sovodenj-skem Kulturnem domu z uspehom gostovala dramska skupina prosvetnega društva «France Prešeren<» iz Bol junca, ki je s komedijo «1X 2» poskrbela za dobro uro vedrega razpoloženja smeha in
PO ŠTIRIH MESECIH PREISKAVE
IZSLEDILI NASILNEGA VOZNIKA TOVORNJAKA
Avgusta naj bi pri Ronkah posilil nemško državljanko, njenega prijatelja pa je že prej odložil na avtocesti blizu Portogruara - Podobno se je primerilo leto ■ prej tudi dvema ameriškima zakoncema
Po štirih mesecih iskanja je policiji uspelo izslediti in prijaviti sodišču 38-letnega Giovannija Blasija iz Trsta, Ulica A. dd Peco 3/1, ki se bo moral zagovarjati zaradi kaznivih dejanj, ki naj bi jih zagrešil 8. avgusta letos zoper dva zahodnonemška državljana.
Kakor smo v našem dnevniku od 10. avgusta letos poročali, so na tržiškem območju zabeležili gnusen primer nasilja, katerega žrtev sta postala dva zahodnonemška državljana, 22-letna Undine Kerlen in 26-letni Sandor G.vorgy Szombati, oba iz Duisburga, štopala sta na avtocesti A 4, pri Mestrah in jima je ustavil voznik tovornjaka, ki je vozil proti Trstu in ki je mlada štoparja med potjo povabil na kavo v eno izmed restavracij ob avtocesti. Tu naj bi v pijačo na skrivaj vrgel močno uspavalno tableto, ki je v kratkem času oba mlada sopotnika uspavala. Fante je 1 potem odložil na avtocesti nekje blizu Portogruara. medtem ko je z dekletom nadaljeval vožnjo proti Tržiču, nekje blizu Ronk pa naj bi jo posilil. Ta zadnja okoliščina še ni povsem raziskana. Dejstvo je, da se je dekle .znašlo sredi njiv. nekje pri Ronkah. kjer ,io je tudi našla orožniška obhodnica.
Blasija so izsledili najbrž zaradi zelo široke preiskovalne akcije, ki sta jo vodili kvesturi v Gorici in Trstu, ob sodelovanju tržaškega
centra Criminalpola ter tržiškega komisariata javne varnosti. Ni šlo namreč za osamljen primer, saj se je leto prej nekaj podobnega pripetilo dvema drugima zakoncema, Walter.iu Hevvkinu in Eflen I-eicht-manovi, septembra letos pa sta po-stala žrtev nasilja in to v Trstu, angleška državljana Shirley Dalton in Stephen Levy.
Prav v povezavi vseh treh dogodkov je px)licistom uspelo izlediti Blasija, ki .je dejanja že tud’ priznal.
zabave. Izvajanje je bilo toliko bolj neposredno, ker so igralci govorili v domačem narečju.
Po predstavi so Sovodenjci pripravili igralcem in njihovim spremljevalcem zakusko, ki je bila obenem priložnost za prijateljski pomenek in izmenjavo mnenj.
Z boljunsko dramsko skupino je prišel v Sovodnje tudi župan dolinske občine Edvin Švab,'
PROSVETNO DRUŠTVO «SOVODNJE»
vabi danes ob 17. uri v Kulturni dom v Sovodnjah na koncert pevskega zbora
<ROŽi
iz Šentjakoba na Koroškem.
PROSVETNO DRUŠTVO «VIPAVA» PEČ - RUPA
vabi jutri ob 20.30 na društveni sedež ob prireditveni ploščadi na predavanje odvetnika
dr. KARLA PRIMOŽIČA o
REFORMI
DRUŽINSKEGA PRAVA
s posebnim ozirom na najnovejše predpise o skupnem ali ločenem premoženju zakoncev.
PROSVETNO DRUŠTVO »OTON ŽUPANČIČ* ŠTANDREŽ
vabi v torek, 13. decembra, ob 20.30 v Dom Andrej Budal na predavanje odvetnika
dr. KARLA PRIMOŽIČA o
REFORMI
DRUŽINSKEGA PRAVA
s posebnim ozirom na najnovej-še predpise o skupnem ali ločenem premoženju zakoncev.
Danes, 11. decembra, ob 17. uri bo v prosvetnem domu »Anton Gregorčič* v Štandrežu
KONCERT
NARODNE IN UMETNE PESMI
Izvajalci:
HUBERT BERGANT - klavir LUDVIK LIČER - tenor ALFREDO MARCOSIG - violina
Vabljeni!
Koncert priredi
prosvetno društvo «ŠTANDREŽ»
Ženski iniciativni odbor GORICA
priredi
v torek, 13. t.m., ob 20. uri v prostorih kluba «Simon Gregorčič* v Gorici predavanje:
((DRUŽINSKA VZGOJA PREDŠOLSKIH IN ŠOLSKIH OTROK«
Predavali hodo izkušeni psihologi in vzgojitelji iz Nove Gorice MIRA ČENČIČ, RADA ČOPI in FRANC VODOPIVEC.
Vabljeni!
Prosveta
Slovenska prosvetna zveza vabi vse pevce včlanjenih ' društev na. skup®1 vaji' pred nedeljskim nastopom _®* gradbišču Kultumo-športnega središč* v Gorici. Vaji bosta v sredo, 14. d*-cembra, v Kulturnem domu iv Sovod' njah in v petek, 16. decembra, v W mu Andrej Budal v štandrežu, krat ob 20. uri. Prosimo za števil®® udeležbo!	'i
Kino
(>orica
VERDI 15.30—22.00 »Gran bollito*- S’ Winters, R. Pozzetto.
CORSO 15.15 — 22.00 «Cara spos«’’ Johnny Dorelli in A. Belli.
MODERNISSIMo 16.00-22.00 «Act»* de Marusia — storia di un m«8**' ero*. Gian Maria Volonte in Di®ne Braco.
VITTORIA 15.00-22.00 »La Soldate«8 alla visita militare*. E. Fenech >® R. Montagnani. Prepovedan mlad'®1 pod 14. letom.
CENTRALE 14.30-22.00 «Quell'ulti>®0 ponte*. S. Connery, D. Bogard.
Tržič
PRINCIPE 14.00-22.00 «Colpo secco»-Paul Newman.
EXCELSIOR 14.00-22.00 »Certi P«** li peccati*.
Aom Gorica in okolica
SOČA «Strah ponoči*, ameriški ob 16., 18. in 20. uri.	.
SVOBODA «šaft v Afriki* arneriS« film ob 16., 18. in 20. uri.
DESKLE »Lov za zlatim kiP0®®®' italijanski film ob 17.00 in 19-3®’
DEŽURNA LEKARNA V GORlCI ^
Danes ves dan in ponoči Je Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor*® Italia 89, tel. 2443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽlčU y
Danes ves dan in ponoči je Tržiču dežurna lekarna «Alla Salu!®*' Ul. Callisto Cosulich 117.
Informacije SIP uporabnikom
SIP - Societa Italiana per 1’Esercizio Telefonico p.a. -sporoča, da bo javna telefonska govorilnica v Ulici Crispi 7 zaprta zaradi popravil od 12. do 18. t.m. Med tem časom bodo na razpolago javne telefonske govorilnice v;
—	kavarni «Teatro»	Korzo Italia 1
—	kavarni «Nuovo Tricorno«	Korzo Italia 21
Societa Italiana per I’ Esercizio Telefonico
Priznano mednarodno avtoprevozniško podjetje
LA GOrTŽIANA
GORICA - Ul. Duca D’Aosta 180 - tel. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
KMEČKA BANKA
USTAN0VUENA LETA 1909
GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207
VSC BANČNI USLUGE ■ MENJALNICA
PRED NOVO PREMIERO V SLOVENSKEM GLEDALIŠČU
ZLESTI NUŠIČU POD KOŽO
Razgovor z režiserjem Belovičevem o komediji «Oblast» oziroma o Nušičevem satiričnem obračunu s psevdodemokratično oblastjo
• ••
V petek, 16. decembra, bo SSG uprizorilo Nušičevo komedijo OBLAST. Ob začetku študija smo zastavili režiserju - gostu nekaj vprašanj, istočasno pa smo napovedali še priložnosten predpremierski razgovor z njim.
Režiser Belovič, naše gledaje je v svojem dvaintridesetlet-”ern delovanju uprizorilo že šest j bičevih komedij. Se vam zdi, da za igralca — interpretatorja jj^ičevskih figur — velika predat, če ima te figure že .v oblasti?
." Vsi tisti, ki so bili z Nuši-[?Bl. tako kot pravimo tu par tu, so bili z njim kar predomači; '»ti pač, ki mislijo, da lahko kar za šalo interpretirajo njegove J"* in situacije zdrknejo le po po-f«ni avtorjevega smeha. V Nu-smehu in še zlasti v Po-
lt
Branislav Nušič
“ritfcu in v Oblasti, se skriva Vtorjeva grenkoba, ostrina, mo-/°st in trdno, a jasno prepričan je. l3 igralca in režiserja je neob-potrebno, da sondira čim ®°olje njegove igre, da jim iz-. eb utrip, da odkrije idejo in movite situacije. Z eno besedo, •Jj moramo nasproti Nušiču — L?sflifcu, ne pa le tistemu Nušiču, 'zabava' Pesnika pa moramo j v vseh metajorah. v o-l'eHjevanju človeških odnosov in
toiavov.
Je v teku let ta smeh lahko šablonski?
" Nušičev smeh je preobreme-s scenskimi šablonami, ki se p igralskem interpretiranju j,aOrmadile v, dolgih desetletjih. jr®ba je stopiti v boj proti tem j*®!onam; gledati s svežimi očmi J* ta predragoceni material. Med j. e*ovalnimi vajami je treba naj-1 srečen in atraktiven spoj med lj®fnim in satiričnim, med živ-P*njskim in scenskim. Predvsem S® je treba najti poezijo satire, prav ta dela ta čudni in tež-1 žanr tako vzvišen! Ta poezija
se skriva v podtekstu Nušičevih dialogov in v vsem, kar se da slutiti v zunanjih odnosih med liki. To pomeni, da ise naš problem ne izčrpa v dinamičnem in zanimivem prenosu tega komediograf-sjcega teksta v odrski jezik -.v akciji spopadov: naša naloga je veliko odgovornejša in delikatna: treba je odkriti m odrsko oživiti tisto, kar je najboljše v Nušičevem talentu — njegovo izjemno in redko sposobnost, da s fleši svojega smeha metaforično osvetli pojave in odnose v družbi.
— Povejte nam, prosim, nekaj svojih vtisov specifično za- Oblast, delo, ki ga postavljate s tržaškimi igralci.
— Oblast imajo za Nušičevo nedokončano delo. V njegovi zapuščini vso namreč našli le prvo in drugo dejanje te komedije. Menim, da se ta tekst ne sme dokončati, da ji adapterji ne bi smeli po nekem tradicionalnem ključu dopisovati nadaljnji zaplet in razplet v tretjem in četrtem dejanju. Takšna, kakršna je, to se pravi «nedokončana», je s svojima dejanjema nekaj novega v Nušičevem opusu. Omlast se mi zdi predhodnica rkomedije absurda». Kot adapter sem pripeljal ta absurd do vrhunca na koncu drugega dejanja. Na celotnem tekstu pa sem na kratko interveniral z dopisovanjem le tam, kjer je bilo to potrebno hrt spoj med visečimi scenami. V resnici so to bolj režijske kot dramaturške intervencije. Delo nas je izzvalo, da dokažemo. da nudita dve dejanji OBLASTI dovolj gradiva za celovečerno predstavo. To je zahtevalo od nas vseh izjemno delavnost, koncentracijo in ustvarjalno fantazijo.
Ekspozicija prvega dejanja in mozaična oblika drugega zahtevata od nas. da si izmislimo bogato in raznoliko partituro komičnih metafor in prilagajanj.
Ob samem začetku predstave vidimo že utrujenega in bolnega Nu-šiča, ki s» z zadnjimi močmi trudi, da bj dokončal svojo komedijo OBLAST. Igralci izvajajo prvo sliko zdolgočaseno, b>ez fantazije, brez kakršneknli fmrilcke in režijske obogatitve. Znerviran Nušič ponovi igralčev tekst *Ne tako, ne tako!» in zahteva, da se predstava začne od začetka, toda aktivno v pravem iskanju satire in poezije, na odprt način, v igri, ki je na neki način ena izmed negacij literarnega teatra.
— Kam cika .ta satira?
— Na koncu drugega dejanja se
Nušič pojavi na sceni, ko prejema minister Svetozar Popovič — demagog in reakcionar — visoko odlikovanje. Nušič opazuje te svoje elegantne kreature, posluša njih prefinjene govore, se roga njihovemu licemerstvu. Po svečanih govorih med plesom charlestona se uradniške in politikantske figure spremene v pesnikovi fantaziji v odvratne maske. V tem satiričnem višku se v Nušiču pretrga film o skorumpirani, protekcio-naški in protiljudskj oblasti stare Jugoslavije v letih pred drugo svetovno vojno — konča pa se tudi njegovo življenje.
— Katero misel ste ponavljali gledališkim interpretom?
— Za naše delo je bistveno, da vse te duhovite bodice in alegorije na račun oblasti pridejo do gledalca spontano skozi dinamično scensko dogajanje. Satiro
je treba igrati psihološko prepričljivo z očarljivo igralsko vero. Kar je komično v karakterjih in situaciji, mora biti povezano z o-snovno idejo predstave: to pa je Nušičev satirični ■ obračun z meščansko psevdodemokratično oblastjo. Oblast je Nušičev komediograf ski testament, v katerem jo pokazal veliko drznost in naprednost.
» * * *
To so bile režijske in igralske intencije. Občinstvo ima sedaj zadnjo besedo. Iz odrske postavitve si bo lahko vsak razlagal marsikatero situacijo po svoje ter jo primerjal z današnjimi dogodki. Važno je Je to, da iz te bogate galerije tipov izlušči osnovno avtorjevo misel, ki je od Shakespeareja dalje:
. . . kazati ljudem in družbi ogledalo, da vidijo in spoznavajo svoj °*>raz.	ADRIJAN RUSTJA
V tem tednu bo svoje zveste naročnike in prijatelje obiskal Jadranski koledar za leto 1978 s priloženo zbirko štirih knjig. Založništvo tržaškega tiska, ki je njegov izdajatelj, ga je predstavilo v petek v Gorici, saj bodo prvi izvodi oziroma kompleti zbirke — kot običajno — šli prav na Goriško.
Letošnji
Jadranski koledar
je po obsegu in po vsebinski zasnovi podoben lanskemu. Obravnava aktualna vprašanja in dogodke iz življenja slovenske narodnostne skupnosti v letu, ki odhaja, nekatere pomembne o-bletnice zaslužnih primrrskih političnih in družbenih delavcev - borcev, v drugem delu pa sestavke narodopisnega značaja.
Priložene knjige so naslednje: Vladimir Gradnik:
KRVAVO POSOČJE VSE O GOBAH
Charlotte Bronte:
VILLETTE
Miroslav Košuta:
SELIVCI
KOPRSKO KULTURNO PISMO
Prvi trije koncerti sezone Društva prijateljev glasbe
Imeniten Moskovski godalni kvartet . Slovenski oktet zadnjič v sedanji sestavi Duo Bravničar. Bertoncelj. Mladinski zbor iz Maribora - Sezona portoroškega Avditorija
Z nastopom nove sezone se je obnovilo tudi koncertno življenje v Kopru in v Portorožu.
V Kopru je Društvo prijateljev glasbe že petnajstič pripravilo program in razpored koncertov do maja prihodnjega leta, ki predvideva osem večerov: Moskovski godalni kvartet, Slovenski oktet, duo Bravničar - Bertoncelj, klavirski recital pianistke Dubravke Tomšičeve, Godalni trio labacen-Sis (Primož Novšak - violina, Mile Kosi - viola, Susanne Basler -klavir), duo Heinrich Schiff, violončelo - Aci Bertoncelj,, klavir, recital Marine Horakove na kla-vičembalu in simfonični orkester Slovenske filharmonije v portoroškem Avditoriju.
Portoroški Avditorij pa je razpisal abonma za šest koncertov, za
katere žal nimam natančnejših podatkov.
Vsekakor moramo Društvu prijateljev glasbe v Kopru ob petnajsti koncertni sezoni dati vse priznanje za vztrajno prizadevanje in trdo delo, ki ni ne majhno ne lahko in spričo svoje estetsko -vzgojne pomembnosti zasluži vso podporo. Če bi hoteli napraviti mali obračun, bi nam le-ta pokazal najmanj 250 koncertov za odrasle in mladino na eni, na drugi strani pa sorazmerno na število prebivalcev dokaj dober obisk. Vsekakor je delovanje Društva s svojo koncertno in programsko politiko imel^ na j večji vpliv na mlade poslušalce, zlasti med srednješolsko in mladino višjih razredov osnovnih šol. Rezultati tega duhovno oplemenjujočega delbva-
.  ................................................m...........um...umi.............................................................
OB 430-LETNICI ROJSTVA PROTESTANTSKEGA PISCA
Dalmatinova Biblija-dragocen slovenski kulturni spomenik
Pri življenju je še 66 izvirnih izvodov, pred osmimi leti pa je Mladinska knjiga oskrbela njeno taksimilno izdajo
Med najpomembnejša dela slovenske kulture spada prav gotovo znamenita Biblija, ki obsega prevod celotnega Svetega pisma, ki je izšla 1. 1584, torej pred sko-ro štiristo leti. In če pomislimo, da je bila slovenska književnost tedaj šele na začetku — saj je prva slovenska knjiga izšla le 34 let prej — ter da ni bilo na Slovenskem nobene tiskarne, moramo še danes občudovati Dalmatina, da je uspel izdati tako ogromno in zahtevno delo.
Jurij Dalmatin, katemu Slovenci še danes dolgujemo zahvalo za to dragoceno knjigo, se je rodil
1.	1547 v Krškem na Dolenjskem. Za mladega Jurija je b':lj res srečno naključje, da je v tem mestecu delovala šola, ki jo je ustanovil in vodil Adam Bohorič (1520 -1508) — avtor v latinščini napisane. prve. slo^ce slovenskega jezika, ki je ušla istega leta kot Bi-' blija (1584). Bohorič je sprejel tudi Dalmatina med svoje učence ter mu pripomogel do prvega šolanja, kar mu je dalo možnost za nadaljnje učenje in delovanje na kulturnem področju, ki ga je kronal s svojo znamenito Biblijo.
Z osemnajstim letom je odšel na Nemško, kjer se je srečal tudi s Trubarjem (1508 - 1586), ki je bil
TRETJI ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE
Nastop Študentskega okteta in nevarnosti komornega petja
Študentski oktet APZ »Tone Tomšič* poje v Trstu
(jj a tretjem rednem koncertu j *sbene matice v Trstu je dne J l-m. v veliki dvorani Kulturne-^ ^>ma nastopil študentski oktet f^etnskega pevskega zbora »To-^ Iwnšič» iz Ljubljane, umetniš-b^ja je dirigent Uroš Lajovic, d-1fvikrat smo slišali oktet na celovečernem koncertu, ki L .Je imel v dvorani Narodne ga-v Ljubljani. Vtis, ki ga je at zapustil, bi lahko strnili ta-temeljito pripravljen, gla-dokaj izenačen, zlit in e-delujoč ansambel, s tehtno itj *valitetno izbranim programom, dr Je od Lesičjaka in Kemjaka Bolariča, Svetka, Juvanca, Šl, ovca, Mirka, Jereba, Marolta, (Jenskega in Gotovca segel do Sit^njih slovenskih skladateljev l^r^ntija, Tomca, Vremšaka, U. ((Joviča in‘Švare, k temu je do
^ Po eno delo Ilaydna in Gen-j®. Presenetila nas je izred-^ .bevska čistoča, nikjer nismo edili primesi nekih manir, bo V j"’ ki se kaj rada pritihotapi 0*hjše pevske ansamble ali iz buln'h, večkrat nezavednih am lt6 J posameznikov ali zaradi ne dfj Naveličane utrujenosti zaradi i^krat prepetega sporeda, ko ®Jalcem ne nudi več tiste do-
življajske intenzivnosti, ki je izhodišče kreativne volje in živi vzvod oblikovanja in grajenja. Zato išče notranji zadostitvi neko novo interpretativno inačico, ob kateri zapada v razna, neutemeljena po-hitevanja, poudarke, skrajševanje ali podaljševanje zaključkov fraze in podobno, kar vse polagoma načenja slog in podobo posameznih skladb ter kaj rado pripelje do večje ali manjše muzikalne otopelosti, ki išče svojega vizraza v čedalje bolj zunanji učinkovitosti; le-ta pa vodi v občudovanje pevske spretnosti: k artizmu in doživljajski poplitvelosti. Zaradi tega je ansambel, ki ne nastopa pod direktnim umetniškim vodstvom, potrebna stalna kontrola, ki bi sproti preprečevala taka nagnjenja, ki bi sproti analizirala in usklajala vse premise v muzikalno pogojene tokove.
Pri prvem nastopu okteta smo živo občutili svežino, ki se ni odražala le v programu, temveč tudi v načinu petja in interpretacije, kj sta ju označevali, tonska neskaljenost in muzikalna utemeljenost — pristna učinkovitost o-blikovanih skladb, ki so se spontano odzivale v poslušalcu, Omenjam vse to zaradi tega, ker smo
na zadnjem koncertu zaznali, da bi tudi ta ansambel utegnil podleči podobnim težavam, kar bi za področje komornega petja, kateremu je pravzaprav pokazal nove prijeme, neko novo pot, pristnejši utrip, bilo škoda. Saj je kot poklican, da pomaga izkoreniniti tako razpašeno izumetničenost pri pretežni večini naših oktetov, ki povrhu pristopajo ponekod še k nesprejemljivim programom.
Petje samo je bilo korektno, in-tonančno čisto in dovolj kompaktno, pogrešali smo več homogenosti pri baritonski skupini na nekaterih eksponiranih mestih, večjo prepričljivost oblikovanih pesmi pa so po malem ovirali nekateri od zgoraj navedenih odklonov. Med najbolj nazorno izvedene lahko prištejemo Lesičjakovo Pesem od rojstva, Kernjakovo Tj puob’č ja k’ne lumpej, Maroltovo Kangalilej-sko ohcet in švarove Variacije na narodno Od Martina Kjebra. Neka utesnjena zadržanost, ki je prevevala večino sporeda, je bila gotovo posledica pomanjkljivih a-kustičnih pogojev dvorane, ki ne dopušča potrebne slišnosti med pevci in se v njej tudi glasovi ne morejo razviti do svoie zvokovne polnosti.	IVAN SILIČ
tedaj že znan in vpliven protestantski pridigar in pisatelj. Trubar je bil takoj pripravljen podpisati in vpeljati mladega, nadarjenega rojaka v šolanje ter v versko in pisateljsko udejstvovanje, kar je Dalmatin rad sprejel ter odlično opravil.
Na Nemškem je ostal do 1. 1572, ko so ga poklicali v Ljubljano za pridigarja: postal je tudi šolski nadzornik in član cerkvenega sveta. Mnog" svojih moči pa je po svetil pisanju in prirejanju razrili protestantskih spisov v domačo slovensko govorico, katero je zelo dobro obvladal, kar se jasno kaže v vsem njegovem delu. Toda za cilj življenjskega dela si je postavil celoten prevod Svetega pisma v slovenski jezik — in to je tudi dosegel.
S prevodi raznih delov Svetega v«? ali manj '
vsi sfovenski protestantski pisci — in seveda, prvi med vsemi Trubar, ki je bil tudi najbolj plodovit, ki pa ni dokončal celotnega prevoda. In kot že rečeno se je tudi Dalmatin lotil tega velikega dela; ker pa je kmalu uvidel, da bo celotna zadeva za izdajo take knjige zelo zahtevna in draga in bi je sam ne zmogel, se je obrnil na deželne stanove v Ljubljani in ti so skupaj s koroškimi in štajerskimi starovi sklenili podpret' Dalmatinovo zamisel o izdaji celotne ga Svetega pisma v slovenskem jeziku. In ko je Dalmatin prevod •končal, se je 1. 1581 zbral? komi sija bogoslovcev in jezkoslovcev omenjenih treh dežel, da so pregledali in odobrili prevod tako, da se je lahko začelo s pripravami za tiskanje knjige. Delo bi moral izvršiti ljubljanski tiskar Mandelc, s katerim je že bila sklenjena pogodba in ki je prav zato odprl tiskarno; a vladni krogi so tiskanje knjige prepovedali in Mandelca izgnal: iz dežele. Tedaj se je Dalmatin zatekel na Nemško ter v VVittembergu našel tiskarja — bil je Hans Krafft, — ter se z njim pogodil, tako da je po mnogih oviral' ri velikih težavah tiskanje končno steklo. Proti koncu 1. 1584 je bila knjiga dotiskana. Nosila je naslov:
»Biblia, tu je, vse svetu pismu, stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena, skuzi Juria Dalmatina*.
Izdaja celotnega svetega pisma v eni samo knjigi je ril vrhunski dosežek za skromne razmere, v katerih je tedaj še životarila slovenska kultura. Biblija je zares izredno obsežna knjiga: ima nad 1620 strani velikega formata (22 za 34) in sicer 1518 strani svetopisemskega besedila, na ostalih straneh pa je posvetilo v nemškem jeziku tistim, ki so pripomogli k izdaji
knjige; siedj slovenski predgovor, register in drugo. Biblija je razdeljena n.i tri dele ali knjige: I. Stari testament - 768; H. Sveti preroki - 432; III. Novi testament - 318 strani.
Ko je bila Biblija dotiskana, jo je bilo treba pripeljati na Kranjsko in v druge slovenske dežele, katerim je bila namenjena. Ker pa je bilo na Slovenskem prepovedano širiti protestantsko pisanje, so se morali Dalmatin in njegovi sodelavci poslužti zvijače: knjige so spravili v sode in skrinje ter jih ko. navadno blago pod izmišljenimi imeni uvozili na Slovensko. Biblija je takoj vzbudila veliko zanimanje in priznanje ne samo zaradi obsega, ampak tudi zaradi lepega jezika in izražanja, saj je prekašala vse do tedaj napisane slovenske knjige. Postala je zakladnica iz katere so črpali dolga desetletja poznejši slovenski pridigarji in pisci. Irt' kri so' proti-reformatorji sežigali in un čevali protestantske knjige, so Dalmatinovi Bibliji prizanesli prav zaradi že tedaj priznane velič ne. Toda kdor jo je posedoval, je moral imeti od cerkvenih oblasti posebno dovoljenje ter odšteti nekaj denarja za branje maš. Se bere, da je imel Biblijo tudi ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je bil hud nasprotnik nove vere in protestantskega pisanja. In prav ker so tudi katoliški krogi priznali splošno vrednost Dalmatinove Biblije, je rešilo to Knjigo pred uničevanjem, kakršno je doletelo vsa druga dela slovenskih protestantskih p'sa-teljev. To dejstvo je tudi omogočilo, da je še danes »pri življenju* 66 izvodov. Od teh je približno polovica v raznih knjižnicah in muzejih na Slovenskem, ostalo pa v nekaterih mestih Jugoslavije in drugod v svetu.
To veliko delo oziroma knjigo je Dalmatin priredil in napisal brez posebne slovenske šole, brez slovnice in slovarja; zato ga je la faksimilno izdajo, to je natan-jc Biblija služi'a tudi katolški duhovščini, vse do novega Janijevega prevoda, več kot dvesto let pozneje. Japljevo Sveto pismo pa niti zdaleč ne dosega lepote 'n veličine Dalmatinove Bibli je, ki je da nes velika in dragocena kuituma redkost.
Pred osmimi leti je založba Mladinska knjiga v Ljubljani oskrbela faksirale izdajo, to je natančen posnetek Dalmatinove Biblije iz leta 1584. Ta zares odlična izdaja omogoča ljubiteljem knjižnih redkosti, da si z manjšo tež-kočo ogledajo — čeprav le v posnetku, ta dragoceni slovenski kulturni spomenik.
LADO PREMRU
Faksimilna izvoda Dalmatinove Biblije in Trubarjevega Katekizma. Iz primerjave je razvidna velikost prve in druge knjige
nja postajajo polagoma a vztrajno, otipljivi: vedno več zrelejših mladincev se vključuje v vrste večernih stalnih poslušalcev. Ža zaradi same priložnosti, ki jo Društvo nudi razvijajoči se mladini, da posluša in se seznanja z glasbenimi vrednotami domačih skladateljev in drugih sčetovnih ustvarjalcev raznih zvrsti in umetniških nazi* ran j, predstavlja njegovo tako rekoč v nekem smislu odločujočo vlogo pri oblikovanju mlade osebnosti. In če pomislimo, koliko mladih poslušalcev se je v dvorani glasbene šole prvič srečalo z u-metnikj glasbeniki, z domačimi in inozemskimi umetniškimi ustvaritvami in koliko vrst je v 'eh letih pritegnila želja po nekj večii svežini, po nekem globljem doživetju, potem lahko stvarneje ocenimo pomembnost obstoja in delovanja Društva prijateljev glasbe.
Od predvidenih je Društvo do sedaj realiziralo tri koncerte o-ziroma štiri, če upoštevamo še izven načrta organizirani koncert Mladinskega zbora iz Maribora.
Prvi koncert je bil v muzejski dvorani, ki je tudi tokrat potrdila, da je za komorno glasbo zelo primeren. akustično prijeten am-bient, ki pa na žalost ne more priti v poštev v zimskem času, ker nima možnosti ogrevanja, pa tudi ne potrebnega inventarja. V njej je Društvo priredilo komorni večer Moskovskega godalnega kvarteta, ki je znan že z mednarodnega tekmovanja y Beogradu, kjer je prejel prvo nagrado. Na sporedu je imel tri dela: Godalni kvartet št. 17 H. Villa - Lobosa, Godalni kvartet št. 13, op. 138 D. Šostakoviča in Godalni kvartet št. 2 v D-duru A. Borodina. Tehnično neoporečna igra, medsebojna skladnost in splošna uigranost uvrščajo ansambel tudi po izvajalski kulturi, to je slogovni adekvatnosti, po vsebinsko glasbeni prodornosti in lepoti oblikovanja med najboljše interpretatorje komorne glasbe. To so potrdili tudi v Kopru.
Naslednji koncertni večer so izpolnile umetne pesmi slovenskih skladateljev in narodne slovenske, jugoslovanske ter drugih narodov. Koncert sodi med zadnje, ki jih Slovenski oktet prireja v dosedanji pevski postavi. S tem ansambel zaključuje svoje nad petindvajsetletno delo, ki se bo nadaljevalo v že predvideni novi glasovni sestavi. Spored je bil zelo popularnega značaja, saj so prevladovale ljudske j?£smi poleg Rozinovega O-broča, Gerbičevega Rožmarina, Foesterjevega Spaka, Jerebove O kresu, Prelovčgve Sedem si rož in Pahorjevega Očenaša hlapca Jerneja. škoda, da je gledališka dvorana, kjer je oktet pel. akustično ___________________IVAN SILIČ
(Nadaljevanje na 6. strani)
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
Obnovljeni Parmov Zlatorog
Lepa uprizoritev v Operi - Partljičeva komedija «0skubite jastreba* v Drami - Medle cVaške popevke*
Med važnejše mariborske kulturne dogodke je v zadnjem času treba šteti uprizoritvi dveh slovenskih del, ki ju uprizarjata Drama in Opera mariborskega narodnega gledališča: noviteto priznanega komediografa Toneta Partljiča Oskubite jastreba in glasbeno-dramatsko delo slovenske klasike, opero Zlatorog skladatelja Viktorja Parme.
Veliko zanimanje, ki je vladalo za novo Partljičevo delo. ni bilo zaman. Njegovi zadnji komediji Ščuke pa ni in Oh, ščuke pa ne, ki sta doživeli v Mestnem gledališču ljubljanskem celo enotno uprizoritev v združitvi obeh komedij v eno samostojno delo, sta popularizirali avtorja do tolikšne mere, da je zadnje njegovo delo Oskubite jastreba na isti večer krstilo kar dvoje slovenskih gledališč in sicer v Celju in Mariboru. Ker se napoveduje še v tem mesecu izmenjalno gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča Celje, v Mariboru in mariborskega v Celju z
Ženski pevski zbor uabrežinskega prosvetnega društva «Igo Gruden*, ki ga vodi prof. Sergej Radovič. Prof. Sergej Radovič vodi tudi moški zbor PD »Igo Gruden*
Jastrebom, bo toliko bolj zanimi^ vo primerjati dve različni izvedbi istega dela.
Tudi v Jastrebu se Partljič opira na Cankarja, kar izraža že z imeni oseb iz Cankarjevih Hlapcev. Vse kaže, in to potrjuje tudi mariborska predstava, da išče Partljič prj Cankarju tematiko, ki mu omogoča aktualiziranje. V prvem delu satirično tematizira Cankarjeve Hlapce, v drugem delu pa na samostojen izviren način riše življenje Cankarjevih junakov tam naprej, kjer ga v Cankarjevi dramj zaključijo. Predvsem je nadaljnje življenje glavnega junaka Jermana prikazano s hudomušno pasivnostjo, ko se v nakopičenem blagostanju današnjega pridobitni-škega časa odpove svojim prevratniškim ciljem in se ob ženi Lojzki spokojno preda lagodnemu toku življenja ob občasnih piknikih na Goličavi, ki mu ni pravo izgnanstvo, ampak zgolj »zlata kletka*, kakor je bilo duhovito podčrtano z iznajdljivo inscenacijo Miodraga Tabačkega, ki je tudi prvi del postavil z ogrodjem žičnatih kontur trga na vrtilnem odru.
Režiral je Želimir Oreškovič, ki je neobremenjen s Cankarjevo literaturo izoblikoval predstavo v sodobnem duhu. Posrečilo se mu je nekaj efektnih prizorov. Škoda, da je dopustil na odru tudi neokusnosti, ki so banalno prekrivale satirične vrednote Partljičevega teksta. Predolge, do utrudljivosti ponavljajoče so bile scene pijančevanja in krokanja, ki so dramaturško zadrževale glavno nit dela in zmanjševale kvaliteto karakterizacije mnogih dobrih likov.
Po več kot petinpetdesetih letih je spet zaživela na slovenskem odru Parmova opera Zlatorog. Delo je bilo prvič izvedeno v Ljubljani leta 1921 in v Mariboru dve leti pozneje.
Skladatelj Viktor Parma je bil rojen 20. februarja 1858 v Trstu. Že v mladih letih je vzljubil glasbo. Nato je študiral pravo na Dunaju. Med dunajskim študijem se je nadalje glasbeno izobraževal. Služboval je v različnih krajih, dokler se ni po prvi svetovni vojni preselil v Maribor, kjer je 25. decembra 1924 tudi umrl kot čast-
ni dirigent Narodnega gledališča.
Hvalevredno je, da se je mariborska Opera končno spet lotila Zlatoroga. Ne zgolj, da se je lotila' slovenskega glasbenega dela, ki je tako redko posejano, ampak da je po popularnem Gorenjskem slavčku spet posegla v slovensko zakladnico opernih del. ki naj jih približa tudi današnjemu človeku. In Parmov Zlatorog to vsekakor zasluži.
Za snov mu služi pravljica o Zlatorogu, ki v pečinah Bogatina 'čuva zlat zaklad in nesrečnem lovcu, kj ga je ljubezen do lepe krčmarjeve hčerke v Trenti po-. gnala v lov za Zlatorogom. Lovec je le obstrelil Zlatoroga, ki je nato ranjen použil čudodelne triglavske rože, ki so vzklile iz njegove lastne krvi. Ozdravljen je nato pognal v prepad nesrečnega lovca.
Zgodbo o čudnem gamsu z zlatimi rogovi je Parma odel s prikupno glasbo, ki v spominu sicer ne zapusti melodij, so pa prijetne za uho. S pomenskimi motivi je Parma dovolj plastično okarakteri-ziral posamezne osebe, mestoma tudi njih duševna razpoloženja, kar prihaja očitneje do izraza v spretni instrumentaciji. Tudi ljudski pevski in plesni prizori so prežeti z duhom narodne glasbe. Zato nudita vsebina in glasba hvaležno nalogo umetniškim poustvarjalcem predstave.
Mariborska uprizoritev se je naslonila bolj. na sanjski privid. Razen prve, realistično zasnovane slike, se vsa zgodba dogaja v lovčevih sanjah, torej ne tako. kot je Parma zasnoval svoje delo, kj je, razen kratkih sanj, vseskozi realistično. Z navedenim poizkusom je romantična podoba zbledela v pomanjkljivi dramatičnosti, katere plastičnost v prvotni obliki bi bila bolj otipljiva in njena čustvena romantika bolj po-doživljena. Zato je bila v stran potisnjena življenjska sproščenost in vse je enakomerno potekalo v duhu romantične ljudske igre.
Po vizualni strani je bila predstava gledališko sicer lepo in domiselno izvedena, kar velja za
EMIL FRELIH
(Nadaljevanje na S. strani)
PrimoreScHffie^fc
6
11. decembra 1977
Prvi trije koncerti
ERIČ CLAPTON
Slowhand (RSO 2394 196)
Erič Clapton je tokrat zadel v črno. Njegovi zadnji albumi so me namreč tako razočarali, da sem že obupal nad tem velikim tlves — kitaristom. Obravnavani album pa je dokaz, da sem se zmotil. Toda takoj moram spet razočarati tiste, ki mislijo, da se je Erič s tem albumom vrnil — k bluesu. Ne, potem ko se je razpustila skupina Cream. se ni Erič več dotaknil tega važnega poglavja v njegovem glasbenem življenju. Čeprav sem ljubitelj te glasbene zvrsti, moram dati v tem primeru Claptonu prav. Ne moreš vedno ostati pri enem in istem, čas teče in doba blues — revivala je že zdavnaj konec. Zdi se mi, da Erič Clapton v tem albumu končno igra tisto, kar si je vedno želel. Glasbene zvrsti se od popevke do popevke menjujejo, toda vse druži jasno dojemljiva vez: nepozaben Ericov način igranja na kitaro. Ni le naključje, če se je hotel tudi v naslovu malo ponorčevali iz samega sebe in iz kritikov, ki so mu nekoliko očitajoče pravili «Slowhand* t.j. počasna roka. V tem albumu ie res dal vse od sebe, da bi čimbolj prišel do izraza ta njegov stil in rezultat je — tudi po zasluai ostalih članov skupine — odličen.
* # *
.. . najbrž, bodo vsi soglašali % mano, da je pesem «Dio e mortos med najbolj znanimi motivi skupine I Nomadi. To pesem je napisal Gnccini leta 1967 in je imela dokaj čudno zgodovino: radijski moralisti so jo najprej skušali (pokristjaniti* s tem, da so ji menjali naslov v naslednjega: «Se Dio muore e per tre giorni. poi risorge* — če Bog umre je samo za tri dni, potem vstane od mrtvih. Potem so jo enostavno prepovedali. Nasprotno pa jo je vatikanski radio predvajal brez problemov. Ko «učenec» prekosi »učitelja*. . .
MINK DE VILLE
Mink de Ville
(CAPITOL 3C 064 8513*)
... v teh dneh sta izšli dve važni poglavji v svetu lahke glasbe. Prvo ima obliko velike p.ošče z naslovom «Com’e profondo il malti, dingo pa je v obliki knjige pod naslovom «11 futuro delVauto-mobile, dell'anidride solforosa e di altre cose*. Obe sta delo Lucia Da Ha, enega najzanimivejših italijanskih kantavtorjev.
JETHRO TULL
The best vol. II / Repeat
(CHRYSALIS 6307 611)
Druga zbirka najboljših motivov skupine Jethro Tuli obsega precej obširno obdobje delovanja lana Andersona in njegovih prijateljev, od «A new dag pester day» pa do *Too old to rock'n rol!: too poung to die». Tudi v teVi albumu (kot v prejšnjem) so diskografski menežerji vklju čili nov in še neznan motiv «Glo
w>7at. me flesrof jethro m i vol
ry roiv*, tako da bi vzbudili čim večje zanimanje za nakup te plošče.
LEO SAYER
Thunder in my heart
(CHRYSALIS 6307 606)
Do pičice preštudirani in perfektni aranžmaji, ritmi, ki so v popolni harmoniji s potrebami in zahtevami glasbenega trga — *Thunder m mg heart* —. to so tla plošči vidne posledice sicer dobrega glasbenika, ki pa se je popolnoma predal spretnemu producentu Richardu Perrpju. Škoda. da je ta odlični kantavlor za pustil masko in stil starega Pier-rota s katerimi se je -redsta vil
Ime lega novega ansambla izhaja iz imena njegovega uleader-ja» Willy de Villeja. Skupini napačno pripada nalepka rpunk», ker je svojčas nastopala v New-yorški dvorani CBGB, kjer igrajo navadno samo puk *skupine Toda kot ie priznal član skupine same. so to naredili samo iz reklamnih vzrokov. Kako torei verjeti glasbi neke skupine, ki še ni našla samostojnih izraznih poti? Vendar pa je marsika'i privlačnega v njihovem izvajanju in jih zaradi tega z zanimanjem pričakujemo pri njihovem naslednjem albumu.
na začetku svoje iglasbene..drarieu re. Njegovo iivdjanje 'je bik>'res nekoliko bolj grobo, toda zato toliko bolj pristno in občuteno
Lestvica najbolj prodanih plošč v Trstu v tem tedr.u (Podatke so nam posredovale trgovine s ploščami • «Discoteca Triestina*, Corso Italia 9	«11 flauto magi
co», Ul. Udine 1 «Raifon», Drevored XX. septembra 17):
45 OBRATOV
1.	Angelo az.zurro - U. Balsamo (Polydor)
2.	Solo tu - M Bazar (Ariston)
3.	Let' s clean up the ghetto -MFSB (EMU
4.	Once uoon a time - D. Sum mer (Casablanca)
5.	Future vvoman - Rockets (Derby)
33 OBRATOV
1 Seconds out - Genesis (CHarisma)
2.	Burattino senza fili - E. Ben nato (Ricordi)
3.	Once upon a time - D. Sum-mer fCasablanca)
4.	Caffe Creme Unlimited Ci tations (EMI)
5.	Don’t let me be Misundc-rstood - Leroy Gomez (Philips)
Sandi Pertot in Pavel Ugrin
(Nadaljevanje s 5. strani)
nezadovoljiva, kajti kljub dokajšnji ubranosti zvokovno ni prišel do take veljave, kakor na primer v Dubrovniku v palači Sponze ali še boljše v Kneževem dvoru, kjer zazveni celota v svoji polnosti. Kljub temu pa je interpretativno izzval zlasti pri ljudskih pesmih iskreno navdušenje pri poslušalcih, ki so do kraja napolnili koprsko gledališče. Ves čas pa nas je na tem, skoraj slovesnem večeru, spremljala trpka misel, da se poslavljamo od dela ansambla, ki je na stotinah večerov razdajal lepoto iz svojega bogatega repertoarja u-metnih in ljudskih pesmi, slovenskih, jugoslovanskih in drugih narodov širom po svetu, kjer je častno zastopal poslanstvo naše u-stvarjalnosti in izvajalske kulture. Mislim, da je nad četrt stoletja obstoja vokalnega ansambla v kontinuiranem delovanju in ob tako visoki koncertni razgibanosti redek pojav. To je podvig v našem glasbenem življenju, mimo katerega ne bo mogel nihče, ki bo sodil, ocenjeval in vrednotil stvarno in iskreno.
Izven načrtnega programa koncertov je Društvo skupno z Zvezo kulturnih organizacij v Kopru organiziralo tudi nastop Mladinskega zbora iz Maribora, ki ga prištevamo med ‘ vrhunske tovrstne zbore v Jugoslaviji in sploh v evropskem merilu, saj je prejel vrsto prvih nagrad na mednarodnem tekmovanju v okviru Mladinskega pevskega festivala v Celju. Čeprav so mladi pevci prišli na oder koprskega gledališča tako rekoč iz avtobusa in čeprav sc jim je zaradi tega poznala določena u-trujenost, je zbor kljub temu tehnično brezhibno [jel. sicer interpretativno nekoliko manj izrazito in plastično, kakor smo ga navajeni, vendar še vedno na določeni ravni. ki je odražala temeljito strokovno pripravljenost in izredno kultiviran pevski ansambel. Zaradi svoje vzornosti in odlik, ki se zrcalijo tako'v izbiri, zmogljivosti in izvedbi sporeda, pa v poslanstvu nasproti slovenskim in drugim jugoslovanskim ustvarjalcem ter v obogatitvah z deli iz svetovne zborovske literature in s posredovanjem le-te pri naših poslušalcih in.obratno naše v inozemstvu, mislim, da bi bilo zelo koristno, če bi v nadaljnjem koncertiral tudi v nekaterih drugih krajih na Primorskem,- kakor na primer v Novi Gorici. Tolminu, Idriji, Ajdovščini, Postojni, Sežani in morda še kje drugje — da bi vzbudil zanimanje tudi pri tistih, k1 bi lahko učinkoviteje podprli razvoj mladinskega petja na Primorskem,
ki se zapleta v zadnjih letih v čedalje večje težave. Saj bi se bilo treba globlje zamisliti ob tako sijajnih ()evsko - tehničnih in umetniških dosežkih in se vprašati, zakaj mladinsko petje peša od tistega nivoja, ki je bi! nekoč že dosežen. Na to vprašanje sicer skuša odgovoriti peščica ljudi, ki pa ne žanje ne razumevanja niti kakšno stvarne pomoči. Zakaj je ravno v Mariboru in še ponekod v mariborski in celjski regiji možno doseči večje uspehe — to je vprašanje, ki vznemirja . . .
Na četrtem koncertu sta na?to
pila violinist Dejan Bravničar in pianist Aci Bertoncelj. Izbrala sta si Mozartovo Sonato v B duru, KV 454, Franckovo Sonato za 'dolino in klavir, Lovčevo Romanco, Brahmsove štiri medžarske plese in Ravelovo Tzigane. Višek večera je gotovo predstavljala Fran-ckova sonata, pri kateri sta oba izvajalca našla enotnost v konceptu in kreativnem trenutku.
(Konec v sredo)
Parmov
«Zlatorog»
(Nadaljevanje s 5. strani)
sceno kot kostumografijo mojstrice Vlaste Hegedušičeve. Manjkala pa ji je -tista gorska pravljičnost, kj bi podkrepila odnos življenja v dolini do gorskega sveta, ki ga ni bilo dovolj slutiti, še manj videti.
Uprizoritev ljudske glasbene komedije Valentina Fioravantija Vaške pevke, ki v opernem svelu doživlja svojo renesanso, je zaradi neinventivnega uprizoritvenega prijema doživela precej medel vtis. Vse duhovitosti, ki jih slika ta naivna a prijetna zgodba v slogu glasbenih komedij 18. stoletja in slušno prijetna umetniško nezahtevna glasba, ki sicer terja bravurno igrivost orkestra in tehnično čistost dobrih pevcev z lepimi izenačenimi glasovi, zadobijo svojo-težo le v studiozno plastičnem izoblikovanju značajev oseb in njihovih situacij na odru.
Nedomišljen nastop vaških pevk na trgu brez prisotnih vaščanov, ki naj bi bil gledališki višek pred stave, je bil brezkrven tako po zamisli kot izvedbi. Če nato vse to- potone še v težki, tej lahkotni in igrivi komični operi neodgovhr-jajoči sceni, je brezobličnost predstave tako na dlani, da je zares škoda takšno uprizoritev obelodaniti.
ffjvt* r^,rr«Nf^ \y.
i	- -r
TOP LESTVICA — RADIO TRST A
IME IN PRIIMEK: NASLOV:	.........

GLASUJEM ZA POPEVKO:
IZVAJA:
P d.
Izpolnite gornji glasovalni kupon in ga pošljite na .naslov: RA1 Radiotelevisione Italiana Postaja Trst/A Ulica F Severo, 7 Trst. v kot pripišite TOP LESTVICA Deset najbolj poprašanih popevk boste lahko poslušali vsak torek od 15.35 do 16.30 \ oddaji TOP LESTVICA.
VABA TOP LESTVICA
Ta teden ste izbrali naslednje popevke:
L (2) I REMEMBER ELVIS PRESLEV - Danny Mirror
2.	(4) SAMARCANDA — Roberto Veccliioni
3.	(1) DIR1DONDA - Novi fosili
4.	(8) UNLIMITED CITATiONS - Cafe Cčeme
5.	(3) DAMMI SOLO UN MINUTO - I Pooh
6.	(9) ZLATO MOJE — Džo Marač-ič - Maki
7.	(—) FI.OUR D’LUNA — Sjmtana
8.	(5) MA BAKER - Bonev M.
S. (-) THEME EROM THE DEEP - Donna Summer 10. (7) IL CIELO IN UNA STANZA — Franco Simone
[ŠH
iiiiiiMftiMUimiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiHifiittiMtiiitmtiHiHiiiiiiMiimiimjMtiiiiiiiiiMii
on Sestavljajte TOP lestvico
Nedelja, 11. decembra 1977 Ponedeljek, 12. decembra 1977
TRST A
8.00,	11.00. 12.00, 14.00 in 19.00 Poročila, 8.15 Dobro jutro; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša;
9.45	Vectri zvoki; 10.30 Miklavž v šoli; 11.05 Mladinski oder: 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Gla-ba po željah; 13.00 Ljudje pred miki o fonom: 13.20 Poslušajmo spet:
15.00	Nedeljsko popoldne; Šport in glasba, turistični razgledi, prenosi z naših prireditev in jutrišnji spored.
KOPER ,
7.30,	10.30, 12.30.	13.30, 14.30,
20.30,	22.30 Poročila; 7.30 Glas ba za dobro jutro; 8.30 Kako se počutiš?; 9.15 Orkester \Valter Muzphy: 9.30 Plošče; 10.00 Z-nami je...; 10.15 Glasbeni portret;
10.32	Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Melodije. Franca Leharja: 11.30 Kirn: svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice ua i; 14.00 Avto storv;
14.33	Najlepše popevke tedna:
15.00	Podajmo si roke; 15.30 Folk in tudi ne; 16.00 Umetnost, način življenja: 16.05 Free shovv, 16.30 Sosednji kraii in ljudje; 16.50 in
17.45	Od hiše do hiše; 17.30 Primorski dnevnik: 18.30 Na športnih igriščih; 19.30 Cr,ash; 20.00 Srečanje z našimi pevci: 20.40 Rock party; 21.00 Radijski oder;
21.45	Vesela opereta; 22.45 Plesna glasba.
RADIO 1
8.00,	10.00,	13.00, 17.00. 19.00,
21.00	Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Praznični dan: 8.40 Naša zemlja; 9.30 Maša: 10.20 Pisan glasbeno govorni orogram;
13.30	Perfida Rai; 14.40 in 16 30 Nogometne vesti; 15.20 Prenosi nogometnih tekem; 17.10 Radio 1 za vsakogar: 18.10 Vstopimo v komedijo; 19.35 Večerni programi : 21.10 Radijska igra; 22.40 Soft glasba: 23.05 Lahko r.oč.
SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00.
11.00,	12.00. 13.00,	14.00	15.00,
17.00,	19 00. 22.00. 23.00 Poročila;
6.15	Danes je nedelja; 7 15 Zdravo. tovariši vojaki!; 7.30 Za kmetijske proizvajalce: 8.07 Radijska igra za otroke: 8.45 Skladbe za mladino: 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe: 11.00 Pogovor s poslušalci: 11.15 Glasba po željah;
13.10	Zabavna glasba: 13.20 Nedeljska reportaža; 13.45 Obisk nri orkestru Tico Marino; 14.05 Nedeljsko popoldne: 17.50 Zabavna radijska igra (I.); 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci!;
19.45	Glasbene razglednice: 20.00 V nedeljo zvečer: 22.20 Sadin^;mednarodno, srečanje Glasbgpjh akademij: 23.05 . Literarni,j jjpJdurRO:
23.15	Plesna glasba,”6.03 Drobne skladbe; 0.30 Pop. rock, beat: 1.03 če še ne spite: 2.03 S pevci jazza...; 2.30 Zvoki godal; 3.03 Plošča za ploščo: 3.30 Iz slovenske komorne glasbe' 4.03 Lahke note velikih orkestrov.
TRST A
7.00,	8.00, 9.00,	10.00, 11.30,
13.00,	14.00. 15.30, 17.00, 18.00 in
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro;
8.0.	3,in 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Kaku so jele naše nuo-note: 10.05 Koncert sredi jutra:
11.35	Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Slovenski zbori;
13.35	Od melodije do melodije;
14.10	Mladina, v zrcalu časa: 14.20 Glasba od tu in tam; 15.35 Glasbeni ping pong; 16.30 Glasba za najmlajše; 17.05 Koncert zagrebških solistov; 17.45 Glasbena panorama; 18.10 čas in družba;
KOPER
7.30,	8.30,	10.30 12.30,	13 30,
14.30,	15.30, 16.30, 18.30 in 19.30 Poročila, 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glasbeni album: 9.20 Saksofonist Boots Randolph; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti;
11.32	Free show; 12.05 Glasba do željah; 14.00 Športni ponedeljek;
14.15	Folk ansambe1 Casadei:
14.33	Poje Radojka Šverko; 15.00 Življenje v šoli; 15.45 Par besed;
16.00	Pismo iz...; 16.05 La Vera Romagna; 16.40 Glasbeni notes;
17.00	Ob petih popoldne: 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasbeni cock-tail: 18.35 Iz zborovskega arhiva;
19.33	Crash; 20.00 Glasbena fantazija: 20.32 Rock party; 21.00 Diskoteka sound.
RADIO 1
7.00,	8.00, 12.00,	13.00, 15.00,
19.00,	21.00 Poročila: 6.00 m L30 Glasbeno prebujenje; 8.50 Resna glasba; 9.00 in 10.35 Vi in jazz;
11.00	Ko ljudje pojejo; 11.30 O trocl na Jugu; 12.05 Par besed;
12.30	Samadhi: 13.30 Glasbeni program z Donatello Moretti: 14.05 Učimo se slovnice; 14.20 Mojstri jazza; 14.30 Strnjena ’ veseloigra;
15.05	Lo spunjo: 15.45 Prvi Nip;
18.00	Glasbeni spored; 18.35 Mia di in kmetijstvo; 19.35 Večerni programi: 19.38 Popevke; 21.05 Jutrišnja Evropa.
SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12 00. 13.00, 14.00, 15.00, 18.00,
19.00,	22.00. 23 00 Poročila: 5.15 Da-
nes za vas: 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan: 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringa raja: 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi;
9.40	Vedre melodije: 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?: 10.45 Turistični napotki: 11.03 Za vsakogar nekaj: 12 10 Veliki revijski orkestri: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.20 Zabavna glas ba:	13.30 Pripdrrčftjo vam. . .:
14 05 Pojo amaterski’ zbori:: 14.30 Giasba po željali: 15 30 Glasbeni intezme-zzo: 15:45 Našfžnanstveni-ki pred mikrofonom: 16 00 «Vr(i-1jek:>; 17.00 Studio ob 17.00: 18.05 Izročila tisočletij; 18.25 Zvočni signali: 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko neč, otroci!: 19.45 Minute z arsamblom Toneta Žagarja.
Nedelja, 11. decembra 1977 Ponedeljek, 12. decembra 197?
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.55	Nedeljsko srečanje
13.60 Dnevnik 1 — Oa 13. URI
13.30	Dnevnik 1 — NOVICE
14.00	Tekom nedelje. . .
14.20	Predstavitev «PO VAŠEM MNENJU*
15.20	Po kalifornijskih cestah, film
10.15	Nogometne vesti 17.(X) Po vašem mnenju
18.15	Nogometna tekma B lige Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Castigo, po romanu Matilde 1 Serao
21.45	ŠPORTNA NEDELJA
22.45	Programi za prihodnje dni Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
10.55	Smučanje za svetovni pokal
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Ona druga nedelja
15.15	Neposreden prenos športnih dogodkov
17.00	Comemai, glasbeni program
17.50	Programi 2a prihodnje dni
18.05	Barnaby Jones, TV film
19.00	Ital. nogometno prvenstvo Vremenska slika
19.50	DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.00	Nedelja sprint
20.40	Glasbeni program z Gabriel-lo Ferri, 4. oddaja
21.55	Dnevnik 2 - DOSSIER
22.50	DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
7.55	Za nedeljsko dobro jutri)
9.05	UŽIŠKA REPUBLIKA (0.00 Ostržek, nadalj.
10.25	Karino, mladinska nadalj.
10.55	Val d'Isere: SMUK ZA MOŠKE
12.55	Kmetijska oddaja
14.30	Križem kražem
14.40	Zakoni divjine
15.05	Okrogli svet
15.20	Badminton, finale za republi-ški pokal
16.20	STEZE SLAVE, film
17.45	Risanka
17.50	Košarka: ZADAR - BREST
19.30	DNEVNIK
19.50	Tedenski gospodarski komentar	‘
20.00	S. Dimevski: VAPCAROV, drama
21.05	ČOLN NA REKI ČRNOJE-VIČA
21.35	DNEVNIK
22.00	Športni pregled
Koper
10.55	Smučanje:
SMUK ŽA MOŠKE
17.50	Košarka: ZADAR - BREST 19.80 Otroški kotiček
20.00	»i .. u.A
20.15	STTČTŠČ-A
20.35	LJUBEZEN V PARIZU, film
22.10	Marija, nadalj., 4. del •
Zagreb
11.00	Narodna glasba
11.30	Kmetijska oddaja
14.10	DAVY CROCKETT, film
19.30	DNEVNIK
21.10	Zimske zgodbe
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12..'10 Argumenti, vzgojna oddaja
13.00	Na knjižnem trgu
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Posebna oddaja iz P81'8" menta
14.25	Zgodovinarjev laboratorij, vzgojna oddaja
17.00	Ob petih z Romino Po\ver
17.05	TEEN, ponedeljkov sestane*
18.00	Argumenti, vzgojna oddaja
18.30	Presenečenje
18.50	Nabožna oddaja
19.20	HAPPY DAYŠ, TV film
19.45	Almanah in Vremenska sli*8
20.00	DNEVNIK
20.40	Katharine Hepburn v:	,
• LJUBEZEN MED RAZVAD' NAMI. film
22.30	BONTA LORO
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in VremenS* slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim ČLOVEK IN STROJ
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. Ut°
13.30	Vzgoja in dežele
17.00	Program za mladino PRAVLJICA
17.30	Turandot, risanka
18.00 Laboratorij 4, vzgojna
oddaj8
18.25	Iz parlamenta in šport” vesti'
18.50	Programi pristopanja
19.05	DRIBB1.1NG Vremenska slika
19.45	Dnevnik 2 - ODPRTI STU
DIO	, H
20.40 Mandrin, 6. in zadnje nadaJ'
21.35	Bienale 77: OPOREČNIŠTVO, ki pril18!1* z Vzhoda
22.35	Poklonitev Schubertu
Ob koncu DNEVNIK 2 " ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA T« Ljubljana
9.05, 10.00, 11.10, 15.05, 16.00 TV šoli
17.10	Glasbena pravljica
17.25	Zakon divjine, TV serija
17.50	Obzornik
18.05	Proučevanje morskih toke
18.15	Vibracije
18.30	Dogovorili smo se
18.45	Mladi za mlade
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	Hiša mojih sinov, drama
21.00	Kulturne diagonale
21.55	Mozaik kratkega filma:
NA MATERINEM HRBTU, film
22.15	DNEVNIK
22.30	šahovski komentar
Koper
19.55	Otročki kotiček
20.15	DNEVNIK	■.
20.35	Vse listje gozda, dok. oddaj
21.05	Odrske luči
22.10	Baletni večer,
Zagreb
20.00	Težave s Kalmanovim trw lom, drama
21.00	Glasbeni trenutek
21.05	življenje filma
21.55	Dokumentarni'film
22.15	DNEVNIK
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 13. DO 17. DECEMBRA 1977
TOREK, 13. decembra
8.30	TV v šoli: 11.35 Slalom za moške; 14.30 TV v soli; 16.00
18.00	Mozaik: 16.05 šolska TV;'
16.25	Sm,'ča>'ie: slalom za mo-
ške; 17.15 Potovante okoli sveta:	17.30 čin. seriia Ztodhe o
psih; 17.55 Obzornik: 18.10 M"n-net show 18 35 Jugoslovanska 'rimska televizija: 19.'5 Risanka; 'O.OO Drevm'-: 'tono Oči kriti''«*:
20.45	G. E. Clancier; črni kruli:
21.25	Obrazi Jazza • ?‘L0T Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV
13.00	Smučanje; 19.30 Odorta meja: 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik:	20.35 Vrtiljak, Mm:
22.00	Aktualna terna; 22.45 Slo-venjski oktet.
SREDA, 14. decembra
8.50	in 10.00 TV v šoli; 13.55 Ma-donna di Campiglio: Veleslalom za moške; 17.10 Moj prijatelj Piki Jakob; 17.25 Picasso — Kipar; 17.50
Obzornik; 18.05 Sp°kter:	18.40
Brahms in Mozart v Seliščih: 19:15 Risanka; 19.30 Dnevnik: 20,00 Film tedna: Dersu Uzala: 22.15 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
19.55	Otroški količek; 20.15 Dnevnik: 20.35 Gospa Bovary, 3. del; 21.30 Oddaja o turizmu; 21.50 Smučanje: Madonna di Campiglio, veleslalom za moške.
ČETRTEK, 15. decembra
9.00	in 10.00 TV v šoli; 15.00 šolska TV; 17.35 Profesor Baltazar, risanka; 17.45 Obzornik; 18.00 Biološko ravnotežje organizma; 18.50 M. Belina: Kaj je igranje, nanizanka; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 29.C0 Na zvezi; 20.35 V živo: Gospodarjenje s prostorom — vmes poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
19.25	Jugoslovanska trimška televizija; 19.55 Otroški, kotiček;
20.15	Dnevnik: 20.35 Skrivnost črnega jastreba, film; Osebnosti revolucije: svetožrr Markovič. PETEK, 16. decembra
8.45	in 10.00 TV v šoli; 15.55
15.55	Hokej: Brno - Jesenice, v odmoru športna oddaja: 18.15 Pisani svet: 18.45 Modeliranje in odlivanje; 19.15 Risanka: 19.30 Dnevnik:
19.55	Tedenski notranjepolitični komun car: 20.05 J. Mitchell; Jennie,
’ nadaljevanka; 21.00 Razgledi: V Cordiilero Hua.y Huash; 21.35 Spencerjevi Piloti, film; 22.25 Dnevnik; ■22.50 Šaliovski komentar.
KOPRSKA BARVNA TV
19.55	Otroški kotiček:	20.15
Dnevnik; 20.35 Krog je sklenjen, film; Lokandina; 22.10 Likovni nokturno: Ornamentalna stekla. SOBOTA, 17. decembra
8.00	Profesor Baltazar: 8.10 Moj prijatelj Piki Jakob; 8.25 Potova-
nje okrog sveta; 8.40 M. Beli”' Kaj je igranje, nanizanka; 9.<k> sani svet; 9.35 Vibracija; 9rt® ® deliranje in odlivanje: 10.15 D01” vina Makedoncev; 11.00 J- ‘j jj cliell: Jennie, nadaljevanka: D' Jug. trimska televizija; 16.30 kej: Jugoslavija - Lugano; D Tito, revolucija, mir; 17.45 Obz” nik; 18.05 Vasiljica prekras”8’ film; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevni”;
19.50	Zunanjepolitični kornenWy
20.00	Tolpa Cola Younger,ja in J”5, sa Jamesa, film; 21.45 Dneva
22.00	625;, 22.20 Večer pesmi JL"' KOPRSKA BARVNA TV
18.00	Košarka: Jugoslavija ■ čija; 19.30 Otroški kotiček; Dnevnik; 20.35 Živeti pogum”^ Kolikšna je cena pravice; Stoletje revolucij, Kitajska re • lucija, I, del; 22.20 Mlada g‘'esn ca, film.
Kitajski
80. °
dnevnik
Toda v polnem razmahu kulturne revolucije so bila taka prizadevanja, kaže, že vnaprej obsojena na neuspeh. Nihče sicer takrat ni zaradi tega neposredno napadel ču En-laja toda na vseh kitajskih univerzah se je v tistih časih začela ostra kampanja prav zoper študijske usmeritve, ki jih je predlagal oziroma se je zanje zavzemal Cu En-laj. Bile naj bi neposredno znamenje buržoaznih ostankov v kitajskem izobraževalnem sistemu, proti katerim se je bilo treba bojevati na vso moč.
Spomnim se tudi''zgodbice o Teng Hsiao-pingu, ki so mi jo pripovedovali kot rfesnično. Teng Hsiao-ping je obiskal med svojim drugim mandatom kitajsko akademijo znanosti in umetnosti. Na slovesnosti je predsednik akademije imel pomemben govor. Jedro govora e bilo nizanje podatkov, koliko fižola in pšenice so pridelali na poljih akademije kitajski akademiki. Teng Hsiao-ping je, tako vsaj pripovedujejo, stopil na govorniški oder in se opravičil, ker zapušča akademijo, rekoč: »Oprostite, kaže, da sem prišel na napačni sestanek. Bil sem namenjen na akademijo znanosti, ^daj pa vidim, da sem prišel na akademijo za pridelovanje fižola,- Med ostro kampanjo proti
Teng Hsiao-pingu so mu baje hudo očitali tudi to ali podobno izjavo kot dokaz njegovega splošnega buržoaznega odklona
Med večerjo se pogovarjamo o vsem mogočem. Tudi o tem, kako Kitajci na jugu jedo prav vse. Podpredsednik revolucionarnega komiteja nam je omenil, da jedo Kitajci — seveda gre za prispodobo — vse, kar hodi po zemlji, razen avtomobilov, vse, kar leti po zraku, razen letal, in vse, kar je mogoče najti v morju, razen ladij. Nekaj resnice je gotovo v tem. Toda mi nismo bili na skrajnem jugu in z nekaterimi dobrotami so nam «prizanesli*. Opice, iz katere z žličko zajemaš še tople možgane, kače, ki jo pred teboj potegnejo iz kože in živo evro, nam v Šanghaju niso ponudili. Za to je treba iti še bolj na jug. V prvem trenutku sem si kar oddahnil, da nismo šli. 2daj, ko pišem dnevnik, mi je skorajda žal, da tudi tega nisem doživel.
Zdravica je bila diplomatsko zastavljena, nekolikanj zadržana, toda pomenljiva. Po teh nekaj dneh na Kitajskem nismo bili več Je prijatelji, kolegi, postali Smo tovariši. Vsi smo sodili, da je to pomejnben premik pa tudi. značilno znamenje, ki kaže na nenehne in relativno hitre spremembe v političnih potezah novega kitajskega vodstva. Bolj izkušeni od mene so mi pojasnili, da vsaj 20 let na Kitajskem nobenemu Jugoslovanu niso rekli tovariš.
Zvečer smo se Jugoslovani dogovorili, da bomo vstali bolj zgodaj, 'okoli šestih', in odšli v bližnji park, da bi videli, kako zjutraj ljudje v parjcih telovadijo. Domenili smo se tudi, da se bomo odpeljali s taksiji, da našim spremljevalcem in šoferjem ne bo treba vstajati tako zgodaj.
,	%	'	N
19. MAREC
Delavci v belih rokavicah pri jutranji telovadbi
Ob šestih zjutraj sem pred hotelskim vhodom. Kitajski gostitelji seveda ne bi bili kitajski gostitelji, če nas
ne bi pred vhodom čakali vsi avtomobili, vsi spremljevalci, vsi prevajalci. Najbrž so slišali ali pa zaslutili, kaj nameravamo in niso nam hoteli odreči gostoljubja ali pa nas niso hoteli pustiti samih. Kakorkoli že, odpeljali smo se kakih pet kilometrov od našega hotela proti morju.
Bilo je prelepo jutro. Sonce je komaj vzhajalo. Bleščalo se je na gladini delte Jangceja, ki je podobna morju in na kateri se ziblje polno jadrnic. Jadrnice s svojo mehkobo, ustvarjajo posebno razpoloženje. Tako romantične so z velikimi jadri, značilnimi oblikami, s počasnostjo. Nekje za njimi je ogromno šanghajsko pristanišče. Opazimo obrise velikih ladij, in ko se dvignejo meglice, že jasno in razločno vidimo, kako razsežno je največje kitajsko okno v svet.
Park ni posebno velik, tudi posebno lep. Tik ob morju je in že je prepoln ljudi. Vseh starosti so. Stari, prav stari, prepričan sem, da jih imajo čez 70 in verjetno nekateri tudi čez 80, pa otroci, mlajši od deset let. Stojijo pred vsakim grmom, pred vsakim zelenjem. Povsod, kjer je kakšna rastlina, jih stoji po nekaj v skupini. Z zamaknjenimi obfazi, kot da bi meditirali o nečem globokem in odmaknjenem, poduhovljeno zrejo predse In z rokami ter nogami pa hkrati s celim telesom delajo nam nerazumljive kretnje. Za hip se mi zazdi, da se z nekom sabljajo,"hip nato, da so na velikem baletnem odru. Ritem postaja nekoliko hitrejši. Če je bil prej skrajno umirjen, je zdaj zelo dinamičen. Vsak sicer telovadi nekako po svoje, toda vsaka skupina ima določen ritem. Ugotovim, da ne improvizirajo. Tudi ta ples oziroma telovadba, ki seveda ni od danes, ima očitno stroga pravila, ki se jih je treba držati. Vsak gib ima svoj smisel, svoj pomen, vsak gib služi razgibavanju določenega dela telesa, vsaka kretnja telesa ustvarja določeno, povsem opredeljeno psihično razpoloženje. Telovadba ima namreč dvojno funkcijo, psi-' hično in fizično. Zato telovadijo vsi, zato so tu ljudje vseh starosti.
Nam Evropejcem se zdi ta psihofizična terapija vse nenavadna. Zamaknjeno jih gledam, kar napr®) * tografiram. Nikakor ne morem odmakniti aparata. Kaže« ‘ ■jih fotografiranje ne moti. Obrazi se zaradi fotograf nja prav nič ne spremene, ne kažejo ne zadovoljstva 1 jeze. Zazdi se mi celo, da me nekateri sploh ne opazlJ Velika večina ima v rokah bele rokavice. Snežno 106 rokavice, tako kot dostojanstveni natakarji v Šanghaj®^ in nankinškem hotelu. Nekateri imajo v rokah tudi 'j like lesene meče. Večje skupine vodijo nekakšni Morda so tu za tiste, ki povsem še ne obvladajo tenega ritma in gibov, ali pa vodniki samo potn^
velikim skupinam, da harmonično telovadijo. Ne vem«
UBRAN RITEM TELESA IN DUHA — Ljudje stojijo pred vsakim o pred vsakim zelenjem. Z zamaknjenimi obrazi, kot da bi medit,r!^
nečem globokem in odmaknjenem, izvajajo nam nerazumljiv® r (j,
Foto: M'
PfSmoršlki^SiievHik
kotalkanje
Priznanje našemu športu
PAVEL SEDMAK (POLET) V DRŽAVNI KATEGORIJI
''lik del zaslug za ta uspeh Ima tudi njegov trener Brlet
V SREDO JE BIL ŠESTI OBČNI ZBOR LONJERSKEGA DRUŠTVA
Razvejana dejavnost ŠD Adria
Veliki uspehi na organizacijskem področju - Mladi atleti zadovoljili
dni je prišla iz rimske federa-J® za hokej in drsanje (FIHP) Sv da je tehnična komisija na °jem zadnjem sestanku sklenila laS Poletovega kotalkarja Pav-j. Sedmaka v kategorijo »naziona-• Vest so pri Poletu seveda z .^dušenjem sprejeli, saj ni skoraj Vl've pričakoval, da se bo Sedmak kratkem času prebil v naj-1% in elitno kategorijo italijanskih ^alkarjev. Lani je bil Sedmak mla-i ^ki državni prvak, zaradi česai j; letos avtomatično prestopil v ka
državni prvak, zaradi česar , -ws avtomatično prestopil v kalorijo »seniorjev*, od 1. januarja
(Ui» '
."'le pa bo že član najvišje vsedr-pje kategorije.
JTiznanje, ki ga je dosegel Pavel SJtoak, Je v P°nos ne samo Poletu, j niveč vsemu zamejskemu športu |v.zato mu iz srca čestitamo. Že-5 bi, da bi se tudi v tej kategoriji Pešno uveljavljal in žel čim večje . Pehe. Priznanje pa gre seveda tu-, njegovemu, oziroma Poletovemu enerju Petru Brlecu, ki je svoje-A.yarovanca popeljal v sam vrh klanskega kotalkarskega šiiorta.
Zunanje
LESTVICE UBI
Poletovi mladinci ;i v deželi
C — B 0:2 (18:20, 10:15)
EKIPA A: Saška Miot, Dora Žagar, Brginc, Žiberna, Guštin, Stopar, Jurkič.
EKIPA B: Suzana Grgič, Mara Trenta, Marušič, Čuk, Lovriha, Mezgec, Krpan.
EKIPA C: Sonja Panjek, Franka Slavec, Bruna Manin, Cupin, Žerjal Fischer, Kufersin,
O. K.
drugi
iij^lljanska balinarska federacija k.ft) je objavila lestvico balinar-I 'b društev za mladince, ki so v u 1977 dosegli največ uspehov na
I Sanskih,
J .kovanjih. Med skoraj 190 društvi M..JtiIadinska ekipa «Poleta» na K rčnem 53. mestu v Italiji, kar je kav_ gotqvo izreden uspeh, zlasti l’ de pomislimo, da goji balinanje j j dve leti. V deželi Furlaniji -jjbjskj krajini je Poletova mladin-ekipa na drugem mestu. Če-
deželnih in državnih
”tin!
set manj kot štirinajst let, je nastopalo na tekmovalnih progah v deželi Furlanija-Julijska krajina. Naj mlajši so tekmovali na nastopih propagandnega sektorja FIDAL in bili zelo uspešni v posameznih kategorijah. Mladinci in člani pa so tek movali širom po deželi in glede na društvene razmere povsem zadovoljili.
Kolesarji pa so poleg nastopov v naši deželi sodelovali še na italijanskem državnem prvenstvu, na raznih dirkah v Venetu in Lombardiji, ter imeli pet nastopov v Sloveniji, kjer so se vedno dobro odrezali. Hiba društva je mladinski sektor pri kolesarjih, kamor niso bile vložene še vse moči, da bi dosegli zadovoljivo raven.
Zelo uspešno pa je bilo društvo pa organizacijskem področju, saj so lonjerski kolesarski delavci priredili v minuli sezoni štiri dirke, sodelovali pri organizaciji ene in bili pokrovitelji dirke v Kokrici, kjer so nastopali s pobratenimi kolesarskimi klubi iz Slovenije. Najpomembnejša je bila prav gotovo amaterska mednarodna kolesarska dirka za Trofejo ZSŠDI marca meseca, ko je domačim kolesarskim delavcem uspelo pripeljati v Lonjer preko šestdeset jugoslovanskih, nemških in švicarskih kolesarjev amaterjev in štirideset najboljših italijanskih amaterskih kolesarjev.
Zelo važni pa so bili stiki s Kolesarsko zvezo Slovenije, tako da je
IMIfllHIIIHIIIIlIllIlMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIlIKIIIIIIItllMlIllllllllMllllimilllllllUlMIIIMIIIIIIIIIIIIMimillllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllfllllllHIllIllIlllMliliiiiiiiiiii
Oddaja o odbojkarski problematiki
Jutrišnja oddaja Radia Trst A »Glasbeni ping-pong* bo posvečena naši odbojkarski problematiki. Gost oddaje bo Boris Simoneta, odbornik ZSŠDI za odbojko.
ŠD SOKOL
obvešča, da je tečaj otroške telovadbe vsak ponedeljek in četrtek, od 15. do 17.' ure, v telovadnici osnovne šole v Nabrežini.
• • *
ŠD SOKOL
obvešča, da se je začel tečaj rekreacijske in predsmučarske telovadbe za odrasle. Treningi so vsak petek, od 20.30 do 22. ure, v telovadnici italijanske srednje šole v Sesijanu.
V sredo je bil v Lonjerju šesti redni občni zbor športnega društva Adria. Pred velikim številom članov (44), in številnimi gosti, med katerimi so prinesli pozdrave predsednik ZSŠDI Vojko Kocman, predstavnik Kolesarske zveze Slovenije Simon Tulipan, ter predsednik Kolesarskega društva Kokrica Lojze Dežman, ki je skupno s tovarišema Žbontarjem in Bajžljem predstavljal to pobrateno kolesarsko društvo, so odborniki lonjerskega društva podali obračun enoletnega plodnega delovanja bodisi kolesarskega kot tudi atletskega odseka.
Kot so v svojih poročilih poudarili predsednik društva Malalan, ki je zapustil to svoje odgovorno mesto, tajnik Pečar in podpredsednik Ruz-zier, so društveni delavci v pretekli sezoni dosegli nekatere izredno dobre uspehe, tako na tekmovalnem kot organizacijskem •redročju. Da je bilo celotno delovanje zelo razvejano, priča že podatek, da ra člani društva opravili v komaj zaključeni sezoni, ko so bili vsak teden angažirani bodisi na stadionih kot na cestah, preko sto nastopov, od tega jih 46 odpade na atletski odsek, v katerem se v veliki večini udejstvujejo mladi, ki dajejo dobre upe za nadaljnje delovanje društva.
Če se omejimo na nekatere statistične podatke, potem vid'mo, da niso društveni delavci v pretekli sezoni stali križem rok. Trideset a-tletov, med katerimi jih ima dvaj-
ATLETIKA
VČERAJ NA STADIONU «1. MAJ»
VELIK USPEH BORU VEGA KROSA
Borova ekipa osvojila prvo mesto - Adria z največjo udeležbo
°dbojka
v DOLINSKI TELOVADNICI
Izenačeni boji Ha turnirju
kasta
J nedeljo se je kljub mrazu in zbral v telovadnici v Dolini [jj°jkarski odsek Kaste. j| ■Reditelji so salomonsko odloči-J bodo ekipe mešane in tako (dekleta priskočila na pomoč fan-To se sicer sliši nekoliko čud-£ a je bilo prav tako: dekleta so k;, “olje odrezala od fantov in so
Pravi stebri vseh treh ekip. tri tekme so bile borbene in j^tre. Ekipe so bile enakovredne , lako je odločila o zmagovalcu le lenost in seveda tudi sreča, ali vsebnost v odločilnih trenutkih. e3a ekipa je enkrat zmagala in js r®t je bila poražena, d ker se jj eha tekma končala z izidom 2:1, « bila končna lestvica zelo eno-je u^a: zmagala je ekipa B, druga bila ekipa C in tretja ekipa A. (»tekmovanju je prisostvovala pub-b.j’ ki je vneto bodrila udeležence
.adale so dobrohotno zbadljive pri-
Vel;k uspeh na včerajšnjem troboju v krosu, ki ga je organiziralo ŠZ Bor na stadionu «1, maj*. Nastopilo je veliko število mladih a-tletov, točneje 17 deklic in 25 fantov, najštevilnejša skupina je bila mladih Lonjercev društva Adrie.
Na končni lestvici je le za eno točko zmagal Bor pred proseško kriškim Levstikom, in tretja je bila Adria, ki pa je bla »oškodovana*, kolikor ne goji redno ženske atletike. Torej zmaga je pripadla tisti ekip:, ki je dokazala solidnejši ko lektiv. Čeprav je Bor zmagal le v eni skupini, je nabral dragocene točke tudi v vseh ostalih. Lonjer-ska Adria je prikazala - nekaj talentov med dečki, Levstik pa1 se je izkazal med deklicami'.'11'1 " DEKLICE (1995 "IN MLAJŠE) Najmlajše dekl ce so morale preteči 600 m. Takoj so prešle v napad Gabrijela Mastronuzzi, Tanja Starc in Andreina Menegatti. Po prvem krogu pa je drobna Andreina še potegnila in zmagala s precejšnjo lahkoto, dosežen čas pa ja bil celo boljši od rezultata, ki so ga pozneje dosegli dečki na. isti progi.
1. Andreina Menegatti (Levstik) T58"5. 2. Tanja Starc (Bor), 3. Gabrijela Mastronuzži (Bor), 4. Sonja Rucel (Levstik), 5. Elena Lorenci (Adria), 6. Erika Štoka (Levstik), 7. Sonja Bucavelli (Levstik), ’. Tre-'-n Kebar (Bor), 9. Tanja Gombač (Adra), 10. Elena Del Gobbo (Adria). Tamara Danieli (Levstik) odstopila.
DEKLICE (1963 - 1964) Starejše deklice so imele za približno 100 m daljšo progo. Takoj je
A	IZIDI
a" C 0:2 (12:5, 6:15)
" B 2:1 (14:16, 15:10, 16:14)
lllvi>iiilitlin,i„H,liiailmi,,,n,n,um,   iiiiiiiiimhhu
povedla Nadja Menegatti, za njo pa so se dobio borile Klara Stefani'in Giovanna Nugnes. Na začetku dru gega kroga pa je Nadja delno odpovedala iz zmaga je z lahkoto pripadla Klari. Zanimivejši pa je bil
mesto, ko je predstavnica Levstika le obdržala srebrno kolajno.
1. Klara Stefani (Levstik) 2'27”, 2. Nadja Menegatti (Levstik), 3. Govanna Nugnes (Bor), 4. Karmen Menegatti (levstik), 5. Valnea Ci-bic (LevsPk), 6. Rosana Paoli (Bor).
DEČKI (1965 IN MLAJŠI)
V tej skupini, ki je bila najmnožičnejša, je bilo že od vsega začetka razvino, da bo boj za prvo mesto osebna nadeva med borovcem Gašperlinom in Lonjercem Bonanom. Mladi borovec je takoj prešel v vodstvo in prvo mesto tudi ohranil do konefi
1. Aljoša Gašperlin (Bor) 2’00’’5, 2. Fausto Bonanno (Adria), 3. Boris Paoli (Bor), 4. Vasili Pečar (Adria), 5. Marko Saksida CAdria), 6. David Gregori (Adria), 7. Igor Kakovič (Adria), 8. Alfredo Zudek (Adria), 9. Fulvio Benci (Adria), 10. Nikola Tence (Levstik), 11. Damjri Gla-vina (Adria), 12. Sandro Lorenci (Adria), 13. Fabio Brigadind (Adria), 14. Igor Čok (Adria), 15. Vili Lorenci (Adria), 16. Bruno Selez (Bor).
DEČKI (1963 - 1964)
Starejši dečki so morali trikrat preteči progo za skupnih 900 m. Gre povedati, da je bila ta skupina prav tista, ki je največ navdušila prisotne, saj je boj za prvo mesto med končnim zmagovalcem Sandrom Zu-dekom in drugouvrščenim Robertom
Soavejem trajal skozi vse kroge, na koncu pa je silovito potegnil tudi David Poljšak, ki je obema o-grožal prvo mesto.
1 Sandro Zudek (Adria) 3’23”, 2. Robert Soave (Levstik), 3. David
zaključni sprint za drugo in tretje Poljšak (Bor), 4. Štefan Schillani
Ir/s in rsno/lefaiMii/sii T Avrclil.-o	R Tun ninuiisn ( Arlnin) /»
v V sedmih dneh, od 2. do 8. decembra, je bda . dvoboju Spasski - Korčnoj odigrana ena sama ^ija - šesta. Kar dvakrat si je Spasski vzel Phe-out* in tako pridobil kar pet dodatnih dm L, Počitek. Po pravilniku dvoboja mu je odmor j t^rat moral potrdJi uradni zdravnik, ki je ugo trvjl prehlad. Pravzaprav je to določilo, da je po w®bn0 za time-out še zdravniško potrdilo, že dav d Postalo neprimerno. Pri maratonskem, skrajno jjjbornem dvoboju na 20 partij naj bi imela nasprot O® popolnoma proste odločitve, kdaj irKžakaj ho 18 izkoristki vsak svoje tri time-oute. k V šesti partiji je Spasski zopet poskušal omajati V -^nojevo francosko obrambo, toda zopet zaman.
L7- potezi je sicer igral zopet drugače kot v prejšnjih dveh partijah, 0? ie imel bele figure, in v 8. potezi je serviral novost, ki bi mu j’0rda lahko nudila izglede za igro na zmago. Toda že v 11. potezi Pogrešil, nakar ni imel nikjer več možnosti, da bi ogrozil črno po-

Nasprotno, še sam se je moral braniti.
• .. J —f	l’mAl kr
„ Spasski je v drugi in tretji partiji imel krizo, saj je obe ti partiji Jubil. Nato je s tremi zaporednimi remiji pokazal, da je ta kriza miri®- Toda kmalu se utegne pojaviti nova! Spasski namreč ni doslej Z Pobe ne partije dobil in tudi ni imel nikjer, razen morda v četrti {SJiJi, niti izgledov za igro na zmago. Za zmago v dvoboju pa je dj?ba dobivati part je, ne samo remizirati, zlasti še, ko ima nasprotij. že naskok dveh točk. če torej Spasski vsaj nekako ob polovici dvo-J® ne prične z zmagami, utegne postati njegov položaj kritičen ali W nepopravljiv. Seveda se Spasski sam tega še posebno dobro za-y*.a in njegova t:me-outa naj bi mu najbrž tudi pomagala, da se še J Poglobi in »zagrize* v igro. *
tu Francoska obramba (T SPASSKI Črni: KORČNOJ 5. | 1sta partija dvoboja, Beograd, 6.12.1977)
«5' e4 efi 2. d4 d5 3. Sc3 Lb4 4. I ^ 5. a3 Lc3; + 6. bc3: Se7
1, k 2. partiji je igral Spasski tu >Up4, v 4. pa 7. a4. S teoretskega so vse tri poteze približno 7®° »pravilne*.
M ': ■ Ld7
' na točko a4, ki je v tej ki ?nti kritična. Druge možnosti tu i. * 7. ... Da5, 7. . .. Sbc6 in
tndc5;
t^v° Pa je vsaj na tem mestu ne-
Vi ta10 ‘n ce'° P°P°'norna novo. E-Euwe pravi v svojem znameni-.hčbeniku otvoritev (Haag 1947), »poteza nenavadna, toda vred-
na preizkušnje. Beli oslabi pozicijo svojih kmetov, zagotovi pa svojima lovcema pomembno aktivnost*. Toda tudi Euwe navaja dc5: že v 7. potezi, torej namesto 7. Sf3.
8. . . . Vc7 9. Ld3 La4(!)
Beli bi bil lahko ta izpad preprečil, če bi bil igral 9. a4.
10.	Le3 Sd7 11. .Obl?
Gligorič označuje to v svojem odličnem televizijskem komentarju takoj po partiji kot napako in navaja kot pravilno 11. Ld4 Sc5: 12. De2 z dobrimi izgledi belega.
11.	... Sc6
Treba je bilo preprečiti 12. Db4.
12.	Sd4 Sde5: 13. Lb5 Da5(!) 14. La4: Da4: 15. 0-0 0—0 16. Db3 Db3:
Sedaj beli konsolidira pozicije svojih kmetov in izgledi so približno enaki. S 16. ... Da5 bi bil lahko
črni postavil nasprotnika pred težje probleme.
17. cb3: T]c8 18. Sb5 Sg4 19. Sd6 Se3: 20. fe3: Tc7 21. a4 Se 5
Vsaka stran ima premoč kmetov na drugem krilu, pri čemer so črni kmetje bolje postavljeni, beli c-kmet pa je najdlje prodrl. Po Veli-miroviču bi bilo namesto zadnje poteze 21. ... b6 dajalo črnemu nekoliko boljše izglede, ker bi umrtvilo bele kmete.
22. 64 66 23. e4 bc5: 24. ed5:(!) ed5:
Tudi 24. .. . cb4: 25. cb4: ed5: 26. Tadl Td8 27. Td5: f6 28. Tfdl Tcd7 29. Sf5! vodi samo do enake končnice.
25. Tfdl cb4: 26. cb4: Sc4 27. Td5: Td7 28. Sf5! Td5: 29. Se7 + K]8 30. Sd5: Td8
Črne figure so nekoliko aktivnejše, toda remi je vendarle neizbežen.
31. Sc3 Td2 32. a5 Tc2 13. S65 ar, 34. Sd4 Td2 35. Sc6 T62 56. Tdl g5 37. Td3 65 38. 63 64 39. g3 hg3: 40. Tg3: /6 41. Tc3
Kuvertirana poteza.
41. ... Se5 42. Se5: fe5: 13. Tc5. Tb4: 44. Te5 Th4. Remi.
Angleška otvoritev Beli:- KORČNOJ Črni: SPASSKI (5. partija dvoboja, Beograd, 30.11.1977)
1. c4 c5 2. Sf3 Sf6 3. Sc3 Sc6 4. d4 cd4: 5. Sd4: e6 6. g3 Db6 7. Sb3 Lb4(!) 8. Lg2 Da6! 9 Sd2 Lc3: 10. bc3: 0-0 11. 0-0 d5 12. Db3 Ld7? (12. . . . Sa5! 13. Da3 b6!) '3. Da3 Sa5 (Da3:!) 14. cd5: ed5: 15. c4 Lg4 16. Lb2?! (16. cd5: Le2: 17. Tel!) Se4! 17. Se4: de4: 18. 1x3 Sc4: 19. Da6: ba6: 20. Le4: Tab8 21. f3 Le6 22. Tfbl a5(!) 23. Ld3 a4 24. Kf2 a3 25. Tb3 Sb2 26. Ta3: Sd3: + 27. ed3: Tfd8 28. Tdl Td7 29. g4 f6 30. Td2 Kf7 31. Ta4 Tb5 32. Ld4 a5! 33. Lc3 Tc7 34. Ta3 (34. Ta5: Ta5: 35. La5: Ta7) a4! 35. Ld4 Tb4 36. Tc3 Tc3: 37. Lc3: Tb5 38. a.3 h5 39, h3 hg4: 40. hg4: f5! 41. g5 Tb3 42. Lb4 f4 43. Te2 Td5 44. Te5. Remi.	Vasja Pirc
(Bor), 5. Ivo Glavina (Adria), 6. Peter Zupančič (Bor), 7. Peter Paoli (Bor), 8. Diego Batič (Adria), 9. Aleksander Sedmak (Levstik).
EKIPNA LESTVICA (DEKLICE)
Levstik 26; Bor 14; Adria 2.
EKIPNA LESTVICA (DEČKI)
Adria 19; Bor 18; Levstik 5.
SKUPNA LESTVICA
1.	Bor	32
2.	Levstik 0<'	"	3i	.
3.	Adria	21
Ob koncu je predsednik Bora podelil nagrade in se vsem zahvalil za udeležbo.
A. B.
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA
Druga zaporedna zmaga doberdobske Mladosti
Azzurra — Mladost 1:2 (1:1)
AZZURRA: Menichino, Rupil, Tit-ta, Komišček, Zamaro, Letri, 'Peli-zon, Bigot, Teresin, Polans, Bastiani,
MLADOST: Ulian (Silvan Ferfo-Ija), Faccio, Bettini, Barbana, Ma-nzza, Dužman, Karel Ferfolja (Cel-lini), Eugen Ferfolja, Gabrijel Ferfolja, Nardon, Gergolet.
STRELCI: v 7. in 75. min. Gabrijel Ferfolja, v 30. min. Pelizon.
SODNIK: -Cumini iz Vrboljana.
Mladost je šla v Gorico, da osvoji vsaj točko. Novi trener Barbana (ki trenira Mladost s pomočjo Karla Gergoleta), je tokrat postavil isto ekipo na igrišče, ki je v nedeljo prepričljivo premagala solidno goriško Edero. Novost današnjega srečanja je bila tudi v tem, da je v drugem polčasu po večletnem premoru zopet nastopil zanesljivi vratar Silvan Ferfolja.
Zmaga Mladosti je bila povsem prepričljiva in zaslužena zaradi požrtvovalnosti vseh naših igralcev ki so prikazali, poleg lepega nogometa tudi visoko tehnično. raven. Poleg tega moramo še povedati, da je bila zmaga pomembnejša, saj so Do-berddbci nastopili‘proti solidni in izkušeni ekipi, ki sodi v sam vrh tega prvenstva.
G F.
KOŠARKA
NARAŠČAJN1ŠKO PRVENSTVO
Dom zopet uspešen
POM ARA — Dom 69:92 (38:43)
DOM: Kantgli; Valtrič, I. Devetak, M. Kont,. Č. Juran, Bučinel 10, Vižintin, Sancin 6, U. Dornik (k) 37! D. Devetak 37.
V	prvenstvu naraščajnikov gori-škj Dom nadaljuje s svojimi uspešnimi nastopi. Gojkovičevi varovanci so se namreč vrnili iz Tržiča z novim parom točk in so tako drugi na skupni lestvici, ker morajo odigrati še zaostalo tekmo.
V	četrtek so se »belo-rdeči* spoprijeli z ekipo Pom Ara iz Tržiča. V uvodnih minutah so prešli v vodstva domačini, ki so s consko obrambo spravili v težave domovce.
V	drugem delu srečanja so do-movci preuredili svoje vrste in so zlasti po zaslugi odličnega Uga Dornika, ki je bil pri metih od daleč nepogrešljiv, popolnoma razbili consko obrambo domačinov.
Velja še omeniti Diega Devetaka, ki je kot običajno dobro igral v napadu, v obrambi pa se je zopet premalo potrudili.	Vladimir
to sodelovanje že obrodijo sadove in bodo športni delavci Adrie prihodnje leto soudeleženi pri organizaciji mednarodne dirke Alpe Adria.
Po pozdravih gostov se je razvila plodna diskusija, ki se je v glavnem vrtela okrog vprašanja vključevanja najmlajših v društvene vrste tako na tekmovalnem kot organizacijskem področju, nakar so se društveni delavci zahvalili dosedanjemu predsedniku za dolgoletno plodno vodenje društva, ko se je iz skrom ne skupniee ljubiteljev kolesarstva ustvarila v vas: športna organizacija, ki je v komaj šestih letih dosegla rezultate, za katere si ni ob ustanovitvi nihče niti predstavljal, da bodo prišli.
Sledile so volitve novega odbora. Za predsednika, ki bo društvo vodil v sezoni, poln: raznih obveznosti, predvsem na organizacijskem področju, je bil izvoljen Stojan Udovič, dolgoletni podpredsednik lonjerskega društva in zavzet kolesarski de lavec. Z njim pa bodo v prihodnji sezoni sodeloval: Fabio Ruzzier, Zvo nimir Lorenzi, Radivoj Pečar, Ljubo Čok, Danilo Maver, Jurij Močilnik, Rudi Sosič, Nino Maver, Nino Zudek, Egon Renko, Pavel Blokar, Miran Batič, Učo Glavina, Lucijan Malalan, Učo Pečar, v nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Mirko Čok, Celestin Glavina in Stelio Ferfolja, Odborniki si bodo funkcije razdelili na svoji prvi seji, ki bo v četrtek, 15. t.m. v Lonjerju, ko bodo tudi pripravili program delovanja v prihodnji sezoni.
R. Pečar
NOGOMET
nizacij pa bo treba še izboljšati stike med posameznimi društvi z o-beh strani meje.
2.	Kot je poudaril predsednik v svojem poročilu, bo treba v letu 1978 usmeriti vse napore v Beneško Slovenijo, kjer se po katastrofalnem potresu razmere spreminjajo na boljše. Težiti je treba po ustanovitvi novih športnih društev (sedaj obstaja le Beneško planinsko društvo v1 Čedadu), ki morajo postati ne le telesnokulturna središča, temveč nosilci, oziroma buditelji narodne zavesti. V ta namen bo treba organizirati skupne akcije in prireditve, ki bodo s sistematičnim in kontinuiranim pristopom nedvomno botrovale k uveljavitvi slovenskega športa tudi na tem tako ogroženem koščku slovenske zemlje.
3.	Večjo pozornost bo treba posvetiti nogometni problematiki in, če ne bo druge rešitve, bo treba tudi učinkovito ukrepati, da pravočasno rešimo naš nogomet pred tistimi nevarnostmi, ki ga vedno bolj pogojujejo in vodijo v neizbežno propast. Dejstvo, da je večina nogometnih društev izostala na občnem zboru, dovolj zgovorno priča, da nekatera društva zavestno nočejo voditi take športne politike, ki jo svetuje krovna organizacija ir ki bi bila edina primerna za društva, ki so in hočejo ostati slovenska. Treba bo odločneje postopati, da bodo vse slovenske enajsterice pozdravljale po slovensko, da bi omejili in po možnosti odpravili vključevanje vse večjega števila igralcev italijanske narodnosti, ki so ponekod že v večini.
4.	Če izvzamemo nogomet, je goji-
iiiiiiimiit limit m m tiimiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiniimiHiiiiiiiitiaiiiimiiiiiiittitiMiiiiiiiiiiiiiiiat
Nekaj misli po
7. občnem zboru ZSŠDI
Pred tednom dni je naša krovna športna organizacija ZSŠDI na svojem 7. rednem občnem zboru delala obračun enoletnega delovanja na telesnokulturnem področju. Izvršni odbor Združenja pa se ni spremenil, ker dveletni mandat zapade leta 1978. Ker ni bilo »volilnih obveznosti*, so bili posegi in doprinos vseh v glavnem konstruktivno u-smerjeni v analizo ključnih problemov, kj otežkočajo in celo ovirajo nemoten razvoj našega športa. Ne moremo pa mimo vse prej kot vzpodbudne ugotovitve, da so nekatera društva (predvsem nogometna) neopravičeno izostala in tako še enkrat pokazala nesprejemljiv odnos do skutinih, koordiniranih prizadevanj, da bi športno udejstvovanje razvijali po tistih smernicah in načelih, ki morajo biti prisotni pri sleherni slovenski osnovni športni organizaciji.
Na kratko se bomo zaustavili pri nekaterih smernicah oziroma na-potkih, ki so bili izrečeni na občnem zboru in ki po našem mnenju izpričujejo glavne obveznosti, k; jih bo moralo ZSŠDI vključiti v svoj program dela.
1. V zadnjem letu so še še povečali in popestrili stiki ter sodelovanje s športnimi organizacijami oziroma klubi v matični domovni. Po tej poti bo treba nadaljevati, ob podpori in posredovanju ZTKOS, da se bo naša mladina spoznala z vrstniki v Sloveniji, s koroškimi brati in s športniki drugih republik (BiH). Poleg stikov na ravni osrednjih orga-
ROD MODREGA
tev večine ostalih panog pogojena od pomanjkanja primernih športnih objektov. V Gorici bodo sicer v najkrajšem času dokončali telovadnico v sklopu novega športnega Centra, to pa ne velja za tržaški športni center, katerega bodo baje začeli graditi komaj čez kako feto. Naša društva bodo zato morala, še naprej iskati zasilne rešitve, v' tipanju, da bodo v skladu z državnim zakonom št. 382 postale .z decentralizacijo lažje dostopne tudi šolske telovadnice. Našim društvom pa priporočamo, da si sama s prostovoljnim delom ustvarijo manjše objekte, predvsem za rekreacijo, ki so ravno tako potrebni in pomembni za vsestranski razvoj našega športa.
5.	šolanje kadrov je bilo in bo ena izmed glavnih skrbi Združenja, saj bomo lahko le z zadostnim šte» vilom kvalificiranih športnih de-
Javcev samostojno vodili napredne in učinkovito športno politiko. Tu mislimo tako na usposabljanje trenerjev in igralcev kot tudi na vzgajanje funkeonarjev: zato morajo društva poskrbeti za množičen o-bisk raznih tečajev in seminarjev, kj jih bo priredilo Združenje.
6.	Odnos, ki ga imajo nekatera društva oziroma posamezniki do Združenja, je nepravilen in nesprejemljiv, kar slabi medsebojno sor delovanje in ustvarja nepotrebne nesporazume, katerim bi se lahko izognili. Društva se morajo zavedati, da je Združenje njihovo in da so napori krovne organizacije vperjem v ustvaritev čimboljših pogojev za razvoj telesne kulture. Če bodo društva nekaj nudila Združenju, bodo tudi deležna najširše pomoči: to lahko primerjamo vlaganju v banko finančnih sredstev, ki se nato vračajo z obrestmi.
7.	V poslovnem letu 1978 bo ZSŠDI stremelo za tem, da bi se vključila v krovno organizacijo tudi tišta društva, ki zaenkrat niso članice Združenja. Skupen nastop vseh društev bi predstavljal dodatno jamstvo za učinkovitejše reševanje naše problematike.
* » *
Okrogla miza o plavanju
V petek, 16. t.m., bo ob 20. uri na sedežu ZSŠDI okrogla miza o •plavalnem športu, ki ga pod pokroviteljstvom ZSŠDI prireja tržaški pomorski klub Sirena. Govor bo. o možnosti, da bi organsko razširili delovanje tudi na plavanje. Vabljena so vsa društva in vsi tisti, ki se zanimajo za to športno panogo. Januarja bo v Trsth tečaj za vaditelje plavanja.
* # #
Rekviziti
Vsa društva, ki gojijo odbojko in so preko Združenja naročila večje število odbojkarskih žog, vabimo, da jih v tem tednu dvignejo na sedežu ZSŠDI,
• * »
Trening reprezentance
Trening kandidatk za odbojkarsko reprezentanco ZSŠDI bo v nedeljo, 18. t.m., tj, teden dni kasneje, kot Je bilo prvotno določeno. Kraj treninga bo nravočesno določen.
* * *
Press-center ZSŠDI
Tudi danes bo od 15. ure dalie na sedežu Združenja deloval »Press-center ZSŠDI*, ki zbira podatke o' nastopih slovenskih ekip v raznih ligah in panogah. Kdor bi rad po-šredoval ali pa izvedel za rezultate že zaključenih šoortnih dogodkov, lahko zavrti telefonsko številko 767304 (telefon Združenja). Komisija za tisk in propagando vabi- k sodelovanju športne delavce vseh naših -društev in pa tudi navijače, da bi tako tiskovni, urad, ki bo takoj sestavljal tiskovna poročila za sredstva javnesa obveščanja, pridobil na učinkovitosti. '	— bs-^
.........................................................................    mil..................................................Hill,.milili
V ČETRTKOVIH TEKMAH V RAZNIH MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTVIH
ZAOSTALA TEKMA
Brežani osvojili dragoceno točko
Breg — Costalunga 0:0
BREG: Chermaz, Bonazza (Rode-la), Krevatin, Sovič, Melon, Jež, Križman, Cadenaro, Klun, Strnad, 12 Smotla.: I., 14 Peroša.
Kljub slabi obveščenosti, se je na preloženi tekmi, ki je bila v četrtek, zbralo približno 300 gledalcev, katerih dobršen del je pripadal navijačem gostujočega moštva.
Costalunga je lepo zaigrala zlasti v prvem polčasu, ko je prišla do izraza njena skupna igra s točnimi predložki odličnega Palcinija. V napadu je bil najnevarnejši Carcan-giu, s katerim je imel Krevatin dokaj dela. Breg je začel tekmo neurejeno in je igral podrejeno vlogo ves ‘pfvii pofčasri 'V Mrugdhf <felu tekme so bili »plavi* učinkovitejši. Dagri je bal v tem delu srečanja •steber obrambe, Križman pa odličen režiser v napadu in je tako razpoloženemu in živahnemu Ježu večkrat uspelo spraviti v zagato nasprotnike.
Costalunga je imela že v 3. minuti ugodno priložnost, ko je spravila v zmedo Bregovo obrambo. Najbrž odločilno in edinstveno priložnost je zapravil Palcini, 'ki je v 29. minuti zastreljal enajstmetrovko, ki jo je sodnik dosodil s preveliko lahkoto.
V drugem delu srečanja so »plavi* zaigrali ndpadalno in izsilili več strelov iz kota, kar pa ni presenetijo pazljive obrambe gostov, katero so okrepili tudi igralci iz prednjih vrst.
Izid je bul pravičen in je posebno zadovoljil domačine, ki potrebujejo točke. Costalunga pa je vseeno obdržala korak z vodečimi.
JOLO
tA
/V
Mm
TABORNIŠKI
KOTIČEK
CORICA
■<
>
H
So
C/5
H
Pozimi na Golakih
06 obletnici zimskega bivaka na Komni sva se z Gamsom odpravila prvo soboto v decembru na Golake (1445 m) na Trnovski planoti. Sredi popoldneva sva se pripeljala na Predmejo, kjer se je pokrajina popolnoma spremenila. V Lokavcu in v Mečjem kotu je bilo še vse zeleno, tik pred Predmejo pa je že bilo vse pod snegom. Nadaljevala sva peš, oprtana s polnim nahrbtnikom in vrsto pritiklin, ki sva jih po lanskih izkušnjah potrebovala za bivak.
Po dveh kilometrih v smeri Lokev sva zavila po makadamu gozdne ceste. Tod je bilo že spluženo. Po širši poseki v ofcllfcl kfthfMaUra pa sva zavila po kolovozu, ki se je kar strmo dvigal po Slovenski transverzali. Živo barvane markacije so nama kazale pravilno smer, snega pa je bilo čedalje več. Sledila sva nekaj dni stari gazi. tako da se nama ni prehudo vdiralo.
Ob spoznanju, da bo sonce kmalu zašlo, sva se po enournem vzpenjanju ustavila in poiskala prostor za bivak. Naslednji dan sva spoznala, da sva bila četrt ure hoje od 'Iztokove koče, ki pa je itak ne-oskrbovana in zaprta. Bivak sva v redkem gozdu zgradila ob debeli smreki in sicer iz močnih vej in šotork. Vse sva zadelala s snegom in smrekovimi vejami. Bila je že trda tema, ko sva si prižgala ogenj in si v ponvi scvrla klobase, ki sva jih zalila s čajem iz termovke. S preizkušeno tehniko sva sj uredila ležišče, zlezla v spalno vrečo in se pozno v noč razgovarjala o najrazličnejših rečeh. Zunaj pa se
je prebujala burja in se visoko v smrekovih vejah v sunkih zaganjala mimo Čavna v Vipavsko dolino. Bivak sva postavila v res dobrem zavetju, tako da je ob temperaturi —4 C (toplomer sva imela zunaj ob smrekovem deblu) bilo vse, kousva predvidevala.
Zjutraj ob 7. uri sva si skuhala čaj, še malo poležala, potem pa sva se brez opreme, z nekaj čokolade in fotografskim aparatom odpravila mimo Iztokove koče na vrh Gola-kov. Kmalu sva po strmini gazila do kolen. Ko sva dosegla gteben pa nas je začela motiti krepka burja in sva se med kratkimi premori stiskala za debelejšimi drevesi. Ven-(lar pa sva bila zadovoljna, kajti preme je bilo suho in sončno. Občasno se nam je odprl pogled na gorovje proti zahodu in deloma proti severu.
Na vrhu je tako pihalo, da sva med slikanjem morala čepeli. Navzdol sva ponekod šla kar naravnost po globokem snegu, saj je bil suh in ni bilo nobene nevarnosti. Nabrala sva suhljadi, predvsem smrekovo dračje, in si zraven bivaka skuhala ekspres gobovo juho, ki sva jo s pravo slastjo pojedla.
Potem ko sva vse počistila in pospravila, sva se odpravila v sproščeni hoji proti Predmeji, kjer sva zadostila skupni želji: naročila sva pol litra kuhanega vina. Domov sva se vračala ob uri, ko so se ljudje podajali z avtomobili na nedeljski popoldanski potep v Rožni dolini pa so kolone peščev čakale na mejnem prehodu, da bi se takoj zalem porazgubile v trušču in zabavi Andrejevega sejma.
VISOKA ZMAGA KADETOV PR0SEŠKEGA PRIMORJA
Prosečani so premagali tržaško Edero kar s 7:0 - Tudi Primorec osvojil dragoceni točki
Edera — Primorje 0:7 (0:2)
PRIMORJE:	Adamič, Blažina,
Verša, Tlmeus, Sinatra (Lanza), Terčič, Husu, Milič, Albi (Štoka), Persi in Guštin.
STRELCI: dva Guštin in Milič, Blažina, Verša in en avtogol.
V	zaostali tekmi prvenstva kadetov je proseško Primorje nepričakovano z visoko zmago odpravilo tržaško Edero in tako prekoračilo Tržačane v skupni lestvici. Sam rezultat jasno priča dejansko stanje na igrišču. Primorje je tokrat zaigralo res dobro tako v obrambi kot na sredini igrišča in v napadu, kjer se je posebno izkazal Guštin, ki je obenem dosdgel tudi dva lepa zadetka. Prosečani so popolnoma gospodarili na igrišču. Tudi do zadetkov ,je Primorje prišlo brez večjih težav, še posebej v drugem polčasu, ko so domačini popolnoma popustili pobudo »rdeče-rumenim*.
H. V.
Primorec — Čampi Elisi 2:1 (0:1)
PRIMOREC: Grgič, (v d.p. Krevatin), Romeo Malalan, Angel Milkovič, Saražin, Cibic (v d.p. Edvin Kralj), Križmančič, Darij Malalan, Krasna, Igor Kralj, Darko Kralj, škerlavaj (v d.p. Mauro Kralj).
STRELCA za Primorec: Mauro Kralj in Edvin Kralj.
V	zaostali tekmi prvenstva kadetov sj je Primorec priboril dve dragoceni točki. Trebenci so si zmago zaslužili, saj so bili boljši tekmeci. V prvem polčasu so zaigrali nekoliko bolje kot v drugem, a so prav v prvem delu prejeli zadetek zaradi neodločnosti v obrambi.
V	drugem polčasu so Trebenci že v prvih minutah remizirali. Igor Kralj je z desnega krila podal pred
vrata, kjer je Mauro Kralj neubranljivo premagal vratarja.
V 35. minuti drugega polčasa je Edvinu Kralju le uspelo, da s para-boličnim strelom premaga sicer solidnega vratarja gostov.
Bruno Križmančič
ZAČETNIKI
Esperia SL — Gaja 4:0 (2:0)
GAJA: Žagar, Tomč, Fabio Kalc, Križmančič, Milkovič, Čok, Robert Križmančič, Pečar, Kovačič, Wi-ljam Kalc, Aleksander Kalc, 12 Kralj, 13 Bak.
Začetniki Gaje so doživeli v četrtek še en visok poraz proti močni ekipi Esperia SL. Tržačan) so na domačih tleh popolnoma zasluženo zmagali in tudi končali že prvi polčas v svojo korist kar z 2:0. Tudi po odmoru so Tržačani prevladovali in dali še dva gola in tako rezultat zaokrožili kar na 4:0.	d.gr.
Domio — Kras 1:0 (0:0)
KRAS: Igor Škabar, Klavdij Pu-rič, Igor Purič, Doljak, Drago Pu-rič, Franko Škabar, Lauzana, Škrk, Hrvatič, Castellahi in Šuc.
Na razmočenem igrišču je v zaostali tekmi Kras tesno izgubil proti Domiu in končal jesenski del prvenstva na repu lestvice. Zmaga domačinov je bila zaslužena, saj so bili stalno na Krasovi polovici i-grišča. »Rdeče-beli* so igrali zelo požrtvovalno in domačini so le s težavo prišli do edinega zadetka. Gol je padel v drugem polčasu, ko je napadalec preigral Doljaka in s težkega položaja z diagonalnim strelom nepričakovano premagal Škabarja.	R. B.
Kras — Inter SS 0:2 (0:1)
KRAS: Igor Škabar, Klavdij Purič, Igor Purič, Doljak. Drago Purič. Franko Škabar, Castellani, Škrk, Hrvatič in Petelin.
Kras je prepustil obe točki tudi ooprečnemu Interju od Sv. Sergija, tokrat je v vrstah Krasa manjkal Šuc, poznala pa se je tudi odsotnost trenerja Hafnerja. Gostje so dosegli posrečen zadetek že v prvi minuti srečanja z visokim strelom od daleč.
V nadaljevanju srečanja si je Kras opomogel ter nizal napad za napadom. Vratar gostov pa je u-branil vse strele domačih napadalcev, ki niso imeli sreče v zaključnih akcijah. V enem od redkih protinapadov so igralci Interja drugič slavili z neubranljivim strelom v desni gornji kot. S tem golom je bilo tudi tekme praktično konec, kajti Krasovi napadalci so streljali prešibko, da bi lahko respeje ogrozili gostujočega vratarja.
R. B.
NAJMLAJŠI
SanfAndrea — Primorje 1:2 (0:2)
PRIMORJE: Ostrouška, M. Villa-tora, Rustja, Tafuro, Metelko, Dolce, Sedmak, Sferza, Sardoč, Buka-vec, F. Villatora.
STRELCI za Primorje: v 19. min. Sardoč in v 26. min. Sferza.
Na tujem je Primorje v zaostali tekmi zasluženo odpravilo tržaško moštvo SanCAndrea. Kljub slabemu igrišču so Prosečani zaigrali dobro in to predvsem v prvem polčasu, ko so tudi dosegli oba zadetka. Tržačani so postali nekoliko nevarnejši le v drugem delu tekme, ko so Prosečani nekoliko popustili. Prosečani so sredi drugega polčasa zapravili tudi priložnost za tretji gol, saj je Sferza zgrešil enajstmetrovko. Proti koncu srečanja, ko je bilo že pričakovati zmago Primorja z 2:0, so domačini dosegli častni zadetek.
CICIBANI
Primorje — Fulgor 3:2 (3:0)
PRIMORJE: Spadoni, Simatz, Mi-cheli, Sardoč, Kemperle, M. Comi,-no, Faggin (D. Comino).
V prvenstvu cicibanov si je Pri* morje zagotovilo obe točki proti skromni ekipi Fulgor. Prosečani so si zmago popolnoma zaslužili, saj so zaigrali mnogo bolje kot gostje, ki so nudili odpor domačinom samo v drugem polčasu. V prvem delu igre so »rdeče-rumeni* vodili kar s tremi goli razlike. V nadaljevanju pa so gostje nepričakovano najprej dosegli častni zadetek, nato pa še drugi ^ zadetek, tako da je končni izid ostal pri stanju 3:2.
H. V.
*{* SNEŽNE *** RAZMERE
KRVAVEC	45 cm
VOGEL	80 cm
KOBLA (Bohinj)	15 cm
KRANJSKA GOBA	30 cm
POKLJUKA	40 cm
ČRNI VRH	25 cm
LOKVE	20 cm
JEZERSKO	24 cm
ZATRNIK	10-30 cm
MOKRINJE	50 cm
NEVEJSKO SEDLO	40 cm
KOČA GILBERT1	60 cm
FORNI AVOLTRI	20 cm
FORNI DlSOPRA	15 cm
RAVASCLETTO .	30 cm
ZONCOLAN	40 cm
SAURIS	50 cm
TRBIŽ	40 cm
VIŠARJE	55 cm
OVČJA VAS	40 cm
MATAJUR	50 cm
SEDLO CHIANZUTAN	40 cm
79 58 23	76 14 70
Tel. 83 3 82 57 23
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08	79 46 38
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 —
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
DZS . 61000 Ljubljani«
mm)
250,
Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/11. nad. telefon 22207 Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viS. 43
13.000 lir. Finančno-upravnl 600, legalni 600, osmrtnice sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besed • Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juljl5^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dez v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 8
11. decembra 1977
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj in tiska
POZOR!
m rm šport
na OPČINAH
Narodna ulica 87 vogal z Bazoviško ulico
NOVA TRGOVINA za ŠPORT in REKREACIJO
MMtMiimiMiiiiiiiiimiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiisivimiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiniiiiiHiiiiitiiiiiiimimiHinimiMiiii
SMUČANJE
SVETOVNI POKAL
u
Hotel
ARGONAVTI
KIDRIČEVA 7 Tel. (065) 23-812 Telexr 34372 vu hotarg
ŽELITE PRIJETNO DOČAKATI NOVO LETO IN SE POSLOVITI OD STAREGA?
LAHKO SE ODLOČITE ZA SILVESTROVANJE V PROSTORIH: ?— restavracije ■— pivnice
—	žar kluba
—	prireditvene dvorane in
—	nočnega bara Aranžmaji so različni
VSAK ARANŽMA — svojevrstno doživetje Za rezervacije se oglasite
direktno na recepcijo hotela, ki Vam bo postregla tudi z reklamnim materialom za Silvestrovo
VABLJENI!
Stenmark prepričljivo prvi
Gros je bil sedmi, Križaj pa odličen osmi
VAL D’ISKRE - Šved Stenmark si je prepričljivo zagotovil zmago v prvem letošnjem veleslalomi za svetovni pokal. Drugouvrščenega Švicarja Hemmija je premagal za 2”08, tretji je bil Švicar Fournier.
Italijan Gros je zasedel 7. mesto, Jugoslovan Križaj pa izvrstno 8., kar je doslej njegov najboljši dosežek v veleslalomu za SP.
# # *
CERVINIA — V ženskem slalomu za SP je zmagala Francozinja Pe-len, pred svojo rojakinjo Serrat. Zi-nijeva, kot najboljša Italijanka, se je uvrstila na 12 mesto.
KOŠARKA
1. jugoslovanska liga: Beko - Ju-goplastika 88:102, Borac - Kvarner HO:96, Rabotnički - Bosna 84:105, Cibona - Radnički 94:82, Dal vin -Partizan 90:112.
# # #
PROMOCIJSKA LIGA
Vi Hesse - Bor	86:72
NARAŠČAJNIKI Dom - Staranzano	114:61
MINIBASKET
Breg - Servolana	30:27
moška b liga
Bor — SAI Belluno	1:3
(14:16, 15:7, 8:15, 13:15)
igrat.' kar dve nedelji. Tagliavini, bo moral tako ponovno dodeliti majico št. 3 Fontani, mesto stoperja pa bo prevzel Lucchetta. Namesto Politti-ja bo najverjetneje igral Mitri, ki se je v prvi ekipi še vedno dobro izkazal, v napadu pa bo, že od prve minute dalje igral Marcolini. Tržaška postava bo torej naslednja: Bar-tolini, Berti, Fontana, Mitri, Lucchetta, Salvadori, Andreis, Franca, Dri, Trainini in Marcolini. Na klopi za rezervne igralce bodo sedeli poleg vratarja Valsecchia vezni igralec Marcato in pa Rossi.
A. K.
V nadaljevanju šahovskega dvobo ja za SP v Beogradu je Korčnoj premagal Spasskega it) tako zdaj vodi s 5:2.
OBVESTILO
ŠD SOKOL obvešča, da odpade jutri, 12. t.m., otroška telovadba (zaradi šolskih volitev).
VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA
EDI MOBILI
UL, G. Dl VITTORIO.12/1
TRST - TEL. 813301
KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS IN GARANCIJO
V: e z o sodobno opremo in stilno pohištvo * Izbrani artikli
UGODNE CENE! Odku rabljenega pohištva po ugodnih cenah ---------MO V A ČUDOVITA-RAZSTA V A POHIŠTVA ZA KUHINJE
NOGOMET
V C LIGI
Odločilen derbi
Derbi s Padovo bo za Triestino brez dvoma odločilnega pomena. Tržačani si namreč ponovnega spodrs ljaja res ne morejo privoščiti in izhod iz trenutnih težav je le gladka zmaga. Nedeljska tekma v Cremi priča, da je Triestina v krizi. Celotna ekipa je odpovedala že na začetku srečanja. Naloga trenerja Ta-gliavinija je, da vlije svojim varovancem prepričanje v lastno moč.
Tedenske novice v tržaškem taboru so, kot običajno slabe. Politti, ki se je poškodoval na zadnji tekmi bo moral počivati vsaj mesec dni, Pez-zopane, ki je bil izključen pa je bil zelo hudo kaznovan, saj np bo smel
IMiiiiniiiiiliiliMiliiiliiiilliiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiini
Mali oglasi
Zhuilk se poročiti'/ iniormacije a gencija cConoscersi*. Ul. Pelliccerie 6, Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 295923.
eCITKOEN* — mehanična delavnica Cavalli. tudi drugib avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a.
pam železnina
|^j|	STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI
import-export
20 Industrijo, kmetijstva In dom
TRST (Induatrljika cona)
D O M J O, 131 - Tel »24 979
POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, re-sta vrači jo z jedili po niročilu, za prt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled. Via 8. Croce in Gerusalemme 40, 00185 Rim telefon 06/777102.
■	Ognjeni vrtiljaki za praznične priložnosti
■	Rakete
■	Zažigalne vrvice v škatlah
■	Petarde
■	Bakle za smučarje
Pooblaščena trgovina
G. B. BERNARDI
Rojan - Ul. S. Ermacora 2/4 TRST
jutri
v kioskih
nova številka revije
novi mesečnik za tiste,
ki jim je Trst pri srcu
kupite jo zase in za svoje daljne prijatelje
e
ENTE NAZIONALE PER UENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma — Via G, B. Martini 3
POSOJILO V OBVEZNICAH 7% 1971 - 1986 ZA 200 MILIJARD LIR OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
Po izžrebanju, ki je bilo 5. decembra 1977, ter v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo s 1. marcem 1978 vnovčljive v višini 103% nominalne vrednosti pri običajnih poverjenih bančnih zavodih vse obveznice, ki sestavljajo naslednjih dvanajst oštevilčenih «serij» 10 - 23 - 54 59 - 78 - 93 - 95 - 103 - 113 - 117 - 147 - 155, ki so bile izžrebane in bodo izplačljive v smislu amortizacijskega načrta.
« Potrebuj e m sicer nov stroj9
vendar bom raje povečal skladiščne zaloge...
(z leasingom to
lahko lepo uredim)
Neko pod|et|e se lahko znajde v položaju, da mora nabaviti ali obnoviti naprave,
stroje opremo. Toda prav lahko se na primer zgodi, da v tistem trenutku
nima na razpolago gotovine, ali pa bi raje razpoložljiva sredstva uporabilo drugače
(za nakup blaga v gotovini, za povečanje skladiščnih zalog); ali pa je podjet|e
proti podpisovanju menic, oziroma ne mara uporabiti bančnih kreditov
na tekočem računu, da bi jih ne blokiralo, ali pa podjetje enostavno ne mor*
spremeniti proračuna za nakup tega, kar bi potrebovalo.
V teh primerih je leasing edina rešitev
Ko se znajdemo pred takšnimi problemi, je sistem kreditiranja «leaslng mobillaren, ki ga Cassa di Risparmio di Trieste daje krajevnim ekonomskim operaterjem preko z njo povezanim Centrom leasing SpA, zelo dobrodošel.
Kako se zaprosi za operacijo leasing
Ko pod|etje izbere opremo, naprave ali stroj in se z dobaviteljem dogovori o ceni in nakupnih pogojih, predloži prošnjo Centru leasing. Prošnja se predloži preko krajevnega sedeža Cassa di Risparmio di Trieste na njenih ustreznih formularjih-Prošnji je treba priložiti tudi proračun Stroškov.
Pogodba
Ko se Centro leasing z zainteresiranim klientom dogovori glede najemnine, tra|an|a operacije ter preostale vrednosti, kupi stroj In mu ga da v najem z možnostjo odkupa. Ko se rok pogodbe izteče, preostanejo tri možne rešitvi nakup tega,' kar je bilo dano v najem po ceni preostale vrednosti; avtomatično podaljšanje najema po občutno nižji najemnini glede na najemnino, ki je bila določen0 v prvotni pogodbi, ali. končno, vrnitev rabljenega na osnovi pismenega poročila.
Kdo lahko zaprosi za operacijo leasing
Leasing lahko sluzi vsakomur in vsi se ga lahko poslužijo: kmečka podjet|a; trgovska in industrijska podjetja ne glede na n|ihovo razsežnost in ne glede na katerem področju operiralo, profesionisti za opremo studiov in laboratorijev; obrtniki, pa tudi javne ustanove na primer za nakup znanstvene opreme in naprav za obdelavo podatkov itd.
še ena ugodnost
S posebnim deželnim zakonom (štev. 63 z dne 6. decembra 1976) je bila deželni ustanovi poverjena možnost, da daje majhnim in srednjim industrijskim pod|etjem ter trgovskim podjetjem, ki delu|ejo v deželi Furlaniji - Julijski kra|lni, prispevke na račun kapitala na operacije leasing v višini 10 odstotkov nakupne vredno**1 strojev in naprav do najvišje vrednosti 100 milijonov lir.
I- N I KO I I AMN(.
Povezan za operacije leasing z zavodom
CASSA
je banka tvoje družine in tvojega mesta