tn
?i
/
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer-je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 181 (12.813)
Trst, sobota, 1. avgusta 198
•- —i
- 5
s:
*
m ?. c o
c
C
x
T'
%
P
1
X
S
J
t- r p _ x o f
559
lije)
723
-vi
o-
5;
o> -o
Sklep IS Slovenije
Višje kazni za krivolov v jugoslovanskih vodah
LJUBLJANA - Slovenski izvršni svet je na svoji zadnji seji razpravljal o predlogu novega zakona o morskem ribištvu. Zaradi pogostega krivolova ribičev iz sosednje Italije v jugoslovanskih vodah je tudi nastal predlog, ki za takšna dejanja poslej predvideva precej višje kazni. Menili so namreč, da gre v teh primerih za nezakonite posege v zavarovana naravna bogastva in njihovo ropanje. Poslej naj bi za takšno kršitev veljala kazen do 15 milijonov dinarjev, obenem pa bodo zaostrili tudi odločbe o izrekanju varnostnih ukrepov obvezen odvzem itfe.va, odvzem ladje, sredstev in opreme, s katerimi je bil prekršek storjen že ob prvi kršitvi, ob drugi (če jo je storil isti kapitan ali ista ladja) pa bi bil izrek tega ukrepa obvezen.
Do tega sklepa izvršnega sveta, ki je sedaj že pravnomočen, je prišlo po številnih protestih jugoslovanskih ribičev zaradi naraščanja krivolova v jugoslovanskih vodah. Italijansko-jugoslovanski sporazum o ribolovu v Tržaškem zalivu namreč še ni operativen in vsako sklicevanje nanj je zaenkrat še neosnovano. Prav v zvezi z izvajanjem tega sporazuma se je v četrtek sestala v Novi Gorici posebna mešana komisija, o čemer obširneje poročamo na tretji strani.
Reaganova administracija še vedno zaman išče podporo zavez s
:'0
Britanci ne bodo poslali svojih mino Iranske grožnje se vsak dan stopnjujejo
V Teheranu trdijoy da imajo novo »tajno orožje« - Ali je to atomska bomba?
Italija pa si ne želi v nevarne vode Zaliva
LONDON — Ameriškega predsednika Reagana je njegova doslej najbolj zvesta zaveznica zatajila; Margaret Thatcher je namreč včeraj zavrnila možnost, da bi tudi Royal Navy prestopila Hormuška vrata in osamljenim Američanom priskočila na pomoč. Novico je včeraj ameriškemu veleposlaniku v Londonu sporočil britanski zunanji minister Geoffrey Howe, ki pa je ameriškemu diplomatu v isti sapi zatrdil, da »bo britanska vlada z veliko pozornostjo sledila dogajanjem v Zalivu.« Glasnik zunanjega ministrstva je potrdil, da bo ostalo število britanskih vojaških ladij v Indijskem oceanu nespremenjeno in bodo, kot doslej ščitile njihove transportne ladje.
Nekoliko bolj ohrabrujoče vesti za Reagana prihajajo iz Nizozemske, kjer je domača vlada sicer odklonila možnost, da bi v zalivske vode poslala svojih trinajst tehnološko izredno popolnih minolovcev, ni pa izključila možnosti, da bi to ne storila v okviru multinacionalne pobude. Podobno stališče ima tudi belgijska vlada.
Američanom se v Zalivu nič kaj dobrega ne piše, vsaj sodeč po novicah, ki juh pošiljajo tiskovne agencije. Iranski vojaški poveljnik je včeraj izjavil, da 365 tisoč(!) samomorilcev intenzivno vadi in bodo v kratkem pripravljeni na odločilen spopad z na-
sprotnikom. Opazovalci menijo, da so Iranci samomorilce v zadnjih dneh na hitro rekrutirali, ali so jih k obali prepeljali z iraške fronte.
Drugič v 24 urah je včeraj Iran zagrozil, da bo uporabil »tajno orožje«, ki ga niso v Zalivu še nikoli videli. Predsednik Ali Hamenei je zažugal, da ni to le golo besedičenje in da Iran razpolaga »š sredstvi, ki jih niso na svetu še nikoli uporabili«.
Mnogi se bojijo, da ima Iran atomsko bombo, država je namreč delničar družbe, ki v Namibiji koplje uran, tega pa bi lahko zamenjala z obogatenim uranom s katerim se lahko zgradi atomska bomba. Na dlani je, da si iransko vodstvo to strastno želi, saj bi to orožje omogočalo, da dokončno premaga Irak. Jasno je tudi, da večjih finančnih ovir ni, veliko vprašanje pa je, ali Iran razpolaga s potrebnim tehnološkim znanjem.
Irak je bil pred leti tik pred tem, da zgradi smrtonosno bombo, kot znano pa so jim to, v zadnjem trenutku preprečili izraelski lovci.
Iranska tiskovna agencija Irna je včeraj sporočila, da je severnovzhodno od Bagdada odbila tri napade iraške vojske. V spopadih, po pisanju agencije, naj bi ubili ali zajeli 2.600 iraških vojakov.
RIM Ameriška diplomacija je v polnem zanosu, italijanska vlada pa še ni prejela nobene prošnje za sodelovanje pri zaščiti pravice do svobodne plovbe v Zalivu. To je včeraj sporočilo italijansko zunanje ministrstvo, ki je tudi tokrat potrdilo stališče vlade, da je treba podpreti mirovno pobudo Varnostnega sveta OZN o iskanju mirne poti pri reševanju hudega spora med Irakom in Iranom.
Če bi to res držalo je sicer malo verjetno, da bodo tudi v naslednjih dneh Američani prezrli italijansko vojsko, ki je bila v vrstah multinacionalne sile v Libanonu tako koristna. Izvedenci napovedujejo, da bo prošnjo o sodelovanju v naslednjih dneh odposlal šef Pentagona VJeinberger, na Farnesini pa so prepričani, da bo odgovor italijanske vlade negativen. Vlada je namreč prepričana, da ne gre zaostrovati spora, kar bi nujno do-
prinesla množičnejša vojaška prisotnost v Zalivu.
Okrog tega vprašanja se je vnela med italijanskimi politiki vroča debata. Komunisti tej možnosti, kot je to dejal odgovoren za mednarodne odnose Antonio Rubbi, trdno nasprotujejo. V vrstah KPI se ne strinjajo s smotrom pobude, bojijo pa se tudi možnih posledic, ki bi jih tako dejanje lahko doprineslo. Tudi načelnik komunističnih senatorjev Ugo Pecchioli je včeraj med razpravo o zaupnici vladi, dejal, da KPI »zahteva, naj se italijanska vojska nikakor ne vmešuje v enostranske vojaške operacije v Zalivu.«
Kljub vsemu pa izgleda, da želi Reaganova administracija prepričati zaveznike, ali pa vsaj del teh, v nujnost zaščite proste plovbe v tem strateško izredno pomembnem področju. Politična cena za tako dejanje bi bila izredno draga, Američani pa je ne bi radi plačali sami.
Rema Gasparija sta spremljata tudi ministra za turizem in javna dela
Valtellino obiskal novi minister za civilno zaščito
Sonce ustvarilo ugodne pogoje za delo reševalnih ekip
MILAN V Valtellini je včeraj občasno sijalo sonce, ki je vsaj delno priskočilo na pomoč tako reševalcem kot prebivalstvu prizadete doline. Sonce, lepaki, ki opisujejo strateški »beg« iz doline, v kolikor bi se vremenske razmere poslabšale ali bi grozili novi usadi, izjemno stanje in 2.000 domačinov, ki so v hotelih zamenjali pobegle turiste, pa so živa slika Valtelline, ki se je včerajs&predstavila trojici ministrov in predstavnikom generalštaba italijanske vojske na obisku na prizadetem območju.
Novega italijanskega ministra za civilno zaščito Rema Gasparija sta v Bormio pospremila minister za javna dela Emilio de Rose in minister za turizem Franco Carraro, ki so hoteli na lastne oči preveriti stanje v dolinah Lombardije. Veliko polemik je spremljalo predvsem prihod Zamberletti-jevega naslednika, ki se mora očitno še privaditi na prizorišča naravnih tragedij, čeprav je izjavil, da se na plazove, žal, spozna, v kolikor je doma iz krajev, ki so podvrženi tovrstnim premikom. Gaspari in ostala dva ministra so nato preleteli prizadeta območja,
kar je omogočilo ministru, da je vsaj v glavnih obrisih spoznal stanje v dolini.
Valtellino je včeraj obiskal tudi podtajnik KPI Achille Ochetto, ki je izkoristil priložnost obiska, da se je vključil v polemiko o »aferi Zamber-letti« in se zavzel za delo bivšega ministra.
V sosledju kratkih srečanj, ki jih je imel minister Gasparo v Valtellini, je prišla do izraza predvsem nuja, da se čimprej popravijo cestne povezave v dolini. Istočasno pa bi morali geologi rešiti vprašanje naravnega jezera, v katerem se nabira voda reke Adda. Nekateri trdijo, da bi morali jezero primerno prazniti, drugi pa so mnenja, da ga je treba le primerno nadzorovati. V Valtellini je vsekakor še vedno v veljavi izjemno stanje, ki ga najbrž ne bodo kmalu preklicali, pa čeprav je zasijalo sonce in so vremenske napovedi za konec tedna .ugodne.
Na slikah (telefoto AP): ministra Gaspari (desno) in De Rose (levo) med včerajšnjim obiskom prizadete Valtelline (slika desno); bagerji na delu v Forcoli, kjer je huda ura povzročila veliko gmotne škode (slika levo)
Regan in Weinberger pričala o aferi prodaje orožja Iranu
Sovjetska zveza predstavila nov razorožitveni predlog
Sindikati proti novemu zakonu o delu na Poljskem
VARŠAVA Uradni poljski sindikati so se negativno izrazili o popravkih k novemu delovnemu zakonu, češ da je v nasprotju s koristmi samih delavcev. To je izjavila sama komisija sindikatov na tiskovni konferenci. V nasprotju s predlaganimi novimi določili se sindikat bori za izboljšavo in pravilno uporabo že obstoječih določil.
Tudi neodvisni sindikat Solidarnost je večkrat obsodil te popravke in jih ocenil kot pravo nevarnost za delavca. Popravki dajejo možnosti podjetjem, da bistveno skrajšajo čas odpovedi delovnih pogodb, kar bi povzročilo večjo premičnost delovne sile. Omogočeno bi bilo tudi imenovanje direktorjev po dekretu brez vsakršnega predhodnega natečaja... Vse to bi povečalo tudi denarno odgovornost delavca v primeru škode v podjetju.
VVASHINGTON — Pred komisijo ameriškega kongresa v VVashingtonu se je včeraj nadaljevalo zaslišanje v zvezi z afero Irangate. Tokrat je bil na vrsti bivši šef kabineta Bele hiše Do-nald Regah, takoj za njim pa je začel pričevanje obrambni sekretar Caspar Weinberger. Regan je v bistvu potrdil, da ameriški predsednik ni bil seznanjen s financiranjem protisandinistov, vendar je kljub temu priznal, da je sam Reagan novembra lani zaukazal, naj prikrijejo nekatere podatke o prodaji ameriškega orožja Iranu. To naj bi storil zaradi tega, ker bi na ta način olajšal morebitni dialog z iransko stranjo. Vsekakor je Regan dejal, da ameriški predsednik v novembru 1985 po vsej verjetnosti ni podpisal dovoljenja za prodajo orožja Iranu, kar pa je v nasprotju z izjavo admirala Poindex-terja, ki je dejal, da je on sam uničil omenjeni dokument. Za Reganom je, kot rečeno, bil na vrsti Weinberger, ki
je med drugim izjavil, da se je zoperstavil načrtu pošiljanja orožja Iranu. Bil je prepričan, da so načrt že opustili, ko pa je novembra 1985 zvedel o zadevi, je odločno, čeprav neuspešno protestiral. Njegovo pričevanje je nekako potrdilo obstoj različnih skupin funcionarjev, ki naj bi se znotraj Bele hiše prerekale okrog vprašanj zunanje politike.
Na afero Irangate je medtem, čeprav le bežno, reagiral sam predsednik Reagan, ki je med srečanjem z gabon-skim predsednikom Omarjem Bongom dejal, da nobeden od obtožencev ni zakrivil protizakonitega dejanja. Nikakor pa ni točno znano, če bo ameriški predsednik o celotni zadevi javno spregovoril v prvi polovici prihodnjega meseca, kot je včeraj sicer zatrdil glasnik Bele hiše Mariin Fitzwater. Reagan je trenutno v vojaški bolnišnici v Bethesdi, kjer so ga sprejeli zaradi odstranitve malega tumorja na koži.
ŽENEVA - Na razorožitvenih pogajanjih, ki potekajo v Ženevi, je Sovjetska zveza včeraj predstavila nov osnutek sporazuma o omejitvi ofenzivnega strateškega orožja. Novico je sporočil Aleksej Obukhov, eden od voditeljev sovjetske delegacije, ki je med drugim dejal, da predstavlja predloženi osnutek nov korak sovjetske strani k razorožitvi. To je že tretji predlog Sovjetske zveze na ženevskih pogajanjih v zadnjih dneh, prva dva sta zadevala obojestransko (tj. ameriško in sovjetsko) globalno ukinitev raket s srednjim in kratkim dometom ter ukrepe zoper oborožitveno tekmo v vesolju.
Nov osnutek sporazuma predvideva obojestransko 50-odstotno zmanjšanje ofenzivnega strateškega orožja. Zmanjšanje bi bilo postopno, vsaka stran pa bi se obvezala, da bi v teku petih let omejila število balističnih medcelinskih raket na kopnem in na podmornicah ter večjih bombnikov na manj kot 1.600. Preostale
jedrske konice bi vsaka stran omejila za šest tisoč, Sovjetska zveza pa bi poleg tega poskrbela za zmanjšanje svojih balističnih medcelinskih raket na kopnem. Obukhov je nadalje predlagal tudi omejitev nekaterih drugih vrst ofenzivnega strateškega orožja, v prvi vrsti podmor-niških raket z dometom preko 600 kilometrov. S tem predlogom je dejal Obukhov — želi Sovjetska zveza pokazati pripravljenost za dosego sporazuma.
V Trstu aretirali domnevnega požigalca POT
NA 5. STRANI
Parlamentarcem se predvsem mudi na počitnice
Nezanimiva in zaspana razprava o zaupnici novi vladi v senatu
Senat bo izglasoval zaupnico verjetno že drevi, v ponedeljek pa se bo razprava preselila v poslansko zbornico
RIM — V tipičnem počitniškem razpoloženju se je včeraj zjutraj v senatu pričela parlamentarna razprava o zaupnici novi vladi, ki se bo iz palače Madama jutri preselila v poslansko zbornico, kjer računajo, da se bo končala sredi prihodnjega tedna, ko bodo senatorji in poslanci odšli na dopust. Pred tem bodo skoraj gotovo še odobrili vladni zakonski osnutek, ki bo anticipiral na jesen napovedane ljudske referendume o vprašanjih sodstva ter jedrske energije. Parlament se bo nato spet sestal sredi septembra, ko bo pričel maratonsko debato o finančnem zakonu in o državnem proračunu.
V napol prazni dvorani senata je dolgočasna razprava pokazala, da se v tem vzdušju in v teh pogojih vsem enostavno mudi na dopust ter da je pravo politično razčiščenje pravzaprav odloženo na jesen, ko bomo vsi imeli
RIM — V palači Madama bodo prihodnjo sredo obravnavali zakonske predloge, ki bodo že v letošnjem šolskem letu omogočili izpeljavo referendumov o sodstvu in o jedrskih centralah. To je včeraj sklenila komisija predsednikov skupin senata, ki se je sestala pod vodstvom predsednika te veje parlamenta Giovannija Spadoli-nija. Naslednjega dne, v četrtek, 6. avgusta, pa bi morali o zakonskem predlogu razpravljati še v poslanski zbornici in je zato zelo verjetno, da bo zakon že 7. avgusta odobren. Zakonski predlogi bodo omogočili, da se bomo o referendumih izrekli v časovnem razmahu treh do šestih mesecev po političnih volitvah, medtem ko bi se po prejšnjem zakonu lahko izrekli o napovedanih referendumih šele med 15. aprilom in 15. junijem leta 1989.
Predstavitev zakonskega predloga so toplo pozdravile vse stranke, ki so organizirale in se zavzemale za to, da
nekoliko jasnejšo sliko, kakšna je dejansko politična narava nove koalicije. Stranke, ki sodelujejo v novi vladi, so že včeraj po pričakovanjih napovedale, da bodo podprle kabinet, kar bosta naredila tudi senatorja južnotirolske ljudske stranke. V to smer se premikajo tudi radikalci, ki jih demokristjani svojčas niso hoteli v vlado in se sedaj skušajo na tihem pretihotapiti v vladno zavezništvo skozi stranska vrata. Odločno opozicijo pa napovedujejo komunisti, zeleni, proletarska demokracija in fašisti.
Predsednik komunističnih senatorjev Ugo Pecchioli je uvodoma podčrtal, da bo komunistična partija izvajala jasno in odločno opozicijo, ministrskemu predsedniku pa glasno očital, da se je predstavil pred parlament s skromnim in predvsem z nejasnim po-
bi referendume izpeljali v minuli zakonodajni dobi. Načelniki parlamentarnih skupin PSI, PSDI, radikalcev in zelenih so včeraj poslali ministrskemu predsedniku pismo, v katerem mu izražajo zahtevo, da bi zaustavili gradnjo jedrskih central v Trinu in Mon-taltu. V pismu so parlamentarci predlagali Gorii ustanovitev posebne komisije, ki bi morala oceniti možnost delne preureditve jedrske centrale v Montaltu tako, da bi lahko nemoteno delovala na zemeljski plin.
Glasilo socialistične stranke Avanti objavlja danes komentar namestnika direktorja Roberta Villettija, ki ostro napada vse, ki so z Zvijačo preprečili, da bi se državljani o referendumih izrekli že junija. »To pa naj bo tudi v opomin tistim, ki radi vsiljujejo ostarele hegemonije,« in je svoj zapis sklenil s svarilom, »naj tega ne poskusijo nikoli več.«
litičnim programom. Pecchioli je v oceni rezultatov nedavnih volitev priznal volilno nazadovanje KPI in istočasno ugotovil, da KD ni več središčna os italijanskega strankarskega sistema. Volitve so torej marsikaj spremenile, oblikovanje nove vlade pa dokazuje, da je po mnenju nekaterih otalo vse pri starem. Glede vladnega programa je KPI mnenja, da se je ministrski predsednik Goria predstavil s tipično konservativnim gospodarskim načrtom, ki ga delovni ljudje ne morejo na noben način sprejemati in odobravati. O velikih družbenih in gospodarskih razlikah med Severom in Jugom je predsednik marsikaj obljubil in bomo videli, ali bo te obveze tudi spoštoval, je poudaril Pecchioli, ki na koncu ni mogel mimo ostrih polemik, ki so spremljale imenovanja oziroma zamenjave nekaterih ministrov. Odločno nasprotovanje novi vladi je napovedal tudi edini senator proletarske demokracije Pollice.
V	popoldanski razpravi v senatu, ki bo ob tej priložnosti zasedal tudi na nočni seji, so posegli vidni predstavniki vladne večine. Najbolj zadovoljni nad iztekom vladne krize so bili videti socialdemokrati, ki so kljub hudemu volilnemu porazu dobili tri kolikor toliko pomembna ministrstva. Dokaj zadovoljni so tudi liberalci, ki so prvič dobili prestižno in važno obrambno ministrstvo. Najmanj navdušeni nad razpletom političnih dogajanj pa so republikanci in demokristjani. PRI očita ministrskemu predsedniku, da se je pri sestavi vlade podredil divji loti-zaciji, pri kateri je levji delež igrala krščanska demokracija. Načelnik de-mokristjanske senatne skupine Manci-no pa je obžaloval, da se je ta vlada rodila dejansko brez jasnega političnega sporazuma med zavezniki.
V	večernih urah je v razpravo posegel tudi načelnik socialističnih senatorjev Fabio Fabbri, ki je napovedal, da bo Craxijeva stranka lojalno in dosledno podpirala Gorio. Fabbri je tudi podčrtal, da predstavlja veliko novost dejstvo, da je PSI prvič postavila na nekatera ministrska mesta ugledne strokovnjake in prestižne tehnike.
SANDOR TENCE
Jedrske centrale in sodstvo Referendumi verjetno jeseni
Plaz političnih polemik zasul Zamberlettijevega naslednika
RIM — V seznamu novih ministrov, ki jim predseduje krščanski demokrat Goria, je bivšega ministra za civilno zaščito Zamberlettija zamenjal strankarski kolega Remo Gaspari. Do tod sega gola kronika pristno politične poteze, ki je sprožila val (najbrž bi morali uporabiti izraz »plaz«) polemik. Tokrat pa se nasprotujoča si mnenja ne krešejo po sobanah, ki jih običajno obiskujejo ministri in parlamentarci, pač pa na terenu, v Val-tellini in okolici, kjer so ministru Zamberlettiju sporočili, da mora kar sredi izjemnega stanja prepustiti vodstvo civilne zaščite nekomu drugemu.
Enkrat toliko je politična logika, oz. logika s katero stranke urejajo nasledstva, segla globoko v zavest ljudi, ki so soglasno izrazili svojo solidarnost bivšemu ministru in bolj ali manj pritajeno grajo ministrskemu predsedniku Gorii, ki je postal nepriljubljeni glasnik te politične logike.
Zamberlettiju so izrazili solidarnost prebivalci Valtelline, ki so ga prvič spoznali v izvajanju ministrskih poslov, Furlanije in Irpinie, z
njimi pa so potegnili tudi nekateri politiki, ki jih je intervjuval italijanski tednik Panorama.
Socialist Mancini trdi, da »nas ne sme »afera Zamberletti« presenetiti, saj je politični svet že davno od tega pozabil na pomen pojma »pravičnost«. Komunist Testa, ki prizna bivšemu ministru neoporečnost pri delu, udari po njegovem nasledniku, češ da je Gaspari »antiteza ministra za civilno zaščito, ki bi moral biti predvsem tehnično podkovan in sposoben«.
Iz Andreottiju naklonjenih de-mokristjanskih vrst prihaja izjava Paola Cirina Pomicina, ki trdi, da je zamenjava ministra »pokazatelj De Mitove obnove, kjer mladi Gaspari zamenja tehnika Zamberlettija«. Strankarski kolega Gerar-do Blanco pa ima očitno manj dlak na jeziku, saj je izjavil, da je Zamberletti žrtev politke, ki odmerja ministrstva po številu izkaznic. Senator zelenih Marco Boato pa je svojo izjavo Panorami osredotočil predvsem na dejstvo, da so ministra za civilno zaščito zamenjali prav v trenutku najhujše krize v Valtellini.
Kaj pa o vsem tem meni bivši minister? Iz njegovih izjav je mogoče razbrati Zamberlettijevo razočaranje nad vodstvom stranke, ki je odločalo o njegovi usodi. »Vrh stranke mi je izrazil solidarnost, kaj pa to pomeni? Včasih se mi zdi, da sestavlja seznam ministrov sam sveti Duh«.
Ministrsko ogorčenje je povsem opravičljivo, vsi pa le niso podobnega mnenja. Senator Cuminetti se čudi razburjanju, ki ga je povzročila zamenjava ministra za civilno zaščito in brani bodoče delo novega ministra Gasparija. »Kdor je bil toliko časa na oblasti,« je izjavil Gasparijev somišljenik »je prav, da se umakne in pusti mesto drugim.«
Na sliki (telefoto AP): bivši minister za civilno zaščito Giuseppe Zamberletti
Poziv
Russllovega
sodišča
BEOGRAD — Predsednik Russllovega sodišča je naslovil vladam Zahodne Nemčije, Švice, Norveške, Nizozemske in Jugoslavije daljše pismo v zvezi z zasedanjem sodišča o zadevi Waldheim. V pismu je med drugim rečeno:
Glede na dejstvo, da prihajajo iz Avstrije na Russllovo sodišče anonimne grožnje, ki kažejo, da bi bilo zasedanje Russllove komisije o preučevanju Waldheimove vojne preteklosti, v primeru, ko bi potekalo na Dunaju, s silo preprečeno, se Russlovo sodišče obrača na omenjene vlade s prošnjo, da dovolijo zasedanja naše komisije na njihovem ozemlju:
1. Prošnja vladi ZR Nemčije. V njej smo poudarili, da je tamkajšnja vlada v letih 1978 in 1979 že dovolila Rus-slovemu sodišču zasedanja na njenem ozemlju, in sicer v Frankfurtu in Kolnu, kjer je razpravljalo o Beruf-sverbotu in drugih oblikah kršenja človekovih pravic; 2. Russllovo sodišče se obrača na švicarsko vlado s prošnjo, da nam dovoli opravljati naš posel na njenem ozemlju, še posebno zaradi tega, ker njen državljan Kurz vodi ravno tam komisijo o preteklosti dr. Waldheima. Z naše strani želimo komisiji uspešno delo, vendar si pridržimo pravico, da ko konča svoje delo, ocenimo njeno delovanje; 3. Obrnili smo se tudi na_ vladi Nizozemske in Norveške; 4. Še posebej se obračamo na predsednika Z/S, spoštovanega Branka Mikuliča, da dovoli Russllovemu sodišču zasedanje v Banjaluki, oz. v podnožju Kozare, kjer so bili leta 1942 zakrivljeni množični genocidi.
Russllovo sodišče daje na znanje, da se mu je javilo veliko število prič, ki trdijo, da so videli Waldheima, ko je osebno pretepal posamezne aretirance. Vse te trditve se trenutno proučujejo z namenom, da bi se dokazala njihova verodostojnost.
V ZDA in Avstriji je Russllovo sodišče zbralo dokumentacijo, ki dokazuje, da je Waldheim v času, ko je . izvrševal funkcijo generalnega tajnika OZN, storil resne finančne nepravilnosti. O tem smo obvestili sedanjega generalnega tajnika OZN in ga vprašali za njegovo mnenje, z naše strani pa nadaljevali v ZDA proučevanje drugih podrobnosti s tem v zvezi.
AVGUST 87
Buoni del Tesoro Poliennali
•	BTP se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dltalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Nudijo letne bruto obresti v višini 10,50%, ki se izplačujejo v dveh enakih šestmesečnih obrokih.
V podpis od 3.
Emisijska cena	Rok
•	Nudeni letni donos je v skladu s tekočimi obveznicami na tržišču.
•	Nove triletne zadolžnice se nudijo občinstvu v podpis proti gotovini.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
do 7. avgusta
Efektivni letni donos bruto	neto
99%	3 leta 11,20% 10,48%
BTP
Statistike in turizem: dva pojma ki sta si vedno v »laseh«
Vedno sporno vprašanje: ribolov v Tržaškem zalivu
Prekrški kot za stavo: včeraj nov primer krivolova
Ribiška ladja »Cinzia«, stara znanka jugoslovanskih mejnih organov, včeraj v
izolskem pristanu
TRST — Statistike so nekaj takega, kar se lahko obrača na levo, ali na desno, pa obstajajo za obe strani doka-zk da so pravilne, neoporečne.
Tako je tudi pri statistikah, oziroma statističnih podatkih glede letošnjega turizma v Jugoslaviji. Nekateri statistični podatki govorijo o tem, da je 3ostov letos manj kot lani, drugi pa tfdijo, da jih je prav toliko kot lani, če ne celo več, tretji prištevajo k »boo-mu« zadnjih dni še predsezonske mesece, ki da so bili glede obiska predvsem tujih gostov, kar zadovoljivi.
Naj bo tako ali drugače. Mi vam ne nameravamo postreči z novimi podatki, niti z novimi številkami. Zapisali bomo le to, kar smo sami videli, doživeli v teh dneh na mejnih blokih pri škofijah, na Plavjah in pri Lazaretu ter v krajih, od Kopra pa vse tja do bhnaga, Poreča in Rovinja.
V	drugi polovici julija je bil pritok turistov, predvsem iz Nemčije pa tudi iz Italije in tokrat tudi iz Skandinavskih držav tako velik, da je bila cesta že od Žavelj pa nato preko Škofij, ankaranskega križišča, do Kopra in še bije do Portoroža in Sečovelj tako polna avtov v obeh smereh, da so se dolge kolone le počasi pomikale dalje, kljub temu da je bilo miličnikov na eestah in križiščih kar precej.
Naenkrat so se napolnili vsi hoteli, kampingi, na svoje pa so prišli tudi zasebniki, ki so se že bali, da tokrat vseh svojih sob ne bodo oddali.
In ker so se napolnili hoteli, počitniški domovi in sobe za tujce, so močno oživele tudi vse plaže, tiste, ki so lepo urejene ter je treba plačati za vstop kar precejšnjo vstopnino, kot tudi ostali deli zastonjskih plaž.
V	Portorožu je v teh dneh na cestah lakšna gneča, tudi ob urah, ko so sicer gostje na kopanju. Promet je velik tudi v vseh trgovinah, predvsem v tistih, kjer prodajajo pijačo in sladoled. Godba se oglaša iz raznih hotelov in gostišč in tudi več prireditev je bilo v zadnjem času v portoroškem Avditoriju.
Če smo videli kaj nagcev, bi nas hoteli vprašati. Videli smo jih, videli in
niti ni bilo treba iskati plaž za nudiste. Tu ne mislimo na dekleta, ki se kopajo in sončijo brez modrčkov - takih je povsod dovolj in te že skorajda prištevamo med na pol oblečena. V mislih imamo prav nagce, ki se pojavljajo že v večjih skupinah pri Strunjanu, pa pri Umagu in v vseh malo manj obljudenih krajih, tja do Rovinja.
Zanimalo nas je, kako gledajo na ta pojav tisti, ki se še vedno kopajo spodobno oblečeni v kopalke. Skoraj nihče med temi se ni zgražal nad goloto. »Vsak naj se kopa tako, kot mu to ugaja in odgovarja,« je bil v glavnem odgovor. Le eden od tistih, ki smo mu postavili naše vprašanje, je bil mnenja, da ni lepo, če se mešajo tudi med navadne kopalce nagci. »Saj imajo za to svoje plaže, nam se ni treba razkazovati.« »Zakaj pa ne, če so dekleta mlada in lepa,« je pristavil drugi, tretji pa še dodal, da je sončenje zdravo in naj se torej vsakdo sonči tako, kot sam hoče. »Moje prijateljice se vse sončijo slečene, le mene je sram. Nimam tako lepe postave, pa se bojim, da bi se mi smejale.«
Kako pa so kaj zadovoljni z gosti v hotelih in gostiščih, »imamo goste predvsem iz Italije, ki si marsikaj privoščijo in ne gledajo na denar. Veliko bolj varčni so nemški turisti. Ti si kupijo v trgovinah vino in žgane pijače in jih potem pijejo na plaži ali v svojih sobah.«
Za konec tedna pričakujejo zopet nov val turistov, ki bodo zamenjali vse tiste, ki so svoj dopust že končali v tem mesecu. Če bo vreme še naprej lepo in toplo, gostov ne bo manjkalo in vsi bodo zadovoljni, razen tistih, ki so počitnice že končali ali pa si jih ne morejo niti privoščiti.
V Strunjanu in Sečovljah so v teh dneh zadovoljni tudi solinarji. Lepo in vroče vreme je bilo naklonjeno zbiranju soli in tudi nedeljska nevihta ni napravila na soli prevelike škode.
Torej poletje teče dalje, počitnice tudi. Pa bomo še na koncu lahko govorili o statističnih podatkih... (N. L.)
KOPER — Medtem ko so se včeraj prvič sestali člani podkomisije za izvajanje sporazuma o ribolovu v določenem četverokotniku Tržaškega zaliva, so se ribiči iz Chioggie - tako kot že nič kolikokrat doslej - odpravili na lov. Tudi tokrat malo čez mejo v jugoslovanske vode in skupino osmih ladij so včeraj nekaj pred četrto uro zjutraj opazovalci v Savudriji zalotili spet globoko v jugoslovanskih vodah. Ladje so namreč bile le dve navtični milji od Pirana oziroma 2,7 milje od državne meje v jugoslovanskih vodah. Patruljni gliser jugoslovanske vojne mornarice je takoj po obvestilu izplul iz Izole proti italijanskim ribiškim ladijam. Ko so dohiteli ladjo Maria Prima, so ugotovili, da se je posadka poskrila, drugače pa je bilo s Cinzio, ki je potem ko so mornarji iztrelili deset opozorilnih raket nehala, ustavila se je. Poveljnik je ladjo ustavil, dvignili so mreže in v spremstvu čolna jugoslovanske vojne mornarice odpluli v Izolo. Tu so pristali nekaj po peti uri zjutraj. Ladja Cinzia je dolga 16,4 metra, z močnim kar 205 kilovatnim motorjem, ki je za seboj lahko vlekela dve jekleni mreži za nabiranje školjk; lastnici ladje sta Elena Ballarin in Giuseppina Fosco-lo iz Chioggie, ladjo pa je vozil kapetan Luciano Bergamasco iz Chioggie. Na ladji so bili še štirje ribiči.
Ob tem dodajajo, da je Cinzia stara znanka jugoslovanskih mejnih organov, saj so jo, ko je plula pod imenom Ouattro Fratelli prijeli že februarja 1981. leta, nato pa še enkrat aprila istega leta, nakar so jo še pogosto opazili v jugoslovanskih vodah. Nazadnje 21. julija v skupini 16 ladij, med katerimi pobeg ni uspel ladiji »Andrea M.«, o čemer smo že poročali, saj so takrat poveljniku izrekli dvajset dni zaporne kazni in z denarnimi kaznimi kaznovali tudi člane omenjene ladje.
Poveljnik Cinzie, Luciano Bergamasco, bo po odločitvi sodnice za prekrške v Piranu tokrat moral plačati le nekaj manj od petsto tisoč dinarjev kazni za stroške in prekršek, ki ga je storil, razen tega pa je bil kaznovan tudi s trideset dnevi zapora. Trije polnoletni člani posadke
bodo tudi plačali po dvajset tisoč dinarjev kazni, oproščen kazni pa je bil le mladoletni Stefano Bergamasco, poveljnikov sin. Seveda so ribi-
čem zaplenili tudi 300 kilogramov nalovljenih školjk, jakobovih pokri-vač oziroma capesant.
DUŠAN GRČA
...medtem pa se je sestala mešana podkomisija
TRST — Zunanje ministrstvo je včeraj izdalo uradno poročilo, ki je bilo izdano po prvem zasedanju mešane podkomisije za izvajanje sporazuma o ribolovu v Tržaškem zalivu.
Poročilo pravi, da se je v Novi Gorici v četrtek sestala italijansko-jugoslovanska komisija za izvajanje sporazuma o ribolovu v četverokotniku Tržaškega zaliva. Jugoslovanski delegaciji je predsedoval predsednik republiškega komiteja SRS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič, italijanski pa koordinator za izvajanje osimskih sporazumov ambasador Stefano D'Andrea.
Ta podkomisija je predvidena v izmenjavi pisem v Rimu dne 18. februarja 1983, ki sta ju obe vladi ratificirali letos spomladi.
Na svoji prvi seji je podkomisija soglasno ugotovila, da je treba najprej preveriti sedanje stanje morske flore in favne in možnosti za njeno obnovitev. Podkomisija je ustanovila dve mešani delovni skupini: prva, ki jo bodo sestavljali izvedenci, bo preverila trenutno stanje morske flore in favne v Tržaškem zalivu, drugi pa je bila poverjena naloga za pripravo pravilnika za izvajanje in nadzor ribolova v omenjenem četverokotniku.
Pršut raste in zori dve leti
LOKEV — Sloves Krasa poleg jam, terana in Lipicancev že dolgo utrjuje tudi kraški pršut. Na leto 9a v treh velikih (Kobjeglava, Šepulje in Lokev) ter več manjših in zasebnih pršutarnah nasušijo od 350 eo 400 tisoč kosov. Od tega jih v emoninem obratu v značilni kraški vasi Lokev v bližini Lipice obdelajo Približno desetino.
»Naravno sušenje mesa ali morebitno spreminja-Tie postopka sušenja je dolgotrajen proces, ki pokaže rezultate šele po letu in več,« pojasnjuje vodja Pršutarne JANEZ KOPA. Čeprav je po osnovnem Poklicu gradbeni tehnik, se z mesom ukvarja že 27 let, od katerih jih je precej, predvsem pa zadnjih sedem let in pol, posvetil sušenju pršutov in drugih Presnih izdelkov.
»Zato, ker se uspešnost našega dela potrjuje na daljši čas, so novotarije v pršutarstvu redke. To se-Veda ne pomeni, da že vse znamo in da postopkov ne bi mogli izboljšati. Kljub temu se zavzemam za Metodo, ki se je uveljavila v Lokvi, saj omogoča, da v spreminjajočih naravnih klimatskih pogojih meso v resnici dozori. Pršuti, posebno nekateri v tujini, ki zorijo v umetni klimi, se nikakor ne morejo primer-lab z naravno posušenimi. Seveda pa na kvaliteto Pršutov tako kot na posamezno sorto vina vplivajo značilni vplivi okolja, v katerem meso zori. To pravdo seveda velja tudi za živino, ki nam daje meso. \orneni, da bi bili pršuti iz mesa na Krasu in z domačo hrano krmljenih prašičev drugačni (oziro-
ma še boljši) kot sedaj, ko dobimo za sušenje stegna prašičev, vzgojenih po farmah na različnih koncih Slovenije, nekatere pršutarne pa celo Jugoslavije.«
Vendar se, kot kaže, na Krasu tako kot drugod spreminjajo celo klimatski pogoji. Celo Ljubljančan Janez Kepa je tako kot izkušenejši Kraševci opazil, da je zaradi zaraščanja in drugih vzrokov v zadnjem času na Krasu manj burje, poletja niso tako suha in temperaturne spremembe ne tako ostre kot nekoč.
Kljub temu je kraška klima še vedno taka, da omogoča kvalitetno zorenje pršutov in drugega mesa. V Lokev vsako leto med semptembrom in aprilom iz emonine klavnice v Ljubljani vozijo že pripravljena svinjska stegna. Sedemnajst zaposlenih vsako pošiljko takoj nasoli z zmesjo soli, solitra in zmletega česna (pripravijo jo približno za 5 odstotkov teže mesa) in zloži na kupe za 3 do 4 tedne. V tem času stegna enkrat preložijo, dosolijo in meso pregnetejo ali premasirajo, kot pravijo. Ko ugotovijo, da je meso nasoljeno, ga sprejo, obesijo na vozičke in na prostem sušijo en dan.
Ko zgubi vlago od pranja, meso prepeljejo v sušilnico. Tam stegna prikrojijo (obrežejo), popoprajo in obesijo. Po štirih ali petih mesecih vse dele pršutov, na katerih ni kože, premažejo z zmesjo svinjske masti in popra. Tako se meso ne izsuši in ne razpoka. Po tem postopku začne meso končno zoreti.
Sicer pa meso snamejo in temeljito pregledajo vsaka dva meseca. Pršut je zrel po približno enem
letu sušenja, kar od takrat, ko se pujsek skoti in ko je pripravljen narezek pomeni najmanj dve leti.
Ker sta za zorenje najbolj kritična prva dva meseca, ta čas za meso skrbijo v pršutarni. Po tem precejšen del stegen prepeljejo na dosuševanje h kateremu od petih kooperantov.
Seveda pa v Lokvi letno posušijo tudi do 200 ton kraške pancete (sušene hamburške slanine), od 60 do 70 ton kraškega zašinka (sušenega svinjskega vratu, vloženega v črevo in mrežico) ter od 130 do 140 ton kmečke in emonske salame. Te izdelke sušijo po dva meseca. Tako sedaj na leto iz razširjenega nekdanjega posestva italijanskega grofa, ki se je po letu 1963 začelo razvijati v uspešno pršutarno, odpeljejo od 550 do 600 ton naravno sušenega mesa.
Med številnimi pršuti, ki zorijo na naših tleh, so prav gotovo med najbolj znanimi kraški, dalmatinski in istrski pršut. Posebnost kraškega je v tem, da stegno ostane v koži in da je sušeno brez dima v čimbolj naravnih pogojih. Tudi dalmatinski pršut pripravljajo podobno, vendar ga zaradi višjih temperatur in da ga zaščitijo pred insekti, pred začetkom sušenja in zorenja še odimijo. Pri istrskem pršutu pa pred sušenjem in zorenjem s svinjskih stegen obrežejo kožo in slanino.
JANEZ ODAR
Zanimiv rastlinjak v Sežani
SEŽANA — Upravno in poslovno središče Krasa se ponaša kar s tremi zanimivimi parki, med katerimi je najbolj privlačen nasad z rastlinjakom pri nekdanji vili Scaramanga nasproti kar preveč zanemarjenega hotela Triglav. Po nekaterih podatkih je to s skoraj 160 vrstami najpestrejši nasad eksotičnih rastlin v Jugoslaviji. Med zanimivosti sodi zimzelena magnolija, himalajska cedra, kavkaška in andaluzijska jelka, atlantska cedra in druge. Bogat je tudi nasad okrasnih rastlin in kraške flore, v rastlinjakih pa upravljale!, delavci sežanske komunale, skrbe za več kot tisoč vrst rasti, od orhidej do praproti in najrazličnejših kaktusov. (J. O.)
OANIELLE STEEL	30.
Prevedla
Irena Trenc-Frelih
Žalostno je odkimala. »Ne, dokler film ne bo končan.« Nasmehnila se mu je čez kozarec s konjakom, omamljena močne arome in z mislimi pri vseh zabavah, ki so ju še cakale.
»Še veliko je krajev, kamor bi te rad peljal... v Pariz... ®enetke... Cannes... Zdaj ko je vojna končana, lahko greva, kamor hočeva.«
Ob njegovih besedah se je zasmejala, odložila kozarec 111 zmajala z glavo. »Kako razvajen si, prijatelj moj. Vsaj eden od naju mora delati. Ne morem kar tako odvihrati na P°t okoli pol sveta.«
»Zakaj ne?«
»Studio me ne bi pustil. Po tem filmu bo moj zastopnik ebnovil mojo pogodbo in prepričana sem, da bom še dolgo, dolgo časa presneto zaposlena.«
Wardu so se zasvetile oči kot božično drevo in upajoče Se je zastrmel vanjo. »Hočeš reči, da se po tem filmu tvoja Pogodba izteče?« Prikimala je in se namuznila ob njegovem
navdušenju. »Aleluja, punčka! Zakaj ne vzameš leto dni dopusta?«
»Si nor? To bi bilo isto, kot če bi se za vedno odpovedala karieri, Ward. Tega ne morem kar tako storiti.«
»Ne razumem, zakaj ne. Za božjo voljo, saj si ena največjih zvezd, kar jih imajo. Misliš, da ne bi mogla vzeti leto dni počitnic in potem nadaljevati, kjer si nehala?«
»Dvomim.«
»Nikar ne verjemi, Faye Priče. Ti lahko odideš in prikorakaš nazaj, kadarkoli želiš.«
»To je tvegano, Ward. S svojo kariero se ne morem igrati takšnih igric.«
Resno jo je pogledal. Stvari so se odvijale dosti hitreje, kot sta oba predvidevala. »Spet sva pred razpotjem, mar ne, Faye?... Po kateri cesti bi resnično rada krenila? Po stari? Ali po oni drugi, o kateri sva se pogovarjala... zakonu in otrocih... gotovosti... in resničnem življenju...« Oddaljila se je od njega in se molče zastrmela v vrt zunaj; ko se je obrnila, je v njenih očeh opazil solze. Toda bolj kot vse drugo ga je osupnilo, ko je videl, da je predvsem jezna.
»Zahtevam, da nehaš, Ward.«
»Neham s čim?« Ni je bil nameraval razburiti, zato ga je njen odziv osupnil.
»Nehaj me mučiti s tem nesmislom. Saj se komaj poznava. Kaj vem, prihodnji teden boš morda že v naročju kakšne nadobudne zvezdnice ali Rite Hayworth ali katere druge. Sama sem morala delati kot črna živina, da sem se povzpela do tod, kjer sem zdaj, temu pa se še nisem pripravljena odreči. Morda celo nikoli ne bom. Prav gotovo pa
to ne bom storila zaradi nekega napol norega nabornika, ki je malo prej prikorakal z ladje in iz vojne in ki je prepričan, da je že dve leti zaljubljen vame samo zato, ker se je med mojo turnejo nekaj časa pogovarjal z mano. Človek zaradi tega ne vrže stran celega življenja, Ward Thayer. Prav prekleto vseeno mi je, kolikšno bogastvo imaš ali kako brezskrben si in ali si ali nisi še nikoli delal. Jaz sem. Delala sem prav vsak dan od svojega osemnajstega leta naprej, zato zdaj ne nameravam nehati. Prebila sem se in tu nameravam ostati, dokler ne bom prepričana, da lahko vsemu temu varno obrnem hrbet.« Pritegnila ga je beseda, ki jo je izbrala... »varno«... imela je prav. Trdo je morala delati, da se je dokopala do svojega položaja, in bila bi nora, če bi ga zdaj hotela vreči stran. Toda sčasoma ji bo že dokazal, da je mislil resno vse, kar je bil rekel... če ga bo hotela poslušati. »Ničesar nočem več slišati o tej zadevi.« Po licih so ji že tekle solze. »Če bi se rad še videval z mano, prav. Vodi me na večerje. Pleši z mano. Zabavaj me. Ne zahtevaj pa, naj se odrečem karieri zavoljo nekakšnega tujca, pa naj mi je še tako drag, pa naj ga imam še tako rada...« Po teh zadnjih besedah se ji je iztrgalo hlipanje, obrnila mu je hrbet in njena ramena, odeta v prefinjeno Trigerovo obleko, so podrhtavala. Planil je k njej, jo objel in jo stisnil s hrbtom proti sebi ter zakopal obraz v njene svilnate lase.
Knjiga bo v kratkem izšla
pri Založništvu tržaškega tiska
Pogovor s poveljnikom mestnih redarjev Corradinijem
V primerjavi z drugimi mesti promet pri nas še kar tekoč
v
reje. Mnogo Tražačanov se ta čas odpravi na počitnice. Turistov je v mestu relativno malo in s svojimi vozili ne zapolnijo vrzeli, ki so jo v prometu pustili domačini s svojim odhodom na dopust; tujci kvečjemu lahko zasičijo prometne žile, ki peljejo z Goriškega proti Jugoslaviji in obratno.
In vendar je tudi v poletnih mesecih promet v mestu kaotičen. Avtomobili se v najbolj kritičnih urah počasi premikajo od križišča do križišča; oznojeni vozniki v njih v vročih dneh sopihajo in preklinjajo nad polžjo hitrostjo; mnogokje nepravilno parkirani avtomobili ali dela na cestnem, vodovodnem ali drugem omrežju še upočasnijo reko vozil; zadnje čase kaže, da so se tudi semaforji zakleli proti avtomobilistom: tu pa tam kakšen trooki urejevalec prometa mrkne in že je tisti odsek v prometnem kaosu. V takem položaju bi bilo pričakovati takojšen prihod mestnih redarjev, nanje pa morajo vozniki večkrat zaman čakati.
Zakaj? smo pred dnevi vprašali poveljnika tržaških mestnih redarjev Lu-igija Corradinija.
»Ni res, da ob okvarah semaforjev posežemo z veliko zamudo. Razpolagamo s široko razpredeno video mrežo, ki našemu centru omogoča, da stalno sledimo prometu v mestu. Ko pride do okvare, reagiramo hitro. Pošljemo izvidnico za urejanje prometa in obvestimo tehnično službo, ki poskrbi za popravilo okvare. Problemi, ki tarejo našo službo, so splošnejši. Vlečejo se že vrsto let in so se zadnji čas le še potencirali,« je menil Corradini in takoj prešel k tem žgočim vprašanjem.
»V prvi vrsti nas je premalo. Leta 1960 je bilo zaposlenih 350 mestnih redarjev, letos imam na razpolago 270 ljudi. V tem četrt stoletju je ostalo mestno cestno omrežje v bistvu nespremenjeno, promet se je podvojil ali celo potrojil, delovni urnik mestnih redarjev pa se je skrajšal od nekdanjih 8 na sedanjih 6 ur dnevno. Kako naj v takih pogojih optimalno rešimo številne težave, s katerimi se vsakodnevno srečujemo?«
Urejevanje prometa je le ena od skrbi, ki so poverjene mestnim redarjem. Poleg tega morajo nadzorovati tržnice, ubadajo se z gradbenimi vprašanji, s sodstvom, z energetsko porabo, s civilno zaščito, z nadzorovanjem kra-
V poletnih mesecih bi moral promet mestu — vsaj teoretično — teči hit-
Na sliki: običajni prometni kaos v mestnem središču.
marstva; imajo mnogo upravnega dela, kot so na primer globe. Promet ostaja seveda njihovo poglavitno delovno področje.
»V primerjavi z drugimi italijanskimi mesti je promet v Trstu še kar tekoč,« je poudaril poveljnik Corradini. »V Milanu ali Turinu se sploh ne premikaš; mnogokje vozijo celo po pločnikih. Kljub vsem težavam v Trstu ni tako hudo. Večji zastoji nastanejo le ob kritičnih urah, ko ljudje prihajajo na delo ali pa odhajajo domov. To je približno ob 7. uri, ob 8.30, ob 13. uri in popoldne ob 19. uri. Najhuje je v Terezijanski četrti zaradi ozkih ulic in številnih križišč in v Ul. Battisti. Na Ul. Carducci je na primer že lažje, ker se lahko reka vozil kaj kmalu izlije v široka cestna predela proti Miramar-skemu drevoredu in proti hipodromu. Zastoji so večinoma kratki, saj trajajo kvečjemu kake pol ure,« je analiziral promet v Trstu šef mestnih redarjev.
Eno od najbolj žgočih vprašanj ostaja pomanjkanje parkirišč. »V mestu praktično skorajda ni mogoče parkirati tako, da bo voznik spoštoval cestna pravila. Redarji dobro vedo, da parkirnih prostorov ni, zato so tudi strpnejši kot v drugih mestih do prekrškov nepravilnega parkiranja. Občina je pred kratkim ustanovila posebno komisijo, ki naj bi se lotila in rešila ali vsaj omilila to akutno vprašanje.«
Luigi Corradini je že deset let poveljnik mestnih redarjev, zato tudi do-
bro pozna tržaške voznike. »Tržaški avtomobilisti so, kljub temu da jih sedanji položaj v prometu večkrat meče v obup, zelo disciplinirani. O tem nas lahko prepriča že dejstvo, da ne vozijo po prednostnih pasovih za javni promet, kot se to dogaja v večini italijanskih mest.«
Prednostni pasovi za mestne avtobuse in taksije so za poveljnika mestnih redarjev sploh zanimiv argument. Corradini vidi v njih eno od možnosti za rešitev sedanjega prenasičenega prometa v mestnem središču. »S prednostnimi pasovi bi se avtobusni promet vsekakor izboljšal. Bil bi hitrejši. Ljudje bi se zato raje posluževali avtobusov in obenem puščali avtomobile doma. Promet bi bil tako vsesplošno bolj tekoč.«
Načrt za izboljšave je seveda v pristojnosti odbornika za urbanistiko. Kaže, da se v tej smeri vendarle nekaj premika. Prav tako je že stekla druga akcija, ki neposredno zadeva mestne redarje. Pred kratkim je zapadel rok za predstavitev prošenj za natečaj za 30 novih mestnih redarjev. Na natečaj se je prijavilo več sto kandidatov. Natečaj naj bi opravili v prihodnjih mesecih. Poveljnik Corradini pa novincem že ne bo več poveljeval. Prav danes bo namreč zadnjič na svojem delovnem mestu. Zatem si bo privoščil dopust, od 1. septembra dalje pa ga — po 42 letih službe — čaka zaslužen oddih.
S seje odbora velesejemske ustanove
Informatika in navtika jeseni na velesejmu
Izvršni odbor Tržaškega velesejma se je te dni sestal in ocenil uspeh junijskega vzorčnega sejma. Kljub napovedim, ki niso bile ravno optimistične, se je sejem zaključil z aktivom 385 milijonov lir.
Izvršni odbor je med drugim tudi proučil načrte za oba sejma, ki bosta letošnjo jesen in sicer Spazio 4 — Vesolje 4, od 2. do 6. oktobra ter 3. morska razstava, ki bo od 27. do 31. oktobra. Prvi sejem je v glavnem posvečen znanstveni raziskavi in tehnologiji na področju informatike. Letos bodo prireditelji, poleg že običajnih "znanstvenih prostorov", odprli še prostore za informatiko, telematiko in didaktike. Slednja predstavlja za Trst pravo novost, po predhodnem dogovoru s šolskim skrbništvom pa bodo omogočili njen ogled šolarjem in dijakom tržaških šol. Druga novost prvega jesenskega sejma bo svojevrstna umetnostna galerija, v kateri si bo mogoče ogledati grafične stvaritve, ki nastajajo s pomočjo sodobne tehnologije. Na ogled pa bo tudi del razstave "Llmmagina-rio scientifico", ki jo je pred dvema leta priredila Tržaška pokrajina.
Tretja morska razstava, ki bo, kot rečeno, konec oktobra, bo nekako nadaljevanje prejšnjih dveh, ki so bile na tržaškem razstavišču leta 1982 in 1984. Takrat si je bilo mogoče ogledati novosti na področju navtike in najsodobnejša športna, turistična in ribiška plovila. Letos bo sejem večjidel posvečen industrijskemu sektorju. Okroglih miz, ki bodo potekale vzporedno s sejmom, pa se bodo predvidoma udeležili zastopniki družb Agip, Tecnomare, Fincantieri, Micoperi ter člani odbor-ništva za industrijo pri deželni upravi. Osrednja tema razprav bo razvoj navtike v deželi in njen vpliv na krajevno gospodarstvo. Nadalje bo 30. in 31. oktobra deželni odbornik za industrijo Carbone vodil 2. deželno konferenco o ribolovu. Prva tovrstna konferenca je bila pred dobrimi desetimi leti in razumljivo je, da se je od tedaj marsikaj spremenilo, pa naj bodo to zakoni, mednarodni dogovori ali profesionalnost, ki je nujna za uspešen sodoben ribolov.
Izvršni odbor je na svoji zadnji seji imenoval tudi delovno skupino, ki bo
Tajništvo Zveze žensk Italije -UDI sporoča, da bodo uradi v Ul. del Toro 12 (tel. 761618) zaprto zaradi poletnih počitnic od danes do 23. avgusta.
koordinirala prireditve ob 40-letnici Tržaškega velesejma. Skupino vodi generalni tajnik velesejma Giorgio Tamaro.
Srečanje obrtniških združenj s tajnikom velesejemske ustanove
Tajnik velesejemske ustanove Tamaro je po nalogu novoizvoljenega predsednika Marchia sklical sejo predstavnikov obrtnih združenj, da bi se dogovorili o popestritvi sodelovanja. Govor je v glavnem potekal o Novoletnem prodajnem sejmu izdelkov umetnostne obrti in spominkov, ki ga že nekaj let prirejajo obrtna združenja v prostorih Pomorske postaje. Vodstvo sejma, s podporo odbora za obrtništvo pri deželni upravi, predlaga, da bi se prireditev razširila in da bi jo preselili v prostore tržaškega velesejma; poleg prodaje in razstave bi lahko priredili posvet ali okroglo mizo o specifičnih problemih obrti.
Predstavniki vseh treh obrtnih združenj (SDGZ, CNA in Associazione arti-giani) so izrazili svoje pomisleke o umetnosti pobude. Ugotovljeno je bilo namreč, da je lokacija sejma dokaj neprimerna za zimsko prodajno razstavo, saj se med prazniki prebivalstvo v glavnem kreta v središču mesta in tako lažje zaide v prostore Pomorske postaje, če ne drugega iz radovednosti, kar lahko vpliva na prodajo razstavljenih predmetov. Potrebna bi bila velika propagandna akcija, a tudi njeni učinki bi bili dvomljivi.
Predstavniki združenj so vsekakor podprli idejo o popestritvi pobude - v sodelovanju s sejemsko upravo - tako da bi na Pomorski postaji istočasno z razstavo priredili neko strokovno tematsko konferenco ali okroglo mizo. Srečanje bi moralo biti temeljito pripravljeno in bi moralo obravnavati konkretne teme, saj načelnih govorov o obrti je bilo že mnogo, a niso rodili vidnih rezultatov. V začetku septem--bra bo na sporedu drugi krog posvetovanj, na katerem bi sprejeli dokončni sklep o tej manifestaciji ter o povečanju sodelovanja obrtnikov na tržaškem vzorčnem velesejmu, ki bo v letu 1988 praznoval 40. obletnico svoje ustanovitve. (zk)
Gozdarski službi izročili deset protipožarnih vozil
S krajšo slovesnostjo, na kateri so sodelovali deželna odbornika za gozdove Renato Bertoli in za finance Da-rio Rinaldi, predsednik deželnega sveta Solimbergo in podpredsednik To-nel, nabrežinski župan Bojan Brezigar, občinski odborniki iz Trsta Cernitz, Doline Švara in Godeas iz Medeje, so včeraj na Trgu Oberdan izročili tržaškemu nadzorništvu za gozdove 10 novih protipožarnih vozil. Gre za 5 avtomobilov panda, 4 brizgalne laverda, ki lahko prevažajo po 1000 litrov vode, ki jih z vodnim topom »izstrelijo« pod pritiskom 14 atmosfer, ter za večjo premično brizgalno fiat iveco 80, ki lahko prevaža 3000 litrov vode.
Deželni odbornik Bertoli je ob tej priložnosti naglasil, da bodo tem 10 protipožarnim vozilom, ki so namenjena protipožarni službi gozdarskega nadzorništva v tržaški in goriški pokrajini, kmalu dodali nadaljnjih 6, medtem ko bodo dodelili občinskim upravam, za potrebe prostovolnih gasilskih društev, 39 vozil. Vsa ta prevozna sredstva so opremljena s pogonom na vseh 4 kolesih, da so lahko uporabna na razgibanih in strmih terenih. Bertoli je tudi poudaril, da se prizadevanja deželne uprave na tem področju ne omejujejo na nakup in dodeljevanje protipožarnih vozil, ampak stremijo k čimboljši opremi pristojnih služb, da se gozdarsko bogastvo obrani pred požari. Zato so v teku
dela za postavitev gozdarskih postaj na teritoriju: uredili so jih že v Mog-giu, Ahtnu in Maniagu, v_kratkern pa jih bodo postavili tudi v Centi, Čedadu, Avianu, Barcisu, na Trbižu in v kraju Forni di Sopra.
Na slovesnosti pa je deželni odbornik Rinaldi povedal, da se deželna uprava zaveda pomembnosti protipožarnih služb za ohranitev gozdnega premoženja in naravnega okolja, zaradi česar je namenila, tudi na naslednja leta, po milijardo lir za ureditev gozdarskih postaj ter po 2 milijardi za nakup protipožarnih vozil in sredstev.
Mednarodna razstava na Gradu sv. Justa
Na Gradu sv. Justa bodo v ponedeljek, 3. avgusta, odprli mednarodno razstavo Intergraf — Alpe Adria, ki jo prireja Tržaška turistična in letoviš-čarska ustanova v sodelovanju s krožkom Centro friulano arti plastiche. Na razstavi si bo mogoče ogledati najrazličnejše tehnike umetnostnega oblikovanja, svoje izdelke pa bodo razstavljali številni umetniki iz dežel delovne skupnosti Alpe-Jadran. Razstava bo odprta do 24. avgusta s sledečim urnikom: ob delavnikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure; ob praznikih od 10. do 13.
Zanimiva javna razprava na pokrajinskem festivalu Unitd
Še veliko nerešenih kontradikcij v obravnavanju vprašanja sožitja med Italijani in Slovenci
Na Festivalu komunističnega tiska v Sacchetti je bila v četrtek na sporedu okrogla miza o zelo aktualnem in za nas življensko važnem vprašanju sožitja med Slovenci in Italijani v Trstu. Pred sorazmerno številnim poslušalstvom - verjetno je odveč poudariti, da smo bili Slovenci v večini, kot je že običajno ob takih priložnostih - se je razvila dokaj zanimiva debata, ki je nekajkrat zadobila celo polemične tone, ki pa na žalost ni uspela odgovoriti na bistveno vprašanje: zakaj je stanje tako, kakršno je in kaj storiti, da bi se spremenilo.
Razpravo je začel psiholog Pavel Fonda, ki je najprej podal kratek zgodovinski oris odnosov med obema na-rodnostima, ki živita na našem ozemlju in ugotovil, da je nasilno zatiranje slovenskega življa pod fašizmom lahko pripeljalo le do podobno nasilnega odgovora med vojno in neposredno po njej. V sedanjem času je seveda popolnoma jasno, da mednacionalnih sporov med Slovenci in Italijani ni mogoče reševati po nasilni poti in da je edina možnost miroljubno sožitje in sodelovanje. Pa vendar smo bili pred kratkim priča predvolilni kampanji, ki je bila s strani večine strank zastavljena na izrazito nacionalistični osnovi gonje proti Slovencem. To je bilo možno zaradi tega, ker italijanski Trst sploh ne pozna svojih vzhodnih sosedov, pa tudi svojih someščanov slovenske narodnosti ne. Tudi zgodovinska navzočnost Slovencev v Trstu je hote izbrisana in pozabljena. Smešno je danes govoriti o tem, da lahko Slovenci, ki da nas ni niti 10 odstotkov, ogrožamo večinsko prebivalstvo. In vendar se vedno znova trdi ravno to. Kaže, da je ta izmišljena slovenska nevarnost za vladajoče sloje pri nas edini argument, ki ga imajo, da speljejo pozornost volil-cev proč od svojih nemalokrat praznih programov, s katerimi skušajo zakrinkati le golo slo po oblasti.
Prof. Gianfranco Sodomaco je v nadaljevanju debate poudaril, da je logično in normalno, da lahko vsak narod uporablja svoj jezik in da je s tega vidika tudi zakon o globalni zaščiti
Udeleženci četrtkove razprave. Z leve Budin, Sodomaco, predsedujoči Spadaro in Fonda.
nujen in potreben, nato pa je polemiziral z linijo KP1, ki s svojim zagovarjanjem dvojezičnosti tudi znotraj same partije, po njegovem mnenju prevzema vlogo nekakšnega zaščitnika Slovencev. Zakaj je potrebna dvojezičnost v partiji? Ali gre za zares občuteno izbiro, ali pa je tudi to le politična poteza, katere namen je zagotoviti partiji slovenske glasove? Po Sodoma-covem mnenju je torej dvojezičnost nepotreben in "izmišljen" problem in na žalost se je v nadaljevanju pogovora izkazalo, da takšno mnenje nikakor ni osamljeno.
Miloš Budin, ki je bil tretji napovedani govornik, je izrazil mnenje, da je bil vedno in da je še danes namen vladajočih nacionalističnih sil v Trstu izolirati Slovence in jim preprečiti, da bi se ustvarjalno vključili v tržaško stvarnost. Celo zakon o globalni zaščiti, če bo sprejet in če bo zagotovil preživetje slovenskim institucijam, bodo nekateri skušali izkoristiti za to, da bi porinili slovensko skupnost v izolacijo. Problem Slovencev v Italiji je za večino italijanskega prebivalstva nekaj zoprnega in neprijetnega, nekaj, s čimer se je pač treba ukvarjati, čeprav bi lahko ta čas koristneje uporabili. Zaskrbljujoče pa je, da tako misli tudi dobršen del sicer naprednih Italijanov.
Budin je tudi odgovoril prof. Sodoma-cu, v čem je bistvo dvojezičnosti, ki jo zahtevamo. Uporaba slovenščine v javnih uradih, poimenovanje ulic, dvojezične odredbe organov javne uprave itd. , bodo za nas le dokaz, da smo končno dobili na ozemlju, na katerem živimo že preko tisoč let, domovinsko pravico, ki nam jo priznajo tudi pripadniki večinskega naroda.
V razpravi, ki se je nato razvila, je bilo slišati še več različnih, tudi protislovnih mnenj o sožitju obeh narodnosti pri nas, v glavnem pa so se vsi sodelujoči strinjali, da se morajo tako Italijani kot Slovenci zavedati, da se vprašanje sožitja tiče vseh in da bo tudi zakon o globalni zaščiti, čeprav bo govoril v glavnem o Slovencih, zadeval prav tako tudi pripadnike italijanske narodnosti. Prav tako pa je potrebno, da tudi Italijani skušajo spoznati slovensko stvarnost in slovensko kulturo, saj je mentalna odprtost, ki je pogoj za ustvarjalno sožitje, nemogoča med ljudmi, ki se ne poznajo med seboj.
Nocoj bo na Festivalu komunističnega tiska v Sacchetti ob 19.30 na sporedu debata o izbirah centralnega komiteja KPI, na kateri bosta sodelovala Ugo Poli in Roberto Viezzi, ob 21. uri pa bo nastopil ansambel Pomlad.
Po izvolitvi demokristjana Nodarija
Zaostritev med LpT in KD zaradi Sklada za Trst
Karabinjerji včeraj aretirali 31-letnega G er ar da Deganuttija
»Sem politični jetnik«: tako izjavlja domnevni požigalec organizacije POT
Politični odnosi med strankami na krajevni ravni, zlasti med KD in Listo za Trst (med katerima od zadnjih volitev poteka polemika o tem, katera je pravzaprav stranka relativne večine v Trstu), so se ponovno hudo zaostrili. Novo jabolko spora je postalo imenovanje bivšega demokristjanskega deželnega odbornika Pia Nodarija za člana upravnega sveta Sklada za Trst, na mestu pokojnega deželnega svetovalca Pellisa (ki je bil sicer imenovan kot zastopnik Liste za Trst, a je pozneje prestopil k Mestni listi Melone, ki jo je ustanovil bivši tajnik LpT Giuri-cin skupaj z bivšim predsednikom Pokrajine Marchiom). Listarji so seveda zahtevali to mesto zase, oziroma za svojega zastopnika Alfierija Serija, ki je tudi nasledil v deželnem svetu Pellisa, ko je ta umrl.
S tem v zvezi je včeraj izdal zelo ostro tiskovno sporočilo načelnik skupine Liste za Trst v deželnem svetu Gianfranco Gambassini. »Kakšen smisel so imele zahteve tržaške KD, da ji LpT zajamči, da ni nobene preferencialne osi med njo in PSI, in kakšen smisel dejstvo, da je KD glasovala za Proračun tržaške Občine, se sprašuje Gambassini, če se potem dogajajo take stvari, kot predvčerajšnjim v deželnem svetu?« Zastopnik LpT namreč zatrjuje, da ni bilo doslej nikoli kršeno načelo, da pri imenovanjih zamenjujejo nekoga vedno z zastopnikom iste stranke, medtem ko je KD v tem primeru sprevrgla to načelo in vsilila svojega kandidata.
Pri tem je KD povsem prezrla tako Pismeni predlog Liste za Trst po odložitvi glasovanja o nadomestitvi Pellisa, kot tudi izsilila zavrnitev (s 26 glasovi proti 21) podobne resolucije o postopku, ki jo je pred glasovanjem o imenovanju novega člana upravnega sveta Sklada za Trst vložil načelnik skupine PSI v deželnem svetu Zanfag-nini (ki je bil prav tako predlagal odložitev). S tem je KD, zatrjuje Gambassini, onemogočila celo vsak pogovor in možen dogovor o ureditvi vprašanja, in je zavestno kršila »neodtujljivo pravico« Liste za Trst, da pokojnega Pellisa zamenja s svojim predstavnikom.
Čeprav ni bilo nobene sile, poudarja v svojem sporočilu načelnik skupine LpT v deželnem svetu, ker se upravni svet Sklada za Trst predvidoma ne bo
sestal pred koncem septembra, je nastopila KD »kot tank« in je vsilila svojo voljo z izvolitvijo svojega kandidata Nodarija. Tako ima zdaj tržaška KD v tem zelo pomembnem organu (ki vsako leto odloča o porazdelitvi mnogih milijard lir) kar 2 predstavnika (poleg Viginija še Nodarija) v petčlanskem upravnem svetu Sklada za Trst, medtem ko Lista za Trst, ki je stranka relativne večine, poudarja Gambassini, ni sploh zastopana.
Ob tem ponovnem dokazu nove namerne in hude žalitve Liste za Trst, ki jo je zakrivila KD, zaključuje Gambassini, je treba »izreči najodločnejši protest«, »ustrezne politične posledice pa bodo izvajali pristojni vodilni organi Liste za Trst«. Zastopnik LpT torej očitno napoveduje protiukrepe, kar bo po vsem videzu privedlo do drugih sporov, ki se bodo bržkone odrazili že ob obnovitvi upravno-političnega življenja po poletnem premoru, zlasti ko bo začel spet zasedati tržaški občinski svet, kjer je bilo vzdušje med KD in' LpT itak precej napeto tudi med zadnjo proračunsko razpravo.
Pokrajina odgovarja: proračun je v redu
Vest, ki smo jo objavili včeraj, da je tržaški koordinator Zelene alternativne liste Maurizio Bekar vložil na predsednika republike in na Računski dvor priziv proti odobritvi letošnjega proračuna tržaške pokrajinske uprave, češ da izkaže med tekočimi stroški primanjkljaj več kot 4 milijarde lir in je zato protizakonit, je izzvala takojšen odgovor tržaške Pokrajine. Njen tiskovni urad je objavil sinoči noto, v kateri zagotavlja, da je proračun povsem zakonito neoporečen, ker so tekoči stroški točno uravnovešeni z ustreznimi dohodki, kar naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da je proračun že odobril Osrednji nadzorni odbor deželne uprave.
Tiskovno sporočilo torej naglasa, da so vesti o nepravilnostih popolnoma neosnovane in pristavlja, da so v proračun vključili tudi nekatere predvidene ostanke iz prejšnjih finančnih let, ki naj bi jih uporabili za kritje izrednih stroškov, kar da je povsem v skladu z veljavno zakonodajo.
31-letni Gerardo Deganutti
Domnevni član Prve tržaške organizacije (POT), 31-letni Gerardo Deganutti, je od včeraj zjutraj v koronej-skem zaporu. Operativni center tržaških karabinjerjev je zlikovcu že pred nekaj dnevi prišel na sled in vztrajno sledil vsakemu njegovemu koraku. Požigalec očitno tega sploh ni opazil, saj se je predsinoči ponovno »odpravil na delo«. Tokrat si je za tarčo izbral sedež agencije Lloyd Italico na Korzu Italia 37. Z bencinom je polil vhodna vrata in jih zažgal. Gasilci so takoj pogasili ogenj in zato škoda ni bila velika.
Po že ustaljeni praksi je član POT o svojem dejanju vselej obvestil redakciji našega dnevnika in Piccola. Očitno si je želel reklame. V četrtek zvečer je iz telefonske govorilnice v mestnem središču zavrtel številko italijanskega dnevnika in sploh ni slutil, da ga od daleč opazuje orožnik v civilni obleki... Ko je redakcijo Piccola obvestil o svojem dejanju, se je požigalec odpravil domov, v šentjakobsko četrt.
Karabinjerji so se tako na laste oči dokončno prepričali, da je Deganutti član in po vsej verjetnosti izvrševalec načrtov POT. Okrog 3. ure zjutraj je stanovanjski kompleks »Vatikan« v Ulici delLIstria 28, ki se dviga tik ob poveljstvu karabinjerjev, bil obkoljen. Nekaj oboroženih karabinjerjev, opremljenih z neprobojnimi jopiči in čeladami, se je povzpelo po stopnicah do Deganuttijevega stanovanja. Pozvonili so in počakali, da jim lastnik odpre vrata. Nekaj časa je bilo vse
tiho, nato pa so zaslišali ropot v stanovanju. Potrkali so, vendar se ni nihče oglasil, zato so s silo vdrli v stanovanje. Deganutti očitno ni imel dovolj časa, da bi prijel v roko pištolo in prav tako ni mogel priti do svojega žepnega noža z dolgim rezilom. Karabinjerjem se je-zato uprl z golimi pestmi in šele po nekajminutnem prerivanju so mu končno nataknili lisice in ga odpeljali na svoj bližnji sedež.
V Deganuttijevem stanovanju je bilo dovolj dokaznega gradiva, ki je pričalo o njegovi ilegalni dejavnosti. Preiskovalci so poleg nabite pištole našli plastično posodo z bencinom in razno dokumentarno gradivo o načrtih samozvane organizacije POT. Kljub temu da je bil zlikovec izredno presenečen, ker so ga odkrili, se je hitro znašel. Karabinjerjem ni hotel povedati ničesar; izjavil je le, da je politični jetnik in niti besedice več. Včeraj zjutraj so Deganuttija odpeljali v zapor. Zaslišal ga je namestnik državnega tožilca Grohman, ki je potrdil zaporni nalog zaradi naklepnega požiga in nedovoljene posesti orožja. Preiskave se vsekakor še niso zaključile. Grohman bo skušal ugotoviti, če je nosil Deganutti del krivde tudi pri požaru v uradu komercialista Paola Mat-teuccija. Komercialist naj bi ob koncu
maja najel Gianfranca Puma in Livia Suffija, ki sta zanetila požar v podjetju Consorzio gestione servizi v Ulici Mazzini. Odgovornost za atentat si je kasneje »uradno« prevzela organizacija POT. Če se bo izkazalo, da je Deganutti sokriv tudi pri tem požigu, bo Grohman predal preiskavo namestniku državnega pravdnika Staffi. Preiskave so vsekakor še v teku, saj orožniki sumijo, da obtoženec ni delal sam.
Gerardo Deganutti je organom javne varnosti zelo znan. Njegov curricu-lum je izredno »bogat«, saj v kazenskem zakoniku skorajda ni člena, ki ga osumljenec ne bi bil kršil. Ko je služil vojaški rok, je pretepel svojega predstojnika, svojo ženo je silil v prostitucijo, napadel in pretepel je novinarja RAI Tullia Mayerja, pred tremi leti je s pištolo grozil ministru Andreottiju, v imenu organizacije POT pa naj bi bil zanetil ogenj ali streljal v vhodna vrata organizacij ACLI, CGIL, Državnega pravobranilstva, carinskega urada za kemijske analize, znesel pa naj bi se bil tudi nad stanovanji deželnega odbornika Carboneja in predsednika Trgovinske zbornice Tombesija. Če bi imel več časa, bi bil verjetno postal še bolj nevaren in bi bil izvršil še več atentatov. Enega od teh je po telefonu »obljubil« tudi našemu dnevniku, (hj)
»DeloVno orodje« Deganuttija; pištola, nož z dolgim rezilom, posoda z bencinom in krpe blaga, ki jih je zlikovec prepojil z bencinom in nato zažgal
Dežela ničesar ne ve o pogodbi Total-Montedison
Poseg tržaških parlamentarcev pri ministru
General Di Martino zagotavlja da vojska ne bo zapustila Trsta
Senatorja Stojan Spetič in Arduino Agnelli ter poslanci Bordon, Coloni in Camber so včeraj posredovali na ministrstvu za industrijo v Rimu, da bi bil sestanek v zvezi s prodajo žaveljske rafinerije Aguila, ki je predviden za četrtek, 6. avgusta, že v ponedeljek, 3. t. m.
Kar se tiče vesti, da sta francoska multinacionalka Total in družba Selm — Montedison že podpisali pogodbo o prodaji Totalovih črpalk na vsedržavnem ozemlju, Pa je deželni odbornik za industrijo Carbone včeraj potrdil le, da so neutemeljene in da Dežela s tem ni seznanjena. Dejal je tudi, da je skoraj nemogoče, da se bi Total odločila za ta korak, zlasti še, ker preteklo sredo, bo so se v Rimu srečali deželni upravitelji ter sindikalis-
ti CGIL, CISL in UIL, zastopniki družbe Total niso prodajne pogodbe ali podpisa sploh omenili. Vsekakor pa so v teku poizvedovanja, da bi resnica končno le prišla na dan. Prodajna mreža, ki jo je družba Total razpredla po vsej Italiji, šteje približno 1.500 točk, po zadnjih obračunih pa naj bi v preteklih mesecih nakopičila kakih 700 milijard pasivnega računa. Lahko se torej zgodi, da poleg delavcev žaveljske rafinerije, tvegajo delovno mesto tudi "bivši" uslužbenci na Totalovih črpalkah. Sindikalna federacija, ki bo še naprej vztrajala pri svojih zahtevah o jasnosti pogajanj torej upa, da bo z novoimenovanim ministrom za industrijo Battaglio lahko vzpostavila iskrenejše odnose, kot jih je bila doslej deležna.
»Vroča« Fashion
V diskoteki Fashion v Ulici Madon-na del Mare je bilo predsinočnjim, kljub obilnemu dežju, zelo »vroče«, tako da so morali poseči reševalci RK in policijski agenti. O tem, da je prišlo do nemilostnega fizičnega obračunavanja med lastnico, njenim prijateljem in nekaterimi gosti, ni dvomov. Kar pa tudi policiji ni še povsem jasno, so okoliščine nič kaj prijetnega dogodka.
Dež pokvaril Alicin nastop
»To je moj prvi nastop v Trstu. Zelo sem vesela, da bo nocoj koncert na vašem čudovitem gradu...« S temi besedami se je predstavila v četrtek zvečer priznana italijanska popevkarice Aliče. Tržačani so skoro popolnoma napolnili dvorišče na Gradu sv. Justa in s tem izkazali, koliko jih zanima Aliče, ki /e z začetno pomočjo Franca Battiata prišla na sam vrh italijanske lahke glasbe. Žal je bilo vreme nenaklonjeno. Po prvih pesmih, ki so posnete na njeni najnovejši veliki plošči »Park Hotel«, se je ulila neusmiljena ploha in pognala v beg vse prisotne. Prava škoda za večer, ki je od vsega začetka zgledal zelo mikaven, (dgg)
»Vojska ne bo zapustila Trsta. Nasprotno, v pripravah na preureditev operativnih sil je bila julijskemu glavnemu mestu odmerjena posebna pozornost. Prišlo bo do racionalizacije poveljniških struktur, a ne do skrčenja števila vojakov in niti do zmanjšanja pomena tržaškega vojaškega poveljstva.«
Tako je včeraj izjavil tiskovni agenciji AGI načelnik glavnega štaba italijanskih kopenskih oboroženih sil gen. Ciro Di Martino. S tem je posegel v polemiko, ki so jo pred nedavnim obudili tržaški desničarski krogi z županom Staffierijem na čelu, ki se boje, da bi zaradi nove razmestitve vojaških sil v državi Trst ostal brez učinkovite obrambe.
General je govoril o prisotnosti vojske v Trstu med obiskom vojaških oddelkov, ki sodelujejo v reševalnih akcijah v Valtellini. Poudaril je, da reorganizacija vojaških sil poteka v skladu s smernicami, ki jih je dal obrambni minister. V tem okviru je bilo med drugim potrjeno, da bo skrb za obrambo tržaškega območja poverjena brigadi "Vittorio Venelo", ki je nastanjena v teh krajih. Ta enota je nastala
O fizičnem obračunu pričajo zdravniški podatki. Na otološkem oddelku katinarske bolnišnice se bo namreč zdravil deset dni 39-letni Franco Celli iz Drevoreda Čampi Elisi 40, kateremu so med pretepom obdelali prsni koš in obraz z vsemi pritiklinami (nos, čelo, oko). Sedem dni pa bo potrebno, da bosta spet zdrava 29-letna lastnica diskoteke Clara Cvitko iz Ul. Udine 53 in 37-letni Paolo Razzini iz Ul. Gatteri 46.
Kot že rečeno, je zaenkrat težko Ugotoviti dinamiko vročekrvnega dogajanja. Cvitkova vskakor izjavlja, da so okrog polnoči stopili v lokal trije nioški, ki so se do drugih klientov - po Popiti pijači - začeli vesti zelo arogantno in moteče. Po opominu naj bi postala tarča podobnega obnašanja tudi sama. Ko je bilo žaljivih besed dovolj, je nastopil njen prijatelj, 29-letni Marno Bellini, ki se v določenem trenutku ni mogel več premagati in je enemu °d treh dal okusiti svojo pest. Napetost je pri tem prekipela, kako pa so se nato odvijali dogodki, je še uganka. Cellija so namreč agenti našli na pločniku in izjavil jim je, da je tam... spal.
Mož 62-letne upokojenke je trenutno na prostosti
Ni dokazano, da je Stipancich v prepiru umoril svojo ženo
Dejanski vzrok smrti 62-letne upokojenke Antonie Poz-zecco Stipancich je že od včeraj znan. Sodna zdravnika Costantimdes in Altamura sta včeraj zjutraj izvedla obdukcijo. Izkazalo se je, da je Stipancicheva umrla za posledicami močnega udarca v tilnik. Udarec je povzročil veliko podkožno krvavitev, o kateri pa sta zdravnika ugotovila, da je nastopila že več dni pred smrtjo. Pokojnica se verjetno ni zavedla, da je rana smrtno nevarna, saj bi se bila drugače obrnila na zdravnika.
Verjetno se je nesrečna upokojenka poškodovala že v torek ali sredo. V treh dneh se je kri strdila in to je v četrtek povzročilo njeno smrt. 68-letnega Narcisa Stipancic-ha je včeraj ponovno zaslišal načelnikLetečega oddelka Giuseppe Padulano. Mož pokojnice je odločno zanikal vsakr-šno krivdo za smrt svoje žene. Ker preiskovalci nimajo proti njemu nikakršnih dokazov, ga ne morejo obtožiti umora. Stipancich se torej sprehaja po Trstu kot povsem svoboden državljan.
Vsekakor pa kaže, da je Stipancich, čeprav nehote, povzročil smrt žene Antonie. Zakonca sta se že več let divje
prepirala. Mož je s svojo ženo ravnal skrajno grobo in surovo; večkrat jo je tudi pretepal. Antonia Pozzecco se je svojega moža očitno bala in ga zato ni nikoli prijavila policiji. Zaradi neznosnega vedenja svojega zakonskega tovariša pa se je vedno bolj vdajala alkoholu. Sosedje so preiskovalcem povedali, da ji je mož večkrat grozil s smrtjo. To pa seveda še ni zadosten dokaz, ki bi lahko upravičil aretacijo osumljenca, čeprav postaja možnost nenamernega umora vse verjetnejša.
V naslednih dneh bodo Stipancicha ponovno zaslišali. Osumljenca bi lahko spravila za rešetke le pričevanja sose-, dov. Preiskovalci bodo skušali izvedeti, če sta se zakonca sprla tudi v torek, torej na dan, ko na bi se Pozzeccova smrtno poškodovala. V tem primeru bi sum, da je Stipancich umoril svojo ženo, postal skorajšnja gotovost. Seveda pa je možno, da je Pozzeccovi zdrsnilo in se je pri nerodnem padcu sama smrtno poškodovala. Zagonetno smrt 64-letne upokojenke bodo verjetno razjasnile nadaljnje preiskave.
leta 1975 ob reorganizaciji regimenta "Piemonte cavalleria", pred nedavnim pa je bila okrepljena z motoriziranim bataljonom "San Giusto" iz Trsta in s četami "Cavalleggeri di Saluzzo" iz Gorice. Celotna brigada je v zadnjih časih povečala svojo operativno sposobnost s prejemom novih vrst orožja, zlasti protiletalskega.
Vsled reorganizacije se tržaško vojaško poveljstvo ne bo več imenovalo "Comando truppe Trieste", temveč "Comando militare di Trieste" in bo pod neposrednim nadzorstvom poveljnika severovzhodne vojaške regije v Padovi. Toda v Trstu bo slej ko prej nastanjen divizijski general (trenutno je na tem mestu gen. Gianfranco Lal-li). Gen. Di Martino je nadalje zanikal govorice, po katerih naj bi prišlo do ukinitve tržaškega vojaškega okrožja, in pojasnil, da je zdaj v teku le avtomatizacija in racionalizacija pisarniških poslov, kar pa ne bo na noben način prizadelo uporabnikov. Ob tem je pristavil, da bo nabor za bataljon "San Giusto" še naprej osredotočen na Trst.
V reorganizaciji vojaških struktur pa bo Trst vendarle nekaj zgubil, in sicer vojaški zdravstveno-pravni center, ki se bo preselil v Videm. »Trst je pač preveč odročen glede na celotno območje uporabnikov,« je pojasnil gen. Di Martino. »Poleg tega v Trstu ni zadostnega osebja in ureditev vojaške bolnišnice bi zahtevalo velike investicije.«
■	Rajonski svet za Kjadin - Rocol se
bo sestal v sredo, 5. avgusta, ob 19.30 na sedežu v Ul. dei Mille 16. Dnevni red med drugim vsebuje več nerešenih problemov v zvezi z refekcijo v rajonskih šolah s celodnevnim poukom.
■	Združenje za kulturne stike s
Sovjetsko zvezo Italia URSS obvešča, da bodo njegovi uradi zaprti do 31. avgusta. Morebitna sporočila je mogoče dostaviti na običajni naslov, Ul. Torrebianca 13.
Ob prerani izgubi drage mame izreka kolegu Lauru Trevisanu globoko sožalje
kolektiv Agroforesta
Tržaški železniški muzej nudi obiskovalcu marsikaj zanimivega
V preteklih dneh smo obiskali tržaški železniški muzej na Elizejskih poljanah, ki so ga odprh 1984. leta pod pokroviteljstvom ministrstva za železnice. Zal smo na prvi pogled opazili, da smo bili v nekdanji železniški postaji Sv. Andreja skorajda edina stranka, kar jasno priča o majhni stopnji zanimanja za kulturno ponudbo našega mesta. Smemo vsekakor trditi, da je bil obisk muzeja izredno poučen, saj so bile informacije, ki nam jih je dežurni posredoval, karseda zanimive.
Zamisel za muzej se je leta 1975 porodila v mislih pripadnikov društva SAT (Societa appassionati trasporti), ki so z lastnim trudom opremili večino prostorov in s pomočjo italijanskih in jugoslovanskih železnic (le-te so podarile 5 parnih lokomotiv avstrijske, madžarske in nemške proizvodnje in zadnje tri tramvaje bivše tržaške mestne mreže) ter s prispevkom Bance Nazionale delle Comunicazioni po 9 letih priredili to razstavo.
Ob vhodu nas velika tabla takoj seznani z dejavnostjo omenjenega društva, ki šteje približno 40 članov, po večini upokojencev Mestnega prevoznega podjetja. Le-ti imajo vsak svoj konjiček, od študija zgodovine železnic do modeliranja lokomotiv ali tramvajev pa še do graditve maket, ki jih ponosno imenujejo diorame; na ta način bistveno pripomorejo h kvalitetni rasti muzeja. Nato si lahko ogledamo razna priznanja, ki jih je ustanova dobila, takoj zatem že zagledamo značilna znamenja, ki pridejo v poštev v železniškem prometu in še staro komandno ploščo (prispevek iz Portogruara) blizu stroja za usmerjanje vlaka na različne tire (iz Nabrežine). Zaidemo na desno in že smo pred lutko tedanjega strojnika, v njegovi neposredni bližini pa stojijo razni deli električne lokomotive na trifazni tok (tovrstne pogonske stroje so uporabljali pretežno v Avstriji, v Italiji so se kmalu opredelili za istosmerni tok 3000 voltov). Obrnemo pogled na steno in že opazimo sliki, ki nam prikazujeta alessandrijsko skladišče lokomotiv iz leta 1972 in tržaško železniško postajo, kakršna je bila v 60. letih, ko so tračnice segale do sedanje prodajalne listkov.
Gremo naprej in se znajdemo v daljšem hodniku, kjer je na kratko prikazan razvoj tržaške železnice na svojem tradicionalnem področju, od Južne železnice, ki je vozila na Dunaj (postaja je bila v Nabrežini) do čezalpske proge, ki je do Dunaja peljala čez slovensko ozemlje in od istrske in poreške železnice do spojitve dveh najvažnejših tržaških postaj. Krenemo desno in že smo v veliki sobi, kjer dobimo mnogo podatkov o progah v Furlaniji, o Openskem tramvaju (po načrtu inž. Geiringera je prvič zapeljal 10.9.1902) in o tramvajih v Trstu v 60. letih; med raznimi tedanjimi listki, izkaznicami, držaji, predali za listke in svetilkami kraljuje sredi sobane tramvajski pantograf. V naslednji sobi se nam prikažejo načrti predorov (seveda v nemščini, tako da posameznik, ki tega jezika ne pozna, nič ne razume, saj ni v italijanščini nobenega pojasnila), takoj za temi pa si lahko ogledamo elektrifikacijo v 30. letih in elektrifikacijo z istos-mernem tokom. V neposredni bližini nam posredujejo podatke in slike o železnicah med 2. svetovno vojno in načrt železniške postaje; razložijo nam tudi, kako se tračnice postavlja na progo; še pogled na načrte za gradnjo mos-
Na slikah: stare lokomotive (zgoraj) in zadnji tramvaji, ki so krožili v Trstu.
tov in predorov in že si lahko ogledamo voziček na pedale, ki je izpostavljen sredi sobe. V tretji dvorani kraljuje ogromna maketa, ki upodablja opensko železniško postajo v letu 1910, na njeni levi pa opazimo lutko tedanjega prodajalca vstopnic; gremo mimo raznih upravljalnih aparatur in že zagledamo modele raznoraznih vlakov, lokomotiv in tramvajev; med njimi so na ogled najrazličnejši instrumenti, ki so jih uporabljali pri upravljanju lokomotiv (brzinometer, vbrizgalec, zaklopka, lopata, manometer ipd.), na steni pa so izobešeni podatki o železništvu v zadnjih 50. letih in o parnih lokomotivah v Julijski Krajini.
Gremo nato na dvorišče, kjer si lahko ogledamo 11 parnih lokomotiv, eno električno lokomotivo in eno na naftni pogon, ob njih so še 4 tramvaji, zanimiv pa je tudi avstrijski snežni plug. Še pozdrav prijaznemu vodiču in nato domov s prepričanjem, da smo svoj prosti čas koristno izrabili, (dg)
Zgoniška sekcija SSk
vabi na
NAŠ PRAZNIK
ki bo od 1. do 3. avgusta na prireditvenem prostoru v Zgoniku.
Danes, 1. 8.: ob 15. uri otvoritev in začetek turnirja v briškoli; od 20. do 1. ure ples z Ansamblom Furlan.
Jutri, 2. 8.: ob 15. uri odprtje kioskov; ob 18. uri kulturni program v sodelovanju z ZKO Občine Ljubljana-Bežigrad, na katerem bodo nastopili Ansambel Mandolina, Lutkovna skupina Bežigrad in Cernuški oktet; ob 20. uri politični govor, nakar bo do 1. ure ples z Ansamblom Furlan.
Ponedeljek, 3. 8.: ob 15. uri odprtje kioskov; od 20. do 1. ure ples z Ansamblom Taims, vmes ob 21. uri medvaško tekmovanje v vleku vrvi.
Delovali bodo z domačo hrano in pijačo dobro založeni kioski.
gledališča
VERDI
Poletni festival operete 1987 - od 27. junija do 14. avgusta.
Danes, 1. avgusta, ob 20.30 bo na sporedu opereta CLIVIA N. Doštala. Dirigent Guerrino Gruber, režiser Gino bandi. Nastopali bodo: Tiziana Sojat, Tiziana Caminiti, Carlo Bini, Elio Crovetto, Ric-cardo Peroni, Ugo Maria Morosi, Daniela Franchi, Gianfranco Saletta in Giuseppe Botta. Ponovitve bodo: 2., 5., 9., 11., 13. in 14. avgusta. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
kino
LETNI KINO - ARISTON - 21.30 Aliens - scontro finale, fant.; ZDA 1986; r. James Cameron, i. Sigourney Weaver, Michael Biehn.
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.15 Highlander - T ultimo immortale,
dram., Avstral. 1986, 115'; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Ro-xanne Hart.
EKCELSIOR II - 18.30, 22.15 Nove setti-mane e mezzo, er. dram., ZDA 1985, 113'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Spalle lar-ghe, kom., ZDA 1986; i. Rob Lowe, Cynthia Gibb.
NAZIONALE I - 16.45, 22.00 The Hit-cher, krim., ZDA 1986; r. R. Harmon; i. R. Hauer, Th. Howell, J. J. Leigh, □
NAZIONALE II - 16.45, 22.15 Comman-do Leopard, akc., □
EDEN - 16.00, 22.00 Le bambole di čarne, porn. □ □
PENICE - zaprto za počitnice.
NAZIONALE III - 17.00, 22.15 Telefono rosso, i. Ilona Staller, □ □
MIGNON - 16.00, 22.15 Mission, dram.; V. B.; 1986; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
EKCELSIOR I - zaprto za počitnice. CAPITOL - 16.30, 22.00 II mattino dopo, krim., ZDA 1986; r. Sidney Lumet; i. Jane Fonda, Jeff Bridges, Raul Juha. LUMIERE - zaprto za počitnice VITTORIO VENETO - Zaprto za počitnice.
RADIO - 15.30, 21.30 Le tentazioni di una moglie infedele, porn. □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
KD J. RAPOTEC
prireja
ŠAGRO V PREBENEGU
1„ 2. in 3. avgusta
Ples z ansambloma TAIMS in POMLAD.
Vabljeni!
ŠZ SLOGA priredi
danes, 1., jutri, 2., in v ponedeljek, 3. avgusta
ŠPORTNI PRAZNIK v BAZOVICI
na vrtu Gospodarske zadruge Delovali bodo dobro založeni kioski, za zabavo bo poskrbel ansambel ZVEZDE.
___________razstave________________
V	prostorih bivše konjušnice pri Mi-ramaru je do 30. septembra odprta monografska razstava, posvečena Gustavu Pulitzerju Finaliju.
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava del profesorjev ŠOLE ZA GRAFIKO V BENETKAH.
Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu je odprta do 16. oktobra. Urnik: od ponedeljka do petka - 17.00-20.00, v soboto in nedeljo - 11.00-13.00 in 17.00-20.00.
Prispevajte za
»Dijaško matico«
SD VESNA
prireja u Križu danes, l.,in jutri, 2. avgusta
VAŠKO ŠAGRO
Oba večera ples z ansamblom LORDS.
Jutri ob 20.30 ŽREBANJE LOTERIJE. Vabljeni!
Sekcija KPI E. Berlinguer Devin-Nabrežina
priredi
FESTIVAL DELA in UNITA’
Danes, 1., jutri,
2., in 3. avgusta
v Nabrežini na igrišču ŠD Sokol.
Spored
Danes ob 19.30 koncert NAB-REŽINSKE GODBE NA PIHALA, od 21. ure dalje ples z ansamblom CAN-CAN.
Jutri ob 19.30 nastop AFS F. MAROLT iz LJUBLJANE, od 21. ure dalje ples z ansamblom BAZAR.
V ponedeljek ob 20.30 ples z ansamblom PLANŠARJI. Pojeta Braco Koren in Andreja Zupančič.
Vabljeni!
razne prireditve
ŠZ Sloga prireja danes, L, jutri, 2., in v ponedeljek, 3. avgusta, tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK na dvorišču Gospodarske zadruge v Bazovici. Delovali bodo dobro založeni kioski, za zabavo bo poskrbel ansambel Zvezde.
Mladina iz Vrhpolj pri Kozini prireja danes, 1., jutri, 2., in 3. avgusta 7. TRADICIONALNI VAŠKI PRAZNIK. Danes nastop pevke Lidije Percan. Jutri nastop plesne šole KD F. Prešeren iz Boljunca s standardnimi in latinskoameriškimi plesi. Jutri in v ponedeljek zvečer ples ob zvokih ansambla Akordi iz Postojne. Vse tri dni bodo delovali dobro založeni kioski s specialitetami na žaru, domačim črnim in belim vinom ter odličnim bres-kovcem. Vabljeni!
včeraj - danes
čestitke
Danes, SOBOTA, 1. avgusta
ALFONZ
Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 20.35 - Dolžina dneva 14.47 - Luna vzide ob
12.29	in zatone ob 23.11.
Jutri, NEDELJA, 2. avgusta
ŠTEFAN
PLIMOVANJE DANES: ob 1.16 najvišje 11 cm, ob 7.15 najnižje -32 cm, ob 14.19 najvišje 38 cm, ob 21.17 najnižje -18 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,2 stopinje, zračni tlak 1011,9 mb rahlo narašča, veter 23 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki do 36 km na uro, vlaga 56-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,7 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Riccardo Cantarini, Stefane Cornachin, Federico Delise, Fe-derico Santo, Mariangela Comelli, Mateja Piccini, Lorenzo Allesch.
UMRLI SO: 96-letna Carola Piovani, 79-letni Giuseppe Lovisato, 67-letni Al-fredo Tantin, 80-letna Lidia Suša, 92-let-na Anna Bartoli, 46-letna Renata Giaco-mini, 83-letna Maria Trigiani vd. Rosso, 67-letni Romano Tegacci, 84-letna Cate-rina Giannacopulo vd. Grazzini, 83-letna Eleuteria Zucco vd. Tedesco.
OKLICI: uradnik Marco Ridolfo in v pričakovanju zaposlitve Gabriella Kuzma, mehanik Luca Resta in asistentka Margherita Giannella, šofer Alessandro Almasi in uradnica Gabriella Barbera, delavec Stefane Morgera in strežnica Rossella Michelich, tehnik Renzo Potot-schnig in uradnica Rossella Ziliotto, uradnik Mauro Mervich in uradnica Gi-uliana Ancich, uradnik Domenico Qua-rantotto in uradnica Federica De Min, uradnik Alberto Godena in univerzitetna študentka Paola Murer, orožnik Michele Laterza in v pričakovanju zaposlitve Gi-uliana Barazzutti, uradnik Antonio Dede in knjigovodinja Felicia Lopardo, uradnik Roberto Covacio in učiteljica Xenia Cante, častnik italijanske vojske Bartolo-meo Polidori in študentka Manuela Po-lozzi, avtoelektrikar Mauro Centi in uradnica Gabriella Corsi, uradnik Mario Messina in uradnica Mirella Benkovič, obrtnik Vito De Santis in uradnica Cris-tina Sivi, uradnik Fabio Deluisa in uradnica Lilia Debiasi, natakar Dario Cola-rich in čistilka Marina Simbula, delavec Franco Bassanese in trgovka Rita Ange-lillo, avtoelektrikar Livio Furlan in delavka Anna Maria German, prodajalec Gianfranco Sossini in gospodinja Maria Luisa Bonazza, agent javne varnosti Louis Cozzarini in točajka Emilia Mincin, uradnik Giancarlo Doz in učiteljica Olga Angione, obrtnik Alberto Pacini in biologinja Vanna Pecile, biolog Maurizio Spoto in programerka Marina Annama-ria Morin, pomorščak Sergio Vascotto in gospodinja Palma Drago, turistični izvedenec Edi Kraus in uradnica Gabriella Pahor, uradnik Paolo Spiga in študentka Carla Pia, uradnik Boris Bernardo Dijust in univerzitetna študentka Elisabetta Lu-ana Verbi, prodajalec Giuseppe Vlacci in čistilka Maria Rosaria Pugliese, upokojenec Lucio Ruffini in internistka Carla Basiaco.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 27. julija, do sobote, 1. avgusta 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Zavije).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Danes praznuje rojstni dan nona ISKRENA s Proseka. Še na mnoga leta ji kličeta Martin In Valentina.
Danes se poročita
SUZI LOZAR in dr. STEFANO FERFOGLIA
Vso srečo in obilo zdravja na skupni življenjski poti jima želi Ema.
izleti
SPDT obvešča, da je odhod na dvodnevni izlet z osebnimi avtomobili na KANIN, PRESTRELJENIK in ROMBON danes ob 6.30 izpred sodnijske palače (Foro Ulpiano).
SPDT prireja 8. in 9. avgusta dvodnevni avtomobilski izlet v gorsko skupino SCHOBER GRUPPE v bližini Lienza z vzponom na 3283 m visoki Petzeck; potrebni sta dobra kondicija in visokogorska oprema. Izlet vodi Lojze Abram; odhod v soboto, 8. avgusta, ob 7. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Vpisovanje pri Vojku Slavcu na tel. št. 764832 ob delovnih urah.
Sindikat upokojencev CGIL - Opčine, Narodna ulica 69 - tel. 214222 organizira 2. in 3. septembra dvodnevni izlet v Bologno na vsedržavni Festival Unita in v San Marino na praznik republike. Vpisovanje na sedežu v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure.
mali oglasi
PRODAM dobro ohranjeno vespo PX ’
125. Kličite na tel. 812353.
UGODNO PRODAM gumijast čoln in motor evinrude 25 HP z vsemi priključki. Tel. 228869.
VINSKE BRATCE vabi v osmico Stanko Gruden iz Samatorce št. 6. Toči belo in črno vino ter reže domač pršut.
OSMICO ima še vedno odprto Romano Purič v Repnu na št. 13.
MUCKO svetlorjave barve podarim. Tel.
200079.
IL NEGOZIETTO - Drevored XX Set-tembre 16 sporoča cenjenim klientom, da bo trgovina zaprta zaradi letnega dopusta od 4. do 22. avgusta.
PRODAM 6 stotov koruze po ugodni ceni. Tel. 231901 od 20. do 21. ure.
SAMOTEŽNA VRATA (porta basculan-te) - zunanje. mere: višina 220 cm x širina 228 cm, odprtina: 190 cm x 207 cm) podarim. Telefonirati ob uri kosila ali zvečer na št. 040/53874.
OSMICO ima odprto Lupine v Praprotu. Toči sortirana vina.
GOSTILNA VETO na Opčinah išče natakarico/točajko z večletno prakso za strežbo v popoldanskih in večernih urah. Osebno ali telefonsko na št. 211629.
V SREDIŠČU NAJLEPŠEGA DELA SLOVENIJE nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke ter ob magistralni cesti Ljubljana-Bled-Jesenice je privatni penzion "MANCA", ki ima še nekaj prostih mest od 8.8. do 20.8.87. Vse sobe imajo tuš in WC. Poleg klasičnih penzionskih uslug naša ponudba obsega še športno rekreacijo: tenis, plavanje, ribolov, jahanje in planinarjenje. Naslov: Privatni penzion "MANCA", 64240 RADOVLJICA, Gradnikova 2, Slovenija, tel. 003864/75504.
OSMICO je v Zgoniku odprl Miro Žigon. Toči belo vino in teran.
razna obvestila
Sklad M. Čuk obvešča, da bo vpisovanje za POLETNO SREDIŠČE NA OPČINAH potekalo samo v ponedeljek, 10. avgusta, na sedežu Sklada, Proseška ulica 133 (nasproti cerkve), od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Ker bo zaradi novih zakonskih predpisov število otrok omejeno na 80, bomo pri vpisu upoštevali časovno zaporedje.
Sklad M. Čuk obvešča, da bo poletno središče v Prosvetnem domu na Opčinah začelo z dejavnostmi v ponedeljek, 17. 8. Prihod ob 8. uri, odhod ob 17. uri. Odprto bo vsak dan razen sobote in nedelje, do 28. 8. 87. Cena 50.000 lir. Vpisovanje 10. 8. 87.
menjalnica_______________________31.7. mi
Ameriški dolar...............1330.—
Nemška marka ................ 721,5
Francoski frank............ 215.—
Holandski florint.......... 640.—
Belgijski frank.............. 34,20
Funt šterling.............. 2120.—
Irski šterling............. 1910.—
Danska krona............... 186.—
Grška drahma .................. 9,—
Kanadski dolar ............ 980.
Japonski jen............... 8.—
Švicarski frank ............. 870.—
Avstrijski šiling... ........ 102,40
Norveška krona ............ 195.—
Švedska krona.............. 205.—
Portugalski eskudo............. 8,50
Španska peseta................. 9,50
Avstralski dolar .......... 900.—
Debeli dinar................... 1,70
Drobni dinar................... 1,70
rTSITrn BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 67001 - 68881 DV*II\.D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
TK
Izšla bo
ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE
Celovita podoba slovenske preteklosti in sedanjosti v 13 knjigah.
Naročite jo v
TRŽAŠKI KNJIGARNI
Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 732487
Marilyn, spomin na lepoto
Ko bi bila Norma Jean Baker, ki je zaslovela kot Marilyn Monroe, še živa, bi 1. junija, torej pred dvema mesecema, slavila svoj 61. rojstni dan! Na obrazu starejše, belolase gospe bi bili verjetno vtisnjeni sledovi neurejenega življenja hollywoodskih zvezd, morda pa bi kljub vsemu bila mit igralskega sveta. Tako pa je podoba mlade, svetlolase lepotice simbol razkošne mladosti in ženske privlačnosti. Ob 25. obletnici njene smrti, 5. avgusta, se bosta Canale 5 in Rete 4 poklonila Marilyninemu spominu z dvema filmoma (ob 20.30 in 22.15) in dvema dokumentarcema (ob 14.30 in 0.05), Rai 3 pa že dan prej s filmom ob 21.45
sobota 20.30 RAI 2
American Gigolo (dram.) sobota 23.00 RAI 3 Sono nato ma... (kom.) nedelja 14.00 RAI 1 Strada maestra (dram.) ponedeljek 20.30 Canale 5 Alfredo, Alfredo (kom.) ponedeljek 20.30 RAI 1
La calda notte delLispettore Tibbs (dram.) torek 20.30 RAI 2 Operazione sottoveste (kom.) torek 21.45 RAI 3 Giungla d’asfalto (dram.) sreda 20.00 RTV-Lj Dan potem (dram.) sreda 20.30 Rete 4
Gli uomini preferiscono le bionde (kom.) sreda 22.15 Rete. 4
Fermata d'autobus (kom.) petek 20.30 RAI 1 Toto a Parigi (kom.)
glasba
nedelja 20.00 RAI 3
Pojejo: Mina, Milva, Morandi četrtek 22.25 RAI I
Shirley Verrett izvaja Gershtvina četrtek 22.45 RAI 2
Madonna superstar (glas) petek 22.05 TV-Kp
Koncert Mstislava Rostropoviča
šport
nedelja 11.20 in 12.35 RAI 3
Motociklizem - Velika nagrada Anglije nedelja 22.30 Canale 5
Boks: Mike Tyson-Tony Tucker nedelja 23.00 RAI 1 Boks: Renzo-Morello sreda 0.10 RAI 1
Košarka: finale svet. prvenstva jr.
sobota 12.05 RAI 1 Danski kraljevi balet nedelja 21.30 RAI 3
American Ballet Theatre v San Franciscu torek 21.35 RTV-Lj
Slovenci v zamejstvu: O kraški ohceti sreda 0.05 Rete 4
Say Goodbye To The President (dok.) četrtek 18.55 RTV-Lj
Pastirske igre iz Semiča (folk.) petek 20.55 RTV-Lj Izumi za ubijanje (dok.)
—
P^^pa^imjld

...........
j*, ■

PSlsj
# „ '"S
-	..»s....
•lili 1
-
^iij
iii!
------------------—
ITALIJAMSKA TELEVIZIJA
;__________________________________________________________________________________________________
RAI 1
RAI 2
RAI 3
11.25 Tečaj francoskega jezika
11.55	Vreme in (12.00) dnevnik
12.05	Balet: Balet v treh delih v izvedbi Danskega kraljevega baleta (libreto in kor. August Bournon-ville, dir. P. E. Lassen)
13.30	Dnevnik
14.00	Film: Gli angeli con la faccia sporca (dram., ZDA 1938, r. Michael Curtiz, i. Humphrey Bogart)
15.35 Nanizanka: L/amico Gipsy
16.00	Informativna oddaja: Današnje, včerajšnje in vsakdanje zgodbe
16.30	Variete: Muppet show
17.00	Glasbena oddaja: II sabato dello Zecchino
18.05	Izžrebanje loterije 18.10 Nabožna oddaja 18.20 Risanka: Moncicci
18.40	Nadaljevanka: Frontiera
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Sotto le stelle 21.45 Dnevnik
21.55	Film: Colpo da 500 milioni alla National Bank (kom., VB 1970, r. Peter Hall, i. Uršula Andress)
23.30	Dnevnik
11.00
12.10
13.00
13.25 13.35
14.25
16.00 16.50
18.25
18.40
19.30 19.35 20.15
20.30
22.25
22.40
23.40 23.55
Komorni koncert: Poklon Ravelu ob 50 letnici smrti (izvaja Simfonični orkester RAI iz Turina, dir. Eliahii Inbal)
Nad.: La donna di moda Dnevnik - ob trinajstih Dnevnik - šport Nanizanka: Saranno famosi! Zabavna oddaja: Arcobaleno, vmes dok., risanka, nanizanka Šport: Baseball
Film: Ragazze d'oggi (kom., It. 1959, r. Luigi Zampa, i. Marisa Allasio, Edoardo Bergamo) Dnevnik. Šport Nanizanka: Perry Mason Dnevnik - kratke vesti Vreme in dnevnik Dnevnik - šport
Film: American Gigolo (dram., 1980, r. Paul Schrader, i. Richard Gere, Lauren Hutton)
Dnevnik
Glas. oddaja: Come dentro un film - poje Luca Barbarossa Dnevnik - kratke vesti Šport: boks in mali nogomet
19.00
19.20
19.30
20.30
21.30
21.45
22.45
22.50
23.00
Dnevnik Deželne vesti
Glasbena oddaja: Pokerconcerto (nastopili bodo Savage, Cinzia Corrado, Creatures, Alberto Ra-dius, pripravil Carlo De Siena, vodi Daniele Piombi, prenos iz dvorane Sgt. Peppers v Novari) Gled. oddaja: Ploskanje - Album velike igralke Sarah Ferratijeve (pripravil Maurizio Giammuso) Dnevnik - kratke vesti TV film: Berlin Alexanderplatz -Un mietitore col potere che vie-ne dal buon Dio (po romanu Alfreda Ddblina, film v 14-ih delih, r. Rainer Werner Fassbinder, i. Gunter Lamprecht, Gottfried John, Annemarie Duringen, Helen Vita, Ivan Desny, Gunther Kauffmann, 5. del)
Dnevnik Deželne vesti
Film: Sono nato ma... (kom., Jap. 1932, r. Vasujiro Ozu, i. Hideo Sugawara, Tekkan Kozo, Tatsuo Saito, Mitsuko Yoshikawa)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA

__________________________;________________________________________________________________________________________I
RTV Ljubljana
09.55	Slovesnost ob 50-letnici prihoda Josipa Broza Tita na čelo partije (prenos iz Samobora)
16.30	Poročila
16.30	Otr. oddaja: Znak (pon. 4.dela)
17.20	Mladinski film: Deklica s konjem (ZRN 1979, r. Egon Schle-gel, i. Martke Wellne, Wolfgang Winkler; vzhodnonemški film nam predstavlja novo varjanto ničkolikokrat napisane ali posnete zgodbe o prijateljstvu otroka in živali)
18.40	Dokumentarec: Španska državljanska vojna (9. del)
19.10	Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
19.50	Zrcalo tedna
20.15	Film: Pametna norost (kom., ZDA 1966, r. Irvin Kershner, i. Sean Connery, Joanne Wood-ward, Jean Seberg)
22.00	Zabavno-informativna oddaja: Alpe Jadran
22.30	Dnevnik
22.45	Zabavna oddaja: Poletna noč - S kredarice
i. Andrea Mingardi, Paola Pitagora, Cristian De Sica, 1. del)
21.45	TVD vse danes
22.00	Nanizanka: II brivido delhimpre-visto
22.35	Dokumentarec: Skrivnosti morja (pripravil Jacgues Cousteau)
23,30	Dokumentarec: Islam
TV Koper
17.00	Otroški program: Risanke
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Rubrika: Top moda
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Film: Flipper (r. Andrea Barzini,
CANALE5
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče
10.00	Film: La vendetta (dram., ZDA 1971, r. Jud Taylor, i. Shelley Winters, Roger Perry)
11.30	Nanizanki: Lou Grant,
12.30	Bonanza
13.30	Film: Frenesia delFes-tate (kom., It. 1963, r. Luigi Zampa, i. Vitto-rio Gassman, Sandra Milo)
15.30	Film: La cento chilo-metri (kom., It. 1959, r. Giulio Petroni, i. Mas-simo Girotti, Marisa Merlini)
17.00	Nanizanke: Kate & Al-lie, 17.30 L'albero delle mele, 18.00 Una famig-lia americana, 19.00 I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Variete: La corrida
23.00	Nanizanki: Glitter,
24.00	Sceriffo a New York
po vicini, 12.30 Mi be-nedica Padre
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Cu-ore, Chappy, Rubik, Masters
14.30	Nanizanke: Detective per amore, 15.30 Mary Benjamin, 16.15 I gior-ni di Brian
17.00	Dokumentarec o naravi
17.30	Nanizanke: II Santo,
18.30	Switch, 19.30 New York New York
20.30	Nadaljevanka: Febbre damore
21.30	Nanizanka: Hotel
22.30	Rubrika iz parlamenta
23.30	Nadaljevanka: Peyton Plače
0.30 Nanizanka: Hec Ram-
14.00	Športna oddaja: Šport Spettacolo
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Lotti, Bun Bun, Cera una volta... Pollon, II Piccolo principe
18.00	Variete: Musiča e
19.00	Nanizanka: Chips
20.00	Risanka: Aliče nel pa-ese delle meraviglie
20.30	Nanizanki: Chicago story, 21.50 Masguera-de
22.50	Športna oddaja: Grand Prix
23.50	Glasbena oddaja: Dee jay Beach
Baldi, i. Leonard Mann, Luciana Paluz-zi)
22.20	Film: Laura primizie d'amore (kom., Fr. 1979, r. David Hamilton, i. Maud Adams), nato film Trilogia del terrore (krim., ZDA 1975, r. Dan Curtis, i. Karen Black)
TELEFRIULI
TELEPADOVA
ITALIA 1
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sgua-driglia delle pecore nere, 12.00 Vicini trop-
8.30	Nanizanka: La strana coppia
9.00	Film: La maschera e il cuore (glas., ZDA 1954, r. Charles Walters, i. Joan Crawford, Michael VVilding)
10.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph su-permaxieroe, 12.00 L'-uomo da 6 milioni di dollari, 13.00 Hardcas-tle e McCormick
12.00	Zdravniška oddaja: Terapija Ronefor
12.30	Informativna oddaja: II Leonardo
13.00	Risanki: lo sono Tep-pei, Conan
14.00	Šport: Catch
15.00	Šport: Baseball
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Šesto senso
20.30	Film: II pistolero dell'-Ave Maria (vestern, It. 1969, r. Ferdinande
12.00	Nanizanka: Scacco matto
13.30	Nadaljevanka: Cavalli selvaggi
15.00	Nanizanka: Bigfoot e il ragazzo selvaggio
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Variete: Dadaumpa
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemškem jeziku
20.30	Film: Atto d'amore (dram., It. 1985, r. Alfrede Giannetti, i. Eleo-nora Giorgi, Massimo Ranieri)
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: The Bold Ones
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
1
RAI 1_________________________
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Ekološka oddaja: Linea verde
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Vesti in igre: Fortunissima
14.00	Film: Strada maestra (dram., ZDA 1940, r. Raoul Walsh)
15.35 Kolesarstvo: Trofeja Matteotti
16.15	Nanizanka: Robin Hood
17.05	Variete: Come Aliče (nastopili bodo Renato Rascel, Giuditta Saltarini, Carlo Verdone)
18.15	TV film: L'incendiario (r. Boris Sagal, i. Arthur Kennedy)
19.50 Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	TV film: Harem (dram., ZDA 1986, r. Billy Hale, i. Omar Sha-rif, Ava Gardner, 2. del)
22.05	Glasbena oddaja: Hit-Parade
23.00	Športna nedelja: boks Renzo-Morello (prenos iz Latine)
0.15 Dnevnik - zadnje vesti
0.25 Glasbena oddaja: Musicanotte Schumann (Simfonija v C-duru op. 61, Simfonični orkester RAI iz Rima dirigira Peter Maag)
RAI 2_________________________
11.00	Nan.: La mia terra tra i boschi
11.25 Komični film: Due rulli di comi-
cita - Sangue tzigano
11.45	Film: Mr. Moto nelLisola del pe-ricolo (krim., ZDA 1939, r. Herbert Leeds, i. Peter Lorre)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Koncert: Enrico Vlil in tour -poje Enrico Ruggeri
15.20	Nanizanka: In due shndaga meg-lio
17.10	Film: Fantomas contro Scotland Yard (kom., It.-Fr. 1967, r. Andre Hunebelle, i. Louis De Funes, Mylene Demongeot)
18.45	Nanizanka: Perry Mason
19.45	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Variete: Bella d'estate
22.00	Nadaljevanka: Shaka Zulu (6. del)
22.55 Dnevnik
23.10	Oddaja o protestantizmu
23.35 Glasbena oddaja: Jazz danes -Trio Philip Catherine in Toots Tielemans
RAI 3________________________
11.20 Neposredni športni prenosi: motociklizem - Velika nagrada Anglije 125 in 250 kc (neposredni prenos iz Doningtona, 1. del)
12.35 Motociklizem: VN Anglije 500 kc (prenos iz Doningtona)
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Športna nedelja
20.00	Glasbena oddaja: Speciale Da-daumpa - Mina, Milva, Morandi
20.30	Dokumentarna oddaja: Vojaki, Zgodbe o ljudeh v vojni - Tanki
21.15 Dnevnik
21.30	Balet: American Ballet Theatre v San Franciscu (koreografija P. Taylor, glasba G. F. Haendel -Airs, dir. Paul Connely: koreografija M. Pretipa, glasba P.I. Čai-kovski - Črni labod, dir. Alan Barker; koreografija A. Tudor, glasba E. Chausson - Jardin aux lilas, dir. Alan Barker)
22.45	Košarka: Italija-SSSR - Svetovno prvenstvo jr. (prenos iz Bormia)
23.30	Dnevnik - kratke vesti
23.45	TV Film: Max Headroom (ani-mac., ZDA 1985, r. A. Jankel)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
RTV Ljubljana
9.35	Neposredno: Dan pod Triglavom (prenos s Kredarice)
9.45	Poročila
9.50	Otroški spored: Živ žav
10.45	Dan pod Triglavom (prenos)
10.55	Mladinska nadaljevanka: Dolga bela sled (CS, pon. 13. dela)
11.25	Glas. oddaja: Alpski večer
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
13.00	Dan pod Triglavom (prenos)
13.20	Poročila
15.30	Poročila
15.35	Nadaljevanka: Zdravnik umirajočega časa (r. Miroslav Luther, i. P. Cepek, M. Huba, L. Mrkvič-ka, 1. del)
16.45	Film: Drakula ne miruje (groz., VB 1970, r. Roy Ward Baker, i. Christopher Lee, Dennis Water-man, Jenny Hanley)
18.10	Dan pod Triglavom (prenos)
19.10	Rišanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Tudi to je sreča (V. Radovanovič, 2. del)
20.45	Zabavna oddaja: Poletna noč
TV Koper______________________
17.00	Otroški program: Risanke
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Variete: Speciale sotto le stelle
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Nanizanka: New Scotland Yard
21.30	Film: La valle del mistero (pust.,
r. Joseph Leytes., i. Richard Egan, Peter Graves, Julie Adams)
23.15	Dokumentarec: Louvre
CANALE5
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče,
10.00	Mississippi
11.00	Film: 14a ora (dram., ZDA 1951, r. Henry Hathaway, i. Paul Douglas)
12.55	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Film: Hollywood o morte! (kom., ZDA 1956, r. Frank Tashlin, i. Jerry Lewis, Dean Martin, Anita Ekberg)
15.45	Film: Mia moglie e di leva (kom., ZDA 1955, r. Frank Frank Tashlin, i. Tom Ewell, Sheree North, Rita Moreno)
17.30	Nanizanka: Fifty Fifty
18.30	Nanizanka: Trauma center
19.30	Nanizanka: Love Boat
20.30	Nadaljevanka: Radiči • (i. Levar Burton, Ren
VVoods, Ben Vereen, Harry Rhodes)
22.30	Boks: Mike Tyson-Tony Tucker (prenos iz Las Vegasa)
24.00	Nanizanka: Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.00	Nabožna rubrika
8.30	Nanizanka: Gunsmo-ke
9.15	Film: Un ladro in Para-diso (kom., It. 1951, r. Domenico Paolella, i. Nino Taranto)
10.45	Nanizanka: Giorno per giorno
11.15	Aktualna oddaja: Parlamente in
12.10	Nanizanka: Cassie & Co
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Cuore, Chappy, Rubik, Masters
14.30	Nanizanke: I gemelli Edison, 15.00 La terra dei giganti, 16.00 Alla ricerca di un sogno,
16.45	Daniel Boone,
17.45	Sembra facile,
18.15	Devlin & Devlin,
19.00	College, 19.30 New York New York,
20.30	Matt Houston,
21.30	Cover up
22.30	Nadaljevanka: Peyton Plače
23.30	Nanizanki: Mod Squ-ad, 0.30 Hec Ramsey
ITALIA 1
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Pascal, II pianeta delle 1000 avventure, Dungeons and Dra-gons, Tarzan
10.00	Nanizanka: Riptide
11.00	Šport ZDA
12.00	Nanizanka: L uomo da sei milioni di dollari
13.00	Rubrika: Grand Prix
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
16.00	Nanizanki: Dimensio-ne Alfa, 17.00 Manimal
18.00	Nanizanka: Automah
19.00	Risanke: Littlest, Haz-zard, Droids Adventu-res, Snorky
20.30	Variete: Che piacere averti qui
22.50	Nanizanke: I predatori delLidolo d'oro, 23.50 Samurai, l.lSHardcas-tle & Mc Cormick
TELEPADOVA
12.00	Rubrika o trgovini in turizmu
12.30	Rubrika o prehrani
13.30	Tedenska rubrika: Magnetoterapija
14.00	Film
15.30	Nanizanka: California Fever
16.30	Risanke
19.00	Nanizanka: Sanford and Son
19.45	Nanizanka: Šesto sen-so
20.30	Film: Febbre da caval-lo (kom., It. 1976, r. Steno, i. Luigi Proietti, Enrico Montesano)
22.20	Aktualna oddaja: Pri-mo piano
23.00	Nanizanka: Spy Force
24.00	Nočni film: Fuga dall'-inferno (pust., Sp. 1979, r. Antonio Isasi, i. Ja-
son Miller, Lea Massa-
ri)
TELEFRIULI_________
11.00	Sej em: Da ali ne
12.00	Nanizanka: The Bold Ones
13.00	Film: Atto d'amore (dram., It. 1985)
15.00	Glasbena oddaj: Musič box
17.45	Variete: Čari amici vidni e lontani
19.30	Dokumentarec: Bella Italia
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Nanizanka: Brothers and Sisters
21.00	Športna oddaja
21.30	Nadaljevanka: Cavalli selvaggi
22.30	Film: Girandola (kom., ZDA 1938, r. Mark Sandrich, i. Fred Asta-ire)
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
if
I


:iiii...................................::i
#
i.!" # 1

•tu
: H
‘tu*.'

%
I! |I
j J;
Ji..11
...Ir”
ii:::::..

L 1 i


lii
il:

BOLLETTINO D INFORMAZIOM
:
1
•S
.s
I
s it
3 !■=
^ -S ^
Ul
^ Ž S
t- ^
JL

ii'isiisf.....
‘iil ...I"!*;|!|
|!]a
:
:

l!
....
ii-
■
1.1.
......
f '

'Tl.......
....
ii ...p......
I: : :
IPHiH:,- ;
, j:
IP iii:
			

lili
RAI 1
RAI 2
RAI 3
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05 Variete: Portomatto (1. del)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: La paura fa novanta (kom., It. 1951, r. Giorgio C. Simonelli, i. Ugo Tognazzi, Silvana Pampa-nini, Carlo Croccolo)
15.35	Risanka: Marco
16.45 Risanke: Disneyev svet
17.35	TV film: Doppia indagine (krim., r. Diana Crispo in Biagio Proiet-ti, i. Gerardo Amato, Gabriella Franchini, Juana Steffan)
18.30	Portomatto (2. del)
19.40 Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: La calda notte delLispetto-re Tibbs (dram., ZDA 1967, r. Norman Jevdson, i. Sidney Poi-tier, Rod Steiger, Warren Oates)
22.20 Dnevnik
22.30	Aktualno: Kinematografia - slike, zgodbe in protagonisti (2. del)
23!30 Dnevnik, iz parlamenta, vreme
11.55 Risanka: Vakari 12.10 Nadaljevanka: Una storia vien-nese - All ombra di Koeniggratz (1. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi 14.20 Zabavna oddaja: Arcobaleno -
Poletne igre, magije in ljudje, vmes dokumentarec o živalih, risanka Dick Tracy, nanizanka Blondie
16.00	Kolesarstvo: Pokal Italije
16.45	Film: II diamante nero (krim., Fr. 1940, r. Jean Delannoy)
18.25	Dnevnik. Šport
18.40 Nanizanka: Perry Mason
19.30	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Turist, rubr.: Sereno variabile
22.30	Dnevnik
22.45	Akt. oddaja: Poletni almanah 23.35 Dnevnik - kratke vesti
23.50 Nočni film: Amiamoci cosi belle signore (kom., ZDA 1972, r. Gene Saks, i. Alan Arkin, Sally Keller-mann, Paula Prentiss)
18.25 Šport: Beach Volley (prenos iz Bibiona)
19.00	Dnevnik in vreme
19.20 Deželne vesti
19.30	Aktualna oddaja: Print (pripravila Sergio Valzania in Paola Cel-li, 4. del)
20.00	Izobraževalna oddaja: Živeti v glasbi - Ustvarjalnost in skupinsko delo
20.30	Nanizanka: 1 professionals - Nel pubblico interesse (r. Pennant Roberts, i. Gordon Jackson, Martin Shaw, Lewis Collins, r. Pennant Roberts)
21.30	Dnevnik
21.45 Športna oddaja: Campioni - Najlepše nogometne tekme, posnetek nogometne tekme Italija-Brazilija iz leta 1970 (komentar Giannija Minaja)
24.00	Dokumentarec: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvazde (pripravil Gianni Poli, r. Sandra Ouarra)
0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Dnevnik - deželne vesti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA

RTV Ljubljana_______________
18.15 Poročila
18.20 Osnovna šola tenisa
18.30	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Balon (Kot vsi otroci ima tudi Taček rad balone. Pa zve, da niso vsi samo za igro, ampak jih uporabljamo še v druge namene. Bomo videli, v kakšne.)
18.50 Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Gasilni aparat in pasja jama
18.55 Sedem stopnic do glasbe: Dvanajst slonov
19.10 Risanka
19.26 Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00 Nadaljevanka: Bogatašinja (VB,
r. Don Sharp, i. Jenny Seagrove, Debora Kerr, Barry Bostwick, 1. del)
21.00	Mednarodna obzorja: Perestrojka po bolgarsko
21.45 Dnevnik
22.00	Zabavna oddaja: Poletna noč, nato nadaljevanka Hobotnica (3. del) in nanizanka Blažen med ženami
TV Koper_____________________
17.00	Otroški program: risanke
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45 Nadaljevanka: Veronica
20.30	Film: La valle del mistero (pust.,
ponovitev)
22.15 TVD vse danes
22.30	Dokumentarna oddaja: La gran-de epogue (pripravil Folco Qui-lici)
23.30	Nanizanka: Hazell
siissiiiiiiiiiiiisi
1811111..

CANALE5_____________
8.30 Jutranja telovadba 8.40 Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče
10.00 Film: Piu veloce del vento (kom., ZDA 1980, r. VValter Grauman, i. Steve Guttenberg)
11.30	Nanizanki: Lou Grant,
12.30	Bonanza
13.30	Nadaljev.: Colorado
14.30	Film: Mae West (biog., ZDA 1982, r. Lee Philips, i. Anna Jillian, James Brolin)
16.30	Nanizanke: L'uomo di Atlantide, 17.30 Lal-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Film: Alfredo, Alfredo (kom., It. 1972, r. Pietro Germi, i. Dustin Hoffman, Stefania Sandrel-li, Carla Gravina)
22.35 Nanizanke: Attenti a quei due, 23.35 Missis-sippi, 0.35 Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30 Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore nere, 12,00 Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Cu-ore, Chappy, Rubik, Masters
14.30	Nadaljevanki: Detec-tive per amore, 15.30 Mary Benjamin
16.15 Nanizanka: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec: Qua-derni della natura
17.30	Nanizanke: II Santo, 18.30 Switch, 19.30 New York New York
20.30	Film: Angelica e il Gran Sultano (pust., Fr. 1967, r. Bernard Borderie, i. Michele Mercier, Robert Hos-sein, Jean-Claude Pascal)
22.30	Nanizanke: Peyton Plače, 23.30 Mod Squ-ad, 0.30 Hec Ramsey
ITALIA 1____________
8.30 Nan.: La strana coppia 9.00 Film: Paradiso nottur-no (glas., ZDA 1952, r. Harmon Jones, i. Mit-zy Gaynor, Scott Bra-dy, M. Chapman)
10.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph Supermaxieroe, 12.00 L'uomo da 6 milioni di dollari, 13.00 Hardcas-tle and McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, LottL Flo la piccola Robinson, Pollon, II piccolo principe
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper, 19.00 Chips
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30 Nadaljevanka: Alla
conguista del West
22.20 Variete: Maratona del Lupo (1. del)
23.45 Film: National Lampo-on's Vacation (kom., ZDA 1983, r. Harold Ramis, i. Chevy Chase, Beverly D'Angelo, Imogene Coca)
1.30 Maratona del Lupo (Zdel)
TELEPADOVA
13.00	Risanki: lo sono Tep-pei - Conan
14.00	Nadaljevanki: Happy end, 15.00 Signore e padrone
16.30 Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Šesto senso
20.30	Film: Napoli, una storia damore e di ven-detta (dram., It. 1972, r. Mario Bianchi, i. Mario Da Vinci)
22.30	Šport: Catch
23.25 Nanizanka: Alla ricer-ca di un sogno 0.45 Film: II piccolo colon-nello (kom.)
TELEFRIULI_________
13.00	Nad.: Che fare?
14.30	Nanizanki: I cercatori d'oro, 15.00 Bigfoot e il ragazzo selvaggio
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.30	Variete: Tastomatto
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Nadaljevanka: Rac-conti di mare
22.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Dnevnik
23.30	Zdravniška rubrika: Trentatre
24.00	Informativna oddaja: News dalmondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastneoddaje:
19.00 Športna rubrika 19.30 Dogodki in odmevi
19.45	Športna rubrika .
23.15 Športna rubrika (pon.)
23.45	Dogodki in odmevi 23.55 Športna rubrika (pon.)
!
I
ITALIJANSKA TELEVIZIJA					
RAI 1		RAI 2		RAI 3	
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Franco, Ciccio e il pirata Barbanera (kom., It. 1969, r. Mario Amendola, i. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia)
15.35	Risanka: Marco
16.35	Risanka: Disneyev svet - La tigre di VVahoo
17.30	Tv film: Doppia indagine (i. Lui-gi Pistilli, Giancarlo Santelli, Carlo Cataneo, 2. del)
18.30	Variete: Portomatto
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Dokumentarec: Ouarkov svet
21.30	Nad.: Cronache marziane (i. Rock Hudson, Gayle Hunnicutt, Bernie Casey, 1. del)
22.20	Dnevnik
22.30	Nad.: Cronache marziane (2. del)
23.10	Variete: Napoli prima e dopo
0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Košarka: Svetovno prvenstvo jr. (prenos iz Bormia)
11.55	Risanka: Vakari
12.10	Nad.: Una storia viennese - All'-ombra di Koeniggratz (2. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna odd.: Arcobaleno, vmes
dok. Misteri del profondo blu, ris. Dick Tracy, nan. Blondie
16.40	Film: Gringo, getta il fucile! (pust., Šp. 1967, r. J. Romero Marchant, i. John Richardson)
18.15	Oddaja iz parlamenta
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Operazione sottoveste (kom., ZDA 1959, r. Blake Ed-wards, i. Cary Grant, Tony Cur-tis, Dina Merrill)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Akt. oddaja: Poletni almanah
23.35	Dnevnik - kratke vesti
23.50	Film: Il bandito (dram., It. 1946, r. Alberto Lattuada, i. Anna Magnani, Amedeo Nazzari, Carla Del Poggio, Carlo Campanini)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Dnevnik
20.00	Izobraževalna oddaja: Živeti v glasbi - Glasba, trenutek izoblikovanja (pripravila Maria Paola Turrini Grillo, r. Domenico Mas-simo Pupillo)
20.30	Nanizanka: I professionals - Il traditore (r. Ray Austin, i. Gor-don Jackson, Martin Shaw, Le-wis Collins)
21.30	Dnevnik - kratke vesti
21.45	Niz filmov posvečen Merilyn Monroe ob 25-letnici njene smrti: Giungla d'asfalto (dram., ZDA 1950, r. John Huston, i. Merilyn Monroe, Sterling Hayden, Sam Jaffe, Louis Calhern, Jean Ha-gen, James VVhitmore)
23.35	Dokumentarec: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvezde (pripravila Giangi Poli in Biancamaria Poltillo, r. Sandra Ouarra)
23.50	Dnevnik
23.55	Deželni dnevnik
	<5 0 a	LOV	AN	S		A	1 E,	LEV	IZ	MA		
RTV Ljubljana________________
18.25	Poročila
18.30	Osnovna šola tenisa
18.40	Otroška nadaljevanka: Znak (5. del, prod. TV Sarajevo)
19.10	Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	TV drama: Metalci nožev (prod. TV Novi Sad, r. Karolj Viček, i. Gyorgy Fejes, Lazslo Feldi
21.35	Slovenci v zamejstvu (v oddaji bomo' slišali o informativnem avtobusu, ki kroži po avstrijski Koroški in tuje turiste seznanja z informacijami o slovenski manjšini. Gre za zanimivo akcijo, ki jo je drugo leto zapored pripravila Slovenska prosvetna zveza.
Iz Furlanije Julijske krajine bo reportažni zapis o letošnji, že 13. ohceti v Repnu, ki predstavlja največjo folklorno prireditev Slovencev v Italiji. Za konec pa bo reportaža o Andovcih, ki so najmanjša narodnostna vas v Porabju.)
22.05	Dnevnik
22.20	Zabavna oddaja: Poletna noč
TV Koper_____________________
17.00	Otroški program: Il sabato dello zecchino
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Film: Solo contro tutti (vestern, r. Antonio Del Amo Algara, i. Robert Hundar, Mercedes Alon-so)
22.05	TVD vse danes
22.20	Nadaljevanka: Delitto e castigo (priredba Tullio Kezich in Mario Missiroli, r. Mario Missiroli, 1. del)
23.15	Rubrika z Barbaro Bouchet
K
				iiii		:		!!!!!!!!		^			!!!!		•	;	
			::	:::	■					iiiiiliiiliiiiiiiiiii		
CANALE5____________
8.40	Nadaljevanka:	La
grande vallata
9.30	Nanizanka: Aliče
10.00	Film: Vacanze alle Ha-wai (kom., ZDA 1978, r. Bill Bixby, i. Julie Alison, Loni Anderson, Ray Bolger)
11.30	Nanizanki: Lou Grant,
12.30	Bonanza
13.30	Nadaljevanka: Colora-do
14.30	Film: Elvis and the Be-auty Oueen (kom., ZDA 1981, r. Gus Tri-konis, i. Don Johnson, Stephanie Zimbalist, John Crawford)
16.30	Nanizanke: L'uomo di Atlantide, 17.30 Lal-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Nanizanka: Falcon Crest
22.30	Rubrika: Forum (vodi Catherine Spaak:)
23.10	Aktualno:	Človek
znanstvenik (vodi Maurizio Costanzo)
23.55	Nanizanka: Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00
Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore nere, 12.00 Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Cu-ore, Chappy, Rubik, Masters
14.30	Nanizanke: Detective per amore, 15.30 Mary Benjamin, 16.15 I gior-ni di Brian
17.00	Dokumentarec: Qua-derni della natura
17.30	Nanizanke: Il Santo,
18.30	Switch, 19.30 New York New York
20.30	Film: Cielo giallo (vestern, ZDA 1948, r. Wil-liam A. Wellman, i. Gregory Pečk, Anne Baxter, Richard Wid-mark)
22.30	Nanizanke: Peyton Plače, 23.30 Mod Squ-ad, 0.30 Hec Ramsey
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanka: La strana coppia
9.00	Film: Zum, zum, zum, la canzone che mi pas-sa per la testa (kom., It. 1968, r. Bruno Corbuc-ci, i. Little Tony)
10.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Luomo da sei milioni
di dollari, 13.00 Hard-castle and McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Lotti, Bun Bun, Pol-lon, Il piccolo principe
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Aliče nel pa-ese delle meraviglie
20.30	Nanizanke: Stazione di polizia, 21.30 Mike Hammer, 22.30 Troppo forte, 23.00 Prontp soc-corso, 23.30 Ai confini della realta, 24.00 Sa-murai, 1.25 Hadcastle and McCormick
TELEPADOVA
13.00	Risanki: lo sono Tep-pei, Conan
14.00	Nadaljevanki: Happy end, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Šesto senso
20.30	Film: Il domestico (kom., It. 1974, r. Luigi Filippo D'Amico, i.
Lando Buzzanca, Martine Brochard)
22.30	Nadaljevanka: Spy Force
23.25	Znanstvena oddaja: Il Leonardo
0.15 Film: La principessa di Harlem (kom., 1979, r. Marvin J. Chomsky, i. Peter Hooks)
TELEFRIULI
12.30	Nanizanka: George
13.00	Rubrika o zdravstvu: Trentatre
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Nanizanka: I cercatori ' d'oro
15.00	Dražba: Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Nadaljevanka: Che fare?
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
■lii«: i
;!l; -"'Li
*!..-.i
bjij,:.,
;*iH
F

n e a ® s
o#?-
1=1
i il >
“f |
II Is
mi
pi?
Slfs
mt
•S
■Sv
V
mS"
S™
C'
-; i mimii
lllllk
.J
i
.


f!



f.......
it 1
ilili!
■ :

I ITALIJANSKA	1
RAI 1________________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55	DnevnikTri minute
14.00	Film: Ciccio perdona... io no! (kom., It. 1968, r. Marcello Cior-ciolini, i. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia)
15.40	Risanka: Marco
16.20	Risanka: Disneyev svet - Sultane, la stella del rock
17.15	Aktualnosti: Danes v parlamentu
17.25	Nad.: Doppia indagine (3. del)
18.30	Portomatto (2. del)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Goldengirl (dram., ZDA 1979, r. Joseph Sargent, i. Susan Anton, Curd Jiirgens)
22.15	Dnevnik
22.25	TV film: Facciaffittasi - Sognan-db Hollywood
23.30	Glasbena oddaja: Poletni rock
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Šport: finale mladinskega svetovnega košarkarskega prvenstva (prenos iz Bormia)
RAI 2_________________________
11.55	Risanka: Yakari
12.10	Nad.: Una storia viennese (2. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno, vmes dokumentarec o rastlinah, risanka Dick Tracy in nanizanka Blondie
16.40	Film: Le ragazze di Piazza di Spagna (kom., It. 1952, r. Luciano Emmer, i. Lucia Bose, Cosetta Greco, Liliana Bonfanti)
18.15	Iz parlamenta
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.30	Film: Rififi (krim., Fr. 1955, r. Ju-les Dassin, i. Jean Servais, Ma-gali Noel, Carl Mohner)
22.20	Dnevnik
22.35	Inf. oddaja: Poletni almanah
23.35	Dnevnik - kratke vesti
23.40	Film: II bosco degli amanti (vojni, It.-Fr. 1960, r. Claude Autant-Lara, i. Laurent Terzieff, Franco-is Rosay, Erika Remberg)
RAI 3________________________
19.00	Dnevnik
19.20	Dnevnik - deželne vesti
19.30	Aktualnosti: Print (pripravila Sergio Valzania in Paola Celli)
20.00	Izobraževalna oddaja: Živeti v glasbi - Razvoj posluha (pripravila Maria Paola Turrini Grillo, r. Domenico Massimo Pupillo)
20.30	Nanizanka: I professionals - Un caso di corruzzione (r. Anthony Simmons, i. Gordon Jackson, Martin Shaw, Lewis Collins)
21.30	Dnevnik
21.45	Film: Kean, genio di sregolatez-za (biog., It. 1957, r. Vittprio Gas-sman, i. Vittorio Gassman, Anna Maria Ferrero, Eleonora Rossi Drago)
23.05	Dokumentarec: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvezde (pripravila Gianni Poli in Biancamaria Pontillo, r. Sandra Ouarra)
23.20	Dnevnik
23.25	Deželne vesti
23.35	Kratki film: Hitchcock prossima-mente
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA____________
RTV Ljubljana_________________
18.30	Poročila
18.35	Osnovna šola tenisa
18.45	Otroška oddaja: Pravljice iz lutkarskega vozička - O Siromaku in Kaziju
19.10	Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Film tedna: Dan potem (ZDA 1983, r. Nicholas Meyer, i. Jason Robards, Jobeth Williams, Števen Guttenberg; Film pripoveduje o prebivalcih Kansas Cityja in o njihovem strahu ob naraščanje vpjne napetosti ob berlinskem zidu. Napetost se stopnjuje z vojaškimi spopadi do grožnje atomskega spopada. Posamezni-
ki reagirajo različno. Ko pade bomba na Kansas City, v bližini katerega je raketno oporišče, je razdejanje mesta skoraj popolno. Ali je še kaj možnosti za preživetje na zastrupljeni in uničeni Zemlji?)
22.05	Portret: Neža Maurer
22.35	Dnevnik
22.50	Zabavna oddaja: Poletna noč
TV Koper________________
17.00	Otroški program: risanke
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Variete: Crazy boat
21.45	TVD vse danes
22.00	Film: Napoleone ad Austerlitz (dram., r. Abel Gance, i. Orson VVelles, Vittorio De Sica, Jean Marais, Claudia Cardinale)
CANALE5____________
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče
10.00	Film: Che succede al povero Allan (krim., ZDA 1970, r. Curtis Harrington, i. Antho-ny Perkins, Julie Harris, Joan Hackett)
11.30	Nanizanki: Lou Grant,
12.30	Bonanza
13.30	Nad.: Colorado
14.30	Dokumentarni film: Marylin - il mito di un'epoca (ZDA 1963, r. Pepe Torres, i. Mariin , Monroe, Rock Hudson)
16.30	Nanizanke: L uomo di Atlantide, 17.30 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Film: La via del rhum (pust., Fr. 1972, r. Robert Enrico, i. Brigitte Bardot, Lino Ventura)
22.40	Znanstvena oddaja: Big Bang estate
23.40	Nanizanki: Fifty Fifty, 0.40 Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00
Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore nere, 12.00 Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Cuore, Chappy, Rubik, Mas-ters
14.30	Nadaljevanki: Detec-tive per amore, 15.30 Mary Benjamin
16.15	Nan.: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec: Qua-derni della natura
17.30	Nanizanke: II Santo,
18.30	Switch, 19.30 New York, New York
20.30	Film: Gli uomini pre-feriscono le bionde (kom., ZDA 1953, r. Ho-ward Hawks, i. Mariin Monroe, Jane Rus-sell, Charles Coburn)
22.15	Film: Fermata d'auto-bus (kom., ZDA 1956, r. Joshua Logan, i. Mariin Monroe, Don Mur-ray, Arthur 0'Connell)
0.05 Dokumentarec: Say Goodbye To The Pre-sident
ITALIA 1____________
8.30	Nan.: La strana coppia
9.00	Film: Parata di splen-dore (glas., ZDA 1953, r. J. Mitchell Leisen, i. Ezio Pinza)
10.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph
Supermaxieroe, 12.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 13.00 Hard-castle e McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Lotti, Flo la piccola Robinson, Pollon, II piccolo principe
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	Nanizanki: A Team,
21.30	Riptide
22.30	Glasbena oddaja: Be bop a lula
23.30	Nanizanke: Ai confini della realta, 24.00 Samuraj 1.25 Hardcastle e McCormick
TELEPADOVA
13.00	Risanke: lo sono Tep-pei, Conan
14.00	Nadaljevanki: Happy End, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Šesto senso
20.30	Film: II carabiniere (dram., It. 1981, r. Silvio Amadio, i. Fabio Testi, Massimo Ranieri)
22.20	Film: Una provinciale a Washington (kom., i. George Hamilton, Joey Haetherton)
0.45 Film: Le impronte della vita (kom., ZDA 1983, r. Joseph Sargent, i. Melissa Gil-bert, Martin Sheen)
TELEFRIULI_________
13.30	Nad.: Marta
14.30	Nanizanka: I cercatori d'oro
15.00	Dražba: Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45	Nad.: Naumachos
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: II cappello sulle ventitre
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO





RAI 1________________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Indovina chi viene a me-renda (kom., It. 1969, r. Marcello Ciorciolini, i. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia, Mimmo Palma-ra)
15.35	Risanka: Marco
16.20	Risanka: Disneyev svet - Joker, l amico di Jim
17.20	Nanizanka: Racconti fantastici -Notte in časa Usher (1. del)
18.30	Portomatto (2. del)
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Prima che venga 1'inverno (dram., VB 1968, r. J. Lee Thompson, i. David Niven, Topol, Anna Karina)
22.15	Dnevnik
22.25	Glasbena oddaja: Shirley Verrett izvaja Gershwinovo glasbo (neposredni prenos iz Positana)
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2__________________________
11.55	Risanka: Vakari
12.10	Nad.: Una storia viennese
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno,
vmes risanka Dick Tracy in nanizanka Blondie
16.40	Film: Aida (opera, It. 1953, r. elemente Fracassi, i. Sophia Loren)
18.15	Aktualnosti: Iz parlamenta
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	TV film: In tempo per morire (dram., Fr.-It.-Švica 1985, r. Ge-rard Mordillat, i. Francois Duno-yer, Yves Robert)
21.55	Rubrika o modi
22.30	Dnevnik
22.45	Glas. oddaja: Madonna superstar
23.15	Dnevnik - kratke vesti
23.30	Film: Dove vai tutta nuda? (kom., It. 1969, r. Pasguale Festa Campanile, i. Maria Grazia Buc-cella, Thomas Millian)
RAI 3________________________
19.00	Dnevnik
19.20	Dnevnik - deželne vesti
20.00	Izobraževalna oddaja: Živeti v glasbi - Glasba in prevzgoja (pripravila Maria Paola Turrini Grillo, r. Domenico Massimo Pu-pillo, 7. del)
20.30	Nanizanka: I professionals - II guarto uomo (r. Martin Campbell, i. Gordon Jackson, Martin Shaw, Lewis Collins)
21.30	Dnevnik - kratke vesti
21.45	Film: Incatenata (kom., ZDA 1934, r. Clarence Brown, i. Joan Crawford, Clark Gable, . Otto Druger)
23.05	Dokumentarna oddaja: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvezde (pripravila Gianni Poli in Biancamaria Pontillo, r. Sandra Ouarra)
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
23.25	Deželne vesti
23.35	TV film: No future (It. 1980, r. Giancarlo Soldi, i. Alvin Pavan, Roberta Faita, Raffaello Costan-zo)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
RTV Ljubljana_________________
18.20	Poročila
18.25	Osnovna šola tenisa
18.35	Otroška oddaja: Mali ribiči
18.55	Folklorna oddaja: Pastirske igre iz Semiča (na osnovni šoli v Semiču v Beli krajini delujeta folklorna in tamburaška skupina, ki sta nam predstavili splet iger in plesov, s kakršnimi so si belokranjski pastirji krajšali čas. Kot mentorici sta otrokom pomagali Marija Gregorič in Vlasta Šterk. Šolski pevski zbor nas je spomnil, da za veselimi uricami na zelenih travnikih pridejo tudo neprijazno mrzli dnevi in je zapel pesmici o medvedu in
angini, ki ju je uglasbil Silvester Mihelčič)
19.10	Risanka
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik in (20.00) tednik
21.05	Nanizanka: Maupassantove novele (4. del)
22.05	Dnevnik
22.20	Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes nanizanka in Videostrani
TV Koper_______________
17.00	Otroški program: risanke
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD vse danes
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Film: Maggiore Brady
(vestern, r. George Sherman, i. Jeff Chandler, Maureen O Hara)
22.10	TVD vse danes
22.25	Nadaljevanka: Piccolo mondo antico (3.del)
23.30	Rubrika z Barbaro Bouchet
						::: :
CANALE 5
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče
10.00	Film: In piena luce (dram., ZDA 1971, r. Robert Day, i. Stella Stevens, Richard Boo-ne, Fred Beir)
11.30	Nanizanki: Lou Grant,
12.30	Bonanza
13.30	Nad.: Colorado
14.30	Film: Humphrey Bo-gart - Un duro dal cuo-re tenero (biog„ ZDA 1980, r. V. Sherman, i. Kevin 0'Connor)
16.30	Nanizanke: L'uomo di Atlantide, 17.30 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Glasbena oddaja: Fes-tivalbar 87
23.15	Nanizanki: Mc Gruder & Loud, 0.15 Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore nere
12.00	Nanizanka: Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Cu-ore, Chappy, Rubik, Masters
14.30	Nanizanke: Detective per amore, 15.30 Mary Benjamin, 16.15 I gior-ni di Brian
17.00	Dokumentarec: Qua-derni della natura
17.30	Nanizanke: 11 Santo,
18.30	Switch, 19.30 New York New York
20.30	Nadaljevanka: Lucky Luciano
21.30	Nanizanke: Nero Wol-fe, 22.30 Peyton Plače,
23.30	Mod Šguad, 0.30 Hec Ramsey
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanka: La strana coppia
9.00	Film: Lady Barbara (kom., It. 1970, r. Mario Amendola, i. Renato dei Profeti, Paola Te-desco, Carlo Delle Piane)
10.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Luomo da sei milioni di dollari
13.00	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: I forti di Forte Coraggio
15.30	Nanizanka: Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Lotti, Bun Bun, Pol-lon, II piccolo principe
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Aliče nel pa-ese delle meraviglie
20.30	Film:	Bravissimo
(kom., It. 1955, r. Luigi Filippo D'Amico, i. Alberto Sordi, Mario Riva, Patrizia Della Rovere)
22.20	Dokumentarec: Jonat-han
23.20	Nanizanke: Ai confini della realta, 23.50 Sa-murai, 1.15 Hardcastle and McCormick
TELEPADOVA
13.00	Risanki: lo sono Tep-pei, Conan
14.00	Nad.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford & Son, 19.30 Laredo
20.30	Film: 11 testimone deve tacere (dram., It. 1974, r. Giuseppe Ro-sati, i. Bekim G. Feh-
miu, Rosanna Schiaffi-no)
22.20	Šport: Catch
23.20	Filmske novosti
23.25	Nanizanka: Alla ricer-
ca di un sogno 0.45 Film: II sapore della saggezza (dram., Av-stral. 1977, i. Susannah Fowle, Hilary Ryan)
TELEFRIULI_________
12.30	Nanizanki: George,
13.00	Bigfoot e il ra-gazzo selvaggio
13.30	Nad.: Marta
14.30	Nanizanka: I cercatori doro
15.00	Dražba: Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45	Nanizanka: Scacco matto
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Nadaljevanka: Corona del diavolo
21.30	Dokumentarec: Africa '80
22.30	Dnevnik
23.30	Nadaljevanka: Le ali della colomba
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO

hr11 'j
iilllrj
lil'" Jf

im


.#
		

hi!!;......

Lil %
TN
k „ '-r 1


.. Ipjllilhj:
1:..■
JL
S fS
HI,
ilf!
|l-.E
Hi
sy m
< §P
O o^>
N |
“ pl UJ I |J
Z. 'O ° O)
»N g: 11
"J o E ^
z iti
X 3e~
rm
JL
<	is
gfl
Z il
^ S .s S-s
<	a~
*li
»cofa
^ ^ E
‘Nl|
oc
I—
*s
it
! j P
r ri
••




llilllhn;
!

RAI 1________________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: .Le spie vengono dal semif-reddo (kom., It. 1965, r. Mario Bava, i. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia, Vincent Priče)
15.45	Risanka: Rosaura
16.30	Risanka: Disneyev svet - II ca-vallo del VVest
17.15	Aktualnosti: Danes v parlamentu
17.25	Nanizanka: Raccohti fantastici -Ligeia forever (2. del)
18.30	Portomatto (2. del)
19.40	Almanah in vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Toto a Parigi (kom., It. 1958, r. Camillo Mastrocingue, i. Toto, Sylva Koscina, Lauretta Masiero)
22.25	Dnevnik
22.35	Dnevnik - posebna oddaja
23.35	Glasbena oddaja: Poletni rock -Rock stars (2. del)
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________
11.55	Risanka: Vakari
12.10	Nad.: Una storia viennese
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno,
vmes dokumentarec, risanka Dick Tracy in nanizanka Blon-die
16.50	Film: La vita ricomincia (dram., It. 1945, r. Mario Mattoli, i. Alida Valli, Eduardo De Filippo)
18.15	Aktualnosti: Iz parlamenta
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Kabaret: Per chi suona la cam-panella
21.30	Glas. oddaja: Improvvisando
22.30	Dnevnik
22.45	Inf. oddaja: Poletni almanah
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Film: Un elmetto pieno di... fifa (kom., Fr. 1970, r. Marcel Camus, i. Peter McEnery, Andre Bourvil, Sophie Desmarets)
RAI 3________________________
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Informativna oddaja: La Roma di... Paolo Portoghesi
20.00	Izobraževalna oddaja: Živeti v glasbi - Glasba skupaj (pripravila Maria Paola Turrini Grillo, rež. Domenico Massimo Pupillo, 8. del)
20.30	Nanizanka: I Professionals - Cor-sa cieca
21.30	Dnevnik
21.45	Film: Buffalo Bill (vestern, ZDA 1944, r. William VVellman, i. Joel McCrea, Maureen O Hara, Linda Darnell)
23.10	Dokumentarna oddaja: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvezde (pripravila Gianni Poli in Biancamaria Pontillo)
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.30	Deželne vesti
23.40	TV film: La resurrezione di Broncho Billy (1970, r. James Ro-kos, glasba John Carpenter, i. Johnny Crawford, Kristin Nelson)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA_____


RTV Ljubljana________________
18.30	Poročila
18.35	Osnovna šola tenisa
18.40	Otroška nadaljevanka: Dr. Who (VB, 1. del)
19.10	Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Brezčasna dežela (Avstral., 1980, i. A. P. McGregor, P. Collingwood, 2. del)
20.55	Dokumentarna serija: Zgodovina izumov - Izumi za ubijanje (v Vaudoyu blizu Pariza nam bo "Odred francoskih arkebuzirjev" razkazal najpomembnejša odkritja v neizčrpni zakladnici orožja, od loka do mavzerice. V Satoryju nam bo polkovnik Ro-
yer nakazal razvoj od pušk ka-lašnikov in M 16 do današnjega orožja. Videli bomo še mnogo izumov namenjenih mučenju, kraji, ubijanju in kaznovanju.)
21.50	Pop delavnica (3.del)
22.25	Dnevnik
22.40	Zabavna oddaja: Poletna noč, nato film Mesar (Fr.-It. 1969, r. Claude Chabrol)
TV Koper_____________________
17.00	Otroški spored: II sabato dello zecchino
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Koncert: Brahmsove simfonije z Leonardom Bernsteinom in dunajsko Filharmonijo 21.50. TVD Vsedanes
22.05	Koncert violončelista Mstislava Rostropoviča
23.10	Dokumentarec: Gradovi - Zgodbe v zgodovini
f:	aHV JL	%	■ mm	I!;!;;!;!!!:;;	!!!!!!!!		m!:!!;!	Iliiillljiiiii			illiiil	
	sIBljHi!!		SBI!	BB!	SSSHSHH			
CANALE5
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče
10.00	Film: S.O.S. Limousine (kom., ZDA 1983, r. Terry Hughes, i. John Ritter, Susan Dey, Lai-nie Kazan)
11.30	Nanizanki: Lou Grant,
12.30	Bonanza
13.30	Nadaljevanka: Colora-do
14.30	Film: Dirottamento (dram., ZDA 1973, r. Leonard Horn, i. David Janssen, Keenan Wynn, Ronald Fein-berg)
16.00	Nanizanke: Kate & Al-lie, 16.30 L uomo di Atlantide, 17.30 L'albero delle mele, 18.00 Una famiglia americana,
19.00	I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Nadaljevanka: Ritorno a Eden
22.20	Nanizanke: Top Sec-ret, 23.20 Lottery, 0.20 Sceriffo a New Y ork
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore
nere, 12.00 Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Cu-ore, Chappy, Rubik, Masters
14.30	Nanizanke: Detective per amore, 15.30 Mary Benjamin, 16.15 I gior-ni di Brian
17.00	Dokumentarec: Qua-derni della natura
17.30	Nanizanke: II Santo,
18.30	Switch, 19.30 New York New York
20.30	Film: Les girls (glas., ZDA 1957, r. George Cukor, i. Gene Kelly, Mitzi Gaynor, Kay Kendall)
22.45	Nadaljevanka: Peyton Plače
23.45	Nanizanki: Mod Squ-ad, 0.45 Tenafly
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanka: La strana coppia
9.00	Film: Baciami, Kate! (glas., ZDA 1954, r. George Sidney, i. Kat-hryn Grayson, Ho-ward Keel, Ann Miller)
10.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph su-permaxieroe, 12.00 L -uomo da sei milioni di dollari, 13.00 Hardcas-tle and McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Lotti, Flo, Nana Su^ pergirl, II piccolo principe
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Polyanna
20.30	Film: Sole rosso (vestern, Fr. 1972, r. Teren-ce Young, i. Charles Bronson, Uršula An-dress, Toshiro Mifune)
22.40	Vesti o nogometu
23.10	Nanizanke: Giudice di notte, 23.40 Ai confini della realta, 0.10 Sa-murai
TELEPADOVA
13.00	Risanki: lo sono Tep-pei, Judo Boy
14.00	Nadaljevanka: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nanizanka: Sanford and Son, 19.30 Laredo
20.30	Film: L'uccello migra-tore (kom., It. 1973, r. Steno, i. Lando Buz-
zanca, Rossana Podesta)
22.45	Film: Pasgualino Cam-marata... capitano di fregata (kom., It. 1974, r. Mario Amendola, i. Aldo Giuffre)
0.45 Film: Dov'e finita la 7a compagnia? (kom., Fr. 1973, r. Robert Lamou-reaux, i. Aldo Maccio-ne, Jean Lefebvre)
TELEFRIULI_________
12.30	Nanizanka: George
13.00	Medicinska rubrika
13.30	Nad.: Marta
14.30	Nanizanka: I cercatori doro
15.00	Dražba: Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45	Nadaljevanka: Scacco matto
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Variete: Čari amici vi-cinielontani
22.30	Dnevnik
23.30	Nadaljevanka: I fratel-li Karamazov
0.30 Informativna oddaja: News dalmondo
TELEOUATTRO
SPOMINSKI DATUMI:
■ Pred 40 leti: 2. 8. 1947 je prezidij Jugoslovanske ljudske skupščine ratificiral mirovno pogodbo z Italijo.
OSEBNOSTI:
■	2. 8. 1902 se je v Gorici rodil šolnik Rado Bednarik, ki je umrl prav tako v Gorici 23. 9. 1975.
■	7. 8. 1971 je v Gorici umrl publicist Ciril Cej, ki se je rodil 22. 9. 1887.
■	3. 8. 1882 se je v Medani v Brdih rodil pesnik in prevajalec Alojz Gradnik, ki je umrl v Ljubljani 14. 7. 1967.
Tedenski pregovor:
Kozel ni za vrtnarja.
(nemški)
PORTOROŽ Hotel Palače
V	sredo, 12. 8., ob 21.30: Gala ples.
V	četrtek, 13. 8., ob 22. uri: Karnevalski dan.
Glavni pomol s ploščadjo
V	soboto, 8. 8., ob 20. uri: slavnostna otvoritev Portoroškega tedna s prihodom Neptuna, godbo na pihala, fokloro.
Avditorij
V	četrtek, 13. 8„ ob 21. uri: Večer ruskih narodnih plesov in pesmi, nastopa foklorni ansambel iz Omska.
V	petek, 14. 8., ob 21. uri: modna revija.
V	soboto, 15. 8., ob 21. uri: nastop kabaretne skupine Chez Nous iz Zahodnega Berlina s predstavo Gospodje v vlogi dam.
PIRAN
Tartinijev trg
V	nedeljo, 9. 8., ob 21. uri: Velika revija Jadrana - zabavno glasbena prireditev.
koper
Titov trg
V	četrtek, 6. 8., ob 20.30: Balade iz Sečuana, nastopa kitajska folklorna skupina iz Čengduja.
V	primeru slabega vremena bo predstava v Koprskem gledališču.
POSTOJNA Pred jamo
V	nedeljo, 2. 8., ob 10. uri: nastop Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane.
V	nedeljo, 9. 8., ob 10. uri: nastop folklorne skupine Mali vrh iz Nemilj.
V	nedeljo, 16. 8., ob 10. uri: nastop foklorne skupine Tehnik iz Škofje Loke.
V	nedeljo, 23. 8., ob 10. uri: nastop folklorne skupine Emona iz Ljubljane.
V	nedeljo, 30. 8„ ob 10. uri: nastop folklorne skupine iz Ligojne. Prireditve se ponavljajo ob 15. uri.
VIDEM
Giardino del Torso
V	torek, 4. 8., ob 20.45: Concerto alLitaliana, nastopa Gigi Proietti
V	četrtek, 6. 8., ob 20.45: gledališka predstava Skopuh (Plavt), nastopa Mario Carotenuto
V	petek, 14. 8., ob 20.45: koncert Plesnega orkestra dunajske Opere (dueti iz oper Straussa in Lehara).
VERONA
Arena
Nocoj, 1. 8., ob 21. uri: opera Aida (Giuseppe Verdi), dir. Donato Renzetti, rež. Pietro Zuffi.
V	nedeljo, 2. 8., ob 21. uri: La Traviata (Giuseppe Verdi), dir. Ralph Weikert, rež. Gianfranco de Bosio (ponovitev 7. 8.).
V	sredo, 5. 8., ob 21. uri: balet Hrestač (Peter Iljič Čajkovski), dir. Michael Collins, koreograf Nicolas Beriosoff.
V	četrtek, 6. 8., ob 21. uri: opera Madama Butterfly (Giacomo Puccini), dir. Joshinory Kikcuchi, rež. Renata Scotto.
Teatro Romano
V	soboto, 1. 8., ob 21.15: gledališka predstava La Piovana (Ruzante), rež. Gianfranco de Bosio (ponovitve 3., 4., 5., 6. in 7. 8.).
COMACCHIO
Trg Trepponti
Nocoj, 1. 8., ob 21.15: v okviru ciklusa Ballo e bello - nastopajo Patrick Dupont et ses Starš (koreografije Mauricea Bejarta, Mariusa Petipea, Ricka Odumsa, Jocelyna Bossera, Barryja.Collinsa).
V	četrtek, 6. 8., ob 21.15: v okviru istega ciklusa - nastopa skupina Efesto (koreografije Donatelle Capraro in Marcella Parisija).
V	soboto, 8. 8., ob 21.15, v PALAČI BELLINI: okrogla miza na temo Srednjeveški, renesančni in baročni ples - še živ ples ali samo za muzej?
V	nedeljo, 9. 8., ob 21.15, na trgih, po ulicah in ob kanalih: veliki zaključni praznik Lo specchio d'a more s sodelovanjem plesalcev, gledališke skupine Al Batal iz Comacchia in skupine II Palio iz Ferrare.
Informacije nudi Odborništvo za kulturo v Comacchiu, Palača Bellini, tel. 0533/311532.
SAN DANIELE DEL FRIULI
IX. mednarodni festival etnične in ljudske glasbe Grajski park
Nocoj, 1. 8., ob 20. uri: nastop skupin Refasol (Emilija-Romagna), Zsaratnok (Madžarska), Salpicao (Španija), Lo Jai (Francija).
V	nedeljo, 2. 8., ob 20. uri: nastop skupin Tamalin (Irska), Anita-Anita (It.-Fr.), 3 Mustaphas 3 (Turčija).
Palača Sonvilla
V	soboto, 1. 8„ ob 18. uri: nastop Vincenza Zitella (Lombardija)
V	nedeljo, 2. 8., ob 18. urh koncert z lajnami.
Manjše prireditve SPODNJI TARBIJ
V	ponedeljek, 3. 8.: skupina Malbruk (Piemont).
POLCENIGO
V	torek, 4. 8.: skupina Anita-Anita (Italija-Francija).
MERETO Dl T.
V	torek, 4. 8.: skupini Lo Jai (Francija) in Balia-Frongia (Sardinija).
PAGNACCO
V	sredo, 5. 8.: skupina La Sedon Salvadie (Furlanija).
PASIAN Dl PRATO
V	sredo, 5. 8.: skupina Lo Jai (Francija).
VIDEM
V	četrtek, 6. 8.: skupina Malbruk (Piemont).
SEDEGLIANO
V	četrtek, 6. 8.: skupini Ritmia (srednja Italija) in Refasol (Emilija-Romagna).
CAVALICCO
V	petek, 7. 8.: skupina Magam (Lombardija) in beneški ljudski godec Ližo Jussa.
ARTA TERME
V	petek, 7. 8.: skupina Malbruk (Piemont).
S. VITO AL TAGLIAMENTO
V	soboto, 8. 8.: skupina Magam (Lombardija).
SPILIMBERGO
V	nedeljo, 9. 8.: skupini Malbruk (Piemont) in Refasol (Emilija-Romagna).
TRBIŽ
V	soboto, 15. 8.: skupina La Sedon Salvadie (Furlanija).
Začetek predstav je predviden ob 21. uri, informacije nudi Centra Servizi e Spettacoli iz Vidma, tel. 0432/205008 in 205050.
V	OPATIJI V MOGG1U nocoj, 1. 8.: skupina Concerto Italiano, C. Rufa - prečna flavta, F. Biondi - violina, P. Pandolfo - viola da gamba, R. Alessandrini - klavičembalo (Couperin, Rameau).
NA DEVINSKEM GRADU v petek, 7. 8.: Mozartove in Haydnove Divertimente izvajajo I Solisti (M, Fornaciari, S. Zanchetta in G. Ber-tagnin - violine, T. Riccardi - viola, G. Viero - violončelo, C. Gasparoni - kontrabas).
NA GRADU V CASSACCU v soboto, 15. 8.: koncert pianista Joerga Demuša (Bach, Mozart, Beethoven, Schumann, Schubert).
V	OBČINSKI PALAČI V PUŠJI VESI (Venzone) v soboto, 22. 8.: Conserto vago - italijanska glasba 17. stoletja; nastopajo sopranistka C. Miatello, kontratenorist G. Zambon, C. Gasparoni - viola da gamba, M. Lonardi - arhilutnja in baročna kitara, U. Nastrucci - teorba, E. M. Barbero - klavičembalo.
NA ŠTEVERJANSKEM GRADU v nedeljo, 30. 8.: nastopa Trio di Trieste, Renato Zanettovich - violina, A. Baldovino - violončelo in Dario De Rosa - klavir (Brahms, Schubert).
V	SAMOSTANU SV. FRANČIŠKA V PORDENONU v torek, 8. 9.: nastopa klavirski duo Baggio-Frosini, dobitnika nagrade Lorenzi 1986 (Ravel, Brahms, Stravinski).
V	STOLNICI V PALMANOVI v petek, 11. 9.: I Cameristi di Venezia, sodelujejo še tenorist C. Gaifa, B. Baldan - oboa in M. Fischer - flavta (Peigolesi, Cimarosa, Scarlatti, Bach, Telemann, Handel).
Vsi koncerti bodo ob 21. uri.
LJUBLJANA
35. Mednarodni poletni festival 1987
Nocoj, 1. 8.: koncert sovjetskega Kvarteta Prokofjev (Mozart, Prokofjev, Brahms).
V	petek, 7. 8.: Večer ljudskih balad, nastopa ansambel Sichuan Qin-gyin iz Chengduja.
V	četrtek, 13. 8.: Gospodje v vlogi dam, nastopa Cabaret Chez Nous iz Zahodnega Berlina (ponovitev 14. 8.).
V	petek, 14. 8., v Štolnici: koncert dua Viktorija Jagling in Oleg Jančenko (violončelo-orgle) je odložen na zimsko sezono.
V	torek, 18. 8.: koncert berlinskega tria Gdbel (Korn, Copland, Hen-ze, Steffen, Blacher, Erdmann, Čerepnin).
V	sredo, 19. 8.: koncert dua Frenk Avsenek - viola in Leo Engelman -klavir (Charpentier, Boccherini, Golob, Reger, Šostakovič).
V	petek, 21. 8.: koncert dua Cveto Kobal - flavta in Aci Bertoncelj -klavir (Handel, Berio, Martin, Šivic, Hindemith).
V	soboto, 22. 8.: Večer klasične, španske in južnoameriške glasbe za kitaro in ansambel, nastopa Carlos Bonell Ensemble iz Velike Britanije.
V	nedeljo, 23. 8.: klavirski večer a Hinkom Haasom (Beethoven, De-bussy, Chopin, Gabrijelčič, Škerjanc, Prokofjev).
V	ponedeljek, 24. 8.: Darila mrtvega ljubimca - večer pantomime in plesa posvečen spominu na velikega umetnika Nathaniela, nastopata Adam Darius in Kazimir Kolesnik.
V	torek, 25. 8.: Adam in Eva - Od jabolka do črva, nekoliko bolj revolucionarna poema s čaranjem, nastopa Tone Fornezzi-Tof.
V	sredo, 26. 8., v Veliki dvorani Cankarjevega doma: koncert Državnega akademskega simfoničnega orkestra moskovske Filharmonije, dir. Dmitrij Kitajenko, solistka Liana Isakadze - violina, na sporedu Koncert za violino in orkester ter Simfonija št. 6 v h-molu ' Patetična" P. L Čajkovskega.
V	četrtek, 27. 8.: koncert ameriške skupine Cantilena Chamber Pla-yers (Tanj ej e v, Dvorak, Brahms).
V	petek, 28. 8.: Večer slovenske in jugoslovanske folklore, nastopajo folklorne skupine France Marolt, Emona, Tine Rožanc.
Če ni drugačne oznake, so predstave v Letnem gledališču ali v drugih prostorih Križank ob 20.30.
PIRAN
V	petek, 7. 8.: trio kitar Petrinjak-Romer-Listeš (Čajkovski, Vivaldi, Duarte, Albeniz, Gragnani, Ravel, Dvorak).
V	petek, 14. 8.: vokalno-instrumentalni ansambel Linha Singers s priredbami klasičnih del od 17. stoletja do danes.
V	petek, 21. 8.: Goebel Trio - klavir (Haydn, Beethoven, Blacher, Schumann).
V	STOLNI CERKVI v petek, 28. 8.: Stanko Arnold - trobenta in Ljerka Očič Turkulin - orgle z glasbenimi deli iz 17. in 18. stoletja.
Če ni posebne oznake, so koncerti ob 21. uri v Križnem hodniku minoritskega samostana.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00 17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, glasba; 8.00 Deželna kronika;
8.10	Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani: Simfonični orkester RTV-Lj, dir. Herbert Kegel, pianist Nikolaj Petrov, basist Neven Bela-marič (Prokofjev, Kozina, Ravel); 11.10-13.00 Glasbeni mozaik; 12.00 Bom naredu stazice (oddaja iz Kanalske doline); 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10-17.00 Naš popoldan z glasbo in besedo (vodita Bruna Ciani in Giorgina Pisani); 16.00 Ko se obesi dan - Pesmi za poletni čas (pripravila Bruna Pertot); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Poletni variete: Radio oddih (pripravljata Bogdana Bratuž in Adrijan Rustja); 18.30 Glasbene skice.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00,	24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Pionirski tednik;
9.05	Danes smo izbrali; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom - prof. dr. Stojan Plesničar; 11.20 Minute za glasbo;
11.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti;
14.05	Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Glasbeni mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.30 S poti po Jugoslaviji;
17.00	Zunanjepolitični magazin; 18.00 Odmevi z baletnih odrov; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute s Kvartetom godal; 20.00 Radio na dopustu; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
Radio Koper (slovenski spored)
10.30,	12.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo;
6.10	Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije;
7.20	Minuta za zdravje; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Glasbena starinarnica; 19.00 Zaključek.
Radio Koper (italijanski spored)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik;
6.00	Glasba, koledarček; 6.40 Summers ago; 7.00 Dobro jutro v glasbi;
8.00	Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz...; 11.15 Razglednica iz Umaga; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Orkester Casadei;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.45 Glasbeni vikend; 20.00 Nočni program.
Radio Opčine
10.10	Za vsakogar nekaj; 12.00 Beat Shop Show; 14.00 Okno na Benečijo; 15.10 Glasba po željah; 17.30 Neznani gost; 19.00 Listam po časopisih; med oddajami glasba.
Horoskop
od nedelje 2. 8. do sobote 8. 8
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21.3.-19.4.)
- VI IN DELO: ’ I * Čaka vas nedvomno tak teden, kakršnega ste si dolgo želeli. Dobre zvezde vam bodo naklonjene in se bodo postavile na vašo stran; vse vam bo šlo zelo lahko izpod rok, tudi večjih težav ne boste imeli; le v petek in soboto vas bo slaba Luna spravila v nejevoljo in se zato ne boste počutili prav v formi. VI IN DRUGI: V ljubezni vas čakajo prijetne novosti. Ugodna dneva za vas bosta tokrat torek in sreda.
DVOJČKA (21.5.-20.6.) VI IN
DELO: V tednu, ki je pred vami, vam bo prav gotovo uspelo uresničiti nekatere vaše načrte. Zvezde vam bodo v pomoč pri vaših namenih in pobudah. Večjih težav ne boste imeli, razen v torek in sredo, ko vam bo neugodna Luna iz ozvezdja Strelca zamotala stvari in vas s tem malo razjezila. VI IN DRUGI: Ne odločajte sami, temveč poslušajte tudi ljubljeno osebo. Ugodna dneva za vas bosta petek in sobota.
LEV (22.7.-22.8.)
VI IN DELO: Pred vami je zelo zanimiv in razgiban delovni teden, ki bo razjasnil položaj, v katerem se nahajate in postavil marsikaj na svoje pravo mesto. Zvezde svetujejo vsem rojenim od 10. do 14. avgusta naj se ne prenaglijo v odločitvah, temveč naj bodo previdni in v vsem zmernejši. VI IN DRUGI: Čimprej se pogovorite in razčistite nesporazum z ljubljeno osebo. Ugodna dneva za vas bosta tokrat torek in sreda.
TEHTNICA (23.9.-22.10.) VI IN
DELO:	Večina
zvezd vam je naklonjena, tako da lahko z gotovostjo računate na uspešen in prijeten teden, v katerem lahko uresničite marsikaj, kar vam v prejšnjih tednih, žal, ni uspelo. Za spoznanje neugodnejša dneva bosta le četrtek in petek, ko bo Luna v Kozorogu. VI IN DRUGI: Nekdo, ki vas ima rad, pričakuje od vas več pozornosti in razumevanja. Ugodna dneva za vas bosta tokrat torek in sreda.
STRELEC (22.11,-21.12.) VI IN
■ DELO: Obeta se vam prav prijeten in vesel teden, skozi katerega vas bosta spremljala dobra volja in odlično počutje. Ponudile se vam bodo enkratne priložnosti. Zvezde so vam zelo naklonjene in ne smete izgubiti te priložnosti. Dobra sreča vas bo stalno zvesto spremljala. VI IN DRUGI: Prijetni in harmonični odnosi z ljubljeno osebo vam bodo v zadovoljstvo. Ugodna dneva bosta za vas nedelja in četrtek.
AV
AV
VODNAR (20.1,-18.2.) VI IN
DELO: Teden bo razgiban in vznemirljiv. V vam nasprotnem ozvezdju Leva so se znašle mnoge zvezde, ki ne bodo prav ugodno vplivale na potek tedna. Prišlo bo do raznih zastojev, slabega počutja in notranje napetosti. Kljub temu vam bo še kar šlo, če boste le malo pazili na to, kar delate. VI IN DRUGI: Prijetno srečanje s prijatelji vas bo razveselilo in istočasno razvedrilo. Ugodna dneva za vas bosta torek in sreda.
BIK (20.4.-20.5.)
VI IN DELO: Ta teden vam ne bo . v 3 preveč naklonjen.
Neprijazne zvezde iz ozvezdja Leva bodo prekrižale nekatere vaše načrte in vas tako spravile ob dobro počutje. Posebno nerodna dneva bosta nedelja in ponedeljek, ko vam bo še Luna v Škorpijonu ponagajala, zato bodite oprezni. VI IN DRUGI: Dajte nasvetom ljubljene osebe pravi pomen in se po njih, če le morete, tudi ravnajte. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
RAK (21.6.-21.7.)
vi IN DELO: Na vrsti je zelo razgi-ban in uspešen delovni, teden, ki vam bo nudil nekaj prav lepih priložnosti, ki jih ne smete izgubiti. Zvezde vam bodo na uslugo in v pomoč pri kateremkoli delu; večjih težav torej ne boste imeli, razen nekaj manjših zapletov v petek in soboto, ko vam bo Luna sovražna. VI IN DRUGI: Ne izzivajte nepotrebnih razprtij v družini. Ugodna dneva za vas bosta tokrat nedelja in ponedeljek.
DEVICA (23.8.-22.9.) VI IN DELO: Napoved za I X vas je precej ugodna. Zvezde so se vam nasmehnile in vam bo zato teden minil v prijetnem razpoloženju, brez posebnih težav in sitnosti. Vsi rojeni od 7. do 13. septembra se nahajajo pod negativnimi vplivi težkega Saturna, vendar naj nikar ne obupajo, saj se jim bližajo boljši časi. VI IN DRUGI: Razumevanje, ki ga potrebujete, boste našli samo v družini. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) - VI
lil IN DELO: Sovraž-| | ^4 ne zvezde bodo iz ozvezdja Leva prekrižale nekatere načrte, ki ste si jih zadali. Računajte na manjše nepredvidene ovire in neugodne okoliščine. S samoobvladovanjem in strpnostjo v težavah se lahko tudi slabim zvezdnim vplivom postavite po robu. VI IN DRUGI: Ne bodite preveč ljubosumni, agresivni in prevzetni v čustvenih odnosih. Ugodna dneva bosta tokrat za vas četrtek in petek.
KOZOROG (22.12,-n	19.1.) VI IN
DELO: Marsikaj se |	| vam bo v tem ted-
nu premaknilo na bolje. Sovražne zvezde so se umaknile in vas pri delu ne bodo več motile. Naredili boste več, kot si lahko predstavljate. Delovni uspehi vas bodo pomirili in vas ohrabrili. Ponujeno priložnost boste znali prav spretno uvideti in izkoristiti. VI IN DRUGI: Svoje težave zaupajte ljubljeni osebi in vam bo lažje. Ugodna dneva za vas bosta četrtek in petek.
RIBI (19.2.-20.3.)
^ ^ VI IN DELO: Na-poved za ta teden V je še kar dobra. Zelo verjetno je, da bo prišlo do nekaterih manjših težav v torek in sredo, vendar se vam bo kmalu vse obrnilo na bolje, tako da boste teden kar se da uspešno zaključili. Če boste pri delu bolj zbrani in boste delali manj napak, bo rezultat nedvomno boljši. VI IN DRUGI: Nekdo vas skrivaj občuduje in si želi vaše prisotnosti. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
Večletnemu zavlačevanju ni videti konca
Dva sestanka na Pokrajini o združitvi avtobusnih podjetij
Na Pokrajini se tudi v teh poletnih dneh nadaljujejo sestanki za oblikovanje enotnega javnega avtobusnega podjetja na Goriškem, ki naj bi združilo obstoječa štiri podjetja. Najprej so se srečali predstavniki štirih podjetij, nato pa je prišlo še do srečanja s predstavniki sindikalnih organizacij.
Na sestanku s predstavniki štirih prevoznih podjetij, ki so - kot znano -pokrajinsko podjetje APT, Občinsko podjetje v Gorici, tržiški Konzorcij CISP, medtem ko je predstavnik Občine Gradež zastopal tamkajšnje prevozno podjetje, so razpravljali o ustanovitvi druge upravne enote v okviru poenotenega pokrajinskega podjetja. Srečanje je vodil pokrajinski odbornik za prevoze Bressan, ki je uvodoma povedal, da namerava Pokrajina izvesti širši krog posvetovanj z vsemi zainteresiranimi dejavniki.
Govor je bil o analizi statističnih in drugih podatkov, o težavah v zvezi s poenotenjem tarif, o pospešitvi združevalnega postopka. Sklenili so, da bo konkretnejše predloge glede združitve treh občinskih oz. medobčinskih podjetij ter APT v drugo upravno enoto v okviru goriško-tržaškega prometnega bazena oblikovala posebna komisija tehnikov.
Na srečanju sta predstavnika Pokrajine in APT izrekla tudi zaskrbljenost
glede pravočasne izvedbe del pri obnovi avtobusne postaje v Ul. IX. avgusta. Lastnik postaje APT je namreč Goriška občina.
Temu srečanju je, kot rečeno, sledil še sestanek s predstavniki sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL. Razgovor je vodil predsednik Pokrajine Cumpeta, prisotni so bili tudi odbornik Bressan, občinski odbornik v Gorici Zuccalli, koordinator postopka za poenotenje (in predsednik APT) Marin ter predstavniki ostalih avtobusnih podjetij.
Vzeli so v pretres doslej zbrano dokumentacijo o potrebah v zvezi z javnimi prevozi v posameznih predelih pokrajine. Čeprav z nekaterimi pomisleki oz. dopolnitvami glede posameznih aspektov, so predstavniki podjetij poudarili voljo, da bi čimprej prišlo do postopne združitve. Glede te ni še dokončno stališče Goriške občine, je povedal Zuccalli. Vzeli bodo v pretres zbrano gradivo in šele nato dali dokončen odgovor na doslej izoblikovane predloge.
Predstavniki sindikalnih organizacij so v glavenm soglašali s programom za postopno združitev, izrekli pa so tudi nekaj pomislekov. Predvsem so bili kritični do zamud v postopku in so zato pozvali pristojne organe k aktivnejšemu delovanju za uresničitev
poenotenja pred koncem leta. Predsednik Cumpeta je v imenu pokrajinske uprave, ki bo pristojna za enotno podjetje, zagotovil, da so vsa prizadevanja usmerjena v čimprejšnjo rešitev še odprtih vprašanj, tako da bi pred 31. decembrom prišli do konkretnih rezultatov.
Kmetje v Krminu proti odlagališču
Občinski odbor združenja Confcolti-vatori v Krminu je te dni zavzel negativno stališče o odprtju novega občinskega odlagališča za odpadke, ki naj bi ga namestili v kraju Bose di Sot, na območju bivših izkopov gline opekarne Giuliane e Venturini. Kmetje, ki so včlanjeni v združenje, so izrekli zaskrbljenost zaradi škode, ki bi jo odlagališče povzročilo okolju, zaradi morebitnih nevarnosti za zdravje in tudi ovir nemotenemu razvoju kmetijskih in še posebno vinogradniških dejavnosti na Krminskem.
Združenje Confoltivatori zato zahteva, naj občinska uprava prekliče morebitne koncesije in naj posreduje pri deželni upravi, da se odlagališče ne odpre na območju krminske občine.
Sestal se je s tamkajšnjimi funkcionarji
Šinigoj v Novi Gorici dejal da bo gradnja stekla še letos
Predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj je včeraj v Novi Gorici tamkajšnjim vodilnim funkcionarjem povedal, da ugodno potekajo priprave za začetek gradnje osimskih avtocest od Razdrtega do Nove Gorice in do Sežane. Zanimanje za gradnjo kaže tudi italijanska družba Fiat Impresit, ki se je s podobno gradnjo že ukvarjala v raznih krajih sveta. Zastopniki te družbe so pred kratkim bili v Ljubljani in pokazali veliko zanimanje za sodelovanje pri gradnji obeh avtocestnih odsekov.
V teku so priprave za ustanovitev mešane družbe, je bilo povedano v novi Gorici. Del načrtov je že dokončan, z gradnjo bodo govoto pričeli še pred koncem letošnjega leta. Oba odseka, v smeri Nove Gorice in Sežane, bosta grajena istočasno.
Iz mednarodnih fondov je Slovenija dobila tudi druga posojila za gradnjo avtocest. S temi bodo finansirali nada-Ijno gradnjo karavanškega predora, ljubljasnko južno obvoznico in začetek gradnje na odseku Šmarje Sap -Višnja gora.
Drevi koncert na vrtu palače Attems
Drevi bo na vrtu Attemsove palače na Kornu že peti letošnji koncert po-
Obsojen na šest mesecev zapora zaradi prepira v baru Chicco
Razgiban večer bo imel še drug sodni epilog
Prepir, do katerega je prišlo prejšnji petek zvečer pred barom Chicco na Korzu, je imel prve sodne posledice. Na sodišču so včeraj obsodili 47-letne-ga Luigija Rovena, po rodu iz Neaplja, z bivališčem v Gorici, Ul. Torriani 33. Zadeva bo povzročila po vsej verjetnosti še drug sodni postopek, saj so Rovena obsodili le zaradi njegove reakcije ob prihodu policije, medtem ko so orožniki izvedli preiskavo o predhodnem ozadju prepira in bo o tem kmalu govor na preturi.
Obnovimo na kratko potek dogodkov. V petek, 24. julija, je okrog 22.15 26-letni Mauro Codermaz iz Ul. Man-zoni 16 poklical policijo. Dejal je, da so mu po prepiru pred omenjenim barom nekatere osebe grozeče sledile do doma. Agenti so zato pospremili Co-dermaza spet do lokala, da bi jim pokazal katero od teh oseb. Pred barom se je Roveno naenkrat zagnal proti Codermazu in tudi proti agentom, ki so ga skušali pomiriti. V prerivanju je Codermaz dobil lažje poškodbe, zaradi katerih se je zdravil 5 dni. Rovena so pri priči aretirali in ga pospremili v zapor.
O tem delu zadeve je bil včeraj govor na sodišču. Roveno je odgovarjal zaradi upiranja javnim funkcionarjem ter udarcev Codermazu. Javni tožilec dr. Mancuso je zahteval zaradi obeh prekrškov obsodbo na 6 mesecev zapora. Zagovornik dr. Tarlao je predlagal oprostitev ali najnižjo kazen glede upiranja, zaradi udarcev pa oprostitev,
ker prizadeti ni vložil prijave. Sodniki so tej zadnji zahtevi ugodili, vseeno pa so obtoženca obsodili na 6 mesecev zapora zaradi upiranja. Ker je v preteklosti obtoženec že imel opravka s pra vico, so zavrnili prošnjo po izpustitvi na začasno prostost.
Kot rečeno bo zadeva imela še druge sodne posledice. Na preturi naj bi se Codermaz zagovarjal zaradi povzročitve telesnih poškodb 21-letnemu Marcu Perizu iz Ul. D'Annunzio. V začetnem delu razgibanega večera pred barom naj bi mu namreč Codermaz z vrčkom piva povzročil rano na obrazu, zaradi katere so Periza sprejeli v bol-
nišnici
dneh.
s prognozo okrevanja v 20
Objavljene lestvice mest za suplente
Včeraj so objavili v veži Šolskega skrbništva dokončne lestvice za suplente vseh srednjih šol z italijanskim kot tudi s slovenskim učnim jezikom goriške pokrajine za šolsko leto 1987/88. Te bodo izobesili tudi v prostorih vseh pokrajinskih šolskih okrajev.
Profesorji, ki bi radi zaprosili za začasno suplenco lahko to storijo še do 10. avgusta. Šolsko srbništvo obenem sporoča, da bodo konec tega meseca sporočili koledar podelitve letnih sup-lenc za šolsko leto 1987/88.
Goljuf odnesel ženici ves denar in zlatnino
Skoraj 90-letna upokojenka ob vse svoje prihranke
Spreten in elegantno oblečen goljuf je stari ženici odnesel več milijonov lir denarja in zlatnine, v bistvu vse prihranke, ki jih je hranila doma. Dogodek se je pripetil v sredo popoldne, šele včeraj pa so orožniki dali vest, tudi z namenom, da bi opozorili prebivalstvo pred morebitno nevarnostjo podobnih podvigov.
Žrtev goljufa je 89 let stara Jožica Šuligoj, ki živi sama v stanovanju v Ul. del Santo 38. Kljub častitljivi starosti je ženica še zelo prisebna, očitno pa je bil malopridnež dovolj pretkan, da jo je povlekel za nos. V sredo popoldne jo je obiskal moški, ki se je predstavil kot funcio-nar neke javne ustanove (glede tega ženska ni gotova, če se je izdajal za predstavnika INPS ali Občine). Bil je približno štirideset let star, temnolas, elegantno oblečen in vsekakor vljuden. Šu-ligojeva ga je vprašala za razlog obiska.
»Gre za to, da so vam po pomoti na pošti s pokojnino izročili ponarejene bankovce,« ji je odvrnil moški. Žensko je poprosil, naj pregleda serijske številke denarja, ki ga ima doma, tako da ji bo ponarejene bankovce zamenjal s pravimi. Upokojenka je tako šla po svoj skromni "zaklad": vsega skupaj kakih 5 milijonov lir, skupaj s katerimi je hranila tudi nekaj zlatnine.
Tedaj si je goljuf izmislil prevaro, da se je hišna gospodinja za nekaj trenutkov umaknila. Rekel ji je, naj pogleda v poštni predal, kjer bi moral biti uradni dopis z obvestilom o njegovem obisku in navedbo serijskih številk ponarejenih bankovcev. Šuligojeva je šla pogledat,
ko se je vrnila pa jo je čakalo grenko spoznanje: goljufa ni bilo več nikjer, z njim pa je izginil denar in tudi zlatnina. Bankovcev je bilo kot rečeno za pet milijonov lir, vrednosti zlatnine pa ni bilo mogoče točneje določiti. Na osnovi opisa premetov menijo orožniki, da je bila vredna vsaj milijon lir, morda pa celo precej več.
Šuligojeva, ki živi popolnoma sama v večji stanovanjski hiši, ni uspela takoj priklicati pomoči. Ni ji preostalo drugega, kot da o dogodku obvesti orožnike. Ti skušajo sedaj priti na sled moškemu, kar pa ne bo lahko, saj razpolagajo samo s približnim opisom njegovega videza.
Poseben poštni žig na letališču
Prvi let na progi Ronke-Miinchen 31. avgusta 1987, ki jo bo vzdrževala nemška letalska družba Lufthansa, bodo počastili tudi s posebnim poštnim žigom. Poštni urad na ronskem letališču bo odprt 29. avgusta.
Urnik bazena
Občinski bazen na Rojcah je v tem mesecu na razpolago kopalcem vsak delavnik od 13. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 20. ure. Prihodnji mesec pa bo odprt vsak dan od 10. do 20. ure.
Ker zelenjavo in sadje dobiš že v vsaki trgovini
Na goriški tržnici ni več nekdanjega vrveža
letnega pregleda deželnih koncertantov, ki ga prireja kulturno društvo Li-pizer. S pričetkom ob 21. uri bo nastopil priznani harmonikaš Giannino Fassetta. Ta se je šolal v Benetkah pri profesorju Eliu Boschello. Udeležil se je mnogih tudi mednarodnih glasbenih tekmovanj, kjer je bil deležen lepih priznanj. Današnji izvajalec je član orkestra '"L. Fancelli" iz Mirana, pred kratkim pa se je predstavil širšemu občinstvu televizijskih zaslonov, ko je RA1 oddajala neko oddajo o harmoniki na konservatoriju.
Drevi bo Elio Boschello zaigral zvestemu goriškemu občinstvu nekaj skladb Daguina, D. Scarlattija, L. Fan-cellija, M. Albeniza, F. Fugazze, N. Pa-ganinija, L. Ferrara — Trecateja ter Rimski — Korsakoffa. Vstop je prost.
Nesreča pred Škofijo
Težka prometna nesreča se je pred-sinočnjim pripetila v mestnem središču v Gorici. V skoraj čelnem trčenju med avtomobilom in motornim kolesom se je hudo ranil mlad delavec, ki so ga s pridržano prognozo peljali v bolnišnico v Trst.
Do trčenja je prišlo nekaj pred 22. uro v Ul. Arcivescovado. 43-letni Gior-gio Blasizza iz Gorice, Ul. Garibaldi 20, se je s fiatom 131 peljal v smeri proti Travniku. V nasprotni smeri se je na motornem kolesu garelli 50 peljal 22-letni delavec Lucio Pusnar iz Ul. Piave. Zaradi še nepojasnjenih vzrokov (po vsej verjetnosti je eden od njiju zavozil preveč na levo) je prišlo do silovitega trčenja.
Medtem ko je Blasizza dobil le manjšo rano na roki, zaradi katere se bo zdravil tri dni, so Pusnarja po sprejemu v goriško prepeljali v tržaško bolnišnico na Katinari. Dobil je udarec v glavo z močnim pretresom možganov in še globlji rani na obrazu in nogi. Sprejeli so ga v nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo.
ŽELEZNIŠKA POSTAJA
V	GORICI
ODHODI Z GORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 0.08 (L/e), 5.25 (L/a-d), 6.10 (L), 7.17 (D/b), 7.54 (D), 8.33 (L),
9.40	(D), 10.41 (L/d), 13.31 (D), 14.01 (L), 14.36 (D), 16.00 (D), 16.52 (L), 18.01 (L), 18.59 (D), 20.02 (L), 21.29 (D), 23.23 (L/d).
PROTI VIDMU: 0.30 (L/d), 6.07 (L/d),
6.40	(D), 7.05 (D), 7.53 (D), 8.32 (D), 11.30 (L), 12.48 (D/f), 13.07 (D), 14.00 (L), 14.49 (D), 15.28 (L), 17.31 (L), 18.26 (D/b), 19.00 (L), 20.15 (D), 21.52 (D).
V	NOVO GORICO: 8.10, 17.05. PRIHODI VLAKOV NA GORIŠKO POSTAJO:
IZ VIDMA: 0.06 (L/e), 5.24 (L/a-d), 6.09 (L), 7.16 (D/b), 7.49 (L), 8.30 (L), 9.39 (D),
10.40	(L/d), 13.30 (D), 13.58 (L), 14.35 (D), 15.59 (D), 16.51 (L), 18.00 (L), 18.57 (D), 20.01 (L), 21.28 (D), 23.22 (L/d).
IZ TRSTA: 0.29 (L/d), 6.06 (L/d), 6.38 (D), 7.03 (D), 7.51 (D), 8.31 (D), 11.29 (L), 13.05 (D), 13.59 (L), 14.48 (D), 15.27 (L), 17.30 (L), 18.25 (D/b), 18.56 (L), 20.14 (D), 21.51 (D).
IZ NOVE GORICE: 10.00, 18.47.
Legenda: (L)-lokalni,(D)-direktni, a) ne vozi ob nedeljah in praznikih, b) vozi samo ob delavnikih, d) avtobusni prevoz, e) vozi samo ob praznikih, f) vozi samo ob petkih.
čestitke
Jadralni klub Čupa čestita Walterju Reščiču in ženi ob rojstvu hčerke Lare.
Tržnica je bila včasih središče mesta in zbirališče vseh vrst ljudi, ki so prihajali tudi iz zelo oddaljenih krajev, da bi prodali svoje pridelke in kupili druga živila, ki jih doma niso imeli. Poleg trgovanja je bila tu priložnost za izmenjavo vesti, (ko še ni bilo poplave televizije, radia, časopisov), tu so sklepali prijateljske vezi in se jezili nad neugodnim vremenom. Skratka, nekoč je na trgu mrgolelo ljudi, ki so glasno govorili, mešetarili, si izmenjavali pridelke in se pogovarjali. Bilo je tako živo kot v današnjih časih na sejmu sv. Andreja. Če pa se ozreš na današnjo mestno tržnico v Gorici, se nehote vprašaš, kje so tisti zlati časi, ko je bilo trgovanje z zelenjavo tako donosno, da si se z veseljem upogibal ves dan nad razorano zemljo in pulil plevel, da bi seme lahko mirno vzklilo. To se danes vedno bolj vprašujejo sključene ženice, ki že petdeset let prihajajo na trg in ponujajo maloštevilnim kupcem domače pridelke. Tržnica pa že dolgo ni več središče mesta: prodajalk je še vedno precej, predvsem iz bližnje Jugoslavije, kupcev pa je le za pest. Predvsem poleti je situacija skoraj brezupna. Ljudje so na počitnicah ali se jim zaradi vročine ne da kuhati, poleg tega pa je večina žensk danes zaposlenih in nima dosti časa za pripravo hrane. Zato raje kupujejo konzervirano in zmrznjeno zelenjavo ali že pripravljeno hrano, ki jo je treba le segreti. Kljub temu je trgo-
vanje najbolj ugodno v teh vročih dnevih, ko je suša in zelenjava ne more rasti zaradi pomanjkanja vode. Tedaj se precej hitro dvignejo cene domače, pa tudi tuje zelenjave. Do krize na goriški tržnici pa je prišlo tudi zaradi novega načina razdeljevanja trgovskih obrtnic. Nekoč si v trgovini jestvin kupil le te. Za nakup kruha si poskrbel v pekarni, za nakup zelenjave in sadja pa v »boteginu«. Dandanes pa v vsaki trgovini dobiš vse. Sadje in zelenjavo tudi v trgovinah jestvin, še največ v samopostrežnih. Zaradi tega gospodinje opravijo nakupe na en mah. Tudi zaradi tega je manj kupcev na tržnici.
O posledicah suše in o drugih problemih smo se pozanimali pri nekaterih branjevkah in prodajalkah:
Jožica Mervič iz Gorice: »V tridesetih letih, odkar prihajam na trg, ni bilo stanje tako kritično kot v zadnjih časih. Zaradi suše je kvantiteta bistveno padla in se je blago občutno podražilo, kljub temu pa ne moremo biti zadovoljni s potekom trgovanja, saj zaslužek ne krije popolnoma vseh stroškov, ki jih zahteva kmetovanje. Kot vidite, je trg skoraj prazen in tako je vsak dan. V zadnjh dneh se je končno nekaj premaknilo, sedaj pa zmanjkuje blago. Škode ne prizadejo le pomanjkanje dežja, ampak tudi
čezmerna toplota. Čeprav namreč stalno namakamo, voda in vročina povzročita gnitje zelenjave. Sušo najbolj občuti fižol v stročju, zato je njegova cena na debelo razmeroma visoka: 2500 ali celo 3000 lir kilogram. Poleg tega primanjkuje tudi solata, saj je vsa segnila. Da so posli še hujši pripomore dotok zelenjave iz Južne Italije in iz tujine, ki je znatno cenejša. Nazadnje pa prihaja vedno več branjevk iz Jugoslavije, ki zaradi ugodne menjave prodajajo blago za vsako ceno.«
V tržnici, kjer se prodaja na drobno, so stojnice polne raznovrstnega sadja in zelenjave: od grozdja do malin, od borovnic do pomaranč, od fig do sliv, pa še solata, paradižniki, radič, fižol, bučke in kumare. Vsak kupec si lahko napase oči na teh raznolikih barvah in izbere najboljše. »Žal pa ni veliko ljudi,« nam je potožila prodajalka Lidia, »ti pa kupujejo veliko sadja: v tem času prodam največ grozdja, breskev in marelic, cene pa so enake ali celo nižje kot pred leti. Odkar se ukvarjam s trgovanjem, se pravi 50 let, nisem še doživela podobne krize:«
»Mestna tržnica je kot tradicija, ki žal izgublja svoj pomen,« je izjavila prodajalka Maria. »Razumem, da nudijo samopostrežne trgovine več ugodnosti, kljub temu pa ne smemo zanemarjati dejstva, da je tu največ izbire in svežega blaga.«
ALENKA FLORENIN
izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici
priredi 8. in 9. avgusta izlet v Avstrijo z vzponom na Petzeck (Pot prijateljstva). Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti pri odborniku Ivu Berdonu. Društvo pripravlja nadalje, v dneh okrog velikega šmarna , vzpon na Jalovec. Informacije in prijave pri Branku Kuzminu tel. 882179.
kino
Gorica
VERDI Zaprto.
CORSO 18.00-22.00 »Camping del terro-re«. Prepovedan mladini pod 14. letom.	x
VITTORIA 17.30-22.00 »Ti voglio nuda e bagnata«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Ostermanov vikend«.
Ob 22.30 »Vroča Cecilija«
DESKLE 19.30 »Hiša groze«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 84606.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU SanfAntonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
Modni cukerček tudi na celovškem sejmu
Sejem Flash Moda bo konec septembra Priprave zanj so že v teku
Končna izbira 14. avusta v Gradežu
Prizadevanja lepih deklet da bi postala deželna miss
Funkcionarji goriškega sejmišča se že pripravljajo na prvo sejemsko prireditev, ki bo ob koncu letošnjega septembra, na začetku jeseni. To bo modni sejem z naslovom Flash Moda, na katerem bo prikazana jesenska in zimska moda. Že sedaj je zagotovljena Prisotnost številnih modnih kreatorjev tako iz naše dežele kot od drugod.
Prva dva tovrstna sejma, lani jeseni in letos spomladi, sta imela veliko uspeha.
Zastopniki goriškega sejmišča ter Deželne ustanove za razvoj obrti ESA, ki je veliko prispevala za pripravo tega specializiranega goriškega sejma, Pa menijo, da je treba to goriško prireditev reklamizirati tudi drugod. Zaradi tega so se odločili, da bo skupina razstavljalcev iz Goriške pokrajine, tako trgovcev kot obrtnikov, na poletnem sejmu v Celovcu, od 14. do 24. avgusta, prikazala delček tega kar bo razstavljenega v Gorici v septembru. S tem upajo privabiti v Gorico bodisi na ta sejem kot tudi na druge tudi obiskovalce iz Koroške.
V Celovcu bodo tudi ponujali turistično ponudbo goriških gostincev,
tako hotelirjev kot restavraterjev. Tudi na tak način mislijo privabiti Korošce.
O pripravi na jesenski sejem in tudi o tej razstavi v Celovcu sta se prejšnji dan pogovorila predsednik Trgovinske zbornice Bevilacgua in predsednik ESA Faleschini. Domenila sta se, da bo ESA podpirala to goriško sejemsko prireditev, prvo in doslej tudi edino te vrste v naši deželi. Ker je goriš-ka pobuda naletela na zelo ugoden odziv in ker jo nekateri hočejo posnemati, je predsednik ESA obljubil, da podpora te ustanove bo šla le Gorici. S tem bi se izognili škodljivim ponovitvam, kar se je pokazalo pri drugih sejemskih prireditvah. Začetni uspeh na nekem sejmu v deželi se je izjalovil zaradi posnemanja v drugih krajih.
Goriško jesensko prireditev bodo letos uradno predstavili na tiskovni konferenci v Trstu. Prejšnji dve izvedbi sta bili predstavljeni v Gorici oziroma Vidmu. Trst so tokrat izbrali bodisi zaradi tega ker hočejo s tem poudariti deželno veljavnost goriškega sejma Flash Moda, bodisi zato ker je v Trstu veliko modnih kreatorjev.
Že po lanski, prvi izvedbi sejma, še bolj pa po drugi izvedbi letošnjo pomlad, smo ugotavljali, da je ta sejem vzbudil veliko zanimanja, seveda predvsem pri ženski publiki, saj je bila poudba zelo posrečena. Na sejmu so sodelovali ne le modni kreatorji, marveč tudi frizerji, kar je še bolj popestrilo ponudbo. Poleg tega pa so pri izvedbi sodelovali tudi zbiralci starih oblačil ter tudi Goriški pokrajinski muzeji, ki so poskrbeli za zanimive razstave. Vse to pa je znak, tako ugotavljamo v Gorici, novega prijema pri vodenju ne le Trgovinske zbornice, marveč tudi pri vodenju posebne sejemske agencije. Istočasno pa je prišlo do koristnega sodelovanja med upravo sejma ter Deželno ustanovo za obrt ESA.
šolske vesti
Nižja srednja šola Ivan Trinko obvešča, da še danes, 1. avgusta, vpisujejo v tečaj 150 ur, ki omogoča pridobitev diplome nižje srednje šole. Pojasnila in prijave v tajništvu šole v Ul. Alviano.
V zadnjem času nam časopisne kronike povedo, da se v številnih krajih naše dežele zbirajo lepa dekleta, ki jih bolj ali manj prizadevne ter pri-stanske žirije, izberejo za najlepše, take, ki bodo lahko sodelovale na predvečer velikega šmarna na deželnem tekmovanju za Miss Friuli-Vene-zia Giulia v Gradežu.
Dekleta se zbirajo še zlasti v plesnih lokalih, diskotekah in podobnih v Furlaniji ter ob obali od Trsta do Lig-nana. Zelo toplo je, zaradi tega se kažejo v kopalnih oblekah, da bolj kot sicer pokažejo svoje čare. Še zlasti videmski dnevnik objavlja iz dneva v dan njihove skupinske fotografije.
Zaključek bo, kot smo že omenili, 14. avgusta zvečer v parku rož v Gradežu. Tudi letos se bo tam za to priložnost zbrala strokovna žirija, zbrali se bodo novinarji in fotoreporterji, zbralo pa se bo veliko radovednežev, ki bodo v večernem hladu občudovali dekleta v mimohodu ter seveda celotni prirediitvi, ki bo trajala kako uro, pozno v noč.
Marsikateremu dekletu čisto upravičeno leži na srcu uveljavitev na takem tekmovanju. To ni nič čudnega, saj se zmagovalkam, vsaj nekaterim, dobro godi, še posebej če utegnejo priti iz deželnega v vsedržavni finale.
Treba je namreč vedeti, da bodo v Gradežu izvolili deželno miss, potem pa še štiri njene spremljevalke. Marsikatera teh deklet bi bila rada postala filmska igralka, manekenka, fotografski model ali kaj podobnega. Na vsedržavnem tekmovanju se zbere toliko in toliko menažerjev, ki ti lahko odprejo vrata raznih olimpov.
prispevki
Za Zeleni križ so prispevali z različnimi nameni: družini Gurtner in Colonna 40 tisoč, gospa Debegnach 20 tisoč, Neri-na in Vanni 20 tisoč, družina Mian 35 tisoč, družina Canzini 30 tisoč, socialni center Incontro iz Romansa 50 tisoč, družina Leghissa 50 tisoč, gospa Melis 30 tisoč, Gino in Guido Madriz 40 tisoč, družina Morocutti 100 tisoč, družina Bril-li 30 tisoč, hčerka gospe Zitter z možem 20 tisoč, Anita Tabai 50 tisoč, sostanovalci v Ulici Abetti 4, 50 tisoč, zdravnik Bruno Stafuzza z ženo, odvetnik Eno Pascoli z ženo in zdravnik Nino Menes-trina iz Trenta 150 tisoč, Geotti Andrei-na, Flavia in Arnaldo Attenni in Corinna in Mario Menini 150 tisoč, Mariuccia Martellani in družina 50 tisoč, Maria, Cesare Bader in sinovi 100 tisoč, Ester in Claudio De Colle 50 tisoč, Nucci in Franco de Braunizer 40 tisoč in Devetac-chi Lucina in Anna Graziosi 50 tisoč.
80 let Franca Hledeta
Poletni urnik odhodov vozil APT
z avtobusne postaje
V Hledetovi družini pri Aščevih v Števerjanu, po domače pri Kranjčevih, bodo jutri, v nedeljo, 2. avgusta, imeli družinski praznik. Očak Franc Hlede, bo namreč imel osemdeset let. Njegovi starši so bili koloni bogate družine Fabris. V družini so bili štirje dečki in tri deklice. Kot velika večina kmetov v Števerjanu so takrat morali obdelovati zemljo kmečkih veleposestnikov in so zaradi tega morali pridelek deliti na polovico. Trdo je bilo takrat življenje kmečke družine.
Naš jubilant Franc je leta 1943 bil vpoklican k vojakom, odšel je najprej v Potenzo, potem pa v Genovo. Po razpadu kraljevo-fašistične Italije se je vrnil domov. Takoj je odšel v partizane, med katerimi so že bili njegovi trije bratje. Najprej je bil v Briško Beneškem odredu, potem pa je odšel preko Soče v IX. korpus.
Domov se je vrnil ob koncu vojne. Brat Ferdinand pa je padel 5. julija 1944 v Gornjem Cerovem. Drugi so se srečno vrnili domov.
Tudi po vojni se je Franc oprijel trdega dela na kmetih. Takrat niso ime-
li danes poznane mehanizacije. Lahko rečemo, da so redki možakarji, ki so toliko zemlje obrnili z ročnim delom, z motiko, kot je to naredil naš France.
Bil je vedno vesele narave. Še dandanes, ko je dosegel častitljivo starost, smo ga našli vedrega in dobre volje na svojem domu, ko nas je sprejel z ženo in snaho. Kar veselo nam je pripovedoval o svojih dogodivščinah.
Še vedno rad zahaja v svoj vinograd, obdeluje ga, tako je gotov, da mu ne zmanjka domače kapljice.
Seveda mu vsi domačini čestitajo, saj bi bilo prav, da bi še dolgo let užival pokojnino, ki si jo je zares zaslužil.
SAVERIJ ROŽIČ
vazna obvestila
Slovenski dijaški dom v Gorici obvešča, da bodo uradi zaprti do 24. avgusta.
Državna knjižnica v Ulici Mameli v Gorici bo zaradi počitnic in poletnega čiščenja zaprta od 1. do 14. avgusta. V teh dneh bo odprt le urad za posojanje knjig, in sicer ob delavnikih med 10. in 11.30.
Rekreacijski odsek KD Oton Župančič obvešča, da zainteresirani lahko rezervirajo teniško igrišče od 3. do 13. avgusta pri Marti Koren (tel. 83271) ali Davidu Mučiču (tel. 89832).
VOZNI RED AVTOBUSOV Z GORIŠKE AVTOBUSNE POSTAJE (EX RIBI)
ODHODI AVTOBUSOV
V	TRST (E 12): 6.30, 8.25, 12.10, 14.00,
16.15,	17.30, 19.00, 8.30, 12.15, 17.30.
V	VIDEM (E 14): 6.50, 8.30, 14.00,
16.250.
V	GRADEŽ (E3 — vozi skozi Fiumi-cello): 6.15, 7.45, 8.45, 9.50, 11.30, 13.00,
14.30,	17.30, 19.40, 6.15, 7.45, 8.45,
11.30,	13.00.
V	GRADIŠČE (E15); 4.530, 6.09,
6.15,	6.24, 6.38, 7.30, 7.45, 8.25, 8.30, 8.45, 8.50, 9.50, 10.00, 10.45, 10.50, 11.15, 11.30,
12.15,	12.45, 12.55, 13.00, 14.00, 14.30,
16.15,	17.30, 18.15, 18.450, 19.00, 19.40,
21.250,	6.15, 7.45, 8.25, 8.30, 8.45,
11.30,	13.00, 16.00, 17.30, 19.40.
V	TRŽIČ (E 10): 4.53, 6.24, 6.38, 7.30,
8.30,	10.00, 11.15, 12.15, 12.55, 14.00,
16.15,	17.30, 19.00, 21.250, 8.30, 12.15,
17.30,
V	TRŽIČ (E30 - vozi skozi Turjak): 6.09, 8.50, 10.50, 14.00, 17.300, 18.450.
V	ČERVINJAN (E13 — vozi skozi Vileš): 6.15, 8.30, 13.00, 14.30, 17.30C).
V	PRAPROTNO (E14): 12.15, 14.00, 17.300.
V	PALMANOVO (E18): 8.33.
V	KRMIN (E14): 6.50, 8.30, 10.40,
12.15,	12.55, 14.00, 16.25, 17.300, 18.15, 19.350.
V	STEVERJAN (E17	- vozi po Os-
lavju): 10.30, 13.00, 14.00, 18.15, 19.30,
19.30.
V	ŠTEVERJAN (E17 — vozi po Grojni): 7.40, 12.15, 14.30, 7.40, 12.15.
V	MARIANO (E15): 6.50, 8.30, 10.40,
10.45,	14.00, 16.25, 17.30, 18.15, 19.350.
V	GRADEŽ (E4 vozi skozi Koprivno): 8.25, 13.15, 8.25, 13.15.
V	SOVODNJE (E14): 6.30, 8.25, 12.10,
14.00,	16.150, 17-30.
V	ROMANS (E3/15/18): 6.15, 7.45,
8.45,	9.50, 10.45, 11.30, 13.00, 14.30, 17.30, 19.40, 6.15, 7.45, 8.45, 11.30, 13.00,
16.00,	19.40.
V	LJUBLJANO: 13.10.
PRIHODI AVTOBUSOV IZ TRSTA (E12): 8.03, 10.09, 13:48, 15.12, 18.070, 18.200, 18.56, 19.00, 20.18, 9.58, 13.48, 19.00.
IZ VIDMA (E14): 12.55, 17.55.
IZ GRADEZA (E3 — vozi skozi Fiu-micello): 7.18, 8.12, 9.42, 12.38, 13.53, 15.23, 18.38, 20.08, 9.42, 11.08, 13.53, 18.38, 19.23, 20.08, 21.53.
IZ GRADIŠČA (E15): 6.35, 7.18, 7.43, 8.08, 8.12, 9.08, 9.42, 9.58, 11.23, 12.38,
v Gorici
12.48,	13.48, 13.53, 14.00, 15.12, 15.23, 15.35, 17.43, 18.200, 18.38, 19.00, 19.18, 20.08, 20.16, 23.070, 9.42, 9.58, 11.08,
13.48,	13.53, 18.38, 19.00, 19.23, 20.08,
20.16,	21.53.
IZ TRŽIČA (E10): 6.17(*—vozi skozi Sovodnje), 7.18, 8.08, 9.58, 11.23, 12.48,
13.48,	15.12, 17.43, 18.200, 19.00, 20.18, 23.070, 9-58, 13.48, 19.00.
IZ TRŽIČA (E30 — vozi skozi Turjak): 7.18, 8.08, 9.08, 13.55, 19.18f).
IZ ČERVINJANA (E13 — vozi skozi Vileš): 7.18, 8.10, 12.48, 15.12, 18.38f).
IZ PRAPROTNA (E14): 7.18, 8.10, 9.41, 13.39, 15.54, 19.160.
IZ PALMANOVE (E 18): 13.28.
IZ KRMINA (E14): 7.18, 8.07, 9.41, 11.38, 12.43, 12.55, 13.39, 13.54, 15.54, 17.55C], 18.330, 19.16.
IZ STEVERJANA (E17	- vozi po
Oslavju): 11.00, 13.30, 14.30, 18.45, 20.00,
20.00.
IZ ŠTEVERJANA (E 17 — vozi po Grojni): 8.10, 12.50, 15.00, 8.10, 12.45.
IZ MARIANA (E 15); 7.18, 8.00, 11.55, 12.43, 13.25, 15.54, 19.28.
IZ GRADEŽA (E4 — vozi skozi Koprivno): 14.00, 20.16, 20.16.
IZ LJUBLJANE: 9.35.
Legenda: f) ne vozi ob sobotah, urnik z mastnimi črkami pa velja ob nedeljah in praznikih.
Izbor uspešnejših filmov zadnje sezone za nagrado Sergio Amidei
Osem filmskih večerov v hladu grajskega dvorišča
Nocoj se pod šotorom na grajskem dvorišču pričenja pregled letošnjih osmih filmov, ki jih je žirija za nagrado Sergio Amidei selekcionirala iz italijanske in mednarodne produkcije v zadnji sezoni. Skupaj z lani izbranimi osmimi filmi (podelitev nagrade je vsaki dve leti) se bodo letošnji potegovali za podelitev priznaja za najboljši scenarij. Filme bodo predvajali vsak večer ob 21. uri, do prihodnje sobote, 8.. avgusta. Proglasitev zmagovalca 4. nagrade Amidei bo čez poldrugi mesec, 19. septembra, ko Pričakujejo v Gorici člane žirije in druge osebnosti, režiserje, igralce, scenariste.
Za bralce, ki si nameravajo v prihodnjih dneh ogledati vse ali vsaj nekatere filme letošnjega izbora, objavljamo nekaj osnovnih informacij o posameznih filmih.
LA FAMIGLIA, Italija-Francija 1987 (trajanje 127'). Režija Ettore Scola; scenarij Ruggero Maca-ri, Furio Scarpelli, Ettore Scola; igrajo Vittorio Gassman, Fanny Ardant, Stefania Sandrelli, Phi-lippe Noiret.
Režiser Scola pravi, da skoraj v vsakem filmu nastopa družina. V tem primeru pa gre za film "o družini '. Dogajanje je osredotočeno med štirimi zidovi: osebe, ki gredo iz hiše, niso več zanimive. Ambicija filma je, da bi občinstvo ob gledanju filma imelo vtis, da samo pripoveduje o sebi, o svoji družini. Čeprav nastopa v filmu določen tip meščanske družine, so scenaristi skušali obdržati dovolj splošne obrise, da bi se gledalci lahko istovetili ne samo s pripovedovalcem, pač pa tudi z osebami v filmu. Prostora je za spomine vsakogar v loku 80 let, razdeljenih v devet poglavij v razmahih 10 let, od 1906 do 1986.
MR. CROCODILE DUNDEE, Avstralija 1986 (98'). Režija Peter Faiman; scenarij Paul Hogan, Ken Shadie, John Corneil; igrajo Paul Hogan, Linda Kozlowski, John Meillon, David Gulpilil.
Avtor te pustolovske komedije je, ob sodelavcih, v prvi vrsti Paul Hogan. Začel je poklicno pot kot akrobat in metalec nožev. Kmalu je prišel do slovesa kot nekak ' macho", predvsem po zaslugi reklamnih spotov, ki jih je posnel v ZDA in Avstraliji, ter raznih televizijskih serij. Film prikazuje mitičnega Avstralca v velemestnem okolju v New Yorku. Ho-ganov junak je nekak neotesani primitivec, ki v
svojem okolju še ubija kače, jezdi in živi s preprosto filozofijo. »Tako si Američani zamišljajo nas Avstralce in tako podobo sem jim serviral v filmu«, pravi Hogan, ki tega junaka pooseblja tudi kot igralec.
A MEZZANOTTE CIRCA (Round Mid-night/Autour de minuit), ZDA 1986 (131'). Režija Bertrand Tavernier, scenarij David Rayfiel in Bertrand Tavernier, igrajo Dexter Gordon, Fran-cois Cluzet, Gabrielle Haker.
Scenarist David Rayfiel, stalni sodelavec Sidne-ya Pollacka, je tokrat drugič sodeloval z Bertran-dom Tavernierom. Film sta posvetila jazzu in jaz-zmanom. Dolgo sta proučevala okolje, posebno pa sta ju pritegnila Francis Paudras in Bud Powell ter njuno prijateljstvo. Pri tem jima je bil v pomoč Dex-ter Gordon, ki v filmu ni samo igral jazzv živo, pač pa je tudi sodeloval pri oblikovanju nekdanjega vzdušja v pariških jazz-klubih in pri podajanju osebnosti, ki so kot on sam, doživljale izkušnje kot alkoholizem. Predvsem pa je protagonist filma glasba, še posebej be-bop.
REGALO Dl NATALE, Italija 1986, (101'). Režija in scenarij Pupi Avati; igrajo Diego Abatantuo-no, Carlo Delle Piane, Gianni Cavina, Alessandro Haber, George Eastman.
Avati je pri svoji prvi samostojni scenaristiščni izkušnji, saj je prej sooblikoval scenarije skupaj z drugimi. V filmu, kot sam pravi, je hotel nadaljevati pripoved o prijateljstvu, ki jo je že načel v drugih filmih. Osvetliti je hotel predvsem najtemnejšo stran prijateljstva: izdajstvo. Na dokaj odmaknjen način prikazuje pet oseb okrog pokerske mize. Preko njih želi spregovoriti o prijateljstvu, takšnemu, kakršnega je doživljal v mladih letih in ga je med odraslimi danes čedalje težje najti.
CAMERA CON VISTA (A room with a view), Velika Britanija 1985 (117’). Režija James Ivory; scenarij Ruth Prawer Jhabvala; igrajo Maggie Smith, Helena Bonham Carter, Denholm Elliott, Julian Sands.
Najuspešnejši film mednarodne trojice Ivory (režiser, ZDA), Ismail Mechant (producent, Indija) in Ruth Prawer Jhabvala (scenaristka, rojena v Nemčiji od poljsko-ruskih staršev, je poročila Indijca). Scenarij za film je napisala po istoimenskem romanu E.
M. Forstra. Medtem ko prejšnji filmi te zanimive trojice niso prodrli na italijansko tržišče (kljub številnim mednarodnim priznanjem) je podelitev treh Oskarjev pripeljala tega tudi do Italije.
STORIA D'AMORE, Italija 1986 (109’). Režija in scenarij Francesco Maselli; igrajo Valeria Goli-no, Blas Boca-Rey, Livio Panieri.
Maselli se je s to "ljubezensko zgodbo" vrnil k filmu po več kot desetih letih. Povod je bilo snemanje kolektivnega dokumentarca o neki sindikalni manifestaciji. Maselli je pri tem odkril, da obstaja v Italiji generacija mladih, na katero je film pozabil. Mladih, ki živijo zelo trdo življenje, s težkim in slabo plačanim delom, pa vendar ne kradejo in ne uživajo mamil. Navezujoč se na neorealizem je posnel ta tankočutni film, ki noče biti izraz nekega stališča, pač pa predvsem pripoved intimne zgodbe.
HANNAH E LE SUE SORELLE (Hannah and her sisters), ZDA 1986 (107'). Režija in scenarij Woody Allen; igrajo Woody Allen, Mia Farrow, Michael Caine, Carrie Fisher, Dianne VViest.
Allen pravi, da mu je zamisel za scenarij prišla, ko je ponovon bral Ano Karenino. Pomislil je, da bi bilo zabavno posneti film v katerem se križajo zgodbe raznih skupin ljudi. V njem je razvil teme, ki so se obrobno pojavile že v kakem od njegovih prejšnjih filmov: mož, ki se zaljubi v ženino sestro, pacient, ki mu zdravnik napove radiološki ali podoben pregled in v preplahu spet pregleda vse svoje dotedanje življenje. Zabava, je izjavil avtor, režiser in protagonist, je bila prav v preskakovanju in povezovanju teh različnih zgodb in situacij.
PLATOON, ZDA 1986 (120'). Režija in scenarij Oliver Stone; igrajo Tom Berenger, William Da-foe, Charlie Sheen, Forest VVhitaker.
Prvi film o vietnamski vojni, ki ga je napisal in režiral vojak po povratku iz tistega "pekla". Stone je nekaj let pogreval to zamisel, ki so mu jo svojčas zavrnili, in jo končno izvedel. Rezultat je film, ki odpira pot novi seriji filmskih razmišljanj o vietnamski vojni. Sam Stone pravi o tej izkušnji, da se ameriški vojaki niso borili samo proti vietkongom, pač pa tudi in predvsem med seboj. To je na surov, realističen način prikazal v filmu, ki je kljub malo znanim igralcem in razmeroma skromnemu budgetu imel izreden uspeh.
Spored filmov od sobote do sobote
Sobota, 1. avgusta: Nedelja, 2. avgusta: Ponedeljek, 3. avgusta: Torek, 4. avgusta: Sreda, 5. avgusta: Četrtek, 6. avgusta: Petek, 7. avgusta: Sobota, 8. avgusta:
LA FAMIGLIA, režija Ettore Scola MR. CROCODILE DUNDEE, režija Peter Faiman A MEZZANOTTE CIRCA, režija Bertrand Tavernier REGALO Dl NATALE, režija Pupi Avati CAMERA CON VISTA, režija James Ivory STORIA D’AMORE, režija Francesco Maselli HANNAH E LE SUE SORELLE, režija Woody Allen PLATOON, režija Oliver Stone
Vse projekcije bodo pod platneno streho na grajskem dvorišču s pričetkom ob 21. uri. Cena posameznih vstopnic je 2 tisoč lir, abonma za vseh osem predstav pa stane 10 tisoč lir.
Vrhovno razsodišče dokončno utišalo polemike
Potrjene kazni
Košarka: mladinsko SP v Bovmiu
Poraz SZ proti ZRN
RIM — Vrhovno razsodišče je po poldrugo uro trajajočem posvetu posredovalo javnosti brezpriziven sklep o znani aferi okrog domnevnih prikrojevanjih izidov prvenstvenih tekem med Empolijem in Triestino. Obe do-tični društvi bosta v prihodnjem prvenstvu A oziroma B lige, startali z izhodiščnega položaja —5 točk, predsednikoma Giovanniju Pinzaniju oziroma Raffaeleju De Riiiju je bila potrjena triletna prepoved opravljanja funkcij.
Edino spremembo so razsodniki vnesli v akte, ki neposredno zadevajo početje bivšega podpredsednika toskanskega moštva Binija, ki je bil »po-miloščen«. Predsednik razsodišča, bivši minister Tržačan Livio Paladin je blagohotnost v odnosu do omenjenega Binija utemeljil navajujoč dejstvo, da se ekipi nista okoristili s spletkami svojih najuglednejših predstavnikov. Posredno zaslugo za neposrečeno nakano gre, po Paladinovem mnenju,
pripisati ravno bivšemu podpredsedniku Empolija Biniju, ki ni pristal na Pinzanijev namig, češ naj bi izida tekem tudi dejansko prikrojil. Podobne širokogrudnosti pa ni bil deležen bivši tehnični vodja tržaškega drugoligaša Luigi Piedimonte, ki mu je tudi vrhovno razsodišče naprtalo sicer zanemarljivo breme trimesečne diskvalifikacije.
Predsednik razsodišča Paladin je ob rob branju razsodbe pripomnil na račun odvetnikov Brescie ter Campo-bassa, ki so svojčas izjavili, da je prvostopenjsko razsodišče ukrepalo v popolnem nasprotju z ustaljenimi postopki, ki so v preteklosti veljali za tovrstne prekrške. Uprizoril je odločen zagovor ravnaja prvostopenjskih razsodnikov rekoč, da so se slednji do potankosti držali navedenih postopkov in da so torej podtikanja, očitno pomanjkljivo osveščenih zagovornikov Brescie in Campobassa, ki sta zahtevali neposreden izpad za obe obtoženi društvi, povsem neosnovana.
BORMIO — Tretje kolo mladinskega svetovnega prvenstva nam prinaša prvovrstno presenečenje. Za pravo senzacijo so namreč poskrbeli Zahodni Nemci, ki so po sicer izenačenem srečanju za točko premagali favorizirane Sovjete. Jugoslavija je s težavo strla odpor presenetljivih Avstralcev, ki so pred kratkim spravili v težave celo Američane. Resnici na ljubo pa gre pripomniti, da le za las nismo bili priča drugemu iznenadenju: italijanska izbrana vrst je z nesluteno težavo odpravila vitke in domiselne Brazilce. Gostitelji so sicer začeli izjemno pole-tavno, kaj kmalu pa sta gonilni sili »zlatega obdobja« Niccolai ter Pessina odpovedali in omogočili strelcu Ber-nardiniju, da je z vrsto zaporednih trojk postavil pod vprašaj uveljavitev Italijanov. Odtlej je srečanje potekalo v znamenju izmenjav v vodstvu vse do sredine drugega polčasa, ko je »izkušeni« Gentile z dvema zaporednima trojkama povedel v »beg« svoje moštvo.
IZIDI 3. KOLA
SKUPINA A: Portoriko - Nigerija 77:76, Jugoslavija - Avstralija 86:73, ZDA - Kitajska 100:50. SKUPINA B: Italija - Brazilija 102:97, Kanada - Tai-wan 107 - 60, ZRN - SZ 67:66.
LESTVICI
SKUPINA A: ZDA in Jugoslavija 6 točk, Portoriko 4, Avstralija 2; Nigerija in Kitajska 0.
SKUPINA B: Italija 6; SZ in ZRN 4, Kanada in Brazilija 2; Tajwan 0.
Košarka: zmaga italijanskih kadetinj na EP
GORZOW — Italijanska košarkarska ženska kadetska reprezentanca je sinoči v petem kolu evropskega prvenstva premagala domačo ekipo Poljske s 58:52 (38:28). Med najboljšimi na igrišču je bila Tržačanka Carolina Meucci, ki je med drugim dosegla 17 točk. Gardellinova je dala 18, Rivelli-nijeva pa osem točk.
LESTVICA A SKUPINE: 1. Bolgarija 10 točk; 2. Jugoslavija 8; 3. Italija, Finska in Poljska 7; 6. Španija 6 točk.
Kotalkanje: DP v Spinei
Samo Kokorovec drugi med člani
SPINEA — Poletov kotalkar Samo Kokorovec je včeraj dosegel še en velik športni uspeh: na absolutnem državnem prvenstvu v kotalkanju, ki se te dni odvija v Spinei pri Benetkah, je v članski konkurenci posameznikov osvojil odlično drugo mesto. V tej najkakovostnejši kotalkarski konkurenci (ne smemo pozabiti, da je Kokorovec do lani nastopal pri mladincih) ga je prehitel le svetovni prvak Michele Biserni iz Prata. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz štirih preizušenj, včeraj pa so tekmovalci opravili dve vaji v obveznih likih.
URADNA LESTVICA: 1. Biserni (Pralo) 177 točk; 2. Kokorovec (Polet) 168; 3. Fiorotto (Benetke) 158,40. Četrto mesto je osvojil Tržačan Sandro Guerra, peto pa Balconi iz Cremone. Prvenstvo se bo zaključilo danes, ko bodo podelili še dva naslova.
Predprvenstvene priprave dokončno stekle
Prva uradna tekma za Udinese
Motociklizem: poskusne vožnje
Gardner v formi Italijan Chili šesti
DONINGTON Na včerajšnjih poskusnih vožnjah za veliko nagrado Velike Britanije je vse potekalo po predvidevanjih. V najbolj prestižni, pollitrski kategoriji, je bil najhitrejši avstralski pilot Wayne Gardner, ki je prehitel Mc Kenzieja in Lawsona. Italijan Chili, ki se je na zadnji VN uvrstil na odlično drugo mesto, je bil včeraj »le« šesti.
Omenili bi, da se tokrat vrača na dirkališča Spencer, ki se je pred časom huje poškodoval.
Kot je že navada, je bila kategorija do 125 ccm domena italijanskih pilotov, ki so osvojili prvih pet mest.
IZIDI: kategorija do 125 ccm: 1. Casanova (It., garelli) 1'47"01; 2. Catalano (It., MBA) T49"35; 3. Bianchi (It., T49"87).
Kat. do 250 ccm: 1. Mang (ZRN, honda) 1'42"75; 2. Wimer (ZRN, yamaha) r43''37; 3. Mertens (Bel., sekitoba) 1'43"49.
Kat. do 500 ccm: 1. Gardner (Avs., honda) r39"59; 2. Mc Kenzie (VB, honda); 3. Lawson (ZDA, yamaha) T40 T0.
TRBIŽ — Predprvenstvene priprave ne poznajo zastojev. Večina prvo- in drugoligašev se je že podala na višinske priprave. Med temi se odlikuje videmski drugoligaš, ki se je že pred tednom dni podal v Naborjet. Giaco-minijeva vrnitev je očitno v samih igralcih sprožila nesluteno slo po dolgotrajnejšem pripravljalnem obdobju, ki naj bi Videmčanom omogočil takojšen vzpon v druščino prvoligašev. V ta okvir sodi tudi sinočnja trening tekma proti karnijski selekciji. Giacominije-va namera ni spodletela: nasprotnik je bil dovolj »tehten« za preverjenje stopnje splošne vzdržljivosti in urnosti na igrišču. Na zeleni pravokotnik so stopili vsi Giacominiju razpoložljivi igralci, trener pa je izkoristil priložnost in vsilil ključnim igralcem tudi vloge, ki jim niso najprikladnejše.
Prvoligaš Como se mudi v Val Ve-nosti, kjer se je že pred nekaj dnevi pomeril s selekcijo gostiteljev. Izid 11:0 je nadvse zgovoren in priča o zadovoljivi stopnji uigranosti zasedbe, ki je doživele korenite posege v svoje
tkivo. Naj omenimo, da se bo Como drevi vnovič »spopadel« s tamkajšnjo izbrano vrsto.
Nedotaknjena Sampdoria pa je že včeraj poletela na Nizozemsko, kjer se bo udeležila mednarodnega turnirja, na katerem bodo poleg Genovežanov sodelovala še moštva Fortune, Brugge-sa ter Rode. Varovanci jugoslovanskega strokovnjaka Vujadina Boškova bodo zaposleni na Nizozemskem vse do 9. t. m., ko se bodo pomerili s prvoligašem Twentejem.
Prvaki Napolija so se, v odsotnosti Maradone in lažje poškodovanega Ca-rece, spoprijeli z društveno mladinsko vrsto. Blestel je zlasti Giordano, ki je dvakrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Čeprav ni stopil na igrišče je argentinski as vseeno »povedal svojo«. Izjavil je namreč, da je mladi Baiano »zelo priden«.
V Belluni so se zbrali drugoligaši Lecceja, medtem ko so se igralci Cre-moneseja nastanili v Spiazzu v Val Rendeni.
Plavanje: prvenstvo ZDA
Biondi izenačil rekord
CLOVIS — Odlični ameriški plavalec Matt Biondi je sinoči med državnim prvenstvom v plavanju izenačil svoj svetovni rekord na 50 metrov prosto, ki ga je postavil lani 26. junija v Orlandu na Floridi. Biondi, ki ima tudi svetovni rekord na 100 m prosto (48'74), je sinoči plaval odlično, vendar je le v zadnjih dvajsetih metrih strl odpor Toma Jagerja, ki ima svoj najboljši čas na tej razdalji 22"40.
Na tem prvenstvu so dosegli še nekaj drugih odličnih rezultatov. Osemnajstletni VVharton je zmagjal tekmo na 200 m mešano z odličnim časom 2'02"76, Janet Evans pa je osvojila tekmo na 400 m prosto (4'08"89). Gladko je prehitela zmagovalko olimpijskega zlata v Los Angelesu Tiffany Cohenovo.
Boks: drevi Tysonu še naslov IBF?
LAS VEGAS - Komaj enaindvajsetletni in že mitični ameriški boksar težke kategorije Mike Tyson bo skušal drevi osvojiti še svetovni naslov v
težki kategoriji, tokrat v verziji IBF. »Orjak z nežno dušo« Tyson bo boksal proti rojaku Tonyju Tockerju. Kot znano je Tyson svetovni prvak težke kategorije v verzijah WBA in WBC, nepremagal pa je v vseh dosedanjih tridesetih dvobojih.
Šah: začetek medconskega turnirja v Zagrebu
ZAGREB - Včeraj so v Zagrebu izžrebali številke drugega medconskega turnirja, na katerem nastopajo tudi trije jugoslovanski šahisti: Earlov, Nikolič in Hulak. Danes bodo igrali prvo kolo in sicer: Injkov - Sejrawan; Nikolič - Korčnoj; Hikl - Torre; Granda -Ejgorn; Daragar - Nogeiras; Elves -Hulak; Polugajevski - Grinfeld; Pinter - Miles. Prost bo Earlov.
Motokros: umri Casali
BOLOGNA — Včeraj je v Bologni umrl 24-letni motociklist Federico Casali, ki je v nedeljo padel med poizkusno vožnjo mladinskega državnega prvenstva v motokrosu, ki se je odvijalo v San Marinu. Njegovo stanje je bilo takoj po padcu brezupno. Casoli je vozil kavvasaki 250.
OB 60-LETNICI DELOVANJA
IZREDNA
PRODAJA
Praznuj z nami poletje ’87
Moška - ženska - otroška konfekcija spodnje perilo in konfekcija za dom usnjena konfekcija in krzneni izdelki sejem kožne konfekcije
s pOPOSTI
. 65%
„«,0/. “ms!CT'
,n%	9.900
A'950
56V.	9-90°
14.900
49V.	19-90°
49£	49.500
’9-50° 35% «9 00°
,	50%	49'50°
139 000	a/ 79 500
149.000	195.000
395.000	l 49% 349.000
695.000	*9 '/t	295.000	,
595.000	59 '/o	139.000	,
229.000	_0/	169.000	\
295.000	« 4	269.000	^
495.000	*0./o 295.000 495.000
60% 5-90°
60% 9-90°
59%	9,993
57%	^
46%	9,900
49%	9-90°
,	49% ^90°
90%	9-900
°	69%	9,950
oo *9"'° 19'90°
CPkSVJAL
^wI'S^aina
7REnW
3X15.000	50 4	6.900	,
14.900	93 4	4.950	,
12.S00	01 4	9.900	i
-	16.900	41/	^3 goO i
F£U^uKE	24.900	f	9.900 \
7RENlf>^E	19.900	9°4	12.900 (
|S S 1»
HLAČE
^pfcASUAt SPOONJ^ PE^' 6X9.800	90”4 6x9.00° \
9	*'lačK 6X15 000	6x8.900 ^
Sortne	6x15.o99	49%	1.500
,000	48%	9,50°
ŽENSKI gN0LIA	_n0,	i.950
»TOP" rtftnie l^aC
7ENSKE sp 0vab'‘
OTROK
Sss®-
sSaS"
TRENIRKA
5» *a S
500 fR®'PV'a'°	9,900	^" 59oo
990 SotSKA ODEJA	54% Hm
35%
74% 66%
1
I
oj
O
(D
(D
<
oQ
S
CC
O
JES0L0 PAESE (VE) - Ul. C. Battisti 23 - Tel. 0421-951151 TRŽIČ (GO) - Trg republike 19 - Tel. 0481-72685 SAN DONA’ dl P. (VE) - Ul. Calnova 36 - Tel. 0421-41600 N0VARA - Drev. Giulio Cesare 145 - Tel. 0321-403145
Po velikem uspehu novogoriških kajakašev in kanuistov na SP
D. Skarabot: »Naša želja je, da bi se kajakaštvo razvilo tudi v zamejstvu«
Pred nedavnim je bilo v Franciji pri mestecu Bourg St. Mauric pod Alpami, na deroči reki Iseri, svetovno prvenstvo s kajaki in kanuji na divjih vodah. Jugoslavija, ki je ena izmed svetovnih velesil v tovrstni športni panogi, se je ponovno odlično odrezala, saj je osvojila kar tri srebrne in dve bronasti kolajni. Ta rezultat s svetovnega prvenstva v Franciji sodi prav gotovo med najuspešnejše doslej v zgodovini jugoslovanskega športa v tekmovanjih na divjih vodah.
Optimizem pred SP, a takega uspeha nihče ni pričakoval
Pred samim odhodom na svetovno prvenstvo je v jugoslovanskem taboru vladal dokajšen optimizem, toda takega končnega uspeha nihče ni pričakoval. Jugoslavija je torej na tem tekmovanju ponovno dokazala, da sodi v sam vrh svetovne elite te športne panoge in da je že prava svetovna velesila. Jugoslovansko reprezentanco na tem tekmovanju so sestavljali v glavnem kajakaši in kanuisti naslednjih klubov: Soške elektrarne iz Solkana (Nova Gorica), KKK Ljubljana in KK Rašica.
Jugoslovanski reprezentantje na svetovnem prvenstvu v Bourg Saint Mauriceu so osvojili kolajne v naslednjih disciplinah: slalom na divjih vodah: K-l: slalom - Jernej Abramič (srebrna kolajna ); Marjan Štrukelj (bronasta kolajna).
3xK-l: Jugoslavija (srebrna kolajna): Janez Skok, Marjan Štrukelj, Jernej Abramič.
Spust: C-2: Jugoslavija (srebrna kolajna): Srečo Masle in Andrej Grobiša.
3xC-l: Jugoslavija (bronasta kolajna): Andrej Jelenc, Franc Kukec in Slavko Pintar.
Največjo bero medalj na svetovnem prvenstvu je pobrala domača ekipa Francije. Dobro so se odrezali tudi Nemci in Angleži. Italijanska reprezentanca pa je na tem tekmovanju dokazala, da se postopoma približuje svetovni eliti.
Kar pet Novogoričanov
V letošnji sestavi jugoslovanske reprezentance za svetovno prvenstvo v Franciji je bilo kar pet Novogoričanov, oziroma bolje rečeno Solkancev. Le-ti so bili: Marjan Štrukelj, Jernej Abramič in Andrej Grobiša (ti trije so tudi osvojili medalje) ter še Joško Kancler in Zlatko Oblokar. Poleg tega še člana trenerskega vodstva sta doma iz Solkana: trener za slalom Silvan Poberaj in njegov pomočnik Jože Tomažič.
Na sliki predstavniki KK Soške Elektrarne Solkan JNova Gorica) in člani jugoslovanske reprezentance: Joško Kancler, Zlatko Oblokar, Jernej Adamič in Marjan Štrukelj (odsoten: Andrej Grobiša)
V	Solkanu pri Novi Gorici je kajakaštvo zelo popularna športna panoga. Novica o uspehih jugoslovanskih ka-nujistov v Franciji je na svojevrsten in spontan način odjeknila ravno v tem kraju s pravo vaško »fešto«.
V	Solkanu pripravili slavje
Krajevna skupnost Solkan je namreč pripravila veličasten sprejem domačim svetovnim prvakom, na katerem se je zbralo več kot dvatisoč ljudi. Bil je pravzaprav pravi in ganljiv ljudski praznik... boljšega in toplejšega sprejema s strani domačinov si tekmovalci res niso morali predstavljati.
Naj še dodamo, da je na svetovno rvenstvo v Francijo odpotoval iz Solana tudi avtobus navijačev, kateri so bučno navijali za svoje...
Prvi rojak iz Solkana Naj k temu članku še pripišemo, da je prvo mesto v slalomu na divjih vodah K-l osvojil Toni Prijon (ZRN), sin znanega izdelovalca čolnov, doma iz Solkana, ki že več let živi v Zahodni Nemčiji. Prijon je ravno z izredno drugo vožnjo uspel prehiteti, druga dva »Solkanca«: Abramiča in Štruklja. Na nagrajevalnih stopnicah torej ob podeljevanju medalj so bili kar trije solkanski rojaki... Oče Prijon je sinovo zmago slavil kar s sovaščani v jugoslovanskem taboru.
Priprave za bodočnost...
Tovrstna športna dejavost se v svetu postopoma širi in krog udejstvovalcev
se veča. Pa tudi zanimanje sredstev množičnega obveščanja je v večji meri kot v preteklosti usmerjeno tekmovanju s kanuji in kajaki.
Solkanski kajakaši se tega dobro zavedajo in že govorijo o tem športu kot športu p'rihodnosti. Poleg tega pa bo leta 1991 svetovno prvenstvo na divjih vodah ravno v Jugoslaviji, in sicer na vodah reke Soče in pa v Tacnu. Torej dogodek, katerega bo potrebno na svojevrsten način zabeležiti. Leto kasneje pa bo ta športna panoga prvič prisotna tudi na olimpijskih igrah... Vse to dokazuje, da smo priča panogi, ki je v vzponu...
Po uspešnem nastopu na svetovnem rvenstvu v Franciji smo prosili za ratek komentar predsednika odbora za divje vode pri kajakaški zvezi Jugoslavije Davorina Škarabota: »Priča smo pravemu uspehu naših fantov, na katerega pravzaprav nismo bili pripravljeni. Zahvala za to gre v prvi vrsti njim samim, saj so s požrtvovalnim delom in skromnostjo uspeli doseči ta rezultat, ki nam je vsem v ponos. Zahvala pa naj gre tudi strokovnemu vodstvu, simpatizerjem in našim navijačem, ki so vsak s svojega zornega kota pripomogli k temu uspehu. Nasa želja je, da se ta športna panoga posebno na PrimprsKem ob reki Soči v nadalje še razvija. Želeli pa bi, da bi se tovrstna dejavnost razvila tudi med Slovenci v zamejstvu, saj ravno geografska bližina nam omogoča, da s skupnimi močmi lahko ustvarimo marsikaj zanimivega!«
Obmejni pas in zamejstvo...
Na dirki cikloamaterjev na Proseku
Hafner najboljši od naših
Nedeljska dirka cikloamaterjev na Proseku se je odvijala v precej čudnem ozračju med protestom kolesarjev, ki so tik pred startom zvedeli, da je bila nerazumljivo nevtralizirana ena °d preizkušenj veljavnih za pokrajinsko prvenstvo.
V	obeh kategorijah je v nedeljo nastopilo skupno okrog 50 tekmovalcev, med katerimi tudi predstavniki lonjer-ske Adrie Rešim. Dirka se je končala s splošnim sprintom in sodniki so imeli Precej dela, da so določili končni vrstni red v raznih kategorijah, kjer se je za lonjerske barve najbolje odrezal Hafner, prvi v svoji skupini. Cerasari je bil četrti, Schneider pa tik za njim.
V	mlajši kategoriji je bil Dario Zeri-al tretji pred Lenisso, v najstarejši kategoriji pa je bil Nino Maver za las ob
prvo mesto. Zaradi odsotnosti in neresnosti nekaterih kolesarjev pa je bila Adria Rešim ob prvo mesto na skupni lestvici.
V petek pa se je pričela v Vidmu letošnja tridnevna cikloamaterska dirka po Furlaniji, na kateri nastopajo tudi lonjerski predstavniki-. (R. Pečar)
ŠZ SLOGA
prireja danes, 1., jutri, 2. in ponedeljek, 3. avgusta tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK na dvorišču Gospodarske zdruge v Bazovici. Delovali bodo dobro založeni kioski, za zabavo bo poskrbel ansambel Zvezde.
Uspeh novogoriških kajakašev je na primeren način odjeknil tudi v zamejstvu med Slovenci, ki živimo na Goriškem, Tržaškem in videmski pokrajini. Kajaki in kanuji nimajo med našimi ljudmi velike tradicije, čeprav postopoma opažamo že določene ljubitelje te zvrsti, ki se na rekreacijski način s to panogo že ubadajo. Poleg tega rve kajakaške pubude in spusti po oči so ze na programu na Goriškem, kar daje upati, da se bo lahko ta športna panoga uveljavila tudi pri nas.
Z zadovoljstvom smo tudi zvedeli, da so v okviru dejavnosti SK Devin ustanovili tudi odsek za kajakaštvo, kar je tudi prvi korak v smeri organiziranega pristopa , te panoge. Naša skupna želja je, da vsi ti koraki, ter dosežki in izkušnje solkanskih kajakašev bodo pripomogli, da bodo kajaki in kanuji postali naravno športno sredstvo tudi v naših, teh zamejskih predelih, saj je bistra Soča tudi v tej svoji nižinski strugi primerna za tovrstno sproščeno, zdravo in prijetno športno udejstvovanje.
IGOR KOMEL
Že več kot mesec dni je minilo, kar smo prišli v Katmandu, glavno mesto Nepala. Za hip me je zmedel njegov vzhodnjaški direndaj, pa sem se spomnil, da sem tam zaradi svojega prvega srečanja s himalajskimi velikani in spet je bilo vse lepo na svojem mestu. Ogromno dela nas je čakalo in v tednu dni, ko smo se prebijali skozi labirinte nesposobnosti nepalske birokracije, smo imeli le malo možnosti dodobra se spoznati s tem, iz opisov prijateljev, tako dobro znanim Kat-mandujem.
V času, ki nam je kljub temu ostal na razpolago pa smo se katmandujski novinci, ob pomoči kolegov, ki so bili že večkrat tam, učili nove umetnosti: »havmačiranja«. To je posebna sposobnost, brez katere na katmandujskih ulicah ni mogoče preživeti, opraviti pa ima s tistim na kar se ves vzhod najbolje spozna - trgovanjem. Izraz pride namreč iz angleškega vpr-šanja »how much« (koliko), ki je najpogosteje izrečeno vprašanje v Nepalu. Po njem se začne živahno zviševanje in zniževanje cene, v katerem na koncu nikoli ne veš ali si povlekel kratko ali ne. Zelo zanimiv in tudi dosti poučen je bil npr. tale pogovor Igorja z desetletnim mulcem, ki mu je prodajal nek kipec.
Igor, (ki sploh nima namena kupiti in bi se rad mulca le čimprej rešil: »How much?« Mulec (oprezno): »200 rupij!«
Igor (ki si še zmeraj želi rešiti se ga): »Hu, too much (preveč), ne bo nič!«
Mulec (vztrajno): »O.K. povej tvojo ceno!«
Igor (da bi se ga zagotovo rešil): »5 rupij!«
Mulec (veselo): »O.K.!« in mu je pomolil kipec pod nos.
Nujnost »havmačiranja« nam je bilo tako najbolj prepričljivo predočena. Kasneje smo tudi izvedeli, da ima vse blago na ulici svoj »Nepal priče« - nepalsko ceno in turistično ceno. Prva velja seveda za domačine, druga pa za tujce. Vseskozi smo si prizadevali zvedeti kolikšne so tiste prve, pa nam tega tudi naši višinski nosači - Šerpe, s katerimi smo v mesecu dni, ki smo jih skupaj preživeli na gori in pod njo, postali res dobri prijatelji, niso hoteli izdati. Po zadovoljnih obrazih trgovcev, s katerimi smo delali kupčije pa sklepam, da se jim s tistim našim »havmačiranjem« kaj preveč nismo približali.
Devet desetin Nepala so strmi hribi in globoke doline pod njimi. V nasprotju s tem, kar si ljudje običajno prestavljajo, pa so ti hribi na gosto poraščeni z zelenjem. Beli himaljski vrhovi, zaradi katerih je postal Nepal svetovna turistična atrakcija, so posajeni le na ozkem območju ob meji s Kitajsko. Dolga je pot do njih iz katmandujske kotline. V Nepalu so ceste še zmeraj bolj izjema, kot pravilo in zdi se, da bo v tistem blodnjaku grebenov in dolin, kjer zemeljski plazovi in deroči hudourniki uničujejo prav vse, kar bi človek želel v njem spremeniti, ostalo tako za zmeraj. Večji del poti je treba zato opraviti peš. Za ljudi, katerih misli in želje, so tako trdno usmerjene v eno samo točko, kot so bile takrat naše, so bili dnevi hoje do baznega tabora le ovira, ki jo je treba preskočiti na poti v obljubljeno deželo.
Pet dni smo tako hodili med zelenimi riževimi terasami, obdanimi z ozkimi namakalnimi kanali, ko smo ponekod, kilometre daleč, brodili do kolen v vodi poplavljenih polj, si trebili pijavke in sklepali prijateljstva z vaško mularijo - tisto najmlajšo, ki še ni čutila strahospoštovanja do velikih, kosmatih tujcev, katerih pogledi so, kdo ve zakaj, tako odsotno usmerjeni nekam v daljavo. Precej je deževalo tiste dni, bili so to zadnji vzdihljaji odhajajočega monsuna in šele četrti dan smo ugledali, kar smo ves čas s pogledi iskali. Pred nami je stal Mac-hapuchare - Ribji rep, nepalska sveta ora. Čeprav visok le nekaj manj kot 000 metrov, njegova fantastična oblika, ki mu je dala tudi ime, obvladuje vso skupino Annapurn. Vse do danes človek na njem še ni stal. Nepalska vlada dovoljenja za vzpon noče izdati in kot mi je kasneje povedal naš zvezni oficir, tega tudi ne mislijo spremeniti. Tako bo še dolgo ostal neuresničljiv sen mnogih alpinistov, predvsem pa simbol tihega protesta, ki ga je ubogi Nepalec poslal osvajanja vajenemu človeku Zahoda. Ljudje, ki so sposobni vrhu v Himalaji dati ime Gabelhorn, sicer tega sporočila verjetno ne bodo nikoli doumeli. V svojem butastem prepričanju o lastni kulturni superiornosti, so pač povsem enaki španskim konkvistadorjem, ki so Indijancem prinesli civilizacijo in boljše življenje skupaj s smrtjo, misleč, da je prvo vredno drugega. Razumeli pa bomo to potezo nepalske vlade vsi tisti, ki vemo, da Gabelhorn sodi v Švico ali Avstrijo in nikakor v Nepal.
Nepalski otroci: lepota in hrepenenje
Manfred Kochnlechner	n-5
ZDRAM STAROST
Leta 1796 je izšla izpod peresa slovitega zdravnika Christopha Wilhelma Hufelanda knjiga Makrobiotika - ali umetnost podaljševanja človekovega življenja. Po izidu knjige je neka dama na nekem sprejemu vprašala avtorja: »Kajne, gospod profesor, zanesljivo torej razumemo, da abstinenti živijo dlje, kakor tisti, ki dnevno spijejo liter vina?« Pri tem je naredila z glavo gib proti svojemu soprogu. Heufeland je smehljaje odgovoril: »To žal ni zanesljivo, spoštovana gospa. Zanesljivo je samo to, da se zdi abstinentom življenje daljše.«
S tem nikakor ne pozivamo starejših ljudi, naj si z uživanjem vina subjektivno krajšajo večer svojega življenja. Prav v letih, ko začne popuščati splošna vitalnost človeka, se lahko na izredno očiten način uveljavi krepilno delovanje vina. Splošno pomanjkanje rudninskih snovi in vitaminov pri starejših ljudeh ter naravno slaba prebava in šibko delovanje fermentov naravnost terjajo vino kot idealno dopolnilno snov v hrani, dobra stran vina pa je, da hkrati spodbuja telesne funkcije.
Po rudninskih snoveh in vitaminih, ki so v vinu, ima ta pijača prednost pred vsemi drugimi. Poleg tega pa starejši ljudje mnogih živil ne prenašajo več dobro, ker jim zaradi oslabljene prebave povzročajo vretja in napenjanje, ki lahko celotno stanje prebave še dodatno poslabšajo. To velja še zlasti takrat, ko človeka istočasno obremenjujejo tako
imenovane kislinske bolezni, kot sta sladkorna (diabetis) in revmatizem. Med živila, ki jih starejši ljudje težko prebavljajo, sodi zlasti celuloza, ki jo dobivajo s surovo hrano. Res pa je tudi, da je mogoče prebaviti kraljevsko živilo - mleko - zaradi pomanjkanja fermentov samo preko procesov vrenja. Vina se je zato upravičeno prijela oznaka mleko starosti - vsebuje namreč dragocene kalorije, v prebavilih pa za njim ne ostajajo neprebavljene snovi. Poleg tega pa vino pospešuje in lajša prebavljanje beljakovin. Terapevti priporočajo osminko ali četrtinko litra pacientu priljubljenega vina pri glavnem dnevnem obroku. Sladkemu vinu se je treba iz omenjenih razlogov izogibati. Seveda pa je pri tem treba upoštevati morebitno prepoved vina pri dotičnem pacientu. Starejšemu človeku, ki ga muči neješčnost, lahko veliko koristi tudi kozarček portskega vina pred jedjo.
STAROST IN SPANJE »Spanje je popkovnica, ki nas povezuje z vesoljem«
JOHANN PETER HEBEL (1760-1826) Spanje in budnost sta dva najbolj izrazita ritma človek-vega življenja. Že pri preprostih živih bitjih vidimo, kako se menjavata mirovanje in aktivnost, ki ju lahko v celoti primerjamo s spanjem in budnostjo pri človeku. Brez sprostitve ni sproščenosti in brez napetosti ni dela in aktivnosti. Spanje pri človeku nikakor ne predstavlja samo nekakšnega pospravljalnega in čistilnega delovanja, ki bi zadevalo samonjegovo duševnost, marveč pomeni tudi regeneracijo telesa. Osem ur spanja naj bi bilo za povprečnega človeka nekako optimalna količina. Pri tem pa količina in kakovos-tnimata enake vrednosti, koliko spanje človeka okrepi, pa ni odvisno in tega, koliko ur spi. Po pričakovanju se s starostjo potreba po spanju zmanjšuje podobno kot potreba po hrani, kije s staranjem vse manjša. S staranjem se do določene mere spreminja tudi kakovost spanja. Stopenj izrazitega globokega spanja sploh ni več mogoče doseči, vse
krajše pa so tudi obdobja sanj. Ali je naše spanje normalno, ne moremo ugotoviti kar s preprosto primerjavo, zakaj kakovost spanja, ki je za 60-letnika normalna, je za 20-letnika lahko patološka.
Spanje lahko motijo vzroki, ki so najrazličnejšega porekla, zato se pogostnost »nespečnosti« s starostjo povečuje. Pri starosti okrog dvajset let toži nad slabim spanjem največ 10 do 20% prebivalstva, v starosti 55 let pa že 60%. Poleg psihično povzročenih motenj spanja, kot so strah, depresije, prerazdraženost in drugo, v starosti na spanje pomembno vplivajo tudi različne bolezni. Med zelo razširjene vzroke, ki motijo spanje zlasti v visoki starosti, so obolenja srca in žilja. Že dolgo je poznano, da na primer visok krvni pritisk neredko moti, da bi zaspali. Do prav posebnega izraza prihaja visok krvni pritisk, kadar povzroča glavobole, pritisk v glavi ali pa neprijetno razbijanje srca. Pogosto je nočni nemir tudi posledica kronično poškodovane srčne mišice in zato pomanjkljivega delovanja srca. Kadar pa se obolelo srce med mirovanjem nekoliko opomore, izstopijo ponoči velike količine tkivnih tekočin, kar terja večkratno izpraznjevanje sečnika. Učinkovito zdravljenje tovrstnih motenj spanja je vsekakor možno samo z usmerjenim zdravljenjem srca in žilja, še zlasti, kadar je obolelost takšna, da človek vse noči ne zatisne očesa. Pri tem je spanje zelo plitvo in tako pogosto pretrgano z zbujanjem, da sploh ni mogoče več govoriti o doživetju pravega spanja. Pogost vzrok takega spanja je tudi pomanjkljiva pre-kvrljenost možganov, ki pa ni posledica samo ateroskleroze, marveč tudi pomanjkljivega delovanja srca.
Knjiga bo izšla jeseni
pri Založništvu tržaškega tiska
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 200,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650i lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Os-' mrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
1. avgusta 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA • Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
fcdaja L. ^ ZTT in tlaka	Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
Italijani so tokrat pametno odpotovali
RIM — Izgleda, da so tudi italijanski turisti osvojili pojem tako imenovanega inteligentnega odhoda, avtoceste Apeninskega polotoka niso namreč včeraj doživele »infarkta«, ki je bil značilen za prejšnja leta. Včeraj je namreč kar 18 milijonov Italijanov odšlo na dopust, na severu so za dva tedna velike tovarne ustavile proizvodnjo, hudega navala na avtoceste pa le ni bilo.
Očitno je bilo torej reklamiranje »pametnega odhoda« učinkovito, veliko pa je k temu tudi tokrat prispeval sklep, da ne bodo smeli tovornjaki voziti od .včeraj zjutraj do opolnoči v nedeljo. Daljša vrsta je bila le rta Brenner-ju, kjer se je, zaradi prometne nesreče, kolona avtomobilov vlekla sedem kilometrov. Napovedujejo, da bo med največjo gnečo dnevno krožilo po Italiji dva milijona avtomobilov. Tudi na letališčih niso imeli hujših težav, veliko poletov pa je razprodanih. Kljub grožnjam o stavkah niso imeli niti tisti, ki so se odločili, da bodo odpotovali z vlakom, hujših nevšečnosti. Vodstvo državnih železnic računa, da bodo avgusta prevažali rekordnih 31 milijonov potnikov, da pa bi zadovoljili naraščajočemu povpraševanju so letos organizirali kar 369 krajevnih in mednarodnih posebnih vlakov.
Optimistične napovedi o obisku turistov se tako uresničujejo, tako, da bo letos za 3 odstotke več domačih, za 8 odstotkov pa več tujih gostov. Turistični operaterji so zaenkrat v hudih skrbeh o morebitnih psiholoških posledicah katastrofe v Valtellini, saj se kar 20 odstotkov turistov, predvsem so to Nemci in Avstrijci, odloči za hribe. Na Tridentinskem Južnem Tirolskem so vsekakor vse postelje oddane.
Boeing 377je skušal takoj po vzletu pristati na avtocesti
Letalo strmoglavilo pri Ciudadu de Mexico V sosledju nesreč umrlo najmanj 53 oseb
PALO ALTO (MEHIKA) — Štiri-motorno letalo boeing 377 letalske družbe Belize Air International je strmoglavilo v mehiških gorah nedaleč od Palo Alta. Na 3.000 metrih nadmorske višine, le kakih petnajst kilometrov odmaknjeno od središča mehiškega glavnega mesta, pa je strmoglavljeno letalo sprožilo vrsto verižnih nesreč, tako da so se očividci znašli pred četrturno apokalipso.
Letalo, ki je prevažalo 18 čistokrvnih konjev, namenjenih na pana-meriške dirke v Indianapolisu, je namreč strmoglavilo na avtocesto Ciudad de Mexico - Toluca, medtem ko je nad omenjenem območju razsajalo tropsko neurje. Med padcem naj bi letalo, vsaj tako trdijo očividci, oplazilo žice visoke napetosti, polomilo nekaj dreves, delno porušilo bencinsko črpalko in treščilo ob restavracijo Pandy, kjer je bilo v poznih popoldanskih urah, ko je prišlo do sosledja nesreč, veliko gostov. Ko je boeing 377 dokončno »pristal« na avtocestni trak, se je okoli njega razvila še vrsta manjših požarov.
Obračun nesreč beleži visoko število žrtev, ki naj bi jih bilo, po mnenju reševalnih enost Rdečega križa, najmanj 53. Število ranjenih je tudi visoko, kakih petdest, 14 oseb pa se še bori za življenje. V strmoglavljenem letalu so zgoreli čistokrvni konji, od petnajstih oseb, ki naj bi bile na krovu (policija sicer trdi, da je bilo na letalu osem oseb, štiri potni-ki-spremljevalci in štiri člani posadke), pa so nesrečo preživeli pilot, njegov namestnik, član posadke in
vodja mehiške skupine konjskih dirkačev Ruben Rodriguez Monterde.
Po prvih informacijah, ki so jih. posredovale mehiške agencije naj bi letalo zgradili pred štiridesetimi leti. Njegov zadnji polet se je pričel v Belize Cityju, glavnem mestu bližnjega Belizeja, nakar je letalo redno pristalo na letališču v Ciudadu de Mexico. Do nesreče je prišlo iz še nepojasnjenih razlogov in to le nekaj minut po vzletu. Preiskovalci menijo, da je pilot izbral raven avtocestni trak kot zasilno pristajalno stezo, podvig pa se je sprevrgel v pravo katastrofo, v katero je bilo vpletenih najmanj 100 ljudi.
Posledice nesreče pa so še sorazmerno blage, če pomislimo, da je gasilcem uspelo pravočasno pogasiti požar, ki je grozil le 100 metrov oddaljenemu skladišču Pemexa, državne petrolejske družbe. Reševalcem pa sta gost dim požarov in tropsko deževje vsekakor hudo otežkočala delo.
Po številu žrtev to ni najhujša letalska nesreča, ki jo je utrpela Mehika, čeprav je po svoji dinamiki nedvomno enkratna. Še lani je 31. marca je 158 potnikov in 8 članov posadke izgubilo življenje v letalu družbe Mexicana Airlines, ki je strmoglavilo približno 160 kilometrov od Ciu-dada de Mexico.
Na slikah (Telefoto APj: Ostanki štirimotornega letala boeing 377, ki je strmoglavilo pri Ciudad de Mexi-co (zgoraj); letalo je porušilo tudi manjšo restavracijo, kjer je nato izbruhnil močan požar (spodaj)
D9ML3E(§A DUM
Riše in piše NIKOLA MITROVIČ
II. epizoda — št. 6
yt>ip je v°Mc rozs^v. ror...
Ko M JE Ze ŽHEUD, PA 60 UAPOtUA Pot EGIPČANE UNIČRA, JE BILA K.E5ITEV TWP NJIMI...
Ob nasprotovanju oblasti in samega predsednika Burgibe
Islamski integralisti množično dvigajo greben tudi v Tuniziji
Že okoli 250 integralistov na zatožni klopi - Vrsta slikovitih akcij
TUNIS — V središču Tunisa vlada mirno popoldansko ozračje. Ob zaprtju uradov se ulice napolnijo z ljudmi. Raztresene skupinice mladih se brezbrižno sprehajajo. Nenadoma pa mladenič dvigne zvočnik in zavpije »Alah je velik«. To je znak za začetek manifestacije. Sledijo si trenutki zmede.
Že nekaj mesecev se ta slika redno ponavlja v Tuniziji. Islamski integralisti se istočasno zberejo v raznih mestnih četrtih ter prirejajo protestne akcije. Ko posežejo redarji se stanje spet pomiri.
Val integralizma je zajel tudi čarobno Tunizijo, nekoč križišče starodavnih civilizacij, danes pa cilj številnih turistov. Njegovi pripadniki napovedujejo vojno »pokvarjenemu Zahodu«, ki pohujšuje tudi islamski svet. Iz Teherana se širi tudi v druge države; tako povzroča ta pojav tudi v Tuniziji precej nevšečnosti in težav. Konec meseca je tunizijska vlada pretrgala diplomatske odnose z Iranom, češ da je spodbujal krajevno islamsko gibanje k odpadništvu. Iranska ambasada naj bi po mnenju Tunisa delila videokasete s teroristično vsebino, zbirala nove privržence in zagotavljala zveze s tujino. Voditelja krajevnega islamskega gibanja Racheda Ganno-uchija so že aretirali. Z njim čaka na proces okrog 250 aktivistov. Ta podatek izhaja iz sodniških virov, uradnih izjav pa nimamo. Mladeničem naj bi sodilo posebno sodišče, kdaj pa niso še odločili. Do sojenja bo prišlo vsekakor pred ponovnim odprtjem šol in univerz, ki so glavna žarišča nemirov.
Ker se neredi nadaljujejo pomeni, da krajevnega islamskega gibanja kljub aretacijam niso še uničili. Čeprav so redarji pod vodstvom notranjega ministra Zine Ben Abidine Ben Alija uspešno opravili nekaj pregledov, so integralisti še trdno povezani med seboj, kar lahko sklepamo tudi iz dogodkov.
Tuniška vlada ne dvomi, da hočejo integralisti zrušiti sedanji režim in vzpostaviti teoretsko državo iranskega tipa. Prebivalstvo pa se trenutno ne vznemirja. Vendar bi lahko ekonomska kriza vzbudila v versko globoko čutečih ter nezadovoljnih Tunizijcih radikalnejša stališča. Tudi stranke opozicije se za islamsko gibanje ne ogrevajo. Večina Tunizijcev meni o skrajnežih, da hočejo pahniti državo v srednjeveško zaostalost. Predstavniki gibanja pa trdijo, da mora postati Tunizija prava muslimanska država, ne pa smešna karikatura po zapadnem vzorcu. .Integralisti priznavajo, da so podprli iransko revolucijo proti šahu, da pa se ne strinjajo z vsem, kar se dogaja v Iranu. Priletni predsednik Habib Burgiba jih je pred kratkim označil kot fanatike
ter obsodil vse tiste, ki zlorabljajo vero v plitič-ne namene.
Islamski aktivisti zbujajo pozornost na najrazličnejše načine. Prejšnji teden so v letoviš-čarskem centru blizu Tunisa vrgli v morje na desetine lesenih ploščic z arabskimi napisi. Množica radovednih kopalcev je povzročila pravo zmedo, da bi lahko prišla do tablic, na katerih je pisalo: »Denar je v palačah, Islamci so v ječi, kaj pa delajo Tunizijci? Se pečejo na soncu.«
■ PORDENON - V pordenonski podružnici milanskega podjetja OCM, ki se ukvarja .s komercializacijo proizvodov, so prejšnjo noč neznanci ukradli dve tovorni vozili. Ljubiteljem tuje lastnine je padla sekira v med, saj sta bili obe vozili natovorjeni z elektronskimi in žepnimi računalniki, pisalnimi stroji in drugim materialom. Vrednost ukradenega blaga znaša približno 100 milijonov lir.
Deklica za matičarje nima matere...
CASALE MONFERRATO — Po mnenju matičnega urada štirimesečna Diletta nima matere. Zapletljaji birokratske narave ne do-volujejo njene registracije kot hčerke trgovskega predstavnika Pietra Ghiglionija iz Ca-sale Monferrata in 29-letne Adonelle Peluso, kajti mati je med porodom umrla in hčerke ni mogla uradno spoznati. Ta izjava bi bila v tem primeru prepotrebna, ker je otrok sad skupaj živečih, a ne poročenih oseb. Pietro in Adonella sta bila že poročena in sta čakala na uradno razporoko od prejšnje žene oziroma moža.
Sam Ghiglione je izjavil, da je že prosil sodišče za preiskavo. »Z Adonello sva želela otroka, čeprav se nisva mogla še uradno poročiti,« je dejal. »Med nosečnostjo pa je mati hudo zbolela. Tik pred porodom je izgubila zavest in umrla nekaj trenutkov po' rojstvu male Dilette tako, da je ni mogla spoznati -priznati za svojo, kot predvideva zakon. No-vorojenka se trenutno nahaja pri Adonelli-nih starših, ker oče stalno potuje zaradi službe. Tudi ta rešitev ni pravilna, kajti trenutno Pelusovi nimajo nobenih pravic do otroka. Sodišče bo moralo sedaj rešiti zapleteni primer.