Naročnina ж 'ШШ^Л ^ «швм^ ..^tffli^ktk. Ček. račun: Ljub- &1AJ l/ÉzJSItC stvo 40 Din — ue-deiiska izdaja ce Konitar jevi ul.h/111 I0.W za inserote; Sara ic vo št v 7*565, ^^^^^^ ^^M Ш^т M в^^^^Ш inozemstvo 120Din _ ВШШ ШШ Ж ШШм K ^^ШН ШИШ ^Hl Praim-Dnna i 24.797 Uredniâtvo je v шЛWL^^^&idf ^ffl U prava: Kopitar jeva 6. telefon 2992 ■ • Telel oni urcduišt va: dnevna služba 3 ripWp/f c Г^ГТТ^ПГ^ »Tli 1 С/Г7 ГГ7П7 <^707 Izhaja vsak dan ziuiruj. razen 2050 - nočna 29%. 2994 in 2090 ilCUCI/OAU fJlUUy^J »liUOil li Ш U Ol L-» t^Ci 1CL« pondeljka in dneva po prazniku Beseda o nacijonalizmu Človek lit: more živeti brez božanstva. Tako silna jc težnja človeškega sroa po nadnaravnem in tako globoka je jiotrcba ljudske narave, da sc podvrže iin služi nečemu, kar je večje in trajneje od nje, dn moderen človek, •ki je zavrgel edino pravega Boga. ne neha iskati za 'nov.mi božanstvi. Meglena in abstraktna božanstva, katera so mu razne filozofije nudile v zameno za j Boga naših očetov«, ga niso zadovoljile. Zavrgel je enega za drugim. Iskal je dalje ter odkril in z navdušenjem postavil na svoje zapuščene iin prazne altarje enega poslednjih mailikov, ki se imenuje Nacija. Rojstvo Nacije kot božanstva je 9ieer že precej davno in sta ji k um ovala že Hegel in Comité s svojimi teorijami o velikem in absolutnem bitju, a šele XX. vek ji je dal meso in kri, ko jo je zaviil v nacionalne barve in ji tako dal obliko, ki je vsakemiu minljiva. Narod, to je utelešen bog, poediuci pa so k' udje njegovega mističnega telesa. Pred njim moderen človek odfcriva glavo im je spoštljivo pozoren na njegove želje. Njenim prinaša najdragocenejše žrtve tudi hekatoambe krvi. im življenj«. Njemu v čast se zlagajo navdulšene himne in venčan jo z atributi božanstva. Nurodma veličina im slava je postala vrhovna norma vsega delovanja, cilj vseih naporov. îNaoija« koncilov el javno odloča o veličini in vrednosti človeškega življenju. Ne odnošu/j do Boga. odnošaj o stanov na nacionalno polje, neprestano ogroža mimo sožitje s sosednimi narodi. Na znotraj pa sebe proglaša za edi.no merilo (»ntriotiizmia, čeprav mu nac'onakia ideja velikokrat ni drugega kakor svetel plašč, kii naj pokrije temine egoi-stične špekulacije. Take vrste fanatični nacionalizem je bil predvojni nemški, ki je v brezmejni zaverovanosti v samega sebe smatral, da je zgodovinsko poslamstv© »Herrenvo'ka«, t! Bolest pregnanega in zasužnjenega naroda je najgloblje občuteno izrazi I psalmiet, ko jc peval: Ob vodah babilonskih smo sedeli im jokali spominja joči se Siona ... Ako jjozabim tebe Jeruzalem, naj bo |>ozab-ljena moja desmice... In v evangelij i,h beremo, da je Kristus jokal, ko je zagledal Jeruzalem in v duhu videl, da bo mesto razdejano. Vemo, da so sc l>aš krščanski ljudje v vseli časih odlikovali z globoko im iskreno domovinsko ljubeznijo. S]K>innimio le ua sv. Ivano d'Arc, ali na kardinala Merciera, na katerega je ves svet zrl 7. občudovanjem radi njegove velike moralne sile in poguma, « katerim jc branil svoj zatirani narod. Prav tako bi tudi iz naše domače zgodovine lahko našteli veliko svetlih zgledov jiogu inmegm in opravičenega nacionalizma. Nacionalizem, ki spoNtuje resnico in ne žali ljulxwni, je opravičen. Opravičen jc. kadar goji zvestobo do domovine im veže r. vezmti solidarnosti im skupnosti vse brate v ono ce- Govor generatissimusa italijanske milice Teruzzija Pariz, 14. jan. »Le Petit Niçois« od 18. t. m. piše: »Medtem ko g. Mussolini po radiofonu Ameriki sporoča, da je italijanski režim absolutno miroljuben, da nima nobenih ofenzivnih namenov in da mu je tuj vsak imperijalizem, ker hoče zaradi utrditve miru v Evropi in gospodarske regeneracije sveta živeti z vsemi državami v najboljših odno-šajih, pa je režim te dni uprizoril na meji mani- j festacijo, ki po svojem obsegu, po svojih udeležencih, zlasti pa po oficielnih govorih diametralno nasprotujejo izjavi g. šefa vlade in njenemu duhu eininentne odkritosrčne miroljubnosti.« »Te dni se je namreč v Hruševju pri Postojni v vzhodni pokrajini, meječi na Jugoslavijo, 1 vršilo že dolgo pripravljeno odkritje spominske i plošče nekemu slovenskemu domačinu, poštnemu selu, ki je služil pri črnih srajcah in je bil lansko leto od nekih neznancev ustreljen. Na to prirediti" se je pripeljal iz Rima z velikim spremstvom v popolnoma vojaškem značaju, vrhovni poveljnik iti-lijanske fašistične milične armade, general Teruzzi. ki se je podal iz Trsta nn mejo v avtomobilni koloni, v kateri so bili njegov namestnik, komandant mitičnega vojnega okrožja v Bologni, general Ver-nè, poveljnik tržaške milične armade, genral Diamanti, tržaški prefekt Porro, tržaški župan Pitacco, poveljnik videmskega miličnega vojnega okrožja general Piazza, poveljnik istrskih fašističnih legij Turris, poveljnik kvarnerske milice Demuro s številnimi častniki milice, od strani redne armade pa so bili isto tako navzoči mnogi častniki z generalom Bobbio, komandantom goriške divizije na čelu.« »Preden se je vršila komemoracija omenjenega fašista v Hruševju, se je general Teruzzi z vsem tem mnogoštevilnim spremstvom podal na inejo, kjer je vizitiral vse milične postaje, da, kakor poroča »Popolo di Trieste«, pokliče milici v spomin obljubo zvestobe iu pa poguma za odrešenje bodočnosti.« Isti list piše, da je general pri tem ogledu »živo občutil skupnost srčnih utripov, ki dela še bolj radostno pričakovanje novih slavnih dejanj.« »Za tem se je vršilo odkritje nove spominske plošče v Hruševju, kjer je imel najprej govor poveljnik tržaških fašističnih legij, general Diamanti. ki je med drugim izvajal, da je ta slavnost resen opomin onim, ki Italiji odrekajo pravico do tega ozemlja. Julijska krajina, je nadaljeval, pripada Italiji po zgodovinskem pravu, ker je še veliko del nego je sedanja meja med Italijo in Jugoslavijo, bil potegnjen obmejni zid desete rimske legije, ki je te kraje branila pred vzhodnimi barbari. Julijska Krajina pripada Italiji tudi po geografičnem pravu, po kateri ji pripada brez diskusije tudi Dalmacija. Prijiada Julijska Krajina Italiji tudi po narodnem pravu, dočim so Obri in Slovani tvorili samo napadalne horde. Nato je končal z besedami o možnosti, da bo;,'o. če se ne neha reklamirati ta zemlja kot slovanska, mrtveci na Krasu slišali korakati po tej zemlji zopet italijanske falange.« »Za tržaškim fašističnim poveljnikom je govoril generalissimus italijanske milice, general Teruzzi sam, ki je proslavljal ubitega slovenskega fašista kot pravega mučenika, dočim dn so oni, ki so bili za svoja temna dejanja od rimske justice kaznovani, nevredni imena mučenikov, ampak navadni zločinci. Končal je z besedami, da je »Italija vedno tu in pripravljena na vse boje iu na vse najsvetejše in potrebne osvojitve, ki so potrebne za njeno bodočnost in za njeno sigurnost« »Na povratku v Trst je general Teruzzi imel raport, pri katerem je bilo navzočih 300 miličnil častnikov pod poveljstvom generala Vernèta. Teruzzi je častnike pozval k »neomajni zvestobi na poti vedno večjih osvojitev fašistične Italije.« Fušisti proti stališču Vatikana Pariz, 14. jan. Italie« piše: »Zanimiva je polemika, ki se je razvila med glasilom Vatikana, »Osservatore Romano«, in fašističnim tiskom v zadevi slovenske službe božje v Julijski krajini.« »Glasilo svete stolice se je postavilo popolnoma na stališče goriškega nadškofa g. dr. Sedeja, ki vrši svoj misijo popolnoma v duhu cerkve, konkordata in dejanskih potreb svojih vernikov, ki so po veliki večini Slovenci. »Osservatore Romano« obsoja gonjo fašistov proti slovenski službi božji in jo po pravici imenuje politično.« »Fašistični tisk je zato nad glasilom svete stolice skrajno ogorčen in se čudi, kako da more »Osservatore« zahtevo, da naj se služba božja na italijanskih tleli vrši če že ne v italijanščini pa vsaj v latinščini, imenovati politično.« »Drugega odgovora pa fašistični tisk glasilu svet stolice ne more dati, kakor da se zgraža, da se celo v cerkvi sv. Jakobu v Trstu pri eni maši poje, moli in pridiga v slovenskem jeziku, češ da bo tudi »Osservatore« moral priznati, da je to nedopustno.« »K temu je treba pripomniti, da bo fašističnemu tisku jedva uspelo prepričati vatikansko glasilo, da je to, kar se godi v cerkvi sv. Jakoba v Trstu, nedopustno, ker Vatikan dobro ve, da je to popolnoma v soglasju s škofom, ki je sam goreč Italijan, pa se ravna po kânonih svete cerkve in določbah konkordata, ki rabo slovenščine izrecno dovoljuje povsod, kjer je treba. Znano pa je, da je šentjakobski okraj v Trstu, ki je neposredno zvezan z izključno slovensko okolico, tudi sam močno obljuden od Slovencev in da se tam slovenski: služba božja vrši od nekdaj.« »Fašisti sicer nadaljujejo svojo gonjo proti slovenskim molitvam, hujskajoč sedaj tudi že proti slovenskim napisom na križevih potih, proti slovenskemu petju, proti slovenskim nagrobnim napisom itd., nimajo pa upanja na končni uspeh, ker se jim je uapeški Rim postavil odločno nasproti. Zlasti se zavedajo, da nič ne morejo zoper verski poduk, ki ga duhovščina podeljuje po cerkvah v slovenščini, radi česar je umljivo. da svojo jezo radi tega izlivajo sedaj predvsem na sveto stolico.« „Ere Nouvelle" o Jugoslaviji Priznanje francoskega lista našemu gospodarstvu Pariz, 14. jani ž. »L'Ere Nouvelle« prinaša pod naslovom »Notranja organizacija Jingos'a-v.ije« članek, v katerem med dru.gni piiše, da po tragični smrti Stjepana Radiča ni billo mogoče pomiriti političnih strank, dn bi sestavile vlado nacionalnega ediinstva. Kralj Aleksander je po mnogih poskusih, da ohrani parlamentarni režim, bil primoram ukiniti stranke in vzeti oblast v svoje roke. članek dalje govori o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji in naglasa, da v Jugoslaviji ni brezposelnosti, niti se ne občuti agrarna kriza v tako veliki meri, kot v Madžarski, Romuniji in Bolgariji. Finančni in budžetni položaj je zdrav. Jugoslavija ne goji nobenih neprijateljskih čustev nn-sproti nobeni državi. Z vso silo stremi za zboljšanjem odnošajev nasproti sosedom. Ta kratek pregled delavnosti jugoslovanske vlade dokazuje, da ona ne želi stiskanju ljudstva, nego stremi s koristnimi in razumnimi sredstvi ohraniti jugoslovansko edinstvo in razvijati ekonomske sile jugoslovanskega življenja. Ustanovitev jugostov.-madjarske trgovske zbornice Budimpešta, 14. jan. AA. Danes je bila pod predsedništvom bivšega madjarskega finančnega ministra Kallaya konferenca za osnovanje madjar-sko-jugoslovauskc trgovske zbornice. Jugoslovansko vlado je zastopal na tej konferenci naš generalni konzul v Budimpešti Pavlinovič. Konferenco je pozdravil predsednik Kallay, ki je v svojem govoru naglasil, da sta obe vladi prepričani, da bodo gospodarski odnošaji med Jugoslavijo in Madjarsko znatno učvrščeni z osnovanjem takega nepolitičnega organa. Kot najugodnejši organ v to svrho je skupna trgovska zbornica. V skupno zbornico naj odredi Jugoslavija 25 predstavnikov jugos ovanskih gospodarskih krogov. Po Kallayu je govoril jugoslovanski generalni konzul Pavlinovič. Pojasnil je stališče jugoslovanske vlade v vprašanju osnovanja jugoslovansko-niadjarske trgovske zbornice in naglasil, da je od svoje vlade dobil naročilo, naj z vsemi sredstvi podpira nameravano ustanovitev zbornice. Ustanovna skupščina jugoslovansko-niadjarske trgovske zbornice bo 24. t. m. Nemške finance niso razveseljive Primanjkljaj 10 miljard Din Berlin, 14. jan. kk. V državnem odboru za proračun je govoril finančni minister Dietrich, ki je izjavil, da položaj državnih financ ni razveseljiv. Primanjkljaj dohodkov ceni na okoli 700 milijonov mark, dočim so izdatki narastli za 300 milijonov nad proračunano vsoto. To je povzročilo, da se je zvišal tudi nepokrit dolg, ki bo znašal meseca marca 1931 že 1780 milijonov mark (plus 110 milijonov). Z ozi- rom na slab gospodarski položaj ni mogoče misliti na zopetno povišanje uradniških plač. Državnemu zboru so bili predloženi predlogi za črtanje državnih izdatkov, vendar finančni minister Dietrich dvomi, ali se bo to dalo izvesti. Najbrže si bodo pomagali zaenkrat z izdajo bonov. Sicer pa se z ozirom na tak položaj ponovno pojavljajo zahteve po reviziji reparacijskih obveznosti. loto. Opravičen jc, dokler nc zapade samoobo-ževanju, temveč ima odprte oči tudi zu koristi drugi'h ra« in narodov in spoštuje njihove posebnosti. Posebno etično globino zadobi nacionalizem, če prirzmavu Boga kot stvaritelja in deli'lca vseli darov uarave im duha v vsej njihovi raznolikosti. Pameten nacionalizem se odlikuje j >o smislu za združljivost in spravi ji vos t, fanatičen nacionalizem pa je izvor medsebojnega zaničevanja in sovraštva med narodi. Med evropske narode, ki so jio večini katoliški, se žal vse preveč zajeda oni egoistični in pretirani nacionalizem, ki trga bogohotenc veri med narodi, ki bi sc morali med sabo ljubiti kot otroci iste Cerkve, kot bratje v Kri-I stilen im kot skiupni dediči iste krščanske kul-i turo. Vsakemu narodu naj bodo svete žrtve za njegovo domovino; pusti naj se mu. da razvije do polnega razcveta vse. kar jc dobrega in lepega v njegovi individualnosti, n naj istotako tudi sam spoštuje individualnost in nedotakljivost <1 rugi li narodov. Tragika fanatič-nega nacionalizma je v tem, da svoj narod ravno s tem žene v sainoiibojstvo, s čimier mu hoče najbolj pomagati. Prav skrajni čas je, da vsaj krščanski narodi poslušajo glas sv. očeta in se znajdejo na skupni platformi medsebojne »tnpljivosti in spoštovanja. Naj se kulturnih narodov nevredno naziranje: mors tua. vita mca —, da more kak naTod postati velik šele po u ničli ju svojih sosedov — umakne resnične jšeniu in plemenite jšeniu spoznanju, da smo vsi pori sohicem ena velika celota, v kateri ne more eden trpeti brez škode z*i skupnost. Ljudsko štetje v Jugoslaviji Belgrad, 14. jan. m. V statističnem oddelku predsedništva vlade so gotove vse priprave za popis prebivalstva in živine v državi. Ljudsko štetje bo 1. marca. O tem ljudskem štetju se zelo živahno razpravlja. Izražajo se domneve, da je v državi 13 milijonov prebivalcev, v Belgradu pa 250.000, Zahteve gosp. zbornic Belgrad, 14. jan. in. Odposlanci gospodarskih zbornic so izročili finančnemu ministru pripombe in zahteve k zakonu o skupnem davku na poslovni promet. Jutri bo v finančnem ministrstvi konferenca, ki ji bo predsedoval minister sam, poročal pa bo prvi pomočnik Letica. Važno za trgovce Belgrad, 14. jan. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je sporočil našim gospodarskim organizacijam, da je Nemčija ukinila dovoljenje za uvoz žive govedine in živih ovac in mesa v hermetično zaprtih posodah. Ta uredba je stopila v Nemčiji v veljavo 27. nov. t. I. Zato bo poslej potrebno samo uvozno dovoljenje za žive svinje, svinjsko meso in konzerve iz tega mesa. Izplačilo kuponov drž, loterije Belgrad, 14. jan. AA. Izplačilo kuponov sedme 2 in pol odstotne drž. loterije za vojno škodo se začne 1. febr. t. 1., in sicer pri blagajnah oddelka za državne dolgove in državni kredit finančnega ministrstva, pri vseh davčnih upravah, pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah, na vseh poštah in pri Zavodu za obračunavanje pri zagrebški borzi. Ker se kuponi izplačujejo samo ob predloženih spiskih s serijami in števili vseh kuponov, ki jih morajo izpolniti donositelji, se opozarjajo vsi lastniki kuponov, da takoj predajo s kuponi tudi te spiske. Šefa Narodne banke Belgrad, 14. jan. m. Pod predsedstvom guvernerja Narodne banke Bajlonija se je vršila seja upravnega odbora Narodne banke. Na dnevnem redu seje plenuma je rešitev vprašanje o gradnji poslopja banke. Nadalje bi se imeli izdati sklepi o novih tisočdinarskih bankovcih, ki se bodo tiskali v lastni tiskarni. Razpravljalo se bo tudi o novem zakonu o Narodni banki, Epilog k potopu „Egipta" Genova, 14. jan. AA. Semkaj so prepeljali ?. veliki častmi trupla 7 italijanskih mornarjev, ki so se ponesrečili, ko so skušali dvigniti zaklade francoskega parnika, potopljenega med vojno. Zemeljske ostanke ponesrečenih potapljačev bodo prepeljali v njihove rojstne kraje. Vodstvo podjetja, ki se bavi z dviganjem potopljenih ladij, naznanja, da bo skušalo prihodnjo |x)mlad rešiti zlate zaklade, ki so se ined svetovno vojno pogreznili v bližini Bresta s parnikom .Egipt». (O katastrofi • je Slovenec poi očal. — Op. ur.) mmSm Ban dt. MarašlČ v Mežiški dolini Prcvaljc, 14. jan. AA. G. ban jt davi ob 5.40 s koroškim vlakom odpotoval v Prevalie in Slovenj' gradeč. Prebivalstvo srezov ob koroški meji je ob tej priliki dokumentiralo, da zna ceniti in spoštovati energični ukrep Nj. Vel. z dne 6. januarja. V Prevaljah je na postaji pričakalo g. bana mnogo bčinstva. Župan Lahovnik z več občinskimi odborniki, g. dekan Riepl z duhovščino, zastop-niki drž. uradov, predstavniki kfnetskih organizacij, predstavniki trgovskega gremija. Žunan Lahovnik je v prisrčnem govoru pozdravil bana, ki *e niu je zanvalil, na kar je gdč. Lahovnikova, nč?nka trgovske akademije v Mariboru, v krasnem govoru pozdravila bana, zlasti kot patrijota in mu predala krasen šopek. Pritožbe obmejnih Slovencev. Nato so se koj pričeli sprejemi deputnrij v poslopju srcsktga načelstva. Najprej so bili sprejeti državni nameščenci, nato pa oslate deputacije, ki so predložile svoje prošnje in težnje. Predvsem je bilo govora o dokončni ureditvi vprašanja Se« d ža dravograjskega sreza. Razpravljalo se je tU' di o vprašanju vojne odškodnine. Že večkrat so vi.'.uj oškodovanci dravograjskega sreza kakor tudi û'gunci iz Koroške predložili prošnje m nistr-* predsedniku in Nj. Vel. za podporo, da se po 12 iitih vrne škoda, ki jo je pretrpelo prebiva 'stvo od avstrijskega Volkswebra pri osvobodilnih bo.ih za Koroško. Naša vojska, ki ie bila raztresena po koro.kem plebiscitu, se je morala od 3. do 6. maja 1919 umakniti ored avstrijskim Volks-wehrom, ki je poplavil med ropanjem ves dravograjski in deloma tudi slovenjgraški srez. Ko je naša vojska spet zavzela slovenski Korotan, je tedanja deželna vlada v Ljubl'ani data oceniti vojno škodo ter zagotovila, da bo ta škoda čimprej povrnjena. Minimalen del te škode je bil posameznikom res povrnjen se pred plebiscitom, glede ost.-nka pa je bilo obljubljeno, da se izplača v bližnji bodočnosti. Prav posebno škodo so troeli oni narodnjaki, iz Koroške, ki so bili za časa koroških bo'ev izropani in ki se niso mogli več vrniti na svoj dom. Zakon o povračilu vojne škode pa n« predvideva možnosti izplačila te škode prebivalstvu bivše avstro-ogrske države in tako to prebivalstvo ni prejelo še nikake odškodnine. Zato so prebivalci predložili g. banu prošnjo s temi točkami: t. da se zakon o povračilu vojne škode г dne 30. junija 1920 razširi tudi na severni del naše kraljevine, 2. Ja se prizna v letih 1918-19 no deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani dognana in precenjena vojna škoda kot izvršena razsodba, 3. da bi predsednik vlade izvolil odrediti, da se ta škoda čim prej % Vse se vrti okrog Avstrije Samo ona počiva v brezdelju — Ostra kritika avstrijske gospodarske роЧте poravna. G. ban med delavci. Dona,i, 14, jan. d. še pred par meeecf Je vsa Kvrvpa nervozno zrla na Avstrijo, kjer s« Se V r.iztttdaftem vol i vnem bo,ju preklica vale poti lične stranke. Posebno sosedi Avstrije, katerim je ob-sloj te države in njen mirni razvoj bolj pri srcu, kakor drugim velesilam, so se povpraševale, kakšne pt sledice bo imel za evropsko politiko nfcnaden p6j.1v divjega ШШ1!2Ша, k'î se je oči vidno v slastnih požirkih napajal ob neusahljivem studencu fašist'čne kulture. Sedaj je vsega konec. Avstrija je »ki k počitku in nič ne kaBe, da se bo kmalu zopet povzdignil ra ni /o drvfcve, ki vzbuja evropsko pozornost. Ogorčenje' nad tem lenim razpoloženjem narašča pos:bno v gospod. krogih. Avstrija jo danes v gospodarskem «drfl («ko ustrojena, dn je navezana bolj, kot kdajkoll, poprej na svoje sosede. »Der osterreich'sche Volks-vvirt , glasilo gospe' rstvonlkov, jo v svoji zadnji izd rji dal d irSka tej eplršni nejevolji. Ta revija jo kulturno nrsprotna krščanskim socialceni, zalo se mora vliti vedno malo vode v vino, katerega ponuja. Toda njena gospodarska izvajanju se nam zdijo za razumevanje razmer avstrijske republike potrebna, zato jih vam v izvlečkih pošiljam. »V»e se suče in vse sc vrti okrog Avstrijo, politični bloki se gradijo, agrarne državne ftkttptne se se- f stav I j,i jo, rs« AVsiflj« se tfïljft trg«tl(lska ; pogajanj», vsaka država izdeluje načrte, kako hi odstranita nevarne posledice gospodarske krize, pri Društvu narodov s« r.lz^ravl.U o etfclovnotažnih načelnih vprašanjih, samo v Avstriji je vse mirno, kakor da bi bilo vse mrite, Le ta In («m e« pripeti, da ras obišče mimogrede samo kak evropski državnik, a še ta komaj zamahne s klobukom in gre naprej.« Tako mi je komentiral politični sOtflldnik imenovane revije ono vrstice, v keteflh tako Ve-hemfjvlno napsda zaspMIOM AvsrtrlJsVn potWike v Številki od 10. januarja. Avstrija si je domnevala, da bo lft''ko zgodovinski razvoj preprečila s tem, da bo stala na strniti. Ob strani stojijo samo ne-nmnržl fn ientihi, se je izrazil svoje dni voditelj katoliškega eentruma. V «snlcl se ustanavlja mirilo nap"-j blok vzhodno evropskih agrarnih držav, ne d« bi kdo j ptsvpr Seval za mnenje Avstrije. Francija rau po- j nuja denarno pomoč, Iterlin išče stihov » »rnil (tr-žavami, Društvo narodov jih podpira. Kazen lega pokTeta je Avstrija prespala tueli formiranje *e-vernoevropske gospodarsko skupine, ki je podalo dejértvo sredi телеса decembra na konferenci v (jsdfl. To] cefinski zvezd pripadajo (f) skandinavske drirtve, Hdleridsha in Belgija. Btez sodelovanja Avstrije se jo sestavila na severu še ena druga skupina držav med Letonijo, Estonijo, Lilvo in Finsko, ki so znale napravili cariniki mir na znotraj, ter si medsebojno zagotoviti ugodneeti, katere ne priznajo nobeni drugi državi. Ce bi bit« Avstrija vse te pokTete pazljivo zasledovala, bi si bila lahko iz-vojevala zase velike ugodnosti. Povsod okrog Av-trtrtje se državo organizirajo, samo srednja Bvto-pa, katero srce bi Avstrija imela biti, se ne gane. Tako je Avstrija najprej radi zaljubljenosti v neki divji nacionalizem, potem pa radi nedelavnosti zamudila sijajne prilike, da se nasloni v gospodarskem oziru na enega ali na vse leh pokretov, K temu moram pripomniti, da so avstrKtfki ffo-epedarski krogi bolj, kakor pa politične Жгппке, bili naklonjeni m'sli no zvezo rrttd Avstrijo, Nemčijo in če»k<*lovafrko (industrijsko drŽave), ki bi UfCdlle skupilo svojo trgovinske Odnose z Vzhodnimi agrarnimi državami. Bivši kancler dr. Sohobfcr se jo tej ideji iz zahrbtnih političnih ozirov upiral. Če smemo sklepati iz zgoraj navedenih izjav, bodo gospodarski krogi sedaj zadosti močni, (la potegnejo z« seboj tudi politike. Filmi v avstrijski politiki Stoodstotni paciiizem avstrijskega notranjega ministra — Fitm Fridericus Pruski O. ban je po sprejemu sklenil obiskati tudi mežiško dolino, čeprav to ni bilo v prvotnem pro-grrmu. V spremstvu sreskega načelnika Maraša se ie g. ban odpeljal najprej v Mežico. Čeprav je bil prihod bana najavljen à"le v poslednjem tre-n> iku, so vendar vse hiše v Mežici izobesile zastave. Bana je najprej pozdravil župan Breznik. Sprejema se je udeležila duhovščina, učiteljstvo s šolskimi otroci, zastopniki slovenskega planinskega društva in gasilci. Po pozdravil si je g. ban ogledal lepo šolsko poslopje, v katerem ie nameščena osnovna in meščanska šola. Ogledal si je uiifclo noel vodstvom upravitelja Galoba. Nato je n nacialieval pot in se ustavil v Žerjavu, kjer se nahajajo tonilnice mežiškega ruelnika. Tam so se zbrali rudarji in delavci, da pozdravijo g. bana. Prvi ga je nagovoril inž. Fettich. Vidno vzradoščen nad sprejemom delavcev in rudarjev je imel ban lep patrijotičen govor, v katerem je poudaril, da so »osebno delavci poklicani s svoiiin delom pomagati pri konsolidaciii države. Delavci so konstruktiven faktor v naši državi. Ko je kralj Aleksander aoeliral na vse, je pri tem mislil posebno tudi na delavce. Po sklenu govora so delavci in rudarji vzkliknili Ni. Vel. kralni. Nato se je ban odpeljal v Črno, ki je bila vsa r zastavah. Tudi tam so se zbrali zastopniki raznih društev in duhovščine. Pozdravil je bana župan Geršak. Ban se ie zahvalil za lepi pozdrav, nato Da je posetil bolnico kraievne bratovske skladnice, ki jo vodi dr. Ramšak. Ogledal si je bolnico in obiskal tudi nekaj bolnikov, s katerimi se je razgovarial. Tudi tukaj si je g. ban ogledal še osnovno šolo. ki mu jo je razkazal upravitelj šole g. Kuhar. Nato se je vrnil v Prevalje, odkoder je nadaljeval pot v Slovenigradec. Pod Urško goro. Slovenjgradec, 14. januarja. AA. Čeprav se Ie Drihod bana zaradi poseta Mežiške doline ne-;oliko zakasnil, je vendar mislinjska prestolnica Slovenigradec nad vse svečano in navdušeno sprejela g. bana. Vsa poslonja so bila v zastavah. Pred hišo sreskega načelstva se je zbrala šolska m'adina. gasilci, državni nameščenci in zastopniki okoliških občin. Bana je v krasnem in jedrnatem govoru pozdravil žunan Bralkovič, ki je izrazil vdanost ta-mošnjega nrebivalslva kralju in obPnHil čvrsto in složno sodelovanje pri izvršitvi idej Nj. Vel. kralja za utrditev in konsolidacijo naše države. Ban se je zahvalil za nozdrav. nato pa je hčerka sreskega načelnika Silvica Viharieva de-klamirala pozdravno pesm'co in dala banu šo^ek cvetlic. Žuoan Bratkovič ie nato pozdravil še no-močnika dr. Pirkmajerja. ki je pred 15 leti s'tižbo-val v Slovenigradcu in dobro pozna tukajšnje prebivalstvo in п-egove potrebe. Posebno lep vtis ie nanravila velika množica šolske mladine, ki je prav navdušeno in prisrčno vzklikala Nj. Vel. kralju in banu. Po pozdravnih govorih so se začeli sprejemi. Jutri odpotuje ban v Celje. Dunaj, 14. jan. d. Ing. Winkler, sedaj avstrijski notranji minister in kot tak odgovoren za prepoved sedaj že svetovno znanega miroljubnega filma »Na za padu nič novega*, ki je povzet iz istoimenskega romana pacifističnega pisatelja Hcmarquea iz Berlina, se je na vseebče začudenje dunajske jamo?(i ktsMl ii stoprocen-lnega pacJf'sta. Ta hvalevredna čodncsl ga pa prav čisto nič ni ovirala, dit чр jo brez vsakega odpora uda I prefepaškemu naalfetvu avstrijskih fnš's'ov, kateri se ravno ne balvajo, dn so pris'nAl pecilizéla. Iz dobro poučenih virov se je zvedelo, da bedo heimvwwski razgrajači, ki so bili lirani, brez vsake kazTi izpuščeni. V vseh političnih Brankah, »e slieijo o»!re kritike nad početjem ozkesrčnega notranjega ministra, ki jo dovolil, da se je iz filmske predstave napravil političen škandal, ki bo avstrijskemu ugledu V inozemstvu lom bolj Skodsval. ker je neizpodbiten dokaz, da prevladujejo ludi v Лvffrtji šo vedno veSenerrSki nacionalisti, kljub za nje kla-vernemu izidu zadnjih volitev. S tem pa še avstrijske politične H'molognje še ni konec. Nedavno so uprizorili na Dunaju film Kridericcs», od neopcTcklSve pruske firme. Ta film proslavlja z vsemi gledališkimi pripomočki pres!ii'"ga pruskega kralja, ki je predsedoval ministrovim svetom s palico v foki, in dokazuje, da de bodo nemški hranijo v bodočnosti zopet razvili hi razprostrli svojo blagodejno wrteo nad vsemi evropskimi barbari, ki težko pričakujejo pruske civilizacije. »ArbeiHer Wille« si je kljub v^emu navdušenju dovolil opazko, da še ni dolgo tega, odkar je FVklerien-' v vojni pobijal Avstrijce iti da zato ravno ne T' slfži hvaležnega priznanja dunajskega občinstva Še le ta opazka je nekoliko odprla oči avslri'wkim pacifistom, ki so začel) v blaženih tonih rohneti proti temu nedostojnemu filmu. Javno mnenje se sedaj po vaeh dunajskih kavarnah hf>| domušno ]K>vprašuje, kakšno stališče bo napra * t Fridoricusu zavzel notranji minister. Na splošno i se pa opaža, da Dimajčani že razumevajo, kako se j pred 'mozernslvom radi svoje kinematografsko po-1 IHike smešijo. K političnemu umoru v Bolgariji Eden izmed morilcev iz'avit, da je mislil, da gre za zabavo Sofija, 14. jan. AA. Preiskava glede umora Mariovčeta in Btrdakova je odkrila, da sta morilca mihajlovista Boris Boškov in Slavenko Oeorgijev. Policija je prijela Vladimir ja Bakardžijeva, ki je izginil iz kabareta Moulin Rouget prej, ko je bil storjen umor in se potem kmalu spet vrnil. Dalje ie prijela Stojaua Kertočeva in pet deklic iz kabareta. Aretirani Kertošev pravi, da z žrtvama ni bil v nikakih zvezah. Ta dvojni umor je sofijske kroge zelo vznemiril. Sofija, 14. jan. AA. Pri preiskavi glede umora Moriovčeia in Budakova je policija tole dognala: Morilci so vsega izstrelili 13 nabojev iz pa-rabelluma in iz mauserja. Glavna priča za to je ruski begunec šofer Boris Š'efanovič Marlecki. Po njegovi iznovedbi so dognana imena morilcev in njih identičnost. Takoj po prihodu obeh žrtev v kabaret je prišel Kološev k direktorju kabareta Simeonovti in ga vprašal, afi nista v kabaretu Mariovčeto in Btidakov. Takoj nafo, ko je Simeonov to potrdil, sta Simeonov in Kotošev vzela taksi šf. 1095, čigar šofer je bil Rus Marlecki, in se odpeljala najprej v ulico Gordovsko po Borisa Boškova, nato pa v drugo ulico, kjer sta vzela k sebi Slavka Naceja. Na povratku so se ustavili blizu kabareta. Prvi je šel v kabaret Kotošev, za njim Simeonov. Kotošev je pokazal Moriovčeia morilcem na ta način, da je stopil k Moriovčetu in ga pozdravil ter ga potrepljal po ramenu. Takoj nato so počili štren. Kotošev taji, da bi bil to storil, in pravi, da se ničesar ne spominja, Češ da je bil pijan. Sime-emov priznava vse, vendar pravi, da ni vedel, da gre za umor, temveč je mislil, da gre po druge tovariše, s katerimi bi sc dalje zabavat. Nančev je soroetnik tistega Nančeva, ki so ga ubili na dan prispetja kralja Borisa v Sofijo, ubil pa ga je Moriovčeto. Umorjeni Budakov je rojen v Dobrudži in zapušča ženo iu otroke. Angleži organiziram velik vojaški let čez Afriko MacDonaîd maski podkralj? London, f4. jan. kk. Na banketu nnglc?ko-mdi jske delegacije jc delegat Sastri govoril za to, da se lord Irvving odpokliče in je označil MucDonaldu za onega moža, ki s svojim neumornim delom zaslnži, da zavzema v Indiji najvišjo mesto. MacDonald jo odgovoril, dn bi bila ustav« v Indiji /(do enostavna, če bi se Indi in mohamcdanci mod seboj sporazumeli. MacDohiad upa, de bo prišlo do ustave, Wi Ikj v Indiji okrepila ČuOtvo saniosjioštovunju. Vodilni Indijci predlagaj» sedaj, da se sestavi razsodišče med mohamcdanci in Indi. in so Indijci pripravljeni priznati le rek razsodišča, če bi nova ustava dovolila samoupravo. Nasproti temu pa naglašajo »Timee«, du so mofurmedon-ci izjavili, da bi ostali rezultati konference nezado-tni, če bi pričakovana izjava a.titflcšk<' vlade ne nudil« potrebnih garancij. Kairo, 14. jam. Tu se j«; organiziral Tet t3 vojaških aeropkuiov, ki bodo poleteli iz Kairo v Capetovvu preko vsega «tri koga kontinent«. Aeropluni bodo izvršili poi/kue. kako bi se dale tnansportirwti vojaške čete po raznih večjih mest: h centralne Afrike. To I ki prvi poizkus dislokrtcije vojaških čet s pomočjo aeroplanov. Ta velika eskadra bo poletela iz Kaira danes in hoče dospeti v Capctowu nekako do 7. februarja. Iz Capelowna nazaj v Kairo pa namerava es.kudra prileteti, sredi marca meseca. Italijani menijo, ela jc Angležem dal j>o- Î5 milj, preb:va*cev v ČSR Praga, 14. jan. kk. Statistični urad je objavil dames zarisni rezultat ljudskega štetja, po k-terem šteje sedaj CSR 14.723234 prebivalcev, dočim jih je imela leta 19-21 13,(507.375. Nn Češkem je bilo 7.103.24>6, na Mornvskem in v Šleziji 3„riG2.057, nn SlovašJeeru 8,329.717 in v Podkarpatski Rusiji 725.294 prebivalcev. Povprečni prirastek prebivalstva v zadnjih desetih letih znaša 8.2 odstotka. Prirastek prebivalstva na češkem znaša samo 0.4 odstotka, nn Moravskem 6.8. na Slovaškem 11.1, v Pixlkarpateki Rusiji pa 19.0 odstotka, tioirtest prebiva'stva v Češkoslovaški znaša 105 prebivalcev mi en kvadratni kilometer. Poljska noče hama tonov Varšava, 14. jan. A A Poljska vlada ,je prepovedala zborovanje svobodnih zidarjev, ki bi so moralo vršiti prihodnje poletje v Varšavi. Ta ukrep je posledica političnih protestov raznih poljskih 61-niteljev. Zlxirovitnje bo zaradi lega mtsoca avgusta v Lnxënburgu. Nemci na Balkanu Sofija. 14. j,ni. AA. Listi poročajo, da /ačne v kratkem v Sofiji izha'ali dnevnik v nem ;"i, ki bo seznanîal centralno Lvropo z življenjem in dogodki na Bolgarskem. ffoitn za ta polet BaVbo s svojo zračno eskadTo, kar -pa ni res. Angleška vojaška zračim eskad-ra je bila že davno zafl riši jena in »c je orga-mz rala veliko prej, nogo je Balbo začel misliti na polet v Brazilijo. Razume se, da je tudi zamisel Angležev, da preizkusijo možno*! razmeščen ja voj n sik: h čet polom «eroplami. čmto originalna in et zno\a in so mornle oblasti izprazniti več vasL Vrstijo «e druga Zn drugo silne detonacije, ki jih povzroča deževnica, katera radi hudih nalivov leče v potokih in jHrvzroča eksplozije, ko pride v dotik z žarečo lavo. Prebivalstvo, kolikor ga je še ostalo doma, je popolnoma obupamo in lako prestrašeno, da »e poroča o mnogih primerih blazuosti. Arzenal v hiši kočijaža Berlin, 14. jam. ž. Policiji se jc posrečilo, da je. n« stanovanju nekoga kot" i jaza odkril« veliko nvnož'ne orožju im tmunicije. Našla je 4000 pušk, dele strojnih pušk, rečniih giramat in nabojev. Policija je mnenja, dn gre za komunist i čn« skladišča, ker je v skladišču dobila tudi mnogo komunistični h letakov. Proti ženam, ki kadifo Boston, 14. jan. AA. Tu je bila ustanovljena iiga proti ženam, ki kadijo. Agitacija po ulicah je prav živahna. Razpis 90 sodniških mest Belgrad, 14. jan. AA. Na podlagi čl. 23 zakona o sodnikih rednih sodišč z dne 8. jan. 1929 in § 1 uredbe o natečajih za sodnike sreskih, okrožnih in trgovskih sodišč se razpisuje natečaj za 90 sodnih mest pri okr. sodiščih, ki se morajo po tem zakonu ustanoviti na področju apelacij-skega sodišča v Skoplju (dodatek 'Službenim no-vinam« z dne 10. dec. 1930, br. 284). Vsi oni, ki žele kompetirati na ta sodna mesta, mora!o poslati svojo prošnjo ministrstvu za pravosodje I in ji priložiti dokumente, ki so v ta namen predpisani. Prošnje je treba vložiti najdelj 15 dni po objavi v Službenih novinah«. (Iz pisarne ministrstva za pravosodje.) in za t50 orhivistov Belgrad, 14. jan. A A. Na podlagi čl. 23 zakona o sodnikih rednih sodišč se razpisuje natečaj za 150 arhivskih uradnikov in pripravnikov za sodišča, ki se mesta zanje ustanove v zmislu zakona na področju apelacijskega sodišča v Belgradu in deloma na področju apelacijskega sodišča v Skoplju (dodatek .Službenih novin*, 10. dec. 1930, àt. 284). Prošnje; ki morajo biti opremljene s predpisano takso 5 Din in s potrebnimi listinami, morajo biti predane najkasneje 15 dni po dnevu ob-javljenja v »Službenih novinah«. (Iz pisarne ministrstva za pravosodje.) Uredba o lehar ^arskih rborn'cah Belgrad, 14. jan. A A. Na podlagi § 25 zakona o lekarnah in prometu z zdravili in s soglasjem predsednika ministrskega sveta je predpisal minister za socijalno politiko in narodno zdravje uredbo o lekarnarskih zbornicah. Na podlagi te uredbe se listno vi iekarnarska zbornica s sedežem v Belgradu. Dunajska vremenska napoved. Večinoma oblačno. Pričakovati je novega snega. Temperatura j bo okoli uičle, Poduovi morda ponekod južno vreme. t»m(« mirno »«i.. Sladka dolžnost dajanja Krščanska haritas v Ameriki . . i <1 a , januarja. Slika uaui predstavlja mladega, jedva 301el-negn fanta Miho Lukanca iz Most pri Komendi, ki je odšel pred dobrimi šestimi leti v Kanado, da si tam prisluži nekaj denarja in se nato vrne domov k materi in sestri. Sreča pa fantu ni bila mila. Pred kratkim se je v rudniku v Kanadi, kjer je delal, smrtno ponesrečil. Vest o tragični smrti je bridko zadela njegovo mater ter sestro, ki sta s tem izgubili dobrega in ljubljenega brata in sina. Miha je bil tudi drugod med vaščani ter po okolici vsepovsod priljubljen zaradi lepega in spodobnega obnašanja. Tako nam v tujini, kamor odhajajo po srečo in bodočnost, umirajo najboljši, drug za drugim ... Slovenski otroci -ameriškemu policis ti Tam, v Amerki, kjer živi toliko naših ljudi, so razmere mulo drugačne, kakor pri nas, promet in naglica sla večja, pa tudi hvaležnost cvete tam malo drugače, kakor pri nas. Naši ljudje, ki.so se izselili tja, so nesli s seboj tudi dobre slovenske duše in njihovo srčno dobroto so podedovali tudi njihovi otroci, mali ameriški Slovenci in Slovenke. Slovenski otroci v velikem Clevelandu imajo srečo, da lahko obiskujejo veliko slovensko šolo sv. Vida na križišču dveh velikih clevelandskih cest St. Claire Ave. in Norvvood Rd. To seveda ni prijetno 7.a otroke, da je njihova šola na tako prometnem kraju, zakaj le pomislimo na nešteto vozil, ki dirkajo po ameriških cestah. Kaj lahko bi prišel la ali oni otrok poti avto. Pa je sreča hotela, da so elevelandske oblasti postavile na to križišče zelo skrbnega policista, mr. Vicent Neumann mu je ime. Ta nad vse skrbno pazi na slovenske otroke, da ne bi kdo pri prehodu čez črsto padel i>od kakšen avto. Otroci so ga zato vzljubili in ga vedno pozdravljajo, vsako jutro in opoldne, kadar gredo mimo njega. Mr. Neumann pa drži bambusovo paličico kvišlcu — v Clevelandu imajo policisti bambusove palice v rokah, mesto pendrekov — dokler ne pride zadnji slovenski otrok iz šole čez cesto, ne sme noben avto ali voz mimo. Otroci so se pa za božične praznike spomnili tega svojega policijskega varuha. Zmenili so se med seboj in zbrali nekaj denarja ter mu za Božič kupili krasno darilo. Mr Vincent Neumann pa je ginjen odšel v uredništvo Fsta »Ameriške Domovine«, iz katerega posnemamo to reč, in prosil, naj priobčijo iskreno zahvalo slovenskim otrokom za krasno darilo. Mr. Neumann je tudi obljubil, da bo odsedaj dalje še prav posebno pazil na slovenske otroke, da bodo varno hodili iz šole in v šolo, nazadnje pa jim je želel veselo Novo leto. Tako je prav mr. Neumann, le dobro pazi na naš naraščaj tam v daljni Ameriki! Roparji v Vowodini S u b o t i c a , 13. januarja. Pred par dnevi so napadli trije cigani Joca, Stefan in Koza D i m o v i č iz Žabalja samotno posestvo kmeta Jožefa S z a 1 a i a v okolici Te-merina. Vodja ciganov Joca, ki je atleleke .postave, je posestniku grozil s sekiro. Nato so oplenili vso hišo in plen odpeljali z ravno tako ukradeno vozno vprego. Drugega dne so jih ujeli orožniki na konjih v Gospodjincih in jih predali novesad-skemu sodišču, âe istega dne jih je zaslišal preiskovalni sodnik. Njihov voditelj Joca, ki je bil že večkrat kaznovan, je pripovedoval preiskovalnemu sodniku, da sla jih prisilila lakota in mraz, da so začeli ropati, ker niso vedeli, kako bi drugače preskrbeli svoji ciganski družini potrebnega živeža in obleke. Pričeli so z majhnimi tatvinami, pri katerih se je posebno izkazal mladi Štefan, ki je bil posebno pripraven za ta1-" ""'' majhne postave. Pri teh pohodih so nabrali toliko plena, da so sklenili nekje ukrasti hAuijtl !.. ...... da bi lahko prepeljavali ukradeno robo iz kraja v kraj, kar je pač ciganska navada. Zato so se tudi epravili nad posestvo Szalaia, ker so vedeli, da ima konja in voz. Joca pravi tudi, da je sekiro rabil samo v silobranu, ko ga je z njo napadel posestnik. Orožništvo je ugotovilo, da tolpa ni štela več kot te tri člane, kljub temu da je posestnik Szalai trdil, da jih je bilo več, kar pa najbrže ne bo držalo, ker je biil posestnik pač razburjen. Pri Kelebiji so ponoči napadli posestnika Antona Vojniča na njegovem posestvu trije neznanci, ki so bili oboroženi s palicami in noži. Posestnika so ležko ranili. Ker je klical nn pomoč, so mu zavezali us>ta, nato pa prebrskali vso hišo, da bi našli kaj denarja. Dobili pa so samo par zlatih uhanov in 60 Din gotovine. Naslednjega jutra so šele našli domači, ki so se mudili v Su-botici, vsega okrvavljenega in v nezavesti. Posestnik jo policiji izjavil, dn pozna dva teh možakarjev, ki sla bila pri njem dalje časa zaposlena pri kojMinju vodnjaka, toda njihovih imen žal ne ve. Do sedaj jih še niso našli. Ali ste že poravnali naročnino? Ljubljana, 14. jan. Vprašanje Caritas v Ameriki je za nas ih>-vsetu nekaj novega, saj si povečini predstavljamo pod Ameriko v prvi vrsti deželo zlatih rudnikov. Vendar nam je na torkovem karitativnem predavanju p. Kazimir Z a k r a j š e k diskretno odgrnil tudi Io plat ameriškega življenja in začutili smo dih ljubezni, ki je potrebna povsod, kjer biva človek. Predavatelj je uvodoma raztolmačil, da je Amerika kos sveta zase, da je to dežela demokracije, kjer vlada svoboda vere, govora in društvenega življenja. Amerika ne pozna paternalizma, zalo je možnost javnega in zasebnega udejstvovanja zelo velika. Razumljivo je zalo, da je tudi Caritas zlasti lam, kjer cvete cerkveno življenje, zelo delavna. Karitativno se udejstvujejo države in občine, društva, verske sekte in katoliška cerkev. Vzhodne države Amerike so naprednejše ko zapadne. Zidajo sirotišnice, bolnišnice in umobolnice. Občine imajo posebne karitativne urade, vendar dobivajo prispevke iz zasebnih nabirk (občinske skrinje). Dobrodelne organizacije se zanimajo za specielne socialne potrebe: delo za slepce, za pohabljene otroke, v slučaju krutosti staršev do otrok itd. Velikega pomena so zelo razvite podporne jednote, ki skrbijo zlasti za slučaj bolezni. Zelo razvito je delo verskih sekl, ki jih je v Ameriki od 250 do 300. Njih delo je vsestransko. Društvo »Ge-deonc ima ta cilj, da oskrbi vsak hotel z luleran-skim sv. pismom itd. Najbogatejše je pa delo organizacije »Armada rešitve,-. Katoliška cerkev prednjači zlasti s svojim rc-dovništvom in s cerkvenimi ustanovami. Ljudstvo vzdržuje vse to samo. Zato je občudovanja poln napor iu delo katoličanov v Ameriki, ki z vso požrtvovalnostjo izvršujejo krščansko ljubezen. Obstojajo bolnišnice, v katerih se oskrbujejo reveži brez- plačno. Frančiškanke hodijo po zaporih, kttkor ludi fantje Društva sv. Alojzija, da poučujejo in rešujejo propada ljudi, ki so zašli. »Kolumbovi vitezi« so začetkom vojne zbrali tekom enega tedna 25 milijonov dolarjev, da so mogli oskrbeti duhovnike za duhovno pomoč vojaštvu. Organizirana Caritas se vrši po škofijah in župnijah. Vzorno so urejene sirotišnice, ki so nuile hišice za 30 sirot, ki jih vzgajata družinski oče in mati. Sestre oskrbujejo in nadzirajo. Vzorno pa se reprezentira župnija, ki je celota zase. Župnik ima točno kartoteko vseh družin, ki jih večkrat obiskuje. Amerika se namreč bori proti pauperizmu, Io je poklicnemu beraštvu. Finansirajo se vsa ta dela z nabirkami |к» cerkvah, ki se vršijo ob binkoštih in donesejo za posamezne škofije do 1 mil. dolarjev. Zanimivo je Io, da s posebnimi avtomobili pobirajo pri družinah obnošeno obleko in razne predmete, ki gredo v prid revežem. Da je uspeh večji, se je ustanovila Karitativna zveza, to je centralni urad za vse dobrodelne organizacije. Velika pažuja se posveča tudi študiju in vzrokom revščine. Po vseh šolah v škofiji je tedensko karitativna ura. v kateri se mladina navaja na karitativno delo in zlasti sama vzgaja tako. ■ ne bo po lastni krivdi j zapadla siromaštvu. Predavatelj je s toplo besedo odkril ameriško i srce in nam dal poguma za naše delo donta. Gosp. j komtur Učak se je v vznešenih besedah zahvalil in poudarjal, da je tudi v katoliških Slovencih pri nas že ustanovljen centralni urad, to je naša Karitativna zveza, ki budi in kliče karitativne delavce in delavke, potrebno je, da pritegnejo tudi mladino in da zlasti pri verskem pouku na šolah mladino opozarjamo in vzgajamo v karitativnem duhu. — Prihodnje predavanje bo 27. januarja na praznik sv. Janeza Zlatousta. , IĆRESIVAL sredstvo proti kašliu in hripavostl Kak o stave mttsVmani.. vo< rama ran Izžrebane srečke loterije Doma siužkinj Glavni dobitki: Dobitek za 7000 Din št. 15.015; dva dobitka po 3000 Din št. 14.804, 3884; en dobitek za 2000 Din št. 15637; dva dobitka po 1000 Din št. 1053, 3675; dva dobitka po 300 Din št. 5395, 14.631; dva dobitka po 200 Din št. 6870, 11.831; 15 dobitkov po 100 Din št. 163, 794, 1947, 2081, 2429, 2434, 3101, 3729, 6708, 11.564, 11.808, 13.950, 18.087, 18.256 in 19.005. Dobitki po 50 Din: Stev.: 174 215 291 483 508 528 604 718 921 944 964 971 1004 1118 1564 1771 1772 2033 2330 2453 2460 2522 2622 2676 2948 2996 3039 3148 3399 3600 3602 3771 3789 4388 4506 4625 4645 4676 4868 4908 4920 5362 5527 5700 5811 5821 5828 5941 5953 5998 6080 6538 6730 6775 6809 7027 7035 7094 7185 7391 7572 7681 7697 7908 7909 7910 8029 8033 8227 82b7 8455 8472 8831 9077 9224 9348 9454 9465 9796 10 022 10.08C 10 083 10.222 10.411 10.492 10.716 10.726 10 804 10.822 10.872 11.050 11.082 11.129 11.133 11.152 11.165 11.183 11.237 11.310 11 423 11.427 11.509 11.707 11.798 11 816 11.941 11.988 13.004 13.616 13.877 13 897 13 911 14.066 14.189 14.427 14.436 14.449 14 583 15 068 16.302 17.067 17.644 14.638 15.219 16 432 17.081 17.753 14.649 15.813 16.480 17.112 17.798 14.776 15.913 16.511 17.273 17.906 14.967 16.158 16.789 17.341 18.013 15019 16.225 16871 17.417 18 062 Na dvorišču Begove uiošeje se muslimani umivajo. Sarajevo, 12. januarja. Ko opazimo tudi najmanjši odtenek mladega meseca, kar bo letos med 18. in 20. januarjem, se prične ramazan, mesec postu in molitve, toda tudi velikega veselja za muslimanski svet, ki še da nekaj na svojo vero. V teh dneh se mora pravi musliman dvigniti nad običajno svoje vsakdanje življenje. Kamazauski dnevi morajo biti dnevi dobrodelnosti v vsakem pogledu, dnevi kesanja, skromnosti in >dove< — t. j. molitve, dnevi dobrih del. V koranu so rainazaiiski dnevi označeni za najlepše in najvzvišenejše od vseh dni v letu. Po »hadisi šerifih« je dokazano, da se v rama-zanskem šerifu za eden »sevab« — dobro delo — piše deset »sevabov«, ki so enaki desetim »gju-nahom :, kar pomeni, da se za vsako dobro delo odpusti deset grehov. Kaj so to »hadisi šerifi«? To so knjige verske vsebine. Za koranom so prve in najvažne'še. Dočim so v koranu zapovedi, ki jih je dal Alah, so v »hadisi šerifih« one, ki jih je Mohamed zapustil svojim vernikom. Toliko še o ramazanu, kakor ga zapoveduje razlaga muslimanske vere. Zvečer, ko se pokaže prvi krajec, zagrmijo topovi in takoj za njimi se oglasi tudi muezin z munaro, ki javlja pravovernim, da se je začel post. On poje, ali, kakor pravijo muslimani, »okuiše«: »Allahu ekberl Allahu ekberl Eškedu enle-illahe-il-lellah. Eškedu enne-Muhammeder-resul-ullah. Hajje allese-lah, hajje-allel-felah. Allahu ekber, Allahu ekber, Iti ilahe-illel-lahl«, kar pomeni v prostem prevodu: »Bog je največji ! Bog je največji! Pričam in vernjem, da je en Bog in da razen njega drugega ni. Pričam, da je Mohamed božji poslanec. Hitite k molitvi, hitite v veselje. Bog je največji, Bog je največji, drugega Boga ni!« Naš Preradovii je to v svojem »Muezinu« per poeticam licentiam prevedel še svobodneje: :>AUah višnji Bog je, moj svjedoči glas. Da do njega Boga nema vrhu nas. Glas Vam moj svjedoči, da najviši Bog Muhameda ima za preroka svog. Hod'te na blagoslov, hodite na spns. Allah višnji Bog je jedin vrhu nas.« Tako »okuiše« muezin na vseh pet ivaka-tov«, to je v »sabahe, opoldne, »ikindijo«, "ak-šamc in »jacijo«. Ko sine zarja iu glas luuezinov vnbi k jutranji molitvi, je to >sabah«. Opoldne se klnnja poldnevu. Dve uri pred solnčnim zahodom gre spet v džamijo in klanja »ikindijo'-. Ko je solnce zašlo, klanja "■akšam«, dve uri po zahodu solnca klanja *jacijo«. Potem gre k počitku. Muezin se najprej obrne proti vzhodu, proti Meki in okuiše, nato pa se obrne na desno, na vse štiri strani sveta in pri vsakem okretu ponovi isto :>dovo« — molitev. Med tem ko na munari poje, se razsvetli minaret in džamija se napolni s svetlobo. Tedaj ljudstvo hiti v džamijo k molitvi. Navadno v vseh muslimanskih hišah, trgovinah, hanih in kavarnah gore skoro vso noč sveče, ker je noč za nje dau. Ce gremo v tem času po čar-šiji, vidimo, kako vse plava v svetlobi. Povsod šum, vrvenje, razgovor. Iz kavarne se čuje svira-nje in petje. A zjutraj? Vse je tiho, mrtvo. Vse spava v sladkem snu. Vse trgovine, kavarne — vse je zaprto. Nikjer ni žive duše. Šele okrog poldneva prične čaršija zopet oživljati. To je redno z dneva v dan za časa vsega ramazana. Ker ima ves koran 360 listov, se učijo liodže in softe vsak dun ramazana po 12 listov, da lahko tako v 30 dneh, namreč do bajrama, končajo ves koran. Najprej se nauči bodža, če je hafiz, po 12 listov na pamet. Ako hodža ni hafiz, tedaj se uči iz korana po 12 listov, za njim pa softe. To učenje ali čitanje korana traja eno do dve uri in se imenuje mukabella. Ko spet zagrmi top, se džamije in hiše raz-svetle, trgovine ožive, v kavarnah se oglasi pesem, post se je končal. Tako tu trnja 30 dni, dokler se spet ne pokaže na nebu prvi krajec. Ko ugledajo mesec v kateremkoli kraju, hite brzojavke. javljajoč radostno ved. da je post prenehal in prišel veliki ali ramazanski bajram, največji muslimanski praznik. Tako je sedaj v Sarajevu in po vsej Bosni. Begov a museja v Sarajevu o»l uioltu^ 18.098 18.371 18580 18.592 18.746 19 128 19 161 19.243 19.340 19.378 19.474 19.483 19.507 Dobitki se hod» delili od 19. januarja do 19. februarja, in sicer pri zadrugi Služkinjski dom, Semeniška ulica 2. Po 19. februarju dobitki zapadejo Domu. — Ob zaključku loterije izrekamo vsem odjemalcem kakor tudi raz-prodajalcem našo najiskrenejšo zahvalo. — Loterijski odbor. Jugoslovani romajo v Sveto deželo Ljubljanska Prosvetna zveza je ob novem letu objavila program skupnih |m>lovauj, ki jih bo v letošnjem letu priredila. V tem programu smo brali tudi o roinauju Slovencev v Svelo deželo, ki se bo vršilo od 19. aprila do 11. maja, torej skupaj 23 dni. Izletniki bodo potovali v Palestino skozi Italijo, kjer se bodo v Genovi vkrcali na ladjo. Spotoma se ustavijo v Neaplju, da obiščejo Vezuv in Pompeje. Dalje si bodo izletniki ogledali tudi del Egipta. Kairo in piramide, nazaj grede jia še otok Krf. Skupna pot bo znašala 7000 km, stroški pa so preračunani «1 8 do 10 tisoč dinarjev. Za jxitovanje v Sveto deželo i>o navedenem programu se je Ireba prijaviti pri Prosvetni zvezi do 19. februarja. Zdaj smo pa zvedeli, da se ludi Hrvatje v Zagrebu pripravljajo letos na romanje v Sveto deželo. Izlet organizira društvo Sv. Jeroninia pod pokroviteljstvom nadškofa dr. Bauerja. Za jirimerjavo naj navedemo tudi njih načrt jiotovanja, ki bo trajalo 21 dni, torej dva dni manj ko ljubljansko. Iz Zagreba bodo romarji odšli binkoštui torek, 26. maj-nika. torej dobrih 14 dni poleni, ko se bodo slovenski izletniki že vrnili. Na ladjo se bodo Hrvatje vkrcali 27. miijnika ob 4 zjutraj v Trstu. Po 5 dneh morske vožnje pristanejo 1. junija ob 5 zjutraj v Jafi ter se odtod z avtomobili odpeljejo v Jeruzalem. Od tam liodo napravili z avtomobili izlete v Einavs in v Betlehem, kjer bodo v votlini Jezusovega rojstva odslužili sveto mašo. 5. junija si bodo z avtomobili ogledali obale Mrtvega morja, dalje Jordan, Jeriho, Betanijo, dolino Jozafat ter spotoma tudi grob Lazarjev. 6. junija odhajajo izletniki iz Jeruzalema v Nazaret, se sjiotoma ustavijo pri Jakobovem studencu, naslednji dan pa odslužijo sveto mašo v baziliki Marijinega oznanenja v Nazaretu. 8. junija se z avtomobili odpeljejo dalje še v Kano Galilejo, istega dne zvečer o polnoči pa se vkrcajo na ladjo v Korfu. Po šestih dneh vožnje po morju pristanejo 15. junija ob 1 popoldne v Trstu, zvečer pa so spet dotna v Zagrebu. Program zagrebškega potovanja je bogatejši in obsežnejši, ker se ozira le nn Sveto deželo, dočim je ljubljansko potovanje pestrejše in zanimivejše, ker vpošteva tudi druge kraje, katere si bodo izletniki tako rekoč spotoma ogledali. Je pa zagrebško potovanje tudi znatno dražje, dasi traja dva dni manj ko ljubljansko. Vsi stroški za III. razred znaša namreč 7900 Din, za II. razred 12.500 Din. Za to potovanje se je treba prijaviti do 1. apr. ter je treba že 1. februarja in 2. marca plačati vsakokrat po 2000 Din na račun. Lov na divje prešiče Kočevje, 13. jan. Včeraj so v Vrbovcu pri Kočevju v. lovsKem revirju g. Lose rja lovci napravili lov na divje prešiče. ki jih po kočevskih pragozdovih ni malo. AH sreča jim ni bila posebno naklonjena. V tistem okolišu živi nad 20 divjih prešičev, toliko so jih našteli. Bog ve, koliko jih je. ki jih niso prešteli. Posrečilo se jim je ustreliti le enega, iu sicer je padel iz puške g. Antona Sigmundu v Polomu št. 3. Ustreljena žival tehta blizu 60 kg. Lov na divje prašiče nameravajo joonoviti, ali Io pot se bo zbralo večje število lovcev. Bo tudi njihovo življenje bolj zavarovano. Ker gori omenjeno število divjih svinj je nevaren sovražnik. Lovcem želimo obilo uspeha I I* društvenega fivlfenitr Akademski pevski zbor jioziva vse svoje člane, da se udeleže izrednega občnega zbora, ki se vrši v četrtek 15. t. m. ob 8 zvečer. Ker gre za ugotovitev članstva, je udeležba obvezna. Nujno zadržani člani se morajo do občnega zbora pismeno opravičiti. — Odbor. Oiai pravite ? fikandal z gostovanjem dunajske operete v na-iem Narodnem gledulištu bi moral vzbudili pri nas še mnogo vetje odmeve in zgražanje, kakor ga je. Prav posebno pa pogrešamo izjave mero-clajnih. Tako se v tej aferi ni niti z najmanjšim pojasnilom oglasilo vodstvo opere. Vsi štirje livli-Ijanski dnevniki so proleslirali sloino v tem slu-tajil, vodstvo opere pa se ne zgane, kakor du bi ga vsa zndeva prav nit ne brigala, kai šele, da bi dalo najmanjše zagotovilo, da se loki slutnji nc bodo reč ponovili. Ako vodstvo opere misli: -Vi se le razburjajte. mi delamo pa, kar sami hočemo!*, se brez dvoma moli. Tudi lo vodstvo je odvisno od upravičenega in utemeljenega javnega mnenja in mogli bi našteti v zadniih letih ie nekaj slučajev, ko je prišlo v slovenskem gledališču do važnih sprememb. ker jili ie zahtevalo javno mnenje. Sicer pa bo moralo sedanje vodstvo opere glej ali prej javnosti določno in jasno odgovorili, kdo odlctuie o umetniškem nivoju opernega gledališča': Kdo določa o izberi repertoarja, kdo ima glavno besedo pri angairvajih, Icdo vpliva na zasedbo opernih in operetnih clog, kdo nadzoru1/: usodo orkestra in baletarj Nezadocolislvo, ki že dolgo tU med precejšnjim številom opernega članstva. pa ludi občinstva, zori čim d"lje boli in naj li vodstvo opere ne zatiska pred tem oti! Kdor pa ie vsega lega kriv, naj ve. da se nihče še ni nekaznovan igral z usodo slovenskih kulturnih ustanov! Pri zimskem športu in ostrih dneh NIVEA-CREME in sicer preje nadrgniti, predno greste na oster zrak. Nivea Creme se uleže v kožo ne da bi zapustila kak blesk in jo naredi odporno vetru in slabemu vremenu. Nivea Creme zabrani da koža ne razpoka in da ni hrapava. Nadrgnitc si vsak večer predno greste spat obraz in roke temeliito z Nivea Cremo. Z veseljem boste mogli potem ugotoviti, kako mehka in prožna se občuti Vaša koža, ter kako zdravi in mladostni izgledate. Nadomestiti Nivea Creme ne morete, kajti druge kožne kreme ki bi vsebovala Eucerit, sploh ni. Doze po 5, 10 in 22 Din; tube po 9 in 14 Din. Dobavitelj v Jugoslaviji: Jugoslov. P. Beiertdori & Co., i. s. o. h, Maribor, Gregorčičeva ulica 24. Koleri ff* uiuar] prerok; Pavel, puščavni Četrtek, 15. januarja: .Maver, opat; Habakuk, iščavniK. Novi grobovi ■f Smrtna kosa v Radom'jah. Dne 10. t. ni. je umrla Marija Kralj roj. Cerar v .starosti 87 let. Imela je pri tako visoki starosti še vse popolnoma zdrave zobe, kateri je niso nikoli boleli v življenju. Zanimivo je, da je umrl istega dne tudi njen pastorek Ivan Kralj pos. in mlinar v Kadom- , Ijah v starosti 57 let. Naj v miru počivata! Mala kronika ir Preda» anja o Caritas. Nadškof dr. Leo|)o!d . Prečan v Olomuru je odredil za šolsko leto 1030.(31. I predavanja o Caritas in socialni oskrbi za tretje iu četrto leto na olomuškem bogoslovju, mesečno ena ura. Predavanja ima prof. p. Viljem Schlôssinger O. Pr.. in sicer za 3. letnik teoretična za 4. letnik praktično. (:.Caritas št. 12 30.) it Katoliški katekizem je v novi izdaji izšel 1er se dobi v založništvu škofijskega ordinariata ljubljanskega iu v vseh knjigarnah. it Sinuska tekma slalom. Slalom tekma jc pri nas še malo znana sinuška tekma. Od drugih tekem se razlikuje predvsem v tem, da zahteva dobro izvežbanost smučarja. Proga za slalom tekmo je izpeljana na kratki progi, višinska razlika ca. 150 m. Tekmovalec vozi med zastavicami v lokih, zavojih, navpično in poševno navzdol. Tekma nu zahteva prevelikega fizičnega napora, pač pa zanesljive in hitre vožnje ter največje prisotnosti duha. Prva tekma le vrste v državi, katero priredi TK Skala podr. Jesenice, bo v nedeljo, dne 18. t. iti/ na Crnein vrhu nad Jesenicami. Podrobnosti t>. prireditvi tc tekme bodo objavljene med sport-uimi poročili. it Lesna podjetja v Bosni ustavljajo delo. Iz Sarajeva poročajo, da je večje število gozdnih podjetij v Bosni ustavilo delo iu da jih bo v kratkem se več. Podjetja izjavljajo, da težka kriza v lesni industriji pod danimi pogoji ne dopušča še nadaljnjega obratovanja. Državna podjetja v Dobr-linu in Drvarju delajo dalje. it Tovarna Saturuus nam piše: Dovoljujemo si, naznaniti Vam resnični potek Nesreče , ki ste jo opisali v Slov- U. t. m. iz tovarne Saturnus . Ključavničar Kamnikar Viktor je ob 4 popoldne nadel (spodrsnilo mu je), ter se je pri tem udaril na koleno. Ker je imel precejšnje bolečine, ga je dal naš obratovodja prepeljati na rešilno postajo. Na rešilni postaji se ni moglo takoj dognati, če ima notranje poškodbe ter je inoral Kamnikar + Pri zastrupljcnjih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporaba naravne :>Frnnz-Josof. grenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri za-strupljenjih s svincem »Frani-Josef« voda ne lo naglo odstrani najbolj Irdovratno zaprtje, •! marveč tudi učinkuje kot specifično protisred-stvo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ostati do nedelje na rešilni postaji. V nedePo se je ugotovilo, da sploh nima notranjih poškodb ter so Kamnikarja takoj v nedeljo odpustili. V ponedeljek, dne 12. t. tn. je Kamnikar zopet zjutraj nastopil delo in izvršuje svojo službo normalno. Usodne posledice slabe šale. Banovinski uradnik Theiss v Somboru je praznoval svoje že-nitovanje. Povabil je razne prijatelje in /nance. Ostali so skupaj do jutranjih ur. Med zadnjimi so se odpeljali na saneh prekajevalec llolpert, privatni uradnik Koren, trgovec Sulyok in sodnijski uradnik Mlakovič. V Princa Jurija ulici je opazil Holpert svojega prijatelja, mesarja Weileria pred njegovo mesnico. Izstopil je iz sani in z buteljko vina šel k nieinu v trgovino. Tam sta pila. Med tem so poslali ostali trije mimoidočega šoferja Iza-koviča po llolperta, češ da ga ne bodo več čakali. Holpert ie vprašal fzakoviča, če jc lačen. Ko je ta potrdil, mu ie dal različno meso in klobase, ki ga je hotel Izakovič spraviti. Toda Holpert je potegnil revolver in zagrozil, da ga takoj ustreli, če ne poje vsega sedaj. Da bi preprečil nesrečo, je stopil W'eiler pred Holperta in mu hotel potisniti roko z revolverjem k tlom. Toda med tem je Hol-pert revolver že izprožil in krogla je zadela Wei-ierja v trebuh. Odpeliali so ga takoj v bližnji sa-naforij, kjer so izvršili operacijo. Vendar je malo upanja, da bi okreval, ker so čreva preluknjana ua petih mestih, kar je povzročilo notranjo krvavitev. Holperta so zaprli, ni pa bil še zaslišan. Takoj po dejanju je policija zaslišala W>>ilerja, ki pa je dejal, da gre samo za nesrečen slučaj. it V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 3 od 13. januarja t. I. je objavljen Pravilnik o pobiranju pristojbin za dela in proizvode v higienskih zavodih«, dalje -Dopolnitev uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe , «Razglas glede dovoljenja uvoza jugoslovanske živine v Francijo , -Način kontroliranja, uporabe bencina, ki se dovoljuje za |X>gon motorjev brez plačial državne trošarine-, -Izpreinembe in dojxilnitve v pravilniku za državni izpit za učiteljsko službo na moških obrtnih in sorodnih šolah«, Izpreinembe in dopolnitve v pravilniku za državni izpit za učiteljsko službo na ženskih obrtnih šolah . Odločba o oprostitvi uvozne carine na kemikalije za koncentriranje rud s dotacijo , Razglas o ukinjenju mostnine na banovinskem mostu čez Savo v Radečah pri Zidanem mostu*, Razglas o ukinjenju mostnine na banov, mostu čez Savo v Krškem«, Razglas o izpremembi občinskih mej med občinami Sv. Jcronim, Motnik in Trojane , Odredba glede cene kruhu v nadrobni prodaji , -Razglas glede višine občinskih trošarin v območju dravske banovine . Objava o pobiranju občinske froša-ruine v občini Kočevje, Zakot, Biš in Drstelja« in Objava o zasedanju banskega sveta dravske banovine. it Ubog mož, 02 let star, se je odločil, da na svoja stara leta v miru služi Bogu in da s svo;im poznavanjem rastlin in prirode koristi ljudem. Nima pa stanovanja in ga sedaj gradi na nekem skalnatem zemljišču. Potreboval bi sedaj še nekaj sto dinarjev, da si to zemljišče razstreli in uredi. Ali je med dobrimi ljudmi kdo, ki bi hotel moža umeti in mu z dobrim srcem kaj pomagati? Darove sprejema uredništvo 'Slovenca-. it Neznana gospa je po gospodu inž. Borisu Hribarju darovala za revne otroke v >-Dečjem in materinskem domu kraljice Marije, znesek 1000 dinarjev. Za velikodušni dar izrekam najtoplejšo zahvalo. — Dr. B. Dragaš s. r. •k Kožni sejem bo dne 26. januarja v prostorih velesejma. Kože vseh vrst divjačine sprejema Divja koža«, Ljubljana, Velesejein Najboljša priložnost za ugodno vnovčenje blaga. it Večer - Jadranske straže« se vrši v soboto, dne 17. jan. 1031 v vseh prostorih Društvenega doma v Ptuju. Na sporedu so razne zanimive točke. Opozarjamo posebno ua dekoracije, ki jih oskrbi-jo strokovnjaki. Dvorana bo izpremenjena v vojno ladjo, na kateri bo svirala priznana narodna železničarska godba Drava- iz Maribora. — Po-setite vsi to prvo večjo patrijotično prireditev! it Književne novosti. Teran P. Mavricij: Pri Hudencih zdravja iu moči, 24 Din. — Tabu, misijonska knjižnica: L zvezek: V bajno deželo Cipan-pu; II. zvezek: V deželo krvavih malikov, 2.50 Din; III. zvezek: V deželo zlata in srebra. 2 Din; IV. zvezek: Z Magalhaesom okrog sveta. 2 Din; K. May: Iz Bagdada v Slainbul, 2. zvezek, 14 Din; Križanovska: Kraljica Ilalanu. egiptovski roman, 25 Din; Lagerlttf: 08ма Berling. roman. 00 Din, vezano 80 Din; Dr. I. Dornik: Brez oči. novele. 22 Din; K Wagner: Gremo r Korotan, zbirka koroških spominov za mladino, vezano, 15 Din; Afa-nasjev: Ruske pravljice za mladino, 10 Din: Knaf-lič: Tri rote, 9 novel, 30 Din. Sedem mladih slovenskih pisateljev (Avsenak. Grohar, Javornik. Kranjec, Kranjc, Кгенаl, povesti, 24 Din, vezano 3-1 Din; Dr. J. Praznik: Zadruga temelj narodnega blagostanja (5. zvezek Prosvetne knjižnice) t Din. — Gospodinjski koledar za leto 1981. 20 Din. — Žepni koledar za leto 1931. 12 Din. — Stenski koledar za leto 1931. 6 Din. — Koledar jugoslovanske kinetske »res« za 1. 1931. 15 Din. — Notes koledar za I. 1931. 10 Din. — Drulinska pratika za 1. 1931. 5 Din. Vse te knjige se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. it Darujte Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Pod Trančo 2. it Prireditev Jadranske Straže v slovanskih narodnih nošah dne 24. januarja 1931 т unionski dvorani r Ljubljani. ČEVLJI PO INVENTURI tELIMO TEMELJITO IZPRAZNITI „PETOViA" Lfubliana, Dunajska cesta 1a. Kranj »Veronike Deseniike « šesta in obenem rad« nia predelava pri znižanih cenah bo v nedeljo dne 18. jan. 1931 ob 4 pop. v »Ljudskem domu«. Preteklo nedeljo te morajo oditi domov precej občinstva, ki ni dobilo več vstopnic. Obenem bo to tudi predstava za di.ake, ka.erim bo na iaz. polago dovoli stojišč za sedeži in na galeriji. Igra je bila trd oreh in težka preizVuin a za ig alce in tudi za publiko, ki je več ali manj s pravim umevanjeni .n z res.iim zanimanjem sledila poteku igre. Karel Capkovo dramo »RUR« bodo di aki kranjske gimnazije ponovili v Kranju v četr ek dne 15. i an. ob pol 9. zvečer v gledališki dvorani «Narodnega doma«. Dijalki so nam s svao igro ug»,ali pri premijeri v »Ljudskem domu«, p- hvaliti so jih tudi Skolieločam zato p-jčaku emo, da bodo v četrtek pri repriri znali podati drami tisti izraz, ki ga igra s svo,o svo.evrslno zanimivo vsebino zasluži. Tržni odsek kranjske občine, lu nn je nadzornik trgovec g. Fr. Beljak, že izvaja edino pravilni sklep glede ureditve tržnega dne v ponedeljkih. Na podlagi tega sklepa so «e vse slanice in kmet&ke prodajalke s svojimi košarami preselile na nasprotno stran in sicer v me,ah od Kocbekove liiie navzdol do oboka. Glavna cestna linija bo v bodoče na ta načtn prosta. Ob veliki udeležbi pogrebcev iz mesta in okolice so v ponedeljek 12. ,anuar,a ob pol 5 poo. pokopali go. Marijo Jakofčič iz Rožne ulice, ki je umrla v soboto dne 10 jan pop. Poko.nica je skozi dolgo vrsto let vodila neke vrste tudsko kuhinjo, kj er je že dolgo časa nastanjena »Di a&ka kuhinja«, zadnje čase jo pa obisku e:o številni delavci m delavke. Marsikak dijak se bo s top.o hvaležnostjo spominjal onih časov, ko je v svojih gimnazijskih letih posečal prostore »Diaike kuhinje«, kjer je z veseljem in požrtvovalnostjo gospodinjila Jakofčičeva mama. Kdo bo delal kuluk. Mestno županstvo poziv« lia vse delodajalce, ki plaču e o za svoje us už-bence usluibenski davek, da tako, prijavijo pri županstvu seznam vseh uslužbencev za odmero davka za kuluk. Obenem naj podajo izjavo, ali bodo kuluk opravili z delom, ali ga bodo odra tali v denarju. V poštev pridejo vsi moški in ženske od 18 do 55 leta, ki bivaio v Kranju. Konlrola sodov. Dne 20. in 21. jan. se vrši uradna kontrola sodov, in sicer v p ostorih bivšega meroizkiunega urada v hiii g. Cofa v Rožni ulici. — Prizadeti naj si to dobro z?pomnijo. Ogled v »Vulkanu». Na dan 20 an. ob pol 9 zjutraj je okrajno načelstvo razpisalo dopoln.ini ogled glede prizidka na zemlišču tovarne »Vulkan«, ki se bo uporabila! deloma za vulkaniziranje, deloma za skladišče. Prizadeti imajo seda možnost , da pravočasno podajo svoj »veto«, da ne bo potem »zvonenja po toči«, in polno prahu po nepotrebnem, ko je stvar zamujena. Plačujte Todarino. Stranke, ki so j>rejele pla« čilne naloge s položnico za poravnavo vodarine, se poživljajo, da vodarino za 1. 1930 čimprei poravnajo, da se zamorsko računi zakl učiti. Obtežba mostov. Dovoljena maksimalna ob-teiha mostov na banovinski cesti Kran—Jezersko znaša 3000 kg. Proti kršilcem te odredbe se bo postopalo po zakonu. Po teh mostovih ne smo istočasno voziti več ko en voz. Kruh bo cene4L Vsled stalnega podania cen pšenice odreja okra no načelstvo po nalog" Han«ke uprave, da v pekovskih in tovrstnih obratih cena belemu kruhu iz moke št. 0 ne sme biti vilia ko Din 4.— za kg, črnemu ali rienemu kruhu pa 3.50 za kg. Za boaoče bo služil za podlago povprrčni dnevni tečaj bele pšeračne moke na zagrebiki borzi. Trbovlje Prijatelji godbe. V nedeljo, 18. t. in. bo koncert Delavske godbe« na nihalo v dvor orni Dekivske-ga domu. Prôetek ob 20. Godba je - došno priznana ter bo igralo krasne komade. Niikar ne zamu Что. Društveni doni. Dramatični odsek Kat. prnevot. društva vprizoni v nedeljo, 18. t. m. velezaflimrvo igro v petih dejanjih ^Zakleti grade. Godi se v Vipavski dolini koncem šestnajstemu stoletja, ko ku«u mori po deželi. Vstopnina običajna. Začetek ob pol 4 popoldan. Kdo naj bi vendar sedel doma, ko pu jo iigra tako lepa? Novo meslo Redni pouk nn obrtno-nadnljcvnlni šoli v Novem mostu sc prične v petek, dne 16. jan. (11. b razred risanje.) Isto velja tudi za nemščino kot ncobve/.on predmet (dok Irški razred uomščina). P. Severi n Fabiani, Novo meslo: Raba veznikov ,in' - ,ter* v slovenščini Jezikovna droblitia. Veznika in — 1er spadata med priredno -ve-zalne veznikc, s katerimi vežemo po vsebini enake ali sorodne glavne stavke v vezalna (kopulallvna) priredja. Vendar se z veznikoma in — ter vežejo med seboj ludi zavisni ali podredili stavki 1er jkj-sflineznl členi tako odvisnih kakor glavnih stavkov. A mnogi pisavci zamenjavajo ta dva voznika jio mili volji, ne da bi mogli njiju poljubno rabo opravičiti ali utemeljiti s kakim trdnim pravilom. Pa saj lakih utemeljenih in zanesljivih pravil menda sploh ne nudi nobena slov. slovnica in noben slov. slovniški spis. Pričujoča razpravica bodi skromen pOskue v tej stvari.* Da bo se-ilavek kolikor mogoče celolcu, sem sjirejcl vanj ludi vso ono inalo, kar ima o predmetu Brezntkova slovnica (8. izd., 1924). Izmed vzgledov, ki jih navajam v oevclljenje posameznih pravil, jih je mnogo vzetih iz najnovejše elov. Izdaje Sv. Pisma n. z. (1025), lcor je v tem prevodu raba voznikov in — tor vobčo brezhibna. T. Vernik »i n«. S tem voznikom vežemo: 1. posamezne beseda, oz. slavčne člene (osebke, povedke, prilastke, dopolnila, prislovna dolečila); n. pr. Jas in Ote. sva ei>o.< (Jan tO, 30.) — Solnce sveti in greje, — Kdo noki je zvesti in razumni * Vseučil, prof. dr. Fr. Ilamovš, ki je tu spis pregledal, je v njeni podana pravila za rabo aori imenovanih veznikov vseekoz odobril. služabnik, ki ga je gospod jiostavil nad svojo družino...? (Lk 2-1, 45.) — Slava Očetu in Sinu in s c. Duhu! — Kratko in malo: nocoj ostaneš doma! — Odprta noč in dan so groba vrata. (Preš ) —■ liolj in bolj, huje in huje (immer iirger), krog in krog; prosim in prosim (ich bitte insiitndig), p» me neče uslišali. (Plot.) 2. cele stavke. Tu je pomnili dvoje: a) če treba dva ali več prostih, bodisi glavnih ali Istovretnih zavisni h stavkov združiti v celoto, t. j. v prlredno-, oz. podredvo - zloženi, slavek, se more to zgoditi le po i.ezniku in, ker pri taki združitvi vsak stavek obdrži svoj osebek in jxyvedek in so posamezni stavki zloženega stavka med seboj v istem razmerju kakor členi prostega stavka. Pod-redni vezniki zavisnikov (da, te, ko, ker, kadar, dokler, dati, teprav itd.) se pri vezanju takih stavkov za veznlkom in lahko opuščajo. N. pr.: Jaz sem prava vinska trta in moj Oče je vinogradnik.« (Jan 15, 1.) — Preiskava... je ba.je prav čedne reči spravila na dan in bo vslol njo marsikoga hudo in dolgo glava bolela. (Ali podredno: Pravijo, da jo preiskava ... spravila na dan in [da] bo... glava bolela.) — Pri zadnji večerji Jc Jezu» tolažil apostole /. obljubo: ....spot vas bimi videl in veselilo se bo vašo srce in vašega veeolja vam nihče ne bo vzel(Podredno: Pri zadnji večerji je Jezus tolažil apostole z obljubo, da... jih bo spet videl /rt [da] se bo veeelilo njih srce in [da] jim njihovega veselja nihče ne bo vzel). — Napravite si... /aklad v nebesih, ki ne poldo in (ki) se mu lal ne približa in ga molj nc rozjč. (Lk 12, 88).1 1 Po leni pravilu so zveze zavisnikov »1er da .. .t, >1er dasi.. .«•, Aer kakor.. .«• itd., ki jih tako radi rabijo razni pisci, popolnoma pogrešene. b) tudi se rabi veznik jn pri skrčenih (glavnih in zavisnili) stavkih istega osebka (ali istih osebkov), pa dveh glagolnih povedkov, ki ali nista v tesni zvezi med seboj ali pa so sicer lesno vezeta, vendar ne tako, da bi ju morali vezati г veznikom »frr. (jiogl. spodaj II, 2, a) b) c)); Če Imata pri sebi pcmožnik, se le-la pri tesni zvezi za veznlkom in izpušča, pri netesni pa no; n. pr.: Jozus je rekel učencem: ^Pustite olročiče in ne branite jim k meni priti, zukaj takih je nebeško kraljestvo.« (Povedna glagola - velelnika »pustite«: in .ne branile, nista v lesni zvezi med seboj, kajti prvi je trdilen, drugi pa nikalen, in v indikativu bi rekli: Učenci so otročiče pustiti in jim niso branili [ne: in jim ne branili]). 1'oloiil je roke nanje in potem je šel (ne: in potem Sel) odondod. (Mt 19, 14.-15.) - Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in j.c padel (ne: in jmdel) med razbojnike; ti so ga oplenili in mu zadali ran (ne: »In so mu zadeli ran«, ker se la povedni glagol lesno veže » sprednjim : so ga oplonilic, ineltem ko glagolna povedka rjo šel. in >Jo padel«- nista v teenl zvozi med seboj.) — Ko jc (Jezus) še govoril množicam, glej, so stali zunaj njegova mali in njegovi bratje (L j. bližnji sorodniki) in so ielell (ne: in želeli) z njim govoriti. (Mt 12, 4в.р Opomnja 1. Ce združimo vel istovrstnih stavč-nlh členov ali stavkov, postavimo veznik m navadno samo pred poslednji člen, o®, stavek; n. pr. Vplivni slov. pisatelji 17. In 18. stoletja so bili zla- 0 Cleto napačno je torej vezali pmnožnik г veznlkom ter (nam. In); n. pr.: ...ter sem ga izpustil, ... ter je pristopil,... ier sva 8Ia, ... 1er smo se odpeljali, ...ter so neejioeobni za..., 1er bosta sojenn po §....... ter bi utegnil mislili, da..., itd. «rti J a pel j. Linhart, Vodnik. Kopitar jn M. Ravnikar. — Dajajte in se vam bo dalo: dobro, poltateno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v vaše naročje. (Lk 6, 38.) — In glej! Z ogrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal, zemlja se jc stresla, skale so se razpočile, grobovi so se odprli in mnogo teles svetnikov... je vstalo. (Mt 27, 51.-58.) Opomnja 3. V živahnem govoru veznik in lahko popolnoma izpustimo (= brezvezje, aseyn-deton) ali pa ga pred vsakim členom (cnz. stavkom) ponovimo (= uinogovezje, polysyndeton); n. pr. (assyndeton): Iz človeškega srca prihajajo hudolne misli, prešuštva, netisto>:aiije, uboji, tatvine, lakomnost. zlobnost, zvijačnost, razuzdanost, zavist, bogo-ktetstvo, oholost, nespamcl. (Mk 7,21.-22.) — * Bolnike ozdravljajle, mrtve obujajte, gobave otištujte, hude duhove izganjajte. (Mt 10, 8.) — (Polysyndeton:) Tam doli iznad Blegoša se je vzel oblak in so širil in razširil nad Ratitovec in Koprivnik in Mladi vrh in Stari vrh in še nad Jelovico in senca jo logla na Dražgošo iti doline pod njimi in v smrekovih in jolkovih gozdih je završalo... (Jožo Lov« renčič.) Opomnja U. Znana jo tudi raba veznika in v primerih, ko dejanje v sledečem stavku v hipu nastopi za dejanjom v sprednjem, navadno kot točen učinek kakega ukaza ali povelja; n pr.: Bo7 jo rekol: Hodi svetloba!< In bila je svetloba. — Ifo-čom, bodi očiščen!* In bil je otiiten od gôb. (Ml 8, 3.) — ...imam vojake pod seboj, in rečoin lomu: ,ldi,' in gre, iu onemu: ,Pridi,' in pride; in svojemu služabniku: ,.Stàri tojn stmU (Ml S, 0. 10.) To bi bilo v glavnem menda vse, kar se dd povedati o rabi veznika in. Nekaj pa se bo našlo o tem so v sledeči točki 11. Dalje prihodnjič. ЏаМјапа Grafično delavstvo je hvaležno Dograditev grafičnega doma in Itttof za gradbene delavce Ljubljana, 14. januarju Lepo in pametno so iabrali slovenski grafični delavci zemljišče za svoj dom — uresničenje 50 letnih njihovih sanj. Na križišču dveh širokih in najbolj frek ventiranih cest, Musarykove in Miklošičeve je ob pričetku meseca septembra zaipela prva lopata svojo pesem za njihov dom, danes pa je že zaplapotal no novi, sicer še тчкхк-lani, vendar pa že do vrha strehe dograjeni stavbi domu graf enih delavcev mlaj, okrašen z zastavicami: znamenje. da je »Grafični dom« pod streglo. Grafično delavstvo, zavedajoč se pomembnosti tega trenutka, se je ob tej priliki spomnilo seveda tudi na ono delavstvo, ki mu ie dogradilo niegov dom. Zeto jc organizacijo grafičnega delavstvu priredila nocoj ob 5 liikof za gTad'beno delavstvo. Zidarje in druge delavce na п<л> stavbi jc primerno nagovoril v imenu grafičnih delavcev g. Drago Kosem. Izrazil jim jo hvaležnost za marljivo dek> :n poudaril, da l»o novi dom tako v ponos grafičnih delavcev, katerih last bo. pa tudi ponos stuvtmiskih delavcev, ki so ta dinn graг v prostor'h društvenega doina na Ježiici. Ne občnem zboru bo predaval in pojasnil namen Rdečega križa zastopnik obleetmego Rdečega križa iz Ljubljane. Vabijo se visi občani, da se tega predavanja udeleže v «Mitični številu. V soboto 10. januarja 1931 je umrl tukajšnji posestnik Valentin Jakopič, žel. uslužbenec z Jožice 59. Zapušča dvoje sirot, žena pa je umrla pred več leti. Bil jc skrben oče. Svetale mu večne lučf *> Ime Rihard Jakopič pozna danes pač že vsak Slovenec. Njegov odnois do umetnosti jc lako svojski in globok, da predstavlja Jakopič tako po svojih delih kot po svojih vplivih eno najmočnejših slovenskih umetniških osebnosti »ploh. Pn on nI le umetnik. Kadar je »pregovoril javnosti, je njegova beseda vedno bila tudi odjek pesniško presunjene duše. Tembolj interesantno bo. čuti ! njegovo živo besedo o sebi in svojih tovariših. Zato toplo priporočamo vsakomur, da poseli prihodnji prosvetni večer dne 19. januarja L 1. v Ljudskem domu, ko bo govoril Rihard Jakopič sam. Prireditelji bodo poskrbeli, da dobi večer ! tudi lep glasbeni okvir. Vstopnice za ta večer si nubavlte po možnosti v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. & V celjski bolnišnici so umrli: Dne 13. januarja Bogdana Skobtn, 7 letna učiteljeva hčerka iz okolice Mozirja: včeraj 14. januarja t 1. pa sta izdihnila 54 letni Anton MagdiČ, uradnik pri oljskem vojnem okrožju, ter 7*2 letni Ignacij Vltav-sky. zasebnik Iz Gaberja. Rajni V M« vek y je oče okoliškega občinskega tajnika in znanega uradnika celjske Cinkarne. Vsem prizadetim naše sožalje, rajnim pa naj sveti večna luč! & Prihod gosp. bana Marušitu. Danes ob 10.55 dopoldne prispe v Celje nu svojem službenem potovanju s savinjskim vlakom ban Dravske banovine g dr. Marušič. Na kolodvoru ga sprejmejo pred<»tavniki oblasti, nakar se poda gosp. ban na okrajno glavarstvo, kjer bo dopoldne spre-jejnal uredništvo, popoldne pa privatnike in odposlanstva. K orifice Spet slovo. Te dni se je poslovila od Kon.'ic _ trdno upamo, da samo začasno, dokler ne pride pravična razsodba iz Belgrada — dose dan a, veja : iznalï'a vredna upravitel ica d kliSke šole ga. ^topoldina Rolt Odšla je za navadm učiMiico na svoje novo službeno mesto v Vranje. O n>ni zagonetni premestitvi, ki ni v skl-du s seda ve Kavnimi šolskimi zakoni, smo že o'širno poročali in tudi omenili, da je ga. up-avi'e^ica vloži a poin.o za disciplinsko postopanje, ki naj po.asn njeno premestitev. Ker še dosedaj ni dob la od mimisterstva prosvete nobene a odgovora, mora seveda do nadali>jeg« nastopiti svo'e novo službeno merto. Za svofo bolno teto in sestro je s težavo priskrbela stanovam'e v Kor.ji ah, dočim ro sama stanovala v Vitiriu. N ena sestra gdč Eli, ki je bila tudi na tak način prestavljena, je vze'a s seboj na novo mesto nuno mater. Tako je sedaj vsa družina, k» je navezana na medseW'no pomoč, popolnoma razkosana in sicer popolnoma po nedolžnem brez vsake nam an'še krivde. Prep.i'ani smo, da si bo ga. urpraviteljica na svojem n^vem mestu prav kmalu pridobil« simpatije ondoln<-ga Crebivaletva, ki bo v r»ji spoc-malo in icelo vzorno atoliško učiteljico, Koničn' pa izrekamo bNgi ge. upravitel ici za n'eno vzgojno de'o na rpšo zahvalo in izrekamo obenem tej'ko prizadeti Rot-tovi družini svoie iskreno sočutje. t Težko, tuda hvalevredno nalogo si je nadela mariborska Krščanska ženska zveza: postaviti revežem lep dom, v katerem bodo imeli svoje za-toč.šče dela nezmožni starčki in starke ter obubožane družine, pa tudi po nelastni krivdi obubožani poediuci. Poleg stanovanja bi najpotrebne ši imeli v Domu revežev tudi hrano na razpolago. Vzvišena misel te velikopotezne akcije je moulu pognati samo iz globoko krščansko pojmovane ljubezni do bližtiiika. V svrho uresničenja tega načrta priredi Kričansku zveza dne 3. maja tombolo na Trgu svobode. Mariborska društva »e napro- j šajo, da iz razloga človekoljubnega namena, ki ga zasleduje omenjeno društvo, morebitne svoje pri- j reditve za ta dan opuste. Mariborčani pa bodo prav gotovo s simpatijami in vsestransko podnoro podpirali vzvišena stremljenju mariborske krščanske ženske zveze. □ 18 »v. mas )e bilo preteklo leto darovanih nu raznih pohorskih postoianUnh, ki so jih oskrb"'1 A'nni Alipževeva kluba v > nboru. □ Puščala kri fa »sr litrov vina. 381etna Rozali'a Koprivec iz Gornjega Lakoša je koncem marca 1030 prišla skupaj r. .'ož-'om Horvatom iz Dol<»ovnških poric, ki ii je potožil, dn boleha na očeh. Rezaii'ii Koprivec pa «e ntu ie ponudi'«, da ga bo zdravila s piiščaii'em krvi. Na pri«ibu desne roke mu ie spustila za dva 1'tru krvi Horvat ie čutil v roki vedno hu'Se bolečine, dokler «a niso nazadnje morali prepel'nti v bolnišnico v Čakov«"-. Izvedenci so bili podali mišl'en'e, da je im'b'že nastopilo zastrupl'enie krvi. ker je bil anarat ki se pa je bila podežila Koprivčeva neosiifžen. Ko-privčeva, ki se je zaiovariata vč«rai pred malini senatom, priznava de.ianle. Zatriii'e pa. da ni najela nobene nagrade, ampak dn Ie Horvat nlrčnl ss'io za uekul litrov vina. ki «la ua potem skupaj pila. Itaznravu je bila oreložena radi zaslišanja novih nrič in izvedeno □ Komen možu v oko. d« le o«len»l. Pred senatom tro'ire se ie za^ovariabi včerai 35-letna |x>sestnica Tersziia Novak iz Mote. ker je svojemu možu vri'la kamen v desno oko. d» ;e ua nlem iznubll vid. Obtožnica pravi, da ie dne 5. ju-nifa 1030 nr'Jlo med obema zakoncema Francetom in Mnriio Novak do prpoira, in sioer radi ten, kpr jc hotel mož vnreči dvele'nn žrebico. o čemer pa ni hotela niegova žena Terezi'a n'č-sar vedeti. V teku nreplra ie v smi«lu ženinih l»no-vedb zgrabil "-ož za «'ol ter i»a i»o>'nnl nroti ž'ni, ki mu ie vrnila s pi«krom, nato pa zbežala na dvorišče. kamor ii ie sledil mož z niotiko ki jo ie noustil po ženini no»i. na kar ie planil na voz. Med te'ii na ie lena že imela Kamen v rokah, ki ga je zalučala nroti incžu 1er <»н zadela v d«no oko kar ie i"*s|o za inxledico. da 'e mož na e{esu izgubil vid. '"»bloženkH ie bitn obsojena na eu mesec ZP'wrn Pivo'no na tri leta. П llninr v K^mniJkem inrku Včpro» se , Je vrš'ln otylnkctln Iruotn nmor'ene »ne K'š'r- I leve. Pri kon li smo 82.IKH) I vina, 55.000 1 pivu, 16.319 1 špirituozne teko-, čine (žiganje, rum. Iker) in 8.327 I sadjevca, kar predstavlja vrednost 2,658.000 dinarjev. Na osebo pnidc torej 75 1 alkohola. Naj se javnost, )xa tudi domač.'ni, ne čudijo tako visoki zapiti številki, vzrok 1к> «kut v tem. da imamo malo studencev, in da jc inš*alac. ja mestnega vodovolu nujna potreba. To^xi-ka smo prykadifi v vrednosti nad tričetrt m/lijoiui dinarjev. Prtiponmiti moraiino, tla so nam pri vsem i ki ma ga H tujci in doinuč.'ni. St. Jernej na Dolenjskem Poštni avto, ki vozi iz Novegu mestu v Brežice, je proti koncu decembra ni ose ou prevozil svojih <>0.000 km. Če bi vozil vedno samo po enega potniika, bi /jiiašuil o počitnicah. Vsled t<^a sklciHMiio, du je ta progu močno rentabilna in aktivna in zato si usojamo poštno direkcijo pomrvno zaprositi za že večkrat zaprošeno i>rcrx>treibno telefonsko zvezo Novo mesto—Brežice. Tudi nu pošti jc. b'l zadnji mcsec kar živahen promot. Denarni seveda. Kar cele procesije ljudi so se vrstile dan za dnevom, tako, da je bilo res kar težko priti na vrsto. Pa je b'Jo treba poravnati store račune, odru j tati davke, obnoviti naročnino na ôaeop'ee itnict meseca decembra se ceni na skoro en milijon denarjev, kar jc za pošto na deželi že lepa vsota. Na miisijonski pro'.nik svetih Treh kraljev o verniki vkljub tolikim drugim dajatvam in bremenom darovali za miš i ione še dosti primerno vsoto — 600 Din. /nvc-dfljoč se, do s tem VP?lfjo vzvišeno aoostol ko delo in d«i jim ■K) to, kar so darovali, Bog boguto pop'.učal. Kero2a;te .Slovenca*! Trening tnači v š|M>rtu oiobito intenzivno in trajno telesno vajo Naravuo je da se pri stalnem tren ngu troši mu igo več energije, kakor pn običa nem načinu živi en a. Zato mora vsaki šnortnik nato padti. da s primernim nad inc-stilom hrane izra>na to iz'uoo moči Tako nadomesti.o je ОУОМЈШЈКЕ ki v konce trirani ob'ik vsebuje vse najbolje hranive ses avine iz nuj a'.reje nrirodne hrane. ter »p lah o '-rebavlja O obito zimskemu športniku ki vsled izgube topline zgubi znatno zalogo епчгтЈје. 2—3 žlPici »Ovomaltine« v top.em m eku ali čaiu om goči da brez muke prenese napore športa Ohranili se more tudi v term >s s eklenici. I) ibiva se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših špecerijskih trgovinah: Mala škatlica 16 Din. sre tuja škatlica 32 D n, velika škatlica 50 Din, ekonomični zavoi 100 Din. Kamnik Novo kopališče s toplo vodo v Kamniku Obrtno društvo v Kamniku sc: huvi z misli jo, h naš«- ols-rnstvo velikodušno i»o lorlo gas lno društvo |»ri njegovem tiosi4>ičniem delu. fg* M • v Trzic Denar, /mino je, da se v Tržiču o marsičem in mnogo govori. Pogovori o denarju s<» pa seveda še ром-'.yisi zanimivi. Sedaj so se gotovi krogi spravili nad Hranilne» in posojilnico'. češ ves denar v nji naložen, bo izgubljen. Zakaj to govore, dedvn» vedo: |«i tudi mi vemo. Če |м mi«Hjo. da lx*lo doM-gli svoj namen, se zelo motijo. Ljudje se ne doiu zlnguti iu /.najo ločiti resnico osebiio novega reči: Marjeto je pela gdčna. Majdičeva namesto Ga-vellove, koncert je bil srednje obiskan. Tudi zagrebški kvartet v Filharmoniji ni bil povoljno obiskan, in to po krivici. Mojstri Milanov, Graf,, Arany in Fabbri so podali Bocherinijev kvartet v d-niolu, Dvorakov znani op. 9« in pa, zavzeli so se za slovensko komorno delo »Sonatina da caméra« od L. M. Škerjanca, za kar jim moramo biti prav hvaležni. Za moderen okus je učinkovala Boc-cherinijeva predklasična preprostost in kouciznost, ljubezen za lepo linijo, velik učinek je napravil tudi Dvofakov amerišld kvartet s klasicistično raz-poredbo stavkov. Škerjanec pa je kot komorni skladatelj morda še bolj simpatičen kakor v svojih vokalnih delih. Skladba je zelo invenciozna in formalno tekoče teniatično zgrajena ter ujxirablja cesto linearen izraz poleg harmoničnih efektov. Nje domena vsebinski je lirična, jia brez sentimentali-tete. Kvartetovci so svojo nalogo v smeri čistoglas-benega podajanja izvrstno rešili in dosegli velik uspeh. Naj bi nas pogosteje obiskali in pomogli graditi stike med obema narodoma, ki jih je, žal. politika ш kuj zrahljala. Kapelnik N. štritof se je zavzel za originalno misel izvedbe otroške opere. Vzel je ^Nina nana bonihulk od bivšega italijanskega /futurista« Ka-mila Pratelle. Otroška grla (kakih 40—50?) so nežnih glaskov zvenela k nežni risbi v orkestru, dekoracije v stilu lectovih dekoracij so /.raven podale svoj optični donos k celoti. Ljudska pravljico o kru-tem čarovniku je zaživela v vs°j lopli in otroški naivnosti, glasba ima slikaiočo in čistoglnsbeno vlogo (reduciran orkester). Malčki so svoio na'ogo prav dobro rešili in celo brez vse »treme«! Njih resne oderske kretnje kakor pri velikib so napravile veliko veselja poslušalcem — seveda so to bili očetje in matere v veliki večini — originalni do-mislek pa je privabil tudi mnogo glasboljubne publike. šafrankov balet /Figurine je glasbeno nekoliko šibek, vendar glasba stavljeno si nalogo v baletu dobro izpolni. Umetniku se sanja, da so njegove figurine oživele in zaplesale. Zelo ljubek ie bil rokokojski menuet, španski ples in ples gdč. Mohurjeve in g. Gotovina. Precej |iosrečen baletni večer. V. „Lulu" v mariborskem Gledališču Dali so, kar so mogli- nnsninbl. režiser, slikarja iu uprava. Z vidno ambicijo iu požrtvovalnostjo so bili vsi sodelujoči na delu. Zasedba le bila prav trotovo v okvirju ansamblskega stanja jiosrečena Nastopili so: Starčeva (Lulu), Kral'eva (grofica Geschwitz). Savinova (sobarica). Skrbin-šek (dr. Schon). Tomašič (Aiwa), Blaž (Schwarz), Furijan (dr. Goli), ,1. Kovič (Schigolch). Grom (Escerni). Rasberger (Rodrigo). P. Kovič Nakrst (gimnazijec), Tovornik (Esclierieh) in Gorinsek (iz-vošček). Režiser .'ože Kovič je z njemu lastno temeljitostjo spravil delo na oder in črtal, morda celo premalo. Tako bi lahko vse preveč kumv«-HČno pojmovani ter izvedeni prolog čisto izostal, ker je te vrste okvirna oderska zamisel čisto odveč Scenerija gotovo ni spadala v uprizoritveni okvir ter je stilna priredba obilovala na kopici nedoslednosti poleg modernističnih elementov in ekspresijonističnih značilnosti solidna meščanska oprema Priredba bi morala biti po mojem mnenju precej drugačna. Vsekakor jc treba podčrtati dobro voljo uprave, ki je za čisto novo sceneri'o precej žrtvovala, dasiravno najbrže po nepotrebnem. Vprašanje zase pa je uprizoritev takšnega dela kakor ie VVedekindov .>Duh zemlie« ali »Lulu.': simbolizem, ekspresionizem, koncentracija vseh možnih nemožnosti, dotirnnih v baino ter edinslveno "rotesknosl. vsota intermezzov ter slik kakor nalašč iztuhtanih. da se preko n.lih z vso odločnostjo spusti brezobzirno črtaioča režiserjeva roku — posebno, če se ima zgoditi, da se ti ravno to pot po nekem čudovitem naključiu nabere na stoiišču drobiža, kakor va menda od obstoja slovenskega Narodnega gledališča v Mariboru ni bilo pri nobeni dramski premiieri, in to navzlic oče-jovsko skrbnemu ojiozorilu ^deci neprimerno* — ter kup do nestvornosti nagromadenili ter nane-šenili pojavov jiutologije. abnormalnosti ter vseh mogočih vpletHaiev, ki služijo v jierlustracijo nečesa. kar imenujemo v navadnem živlienju perverznost, sadizem, lnscivnost in kar je še temu podobnega. Bogve po čigavem zasluženiu se je bilo zgodilo, da so iz literarne rakve dvignili -mrtva-ku«, medtem ko so ga drugod z vsemi spodobnimi slovesnostmi že zdavnaj pokopali. Uprizoritve takšnih del so smrtni udarci za morebiten sloves te<»a ali onega gledališča. Ali zares polzimo v puhlost tip'čnega umetiiiakarskega provincijalizma? Ali ni škoda ogromnih Iroškov energije, vložene v tak-šnole uprizoritev? Pravijo, da se ie stvar morala uprizoriti radi neke pogodbe. Po Mariboru se bo kmalu razvedelo. kako in kai. Po zasluženiu bog-sigavedi koga in pa tistega očetovskega |iristavka: deci nejirimerno Seda1' sem še samo radoveden, koliko repriz bomo doživeli... —c. Kongres slovanskih kmigariev Na pobudo zveze poljskih založnikov se b< vršil prihodnjega leta 1932 v Varšavi kong es slo vansikih kiu'iigarjev in založnikov. Ob avil je zdaj ■ štev. 37. strokovnega praškega lista »Českos'ovei-sky knihkupec« p-edhodni načrt svojega delovanji. Ima predvsem nalogo pospešiti medslovans.ko kn i-ževin.0 vzcvemnoist in bo zadovol'en tudi z ideološkim začetnim uspehom v zavesti, da bo šele popolni spo-azum omogočil stalno i,n trajno praktično delovanje. Imenoval bo v to svrho stalni osrednji odbor z udeležbo vseh slovanskih zastopnikov. N'egov še nedoločen sedež — katerakoli izmed I slovanskih prestolnic, — bo moral dobiti pomen ; kniževnega središča, kakor na pr. nemško Lipsko. ; Gojil bo stalne stilke z romanskem in tfernianskim svetem, ustanovil Zvezo slovanskih knigars'jli zvez, podpiral izd a/jo poljudne slovanske enciklopedij, slavistične študije. Terrel'no vprafan'e tvori tudi Vses'ovanska loirdsika založba, ki bi raz&'ri'a v izvirniku in vzornih prevodih vsa dela slovanskih klasikov, znanstvenikov, (Glasbenikov itd., v ceni poljudni izd-aio. Stalno medseboino občevan e. vse-slovanska kri'iževna zgodovinska razstava, zameno vseh iK'vih knrig, ustanovitev Osrednega slov an -! skega bibliografskega instituta s pod-u'nicami po j vseh glavnih slovanskih mestih in rbjava rednege Slovanskega bibliografskega gln.'ni'ka tvorijo na-dakne na:nu'ne'še naloge. Seveda bo zahtevalo lo delo dosti žrtev, a znkaj se ne bi posrečilo za slovansko kulturno vzajemnost toliko pomembno po-' čet:e, če so že podali v tem ozi-u zglpd «aW»ki, zdravniški, mienier»ki. požarni in drugi kongresi! Ljubljanska borza 1930 Drogerija „Saniiat" družba z o» z, « Trbovlje l Iz j6t*vkar objavljeni!» podal kov o prometu ljubljanske bérze za blago iti VrednAfe * 1. 19S6. je razvidno, di\ je neugodna gospodarska konjunktura preteklega let* nttèla odseva v manjših številkah prometa V devizah ifl blagih DbViifë. Devizni promet se je razvijal sledeče (v tisdfc Din) : ■ 1927 . . . . 393.669 1928 . , . . 953.809 lfti9 . . , 978.740 19Ô0 .... §56.888 Virtfhio, d* je devizni promet /ani nazadoval, PritfWrn promet* V posarrttzftih mesecih z letom 1929. kaže, da je od avgusta bil lani pfomet Večji kakor v letu 1929., v prihodnjih inesecih pa rneiij-šl kftkor V odgovarjajočih mesecih 1929. Le v oktobru jo bil večji (zaradi velikih nakupov BlerOvë-.gà pmsôjl'rt). V ošffilem je bit đevlžrii promet sledeč (v millj. Din; v oklepajih podatki z« ISTO): januar 89.1 (89,1), februar 67.3 (58.6), Шагее 80.8 (62 3), april 88.9 (74.4), maj 714 (76.7), junij 86,1 (74.0), julij 92.0 (92.4), avgust 61,7 (74.4), september 68.8 (95.3). oktober 105.5 (91.6), november 69.0 (103,6), december 88,8 («6J). Največ prometa izkazuje deviza London, katere je bilo zaključeno lani 276.4 mtltj, Din (i929 L'firt.2), nadalje je Ml znaten premet v devtath Č tirih 169.7 (140,9), Newyork 134,8 (177-7), Praga 120.65 (128,2), Trst 93,1 (97.04), Berlin 66.4 (76.9), Pariz 10,2 (9Л), gudifflpešte 8.8 (4.1), Amsterdam 4.0 (4.4), Oslo 0Л (—J, Bruselj 0.3 (—), Varšava — Poštna hranilnica 1,1930 Belgrad, 14. jan. A A. Prijavil« s« je 4224 novih vlagalcev, tako da jih je zdaj Skupaj 127.960. VsOta prihranjenih vlog je Zrasla ži 13 in pol millj On» in znaša zdaj 209,2 fflllj, Din, Pri čekovnem prometu je število računov zraslo za 105 In je doseglo pri Poštni hranilnici ■ Belffadu in njenih podružn.cah v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu In Skoplju 19.193. Poštnočekovni pfomet je decembra dosegel 5.854.35 milj. Stanje vlog konec me* Secâ decembra je bilo 978.8 milj. Din, skupno 9o torej vloge v Poštni hranilnici dosegle vsote 1.18 milijarde Din. Poštna hranilnica je izkazala lafli skupno •5.970 milj. Din poštnočekovnega prometa V primeri z 59.642 milj. v 1. 1929. Povečanje poslovanja Je razvidno tudi iz nafasta števil» poštnoče-llovnih računov v I. 1930 od 17.793 na 10.193, torej t a 1.600 (I. 1929 je naraslo število računov za 1277). Vloge so konce 1. 1930 dosegle rekordno »tanje in so Že blizu prvi milijardi Din s 978.8 milj, (Konec 1929 9115 milj, Din.) Prav posebno la so narasti« hranilne vloge, še I, 1928 so zna-ale vloge komaj 36.4 milj., I. 1929 so narastle na 106.6 milj. Din. V 1. 1930 pa se ie Število vlagateljev podvojilo kakor fndi vlotfe. število vlagatebev |e naraslo od 59.362 na 127,960, vlofce 0cl 106.6 na 209,2 milj. Din. fodifro »"dovnfakov Belgrad, 14, jan, AA, Primerjanje uspehov državnih in okf, sadovnjakov kaže, da so pokarali državni sadovniaki mnogo Večje uspehe, čc- firav je število sreskift mnogo večje. Vzrok iej raz-ikl je V sami orgartlžaciji sreskih sadovnjakov in siéer v tem, ker ni bila posvečena dovolj velika pa/ti ja sami izberi zemljišča za te sadovnjake, potem pa so se tudi sadovnjaki vzdrževali iz samoupravnih doklad, ki so nezadostne in tudi neredno prihajajo v blagajno, naoosled pa ft(di za lo, ker so uprave vodili okr. poljedelski referenti, ki so preobremenjeni z drugim uradnim delom. Ker so zdaj pod upravo kraljevskih banskih norav prišli vsi sadovnjaki, tako državni, kakor okr., je ininist"- za poljedelstvo z namenom, da »e to poslabš- ф ne bi ponovilo, poslal vs»m or »anom banskii. ., irav, ki se jih to tiče, iusfruk-:lje za upravo in vodstvo sadovnjakov. 1. Pri zasajanju novih sreskih sadovnjakov v zmislu čl. 11 zakona o izboljšanju poljedelstva j« treba vedno paziti na to, kakšno je zemljišče, ki naj se izbere, in ali popolnoma ttštreza pogojem, ki so za to potrebni, ali je v sreskem mestu, ali je zraven ccste ali na križišču cest, kjer hodijo mimo kmefje iz več vasi, ali je zemlja primerna z» obdelovanje, ali se da izsušiti itd. Ce v srezu ali sreskem mestu nI moči dobiti dobrega zemljišča za sadovnjak, je treba ustanoviti ali živinorejsko postajo ali pa izbrati drug kraj za sadovnjak, ali pa sadovnjake za več srezov koncentrirati v banovinskem sadovnjaku ali pa v mestu, kjer so za to pogoji in je jeseni lahek transport po železnici, parniku ali v sili tudi s senčnim irozom do bližnjega okr. mesta, kjer ni sadovnjaka. Ce ni v okraju primernega kraja za sadov-n ak, ali pa če je kraj, kjer s« sadovnjak že nahaja, neprimeren, ni treba iskati zamanj delovnih sil, nego ga je treba ali ukiniti ali pa premestiti, če je mogoče, zemljišče pa porabiti za to, za kar je nabolj porabno. 1. Pri zasajanju sadovniakov je treba osobju dati na razpolago dovolj velike kredite za začetna dela, Ce ni na razpolago zadosti denarnih sredstev, je treba v začetku delo omejiti in ga postopoma širiti. 3. Kdo naj vodi sadovnjak? To vprašanje je zato važno, ker imajo sreski poljedelski referenti, ei jim je dozdaj bila naloga voditi sadovnjake, tudi druge uradne posle, ki jih jim je naložilo ninistrstvo za poljedelstvo in pa kmetijski od-ielek banske uprave in splošna upravna oblast ter lruga ministrstva — tako da pn vsej dobri volji te morejo posvečati zadosti pažnje sadovnjakom. Kato je v interesu poljedelstva, da se sreski polje-lelski referenti ne preobremenjujejo z nestrokovnimi deli. Po drugi strani pa imajo upravniki okr. sadovniakov dolžnost predati delo banovinskim •mljedelskim referentom ali pomočnikom sreskih jpravnih referentov, kakršne so pač lokalne raz-niere. 4. Vzroki, iz katerih so se do zdaj morale vršiti premestitve poljedelskih uradnikov, ne obstoje več, odkar odloča sama banska uprava, kako razporediti uradništvo in kako dolgo na |ioea-meznih inestih, zlasti pa, ker je dana možnost, da morejo sreski poljedelski referenti v svojem poklicu napredovati v višje skupine v vsaki kategoriji iiradništva. Zato se je treba ogibati premeščanja sreskih poljedelskih referentov, zlasti kazenskim potom, kakor se je to dogajalo v nekaterih banskih •ipravah. ^ Sesttodenski kmetijski tečaj v dravograjskem jkraja. Kakor lansko leto, se vrši tudi v tekočem letu 1931 6 tedenski zimski kmetijski tečaj v okraju in sicer od 20. januarja do 22. februarja t. 1. z razliko, da sc lečaj vrši v drugi občini t. j. v Vtthredu. Slavnostna otvoritev tečaja se vrši dne 20. januarja t. I. ločno ob 2 popoldne v pre>storih osnovne šole v Vuhredu. Tečaj priredi kr. banska uprava v Ljubljani spora/umno z okr. načp'Mvotn v Prevaliah. odnosno pristojnim kmetijskim rele- (0.2), Stockholm - (0.1) millj. Din. Največji dvig pfortiela izkazuje CUrin, fiâjbelj pa je nazadoval prcrttief v dévizi Ncw'york. Vallitni promet nima onega pomena hahor f prvih («JVojnih letih. Leta 1927. je ziitlšal na Ijtlb-Ijauskl borzi 0.3 millj. Din, leta 1928. samo 15.000 Dift, 1929 —, lani pa 0.4 milij. Din in sicer v mesecu maju. Sfektni promet je pri nas majheii, pa t Udi iià ostalih jugoslovanskih bofzah ni znate« ra/.eil v državnih papirjih. TakO je bilo prometa v Heklih le-tâ 1924. 0,6 milil: Din, 1925 2.9 milij,, 1920 10.« milij, 1927 ђ.4 Irtilij., 1928 2.1 milij., 192» j. 8 «lilij. Ih 1980 1.1 milij. Difi. BLAGO. POflfllki o blagovnem prometu kažejo padanje tâkO po vredhOsli kakor po količini za les, pronlftt V ïiftt pft jé riarastel. Blagovni promet je bil sledeč! Otvoritveno naznanilo 1934 . 1925 . 1920 . 1927 . 1928 . Ш6 2311 3850 2290 2816 3149 3418 tis. Din 7680 18.236 28:048 i 6.385 31,142 24.146 18,920- Blagovni promet je bil sledeč (v oklepajih podatki Zft 1929): žito ifi dftigo 407 (342.75) vAg. tÛ 6602 tisoč, Din (8163). seno 8 (8.5) vag. zâ 79 tisoč (64 tisoč) Din. slama 2 (—) vag. za 5 (—) tts.} les 1837 (2695) vag. za 1(1876 fk (14.423), oglje l&f (20Ž) va g. Zn 1362 (1462) lis. »in. r«ltem, na podlagi Zakona o pospéSéVa'tlju kmetijstva, Na tečaju se bodo poučevali sledeči predmeti: Položaj kmetijstva V okraju, travništvo, prašičereja, peruinftiarstvo, poljedelstvo, sadjarstvo, zatiranje sadnih škodljivcev, uporaba umetnih gnojil, zadrtižnisfvo, gozdarstvo, higiena, kmetijsko računstvo, kmetijski zakoni, kmetijsko knjigovodstvo, vrtnarstvo, čebelarstvo. Ker je omenjeni tečaj velikega gospodarskega pomena, je želeti, da bo s strani kmetskega prebivalstva iz vseh bližnjih obffn obisk zadosten. Obisk tečaja se priporoča tudi gospodinjam in dekletom, ker so gotove uf« posvečene gospodinjstvu, kar ie razvidno iz načrta, ki je na vpogled pri županstvu odnosno pri Šolskem vodstvu. Da bo uspeh popoln, priporočamo vztrajen Obisk vseh predmetov tečaja. Borza Dne 14. janilarjft (931, Denar Devizni tečaji so ostali danes v glavnem r»e-izpremenjeni. Promet je bil prav znate«, posebno v devizi Gurih, katere je bilo zaključeno na 1 millj. Din. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst, dočim je ostale zaključene dévlzo dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2277.50 b., Herliii 1843.30-1346,50 (1345), Bruselj 788.83 bi., Budimpešta 988.77 bi, Curih 1094.40—1097.40 (МШХ>), Dttnai 794.12—797.12 (795.62), London 274.34-^/5,14 (274,74), NevVvork 56.485 bi., Pariz 221.87 bU Praga 167.22—168.02 (167.62), Trst 295.04—2^7.04 ,{296.04). Zagreb. Amsterdam 227450—2280.50, Berlin 1343.50—1346.50, Bruselj - 788 83 bi., Budimpešta 987.27—990.27. Curih 1094.4-КПГ7.4, Dunaj 794.12 —797.12, London 274.34—£75.14, Newyork 56.385— 56.585. kabel 56.495—56.696, Pariz 220.87—222.87. Praga .167.22—168.02. Trst 296.136—297.136, Kopen-hagen 15.14 bi., Stockholm 15.18 bi. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 10.6 milij. Din. (ffirth. Befcrad 9.1270. Amsten'ain 207.80, Atene 6.675, Berlin 122.73, Hrrselj 71.98, Budimpešta 90.225. Имkarešt 3.(K»25. Carigrad 2.446, Dunaj 72.59, London 25.07, Madrid 33.70, Newyork 516.45, Pariz 20.2475. Pfatfa 15.29, Sofija 3.7375, Trst 27.03. VdfSavfl 57.85, Kopenhagen 137.95, Oslo 137.975, Stockholm 188.20, Helsingfofs 13. Vrednostni papirji Tržišče državnih papirjev je (rilo danes živahnejše. Promptna škoda je bila Čvrstejša, za termine pa slabejša. 7% dolarski papirji so bili sla-bejši, dočim so begluške olweznice notlrale višje. Batični papirji so bi H danes neizpremenjeni ln so bili zaključki v delnicah llnlonbanke po 191 in Ju-gobanke po 77.50, Srbska pa je bila zaključena po čvrstem tečaju 195. Industrijski papirji beležijo promet v delnicah Gutlmanna po 130 in Slaveksa po 50, to je po neizpremenjenih tečajih, Brodska tvorni«« vagonov je bila Zaključena po 90, Union mlin pe po 80. V ostalem ni bilo izprememb. Ljubljana. 8% Bler. pos. »2 bi., 7% Bler. pos. 80 bi., Celjska 160 den., Ljublj. kred. 125 den., Praštediona 960 den., Kred. zavod 170—180, Vevče 128 den,, Stavbna 40 den., Split cement 360—400. Ruše 200-230. Zagreb. Dri. v>ap,: 7% jnv. po«. 85.50—86.50. agrari 51.75 hI., vojna škoda ar. 424—425, kasa 424.50-425 (424-424.50), 2. brez kun. 414.50-415.50 (415), 3. 414.20—415.50, srečke Udeč. križa 18 bi., 8% Bler. pos. 91.50—92.125, 7% Bler. pos. I 79-79.50 (79.75), 7% pos. Drž. hip. tenke 79-79.75. 6% begi. obv. 66—67. Bančne delnice: Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 den., Katolička 36—38, Poljo 56—57, Kreditna 125—129, Union 191—193 (191), Jugo 77.50—78 (77.50), Lj. kred. 125 den., Medfuna-rodna 07 den., Obrtna 36 den, Praštediona 955— 965. Elno 135 den.. Srbska 193—196 (195), Zenialj-ska 129.50—131. indus'rijske delnice: Nar. šum. 25 den., Gutlmann 130—130.50 (130), Slavcks 50—51. (50). Slavonija 200 den, Našice 975 bi, Danica 91 —100, Pivara Sar. 190 den., Drava 235 den, Sfče-rana Osjek 300 bi, Šcčerana Bcčk^rek 20 den, Osj. lie v. 220 den, Brod. vag. 90—95 (90), Union 80— 85 (80), Vevče 128 den, Isis 40—40. Kngusea 370— 380, Oceania 215—225, Jadr. plov. 545 den. Trboveljska 310—315. Belgrad. Narodna banka 8170-8200, 7% inv. l»os. 87, agrari 50—51, vojna škoda 423.50—425, 1% pos. Drž. hip. banke 79.25, G% begi. obv. 66 50. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 90.40, Wiener Bankverein 16.45, Creditanstall 46.60, Escomptege». 157.05, Aussiger Chemische 132, Alpine 14.20, Trboveljska 37.90. Kranj. ind. 40, Prager Eisen 302, Rima Murany 53.50. Notacijc državnih papirjev т inotemstvn. London: 7% Bler. pos. 78.50—79.50, Newyork: 8% Ble-rovo pos. 91.25-92, 7% Bler. pos. 78.25-79.50, 7% poe. Drž. hip. banke 78—79. ?ilni frff Pomanjkanje blaga v pšenici na naših trgih je postalo skoro katastrofalno. Dovozov ni nikakih radi slal>egn vremena, povpraševanje pa je znatno. Tako je bil tečaj denar danes za banatsko blago že 155, Srbobran pa po 160. Ostali predmeti so bili neizpremenjeni. V Ljubljani so notacije nespremenjene. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet miren. Pšenica marec 14.75, zaklj. 14.75—14.76, maj 15.10—15.12, zaklj. 15.10—15.11, rž marec 10.69— 10.79, zaklj. 10.72—10.75, knrn/n maj 12.77—1285, zaklj. 12 8' 12.86, tranzit maj 10.35-12.45, zaklj. 10.40-10.42. Všeinu veii јеперш olfiinihm i* Trbovelj, llrwlnike, /a#arju in b'tilijilt kiii-leu vljudna liu/llimifitno, tla hmo t fle-niHtllim dnem utlHlHlt O ftopolltotnà preurejenih prntlorih biviega kinn Trbovlje d ro g erijo i/l frgrtOJIifi 7 iXciiii it)togrA(*kimi po-ШШШћПи, leptdUlUlnl sreči, loi, kil ur-Miinimi in liitfijetiikltni predmeti, kemt-kalijiimi, »drnOilliiiili ïàllft'i Ud. lutetestiu skupnimi s ei'ljukn in llid>-I jonsko -»Sunila* omofsofà, da /11 цч!»' ftlttiti Bhrilthi atljemnlccin vse ugodnosti, ki i/iti fe ju t/. liiiSlh Uelikib dtlbcln: Mihi batu o tudi o Trhtttil juh nt u Ifi o talnimi ' bhifioin nI I iniltil/jl t eni: V prijettieln upanjtl, da ШО '/ DtnO-riliù o notte tordke Ustregli resnični potrebi taSoiHoljamn ti.su k e ga, tudi naj-тнп 'šp/ia киреа vrstne in soUdne postrežbe, 7. odličnim spoštovanjem Drogerifa ,$aiitas' družba z o. z. Predavane dr. Gosaka Pofcreske v l[Ospot!afskih osnovali fnai'fesiima. Ljubljana, 14. januarja. Danes je predaval v zbornični dvorani ljubljanske univerze g. pMf. dr. Andrej Gosfl f iz svojega cikla o eocioloâkih in ekonomskih csnovah moderne družabne reforme. — 7.a pravilno рте-fiOjo družabnih reform nam ni treba poznati le pravilnih socioloških osnov, pač pa tudi gospodarske. V normalnih razmerah sicer zadošča praksa, v izrednih je pa nujno potrebno znanje. Zato pn morajo vsi, ki hočejo doseči obče veljavilo reforme» družabnega reda, predvsem |«znati moderno denarno in menjalno gospodarstvo, zlasti še zato, ker je razširjenih o njem vse polno zmotnih naukov. Gospodarstvu se danes očita racionalizem tn I vendar je nujno potrebno, da ostane gaspodafeivo vedno v mejah strogega racionalizma in organizacije. Da pa kljub temu ne dosežemo zaže'jenih Uspehov je razlog v tem, ker se racionalizacija gospodarstva Se ni posplošila. Probleni je torej wgattizatorîto tehničen in racionalizacija h zasebnega na vw» gospodarstvo kot celoto bo šele mogla privesti do znželjenih uspehov. Ker je za reformo modernega gospodarstva vse polno struj, ki pa nl-i kakor no nudijo pravilne rešitve, je potrebno, da Ai «am utoino predoČiimoi, kako ee gospedarako j življenje vrši, kakšne ideje ga vodijo in kakšni zakoni ga vladajo. Zato si najprej kritično poglejmo j gospodarske oenove marksizma in krščanskega socialnega pokreta, potem pa menjalno gospodarstvo samo. Marks je s svojim naukom postavil tezo, da je v blagu toliko vrednosti, kolikor je dela v njem. Za merilo pa je vzel povprečno delo. Iz tega je nadalje izvajal nauk o nadvrednosti, o akumula- ciji kapitala in o nujnem prepadu gospodarskega in družabnega reda. ki sledi iz lega. Že Mark* sam je nuzval svoje delo krrllko ledaj obče veljavnega nauka o vredne st i iit se je v prvem zvezku oziral na dobo nastajajočega kapitalu, pri čemer skoraj popolnem« drži njegov nauk o nadvrednosti, dočim ee je v tretjem zvezku oziral na dobo razvitega kapitala, pri čemer je morat že spremeniti svoje zaključke. Popularizirani Mark sovi nauki so seveda še marsikaj in čali zmoto, Sioer p« moramo priznati, da je Marks še najbolj Zajel tok gospodarskega življenju, rujuo temu pa je vna teorija napačna, ker so bile osnove napačne. Tako je vprašanja o menjalni vrednosti dobrin jalovo, ker drži dejsfvo, da je vrrdncst vedno subjektivna. Do'očena je le vedno cena blaga, ta se pa ne ravtla le po delu, zakaj zadnji vir cene je pri kOneumerrtib, ki ne vprašajo, kOlfko leta je v zahtevanem produkta. .Absolutno pa se zruši objektivna vrednost dobrin v menjalnem gospodarstvu in nihče jih ne prodUcira, če nima pri tem minimalnega dobička. Ker so pa slroški različni, je jasiio, da povprečni slroški ne določajo cene, ampak najvišji. S tem pa pade v vodo nauk o nadvfednosti. Značilno ie pri njrm zamenjava-nje gospodarjenja in produkcije. Ne vpraša se. kako gđšpcefari'o prcdfcenti, ampak, kako ee proizvajajo produkti, kako kfcžijo in se razdelim. Tako jo nastal probleni, kako razdeliti in kdo bo tisti, ki bo nesel pravilen razdelilni ključ. In ker tega ni mogoče, mu ostane Z4 II. BtTtliovnov večer: Uvodno besedo govori dr. lowi.p Manili«ui — 21.00. Rtal'io orkester — 22.00 Napoved časa in poročila. DrugI proprami i Četrtek, 15. jan. Bcigrnd: 12.45 Radio orkester — 16.0 Jazz glasbil — 17.30 IUirmoniika — 18.00 Ruske romance (.poje gosrM L. Mnn.svettrt a) — 20.00 Plošče — 20.30 Koncert — 21.10 \ oknkfi koncert — 21.40 Večerni kemcert. — Zagreb: 12.35 Plošče — 17.(K) Prcmw glasbe i/, kavarne — 20,30 Prenos koncerta iiz Bvlgivvla — 22.30 Sneg, vreme in novice 22.40 f.aliika glaAtt. — Bud■>-post: 12.05 Koncert rusk Mi balu'lajk — 17.2"> Conska vlasiiu — 20.15 Varšavu. — Dunaj: 15J5 Po'>ol1 gla®l>a — 22.40 Večerna riđebn. — Milan: 1Ј.Р> Zabavna glasba — 19.30 Vesela gla^lwi — 20.30 Pestra glasim — 21.00 Poster koncert. — Praga: 19.20 MarwloPne in k.taro — 20.00 Kome. elilje (Brno) — 21.00 Viol.:inskii. konccrt — 21.30 Koralni koncert — 22 20 Večer sodo'mo glastic. — I.^nRenberg: 13.05 OpoM-ns-ki koncert — 19.45 Večormi glasba — 21.00 »Male skrbi«, »hišna ijtra. — Kiin: 17.00 Instrumentalni koncert — 21.35 Koncert: V.'<ô.na in orkester. — Katovice: 1T.13 Lahka — 20.(5 Simfonični koncert. — Miihincker: (6.30 Znbavna gln^ba — 19. <5 Zabavni koncert — 20.20 Veseloigra — 21.35 Koncert 23.00 Z'.ubnvuv koncert. London: 12.00 Radio-orki ster — 14.15 Ple na fffcmlm — 17.15 Plesna gl.^ba — 21.00 Wki zbor — 22.30 Plesna glt^-'m. — Mor. f)4trnv«: 15.0O Orkestr-1^ ko H — Ie'4) PlmVe ---oo.OO Komediia IBmtol — 22.20 l'ui„u. — Sport KLUBSKI DAN SMUSKEGA KLUBA BOHlN/. Dne II. t. 111. 1931 je imel Smuški klub Bohinj svoj klubski dan. Člani so tekmovali na 18 km dolgi progi, članice na 2 km, naraščaj na 5 krn, deca 3 km. Vršile so se tudi skakalne tekme na mali skakalnici. Rezultati so sledeči: Člani; star-talo 30. I. mesto Gašperin Jože 1 :0.23, 11. Arh Lovro 1 :2.54, III. Sodja Maks I : 3.53, IV, Mu-rovec 1 : 04.41. — Članice: startale 3. 1. Tomažič Angela 9.59. Ženski naraščaj: starlale 2. L Jensko Anica 7.39. Moški naraščaj: startalo 16. I. Podlip-nik Jože 10.15. Moška deca od 8 do 10 let: starta tO 7. f. Logar Ivan 6.7. Moška deca od 10 do 14 let: startalo 27. f. mesto: Orobotek Kratic in Arh Alojz, oba 4.50. Skakalna tekma: 9 tekmovalcev. I. Selan Jože, skočil 15 m. — Vsega skupaj je startalo 94 tekmovalcev, izstopilo jih je 7 radi defekta na smučeh. Sneg zmrznjen, malo osrenjen ter mestoma ledeno. Obembe vredno je, da je razlika pri moškem naraščaju med prvim in zadnjim tekmovalcem samo 2 min. 58 sek. Klub je razdelil med deco iu naraščal 15 daril. Tekmam pa jc prisostv® valo mnogobrojno občinstvo. MZSP. Naprošajo se vsi pri smuški tekmi 18. jan. sodelujoči funkcijonarji m zastopniki klubov, da prideio gotovo v četrtek 15. jan. ob 20 v Aljaževo sobo hotela Orel, kjer sc vrši organizacijski razgovor. Prijave za mednarodne tekme v Bohinju se pošiljajo do 22. jan. 11a JZSS Ljubljana, vožnja pri vseh vlakih polovična, prenočišča in preskrbo po zmernih cenah je uredil kaj najbolje JZSS. Prijave sprejema Putnik, Ljubljana. — Tajnik MZSP. Smučarski klub Ljubljana sklicuje za petek, dne 16. f. m. ob 19 v damsko sobo kavarne limona sestanek svojih tekmovalcev v zadevi nedeljskih tekem in razdelitev Saveznih izkaznic. Sestanka naj se zanesljivo udeležijo gg.: Cernič, Kodran, Vizjak, lakopič Avgust, Djčman, Tepina Marjan, Palme, KroschI in Košir. Po sestanku se vrši isto-tain seja tehničnega odbora. Latikoatletoni in smučarjem SK Ilirije sporočamo, da se pričnejo v pelek, 16. 1. 111. zopel redni treningi v telovadnici klasične gimnazije. Začetek točno ob pol 19. Načelstvo plave'ne sckcijc SK Ilirije je sklenilo, da se vrši dne 24. iu 25. t. m. interno tekmovanje v plavanju. Ud?Ie, ba na tekmah je strogo obvezna za vse članice in člane plavalne sekcije. RAZNO Amaterski sport propada tudi na Francoskem. Dočim poznamo običajno le amaterje in pro-fesijonale, so Francozi še vse drugače raze telili svoje nogometne igralce. Frartćija pozna danes tri vrste nogometašev: Amaterje, Joneurs rétribues in profes;onale. Amaterji so vsi oni, ki plačujejo svo*emu društvu mesečno članarino in katerim njihov klub po/rne le efektivne stroške. >Joneur rétribués, se imenuje oni igralec, ki ima v resnici kak poklic, od katerega ludi živi. Poleg tega pa je še nogometaš, ki pa ne plačuje svojemu društvu, kakih prispevkov, ampak dobi za odigranje tekem od društva še posebno nagrado Profesionali pa so tisti, ki jim je nogomet f'ivnj poklic in ki prejemajo od svoiih društev za to mesečno plaeo. MAM OGLASI Vsaka drobna vrel ca l-SO Oln ali vsaka beted« SO r,nr Na|man|il og u t 3 I In. Oglasi aac ««vel vrallc se računalo vi*«.. Za odgovor zram«o Na vpraianla brez znamke ne odgovar|amol Opremljena soba se takoj odda. Naslov v upravi pod št. 410. Solnčno stanovanje soba in kuhinja, sc odda odraslim osebam. Zgornja Šiška, Kosovo polje 148. t »HI« i M Biro Beograd Kolarčeva 7 - dvorišče -ima prazna mesta za kuharice, sobarice, služkinje, prodajalke in pevke. Kmetski iant zdrav in krepak, z dobrim šolskim spričevalom se takoj sprejme kot učenec v večji trgovini. — Pism. ponudbe brez priloge znamk na upravo pod »Takoj«. Šiviljo za slamnike ki jc delala v Beogradu na Anita B« stroiu, potrebujem. — Ponudbe na: Tinka Nikohč-Ristič, mo-distinja, Niš. Prodajalka ki bi pomagala tudi v gospodinjstvu, išče s 1. ali 15. iebrarjem mesto v 'rgovini mešanega blaga. Ponudbe pod »Prodajalka« na upravo. Učenko s par razredi meščanske šole sprejme boljša šivilja. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 452. Dekle v starosti 18—22 let, pošteno, zdravo — dobro vzgojeno, ki bi imelo namen stalno ostati v hiši, ubogljivo, lepega vedenia, pripravno in razumno, za pospravljanje finih sob in dela v kuhinii in ima veselje do kuhanja, sorej-me boljša družina v Ljubljani. — Naslov v upravi pod št. 453. Gostilno išče mesar z osebno pravico. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 434. Pekarija se odda takoj v najem v industrijskem kraju poleg štirih tovarn treznemu in kavcije zmožnemu pekovskemu mojstru. - Pekariia i je prvovrstna z nekaj in-I ventarja Naslov v upravi I pod št. 372. Gostilna prvovrstna, v lepem prometnem mestu Slovenije, s senčnatim vrtom, keglji-ščim, ledenico itd. se odda podietnima, strokovno izobraženima zakoncema brez majhnih otrok. Ponudbe z natančnimi podatki o dosedanjem udej-stvovanju inventarju, sta-I rosti, otrocih itd. upravi j >Slov.« pod »Inteligenten in večje kavciie zmožen zakonski par«. Posestva Trgovci, gostilničarji ali penzijonisti — pozor! Prodam lepo hišo, 5 sob, kuhinja itd., z gospodarskim poslopjem, v najboljšem stanju, radi preselitve v Ptuj, v Spuhlji 34. V hiš je bila več let gostilna, sposobna je za j trgovino, pol ure od Ptuja na drž. cesti, z okoli 4 orale njiv, travnika s sadonosnikom in vrtom. Cena 220.000 Din. - Več pri lastniku M. M. Bren-čiču, posestniku v Ptuju, Ormoška cesta 3. PRODAM LEP VINOGRAD Obsega 2 orala, vinska trta je v najboljšem stanju. Vinogradniško poslopje je zidano, z opeko krito ter ima krasno klet in težko stiskalnico. Nad i kletjo je za vsakega gospoda pripravno stanovanje. Oddaljeno je 10 minut od velike ceste ter železniške posta: Naslov je v podružnici .Slovenca« v Celju. RUDOLF SEVER Poceni in vendar najboljša je Severjcia otomana Z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju, velikost 185 78 najboljši materijal,cena od 570 do 850 D po izberi prevleke Zahtevajte vzorce I Ljubljana -- Marijin trg 2 Z A~ VESELIČNE PRIREDITVE sc izposojujejo dekoracij-ska lavorjeva drevesa. Nabava cvetja, nagelnov. V prednaročilih društvom znižane cene. Ivan Jemec, vrtnarstvo — Maribor. Izpadanje las bolečine lasišča, temena, prhljaj, srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo,' lasje se zopet zarastejo, prhljaj in srbež izgineta, če uporabljate RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV. Stekleničica 20 Din. Proizvaja in razpošilja stara, 1. 1599 ustanovljena Kaptolcka bkarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg 20. Ako hočete deVi in z lahkim domačim obr-tom na svoiem domu zaslužiti 7 Din na uro — vstopite v našo zadrugo. Pouk je brezplačen. Vpisnina 10 Din. Obširna navodila pošlemo radevolie, ako je priložena znamka za odgovor. — Zadruga Jugoslov pletača, Osijek. Cesta uspeha pelje v Razpošiijalnico »Omnia«, Miklošičeva cesta 14. Kdor je ognjevit in inteligenten, izhaja pri nas dolgo, doldo časa. Mi nc stavimo nikakih pogojev. Stavite Vi katere! Potreben akademik nudi instrukcije iz realnih predmetov ter kitare, vijoline in mandoline. — Cenj. ponudbe na upravo pod »Akademik« št. 440. Namerni kova šoferska šola Ljubljana. Du"ajfka c. 36 (Jugo-avto) Prva oblast, koncesiionirana Prospekt zastoni Pišite ponj! Puhasto perje čisto čohano oo 48 Din kg druga vrsta do 38 Din kg tisto belo gosie po 130 Dir ke in čisti puh po 250 Din kis Razpoši-liam pc poštnem povzetiu L BROZOVIC - Zagreb llica 82 Kemična čistil niča peria Bencin motor tO—12 konj, se kupi ali I vzame v najem za dobo 3 mesecev. — Naslov v ' upravi lista pod št. 398. i Enkrat na mesec Auto (Essex) luksuzni, 5 sedežni, malo vožen, radi odpotovanja ugodno zelo poceni naprodaj. — Pojasnila daje: ] Peter Šteblai, Cigaletova 13, Ljubljana. Mizarski stroji prvovrstni, se prodajo, j Pismena ponudba: Pintar, ! kavarna Slon, Ljubljana. I Pozor, kmetovalci! »Singer damski šivalni stroj, dobro ohranien, se zamenia za uolovnjak dobre jabolčnice. - Nas'ov: Grossmann, Maribor, Ein-spielerjeva 22. Nov pianino se preda; na želio tu^i na obroke. — Naslov nri »Slovencu« pod št. 435. Dva gospoda sprejmem na stanovanje s ali brez hrane. Naslov pod št. 439. Soba krasno meblirana, par-ketirana, čista, električna razsvetljava, se s 1. februarjem odda. Vprašati: Maribor, Gosposka 56, vrata 8. pridem v Slovenijo, da kupim pohištvo, srebro, okraske, slike, preproge in drugo Cenjene ponudbe na Ruski bazar. Kralja Milana 14, Beograd. Vrednostne papirje srečke oblifiaciie delnico kupuie upravništvo »Mer kur« Liubhana Šelenbur-Sova ulica 6 11 tel 30-52 Vsakovrstno «11П1ГР oo na'vtjsiïb cenah ĆERNE luvelir Ltuhliana Wollova ulica St 3. Pianine, org'.e harmoniie. pišćali in ventilatorje za orgle izdeluje Anton Dernič, Radovljica. Šiv. stroji, gramofoni kolesa in vse potrebščine najcencje edino pri Avg. Kogoi, Vrhnika, trgovina in mehanična delavnica. ftorifio Jfll НППФ oddaja naiceneie vpletrircvina fita «n moke A. VOLK. LJUBLJANA Resi ie va cesta J. ï iS. ■» - » c «i 3 e /) o ел - ^ .. Hlïll . < >5 < a ■ i — io £ - <£ - : jî 4 J , - - _ o s— = 20 — j v j £ as š> M ! — » j* 23 J, Л ■) » _ % »Д-» S* "aaS « d.» аЗ^ O --n -j -Z « -—' —' »- »g nr «cslSa * » ** n * - 4 s * * S e .5 Ï * »5 j o - A l « a S S > u 3 — - jj p a O — " 7 x ^ V * « j џ Л n JO > Hi i S « ? •Q * " 5J — » I.- - а л JN« ° I • _ 3i I 83 jt c * Hans Dominik: Moč treh Roman i2 leta 1955. Aparat je ostal nem. Slišal se je le lahen šum elektronskih pojačevalcev na telefonski mrenici. Jana je sedela in čakala. Saj ni mogla vedeti, da uravnava v tem trenutku Silvester žarilnik na tečaju, da je vjel njeno sliko na lečo. Videl jo je čakati in stokrat je preklel dejstvo, da niso bile še napete antene za telefonsko zvezo. Vedela je le, da čaka tu zaman na Silvestrov glas in v srcu so začeli vstajali dvomi. Domislila se je Glosinovih besed. Ali naj bo vendarle res, da ...? Ali res ni lagal časnik, ki ji ga je takrat dal Glosin? Drugi pretresljaj, ki bi mogel porušiti zapah, ki ga je morda že zrušil, se je pridružil brez Glosino-vega sodelovanja. Prišel je, ker ni bilo 600 milj daleč v snegu in ledu pravočasno napetih nekaj žic. Minute so minevale. Ura je udarila in naznanila peto uro. Čas, ko na j Jana po dogovoru prižge elektronske žarnice in pripravi aparat za sprejem, je minul. Bilo ji je jasno, Silvestra ni tam... Nekaj se mu je dogodilo... Bil je ... Besede ni mislila do konca. Nenadoma je planila in napravila, sklep. Prenagljeno in nesmiselno. Toda v teh minutah je čutila le še eno, da mora proč. Iskati Silvestra, dokler ga ne najde. Previdno je odprla vrala v sobo starih Termol-novih. Ta sta še spala svoje popoldansko spanje. Tiho je zopet zaprla duri. Naglo je napolnila s tresočimi rokami majhno usnjeno torbico z najpotrebnejšim. Nekaj vrstic na stara. Da odhaja iskat svojega moža. Pri vratih je obstala in objela z dolgim pogledom še enkrat priprosto sobo, v kateri je bila preživela zadnjo srečno uro s Silvestrom. Tam je stal še elektronski sprejemalec, s katerim je vedno in povsod lahko slišala njegov glas, če jo je klical. Hitela je k njemu in si obesila aparat na rame. Molče in neopa-ženo je zapustila stanovanje. Toda ne neopaženo hiše. Dr. Glosin je videl, kako je stopila na cesto. Sledil ji je. Najprej na nabrežno železnico, potem v letalo. Skrbno je pazil na to, da ga ona ni opazila. Skrbno je mislil na to, da je ne izgubi iz vida. * * * Telenergijski žarilnik Silvestrov je deloval s posebno vrsto energije, ki jo je on sam prvič prikazal v čisti in strnjeni obliki, z oblikovno silo. Njegova priprava, na poseben način napolnjena, je vsebovala razmeroma le majhno zalogo energije v tej obliki. Da si kljub temu moremo razlagati silne uspehe žarilnika, si moramo predočiti dvoje. Prvič avtomatično samolaslno proizvodnjo oblikovne sile. Kaljiv želod ima le neizmerno majhne količine oblikovne sile. Ta neznatna količina zadostuje, da zraste iz obstoječih snovi in preprostega obsevanja solnca velik hrast. S tem pa nikakor ni izčrpana prvotna oblikovna energija. Nasprotno se avtomatično poveča, zaikaj iz prvega želoda zraslo drevo rodi nove želode v veliki množini. Po enakem načelu se v žarilniku napolnjena količina oblikovne energije ni oslabila /, delovanjem aparata, temveč je ostala stalno v enaki višini. Drugič moramo vedno znova poudariti, da je učinkoval žarilnik na fizikalno energijo, ki se nahaja v prostorju le sproščujoče, kakor približno učinkuje pritisk s prstom na puškinega petelina na kemično silo, ki je v puškinem naboju. Le velikost in oblika žarilnih elementov ste omejevali učinke, ki so se dali doseči z aparatom. Zadnji veliki žarilnik je cenil Silvester na delo 10 milijonov kilovatov ali 13 milijonov konjskih sil. Bilo je to delo veličastne višine, množica sile, ki se je tekom ur in dni lahko povečala do neskončnosti. Bilo je umestno, da so ravnali s stroji tolike moči previdno, da so skrbeli za to, da se ta sila napada ni naravnala na nenameravane cilje. Ni se moglo nič zgoditi, dokler so pravilno ravnali z žarilnikom, dokler so upoštevali nekatere in priproste predpise o njegovi rabi. Da pa si se ravnal po njih, si moral zbrati vse svoje misli. Nisi smel biti brez glave od strahu in razburjenja, kakor je bil Silvester, ko je stekel ob šestih četrtega dne, ki so ga ti trije preživljali na tečaju, od žarilnika. Ob štirih tega dne je bil Silvester naravnal žarilnik, spojil novo telefonsko napravo in je hotel javiti Jani svojo rešitev. Uravnal je žarilnik na znani cilj in spravil na lečo sliko Janine sobe v Diisseldorfu. Videl je vsak predmet oddaljene sobe. Le sprejemnega aparata ni mogel najti, ki ga je bil izročil Jani ob svojem slovesu, in Jane same ni bilo tu. Silvester je iskal. Premika je žarilnik colo za colo in z rastočim razburjenjem in skrbjo sledil sliki na leči, gledal vsak prostor v Termolnovi hiši. Videl je vsako tako domačo mu sobo. Ugledal je starega gospodo in gospo Luizo. Videl je, kako sta v skrbeh in kako se razgovar jata. Sledil je Janinim sledovom na cesti. Slike vseh potov in krajev, po katerih je stopal z njo ob svojem zadnjem bivanju v Diisseldorfu, so še vrstile na leči. Iskal je v naraščajoči zmedi in strahu, dokler ni moral po večurnem napornem iskanju opustiti, ves obupan. izdujuleli: Ivan Uukuvca Urednik. Prane fLremžaf.