ra PRIMORSKI DHEVMIK __________ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE • Stev. 108 (2727) Na četrti strani: Beseda obrambe na včerajšnjem videmskem procesu proti Izidorju Predanu Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 8. maja 1954 Cena 20 lir 'j-VAŽNEGA ČLANKA „BORBE“ O UNIJI RIM-MOSKVA U NESPREJEMLJIVO REŠITEV (to sporazum) Jugoslavija ne bo pristala es, ko ji je mnogo laže zahtevati sprejem „conditio s,Qe qua non“ - Draško vic: Vesti v „Messaggero Veneto44 domnevnih izjavah Aleša Beblerja so do kraja izmišljene (Od “ašega dopisnika) J. ----S« UUJJ13U 7. - Ob pisanje jirsaig ~Ka tlska. ki je obisk ut lita v Turčiji ocenil ®Morn^a-ever jugoslovanske * i» $e’ žkodljiv 23 Itali’ “. Povezovanju vsega 'totavl* ažkim vprašanjem "®orba», da je Ju- , IJa imela glede Trsta JIM nK' A15LH ^rčiii 'S maršala Tita v % Po njem isto stali- ln stremi tudi danes za J “ po i Ma :5°siavija je vedno stre !5ora str' ‘ rešitvijo. Tega ttjjj .naeela ni nikoli spre-^ v na” ga ne bo spreminja-iijfcov snosti od drugih do- totju ,nesPrcjemI]ivo rešitev, •i Dri,* . *Borban. Jugoslavija ^ein » i niti v najbolj kri-liti LS0l°Mju leta 1948-49, *lo«n i .J* danes, ko ji je ’!rtW e zahtevati, da se torfL njene želje kot 1 d0,‘TI° SINE QUA NO N ii !l( sporazuma. <«vno stališče Italije do t aj-®.an? balkanske zveze jalovi poskusi, da ■tta, .1 uresničenje tega na-fsnn, pon°vno potrdili, da 'haaif, celotne italijanske Balt Pt)htike hegemonizem tti.;. sanu in v Sredozemlju. vprašanje pa samo '% a dosego tega cilja, jitifi];aB°stavlja kot pogoj za skun 10 evropske obramb-H z- sii in za svoj prista->;t;e Uresničenje balkanske kija. ofdev tržaškega vpra-hl 2=iTenem pa z nemogo-jfutevami, za katerimi tiču''” ltalijanska imperia-Stev Politika, preprečuje J ta0,„ Pisanja, ki bi ga bi-kljjJ ce takoj rešiti, če bi * ta ^ Vsai malo dobre volj -vjrazmrmo rešitev, prjat^ltlka dokazuje. pe-Jjijj v Beogradu, da je Sit samo proti spora-tr normalizaciji odno-[tra,n.Soslavijo, temveč da Van oHj te politike pre-iVj« ;e balkanskega sode-■V « Utrditve obrambne S i. .tem področju, t. j. Jiatj niena politika znašla » tmi!,P,lJl s sovjetsko zuna-Hlje • To mnenje pre-i 9fislrcV komentarjih jugo-j, osrednjega tiska n tuiji' To mišljenje potrju-ir,vde» Pisanje moskovske Svzt'. ki podžiga Italijo, ,~Ja pri svojem nena-li “ stav .negativnem stališču. h,^ro Pravi «Borba», '. fetsu. znano avanturistom it »- zunanje politike in fnih interesov proti kriva, komu koristi današnje stališče Italije. Spletke Rima proti balkanskemu sodelovanju ponovno kažejo, da je Italija proti krepitvi sistema kolektivne varnosti m normalizacije razmer v tem delu sveta. «Borba» navaja pisanje italijanskega vladnega lista «Messaggero» in agencije «Ansa». ki sta ugotovila, da je balkanska zveza škodljiva in odvratna stvar. Kakšna pobuda se skriva za tem? se sprašuje «Borba». Odkod to. da ima Italija za škodljivo to, za kar narodi Jugoslavije in Turčije smatrajo, da je v njihovem interesu? S čim pojasniti. da sta se v tem primeru ponovno srečala na istih pozicijah Vzhod in italijanska propaganda? Prepuščamo bralcem, da sami odgovore na to vprašanje, zaključuje ((Borba«. V obveščenih krogih v Beogradu vlada prepričanje, da je gornji članek «Borbe» napisal neki znani visoki funkcionar državnega tajništva za zunanje zadeve. Na današnji tiskovni konferenci v Beogradu so se novinarji v glavnem zanimali za tržaško vprašanje in za jugoslovanske odnose z Avstrijo m Nemčijo. Naš dopisnik je postavil zastopniku državnega tajništva za zunanje zadeve Draškoviču naslednje vprašanje: «Medtem ko se mi zaman trudimo, da bi kar koli zvedeli o razvoju tržaškega vprašanja so nekateri listi v Trstu in Italiji, sklicujoč se na domnevni razgovor nekega novinarja oziroma nekega bivšega italijanskega partizana z dr. Alešem Beblerjem, objavili podrobnosti o načrtu oziroma o sporazumu za rešitev tržaškega vprašanja. Kako državno tajništvo za zunanje zadeve ocenjuje te vesti, zlasti povezovanje Beblerjevega imena s temi vestmi?* Branko Draškovič je odgovoril. «0 razvoju tržaškega vprašanja nimam dejansko ničesar povedati, opozarjam pa tako glede tržaškega vprašanja kot tudi glede italijansko . jugoslovanskih odnosov na nedavno izjavo državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča, ki je po mojem mnenju po vsebini dovolj bogata. Menim, da ji ni potreben nikakršen komentar. Kar se pa tiče vesti, ki Jih je objavil italijanski tisk, skii- od začetka do konca izmišljene in da se ime državnega podtajnika namerno vmešava, da bi se prikril pravi izvor vesti*. V zvezi z zlonamernim pisanjem nekaterih avstrijskih listov v zvezi z obsodbo Alojza Perneta v Ljubljani je Draškovič izrazil prepričanje, da je to pisanje samo izraz tistih, ki so polni stare navlake iz preteklosti in ki so vedno živeli od poslabšanja jugoslovansko - avstrijskih odnosov, ((Prepričan sem. je poudaril Draškovič, da tudi odgovorni avstrijski krogi gledajo na isti način na to vprašanje«. Na vprašanje, ali bodo ravnanje uprave radia Muen-chen z intervjujem predsednika zvezne skupščine Moše Pi-jade in ustaške proslave v Zahodni Nemčiji vplivale negativno na odnose med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo, je Draškovič odgovoril, da meni, da vlada v Bonnu ne bo dovolila, da bi delovanje begunskih skupin, ki so po mnenju jugoslovanskih narodov, po mednarodnih predpisih vojni zločinci, negativno vplivalo na odnose med obema državama. Istega mišljenja je bil Draškovič tudi v zvezi z neodgovornimi izpadi predsednika bavarskega parlamenta Bundmacherja proti Jugoslaviji. B. B. Svečan pogreb 37 rudarjev v Ribolli RIBOLLA, 7. — Danes popoldne so reševalne skupine potegnile iz rovov štirideseto truplo. V rudniku sta sedaj trupli še dveh ponesrečenih rudarjev. Nad 50.000 ljudi, ki so prišli iz vse Toskane in drugih krajev Italije, se je danes udeležilo pogreba padlih rudarjev. Vlado je predstavljal minister za delo Vigorelli, ki je žrtve počastil v imenu predsednika republike in vlade. Govorili so nato predstavniki PO ŠESTIH MESECIH IN POL ČAKANJA V )EČI Krivična obsodba Izidorja Predana na podlagi umetno skonstruirane obtožnice Osem mesecev zapora zaradi neobjavljenegfa Članica o treh italijanskih tankih v Klodiču - Ogabno strupen protislovenski govor državnega pravdnika, ki je Slovence nazval „feccia" in „Imbectlli Obramba bo proti Krivični obsodbi vložila priziv . treh sindikalnih organizacij po jugoslovanskih zakonih in'in župan iz Roccastrade. VIDEM, 7. — Cez osemdesetletnemu zatiranju beneških Slovencev po vseh italijanskih vladnih režimih se je včeraj pri.družila še krivična obsodba mladega dvaindvajsetletnega (prav na današnji dan obsodbe je praznoval svoj rojstni dan) beneškega slovenskega mladinca in člana izvršnega odbora Demokratične fronte Slovencev v Italiji in našega sotrudnika Izidorja Predana. Videmsko porotno sodišče ga je potriinpol-urni razpravi včeraj dopoldne obsodilo na osem mesecev zapora, od katerih je mladi Predan obsedel v ječi skoraj šest in pol mesecev čakajoč na sodno razpravo. Ze samemu sodišču se je zdela obsodba tako absurdna, da je imelo za potrebno upoštevati ((olajševalne okolnosti* in je odredilo, da se izvršitev kazni odloži in da se Predan izpusti iz zapora. V razpravni dvorani so bili navzoči številni poslušalci po večini domačini. Beneški Slovenci iz Klodiča in Brda v občini Grmek. Prav navzoč- boljši dokaz, kako priljubljen in spoštovan je v beneški Sloveniji naš mladi sotrudnik. In ko so slišali krivično obsodbo porotnega sodišča, niso skrivali svojega ogorčenja in nezadovoljstva. Seveda bo pro- nost tolikih sovaščanov je naj-j ti tej obsodbi obramba vloži- la priziv na prizivno porotno sodišče v Vidmu. Domačini pa so kljub temu zadovoljni, da se bo končno po tolikih mesecih zapora njihov najborbenejši predstavnik vrnil mednje. Vsa razprava je razen male izjeme, ki jo je hotel u- stvariti šovinistični m prenapeti državni pravdnik dr. Longo (po rodu iz Kcpra), potekala v precej različnem vzdušju od tistega, ki ga je že takoj po aretaciji Predana skušalo ustvariti fašistično in demokristjansko časopisje, ki je takrat kričalo o diver-zantstvu. vohunstvu itd. itd. Ze samo državno pravdništvo je bilo prisiljeno prvotno obtožnico zreducirati s tistih paragrafov kazenskega zakonika, ki predvidevajo celo dosmrtno ječo, na paragraf, ki govori o maksimalni kazni petih let. Pa še ta obtožnica je bila do skrajnosti montirana in napihnjena, tako da obema branilcema dr. Tončiču iz Trsta in dr. Panizzu ni bilo težko vso umetno stavbo obtožbe do temelja zrušiti. PADEC TBDiVJATE DIEN IIIKV F(I PO II VA.ISKTI H.VI IiHVAVI BITKI Zadnje poročilo generala De Castriesa javlja, da so Hošiminhovi vojaki le še nekaj metrov od postaje, in dodaja, da bo dal vse uničiti in da se ne bo vdal - Francoski socialisti pozivajo na sporazum za premirje • Eisenhower sklical izredno sejo ameriškega sveta za varnost Na. » ^kanskega sode-lcujoč še na domnevne izjave V z»to ta podpora od-I Beblerja, lahko rečem, da so PARIZ. 7. — Po dvajsetih urah srdite bitke je utrjena trdnjava Dien Bien Fu padla. Samo opirišce »Isabelie* 4 km južno od glavne trdnjave se še upira. To je sporočil danes v francoski skupščini ministrski predsednik Laniel. Po njegovi izjavi je predsednik za eno uro prekinil sejo skupščine v znak žalovanja. Laniel je med drugim iz-javil, da padec trdnjave Dien i Bien Fu ne bo spremenil sta-' lišča francoske delegacije v Ženevi. Francija ne bo sprejela nobene rešitve, ki ne bi nudila potrebnega jamstva za njene vojake in za njene interese. Francija bo tudi svoje zaveznike opozorila, da se je sedem let borila sama v ^nes začetek razgovorov (vprašanju Indokine v Ženevi 1 ■ 1 1 ^f&renca o Indokini se bo verjetno začela popoldne, dokončno II ®*la predpoldne sklepala Eden in Molotov - Še ena termalna seja o Koreji - Zahodni načrt za razdelitev llietnama? n - Ijala Združene narode pri u-f minister Phui Sanaikone_ in stanavljanju enotne vlade. ' ’ ’ ' *’ — Po premoru , sei,Se danes na ple-Wlisbi,,;-t'adiLlievala sploš-Ajj h j a 'Ba o Koreji. Kot )iMNeL bda tud‘ današ- soja, ki ji je Molotov, bolj for-V; ker prevla- ‘Chiotn? mnenie> da se n8ace približati kom- to^iika d°iieii’ dokler :Uu' ¥ aitin„ dele8acija ne bo o a , Pristala na dis-i- Vohtvah v vsej Ko-i- li ^arcf„OVOrd filipinski de-(A>Vo , ie podpiral j$E(o v*02®’ da je treba Kvi r«, prašanje rešiti na V’ill ,!01uoije OZN iz leta ‘ t,'* O/v l2r<*el proti umi-'i Mi ‘ s Koreje. Napadel Wv Posiapore LR Kitajske, V? za fi’asnika a-in ob,ožbe d?* -na rafun ZDA- * ž' govornik je *ta » delegat Eduar-že a .Sel, ki mu je H« nastop na ple- KN oh °^al ie. da Je Vatlih “toniti avtoriteto 11. 'I (ja ar.°dov, nato pa je ;\Nvzeu ‘ oi‘ (ja V Vsa potiv^..^ - 1 °žai zagotovi stabi- % Vsej Koreii: Današnja plenarna seja se je končala nekaj po 17. uri, kmalu potem, ko so delegati izvedeli za padec Dien Bien Fuja. pred zaključkom seje je predsedujoči Molotov izjavil, da jutri morda ne bo nobene seje o korejskem vprašanju, ker se na eni strani še ni nihče vpisal v seznam govornikov. na drugi strani pa, ker se utegne jutri začeti konferenca o Indokini. Dodal je, da bo kasneje zvečer morda že znano, kdaj se bo začela konferenca o Indokini, da pa je to odvisno od nekaterih vprašanj, ki bodo rešena na osnovi informacij, ki jih pričakujejo v Ženevi za danes zvečer ali jutri zjutraj. Po seji so se Eden, Bidault (ki se ni udeležil plenarne seje) in Bedeli Smith sestali v vili francoskega zunanjega ministra, po razgovoru so trije ministri, ki so se sestali tudi opoldne, začeli navezovati stike z ostalimi delegacijami, določenimi za sodelo- ... . . ,-,----- r- . vanje na konferenci o Indo- L*l*°^vžeti 0 Primerno| kini. Zatrjujejo, da so predli ..'da — Vse potrebne u-1 lagali, naj se konferenca o Indokini začne jutri popoldne. O tej konferenci je britanski predstavnik še izjavil, da je bilo vprašanje predsedstva rešeno tako, da se bosta kot predsednika izmenjavala Molotov in Eden. Kasneje zvečer so sporočili, da se bo konferenca o Indokini začela «skoraj gotovo« jutri ob 15. uri. Dokončno bosta o tem sklepala jutri predpoldne Eden in Molotov. Zdi ne. da so vse delegacije pripravljene sodelovati na kon-terenci, tako da bo razgovor med Edenom m Molotovom samo potrdil sporazum med udeleženimi državami. Danes je prispel v Pariz laoški ministrski predsednik Suvana Phuma; v njegovem spremstvu sta tudi zunanji XiV8« pod Okriljem lSy' “Jed HPe °rgansk; suvereni korejski So 'Predstavniške or-na^ sodelu' * VvV‘tri narodi pri ‘h n ru> Pri izvedbi V ustanavljanju K at~ »N fetf> °zn- 5V' p0 - -ljen stabilen pa«°tovljen .......... • možnosti po vo-'' l'ti ki Koreji komisi- •I- Drovvol.. m ^ Prev»el« funk komisije OZN ki bi predstav predsednik narodne skupščine Buaket Santhapanja. Laoški delegati se bodo ustavili v francoski presttolnici dan ali dva in bodo po posvetovanju s francosko vlado odpotovali v Ženevo. Ob prihodu v Pariz je Phuma izjavil, da ima njegova dežela «kar najbolj gorečo žejo, da z vsemi sredstvi prispeva k obnovitvi miru v Indokini*. Obenem z lao-ško delegacijo je prispel tudi predstavnik kamboškega kralja Sam Sari, ki je dejal, da bo njegova delegacija zahtevala v Ženevi brezpogojno kapitulacijo vietminških čet v Kambodži. Predstavnik kitajske delegacije pa je naznanil, da zahtevata ((revolucionarni vladi* Kambodže in Laosa, da ,u pripustijo na ženevsko konferenco. predstavnik je dodal, da bi bilo treba to zahtevo upoštevati in da jo bo kitajska delegacija «v kasnejši fazi* podpirala, Francoski predstavnik pa je izjavil, da se bo Francija uprla kakršnemu koli poskusu Vietminha, da bi na konferenci sodelovali uporniški predstavniki Laosa in Kambodže. V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da so ZDA, Velika Britanija in Francija že do: segle sporazum o pogojih, ki bi bili zanje sprejemljivi za premirje v Indokini. Prepu-sti‘ov dela Vietnama Hoši-inm~hu se zdi neizbežna, zato pa bi moral Vietminh izprazniti področja okoli Hanoia, Haifonga in Saigona. Določena bi bila demarkacijska črta ir zajamčiti bi bilo treba nedotakljivost Laosa in Kambodže. prepovedana bi oila vojaška pomoč Vietminhu. Kot piše «New Vork Times«, še je Francija obvezala, da bo nadaljevala borbo, če bi bili ti zahodni predlogi za premirje zavrnjeni. tem ((občutljivem središču* azijskega kontinenta v interesu vseh svojih zaveznikov. Na koncu je Laniel pozval nasprotnika. naj zavzame odločitev v korist ranjencev, ki bo bolj ko vsaka druga stvar lahko prispevala k ustvaritvi ozračja, ki bo olajšalo pogajanja za mir«. Ob 17. uri pa se je sestal ministrski svet na posvetovanje. Nov napad Hošiminhovih čet se je začel preteklo noč z močnim topniškim ognjem na severnovzhodni, vzhodni in južnozahodni strani. Od sedmih oporišč, ki so v začetku obleganja pred 57 dnevi sestavljala obrambni sistem trdnjave, se sedaj upira samo oporišče «Isabelle», 4 km južno od trdnjave. (Na severnem delu trdnjave so še prej padla tri oporišča: 14. marca «Gabrielle», 15. marca «Beatrice», pretekli teden «Huguette»). Preteklo noč Pa so Hoši-minhove sile izvršile množičen napad na oporišča «Clau-dine* na zahodni stram ter «Domimqpe» in «Eliane» na vzhodni strani. Poveljstvo generala De Castriesa je bilo v oporišču «Claudine». General De Castries je izvršil protinapade, toda popoldne se je izvedelo, da so nasprotne čete zavzele štiri oporišča na vzhodni strani. Letalstvo ni moglo poseči v bitko, ker so se jarki Hošiminhovih čet in branilcev medsebojno prepletali med raznimi oporišči. Bombniki in lovska letala so se morala omejiti samo na običajne napade na nasprotnikovo topništvo in na njegove prometne poti. Zadnje poročilo generala Castriesa, ki so ga dobili v * 4iG*l«iK) CtAUD'*-S DltN BitrJPHU Ultut II m 0 1 1 IT,TUTI MMS V Rimu govorijo o krizi v Trstu RIM, 7. — Medtem ko se italijanski tisk še vedno z raznimi kombinacijami in podobnim ukvarja s tržaškim vprašanjem, je bila popoldne na Viminalu napovedana seja «za Trst*. Predsedoval je podtajnus pri predsedstvu vlade Scalfaro, prisotni pa so bili podtajnik v zunanjem ministrstvu Benvenuti, podtajnik v zakladnem ministrstvu Ferrari Aggradi, poslanec in vojni zločinec Marazza, ki sicer nima nobene uradne funkcije, ki pa «vzdržuje zvezo s političnimi organi v Trstu*, novi italijanski politični svetovalec pri ZVU Fracassi, glavni tajnik palače Chigi Zoppi in še nekaj visokih funkcionarjev Kot pravi poluradno poroči, lo, ki ga objavlja ogencija Ansa, so na današnji seji, ki ji bodo sledile nadaljnje, «proučevali gospodarska in finančna vprašanja Trsta v zvezi s položajem v mestu; ta vprašanja so predsedniku vlade prikazali tudi predstavniki DC, PLI, PSVG in PRI iz Trsta, ko jih je nedavno sprejel Scelba*. V nasprotju z nekaterimi j obroč okoli trdnjave. napovedmi torej ni šlo za noben sestanek v zvezi z reševanjem tržaškega vprašanja, temveč za razpravljanje o kritičnem gospodarskem položaju Trsta, ki je posledica vključevanja tržaškega gospodarstva v italijansko. Črtkana mesta kažejo položaje Hošiminhovih čet pred zadnjo ofenzivo na Dien Bien Fu. Poševni pravokotnik v gornjem delu je pristajališče za letala (Airstrip), ki je bilo skoraj do polovice v rokah Hošiminhovih sil. — Statute mile — 1609 metrov. Hanoiu, se glasi; «Po dvajsetih urah neprestanih bojev, tudi na nož, je sovražnik vdrl v položaje poveljstva. Primanjkuje nam streliva. Vietminhove čete so sedaj nekaj metrov od radijske postaje, po kateri vam govorim. Dal bom ukaz, naj se uničiti vse, kar je mogoče uničiti. Ne bomo se vdali.* Nekaj ur pred padcem trdnjave je francosko visoko poveljstvo dalo generalu De Castriesu svobodo akcije. V Parizu z nestrpnostjo pričakujejo vesti o usodi 12.000 mož v trdnjavi in o njihovem poveljniku generalu De Castriesu. Se pred nekaj meseci je bilo ime Dien Bien Fu praktično neznano v Franciji in svetu. To je vas 9.000 prebivalcev v severnozahodnem Tonikinu, oddaljena 20 km od laoške meje in 80 km od kitajske meje. V začetku februarja 1953 so Hošiminhove sile zavzele ta položaj, ki so ga Francozi izpraznili. To jim je cmcgo-čilo, da so 13. aprila istega leta začeli svojo prvo ofenzivo proti Laosu. Zaradi tega je francosko poveljstvo sklenilo znova zavzeti Dien Bien Fu in ga utrditi, da onemogoči Hošiminhovo zvezo v smeri Luang Prabang. Z napadom, ki se je začel 21. novembra, so francoske s:le položaj zavzele. 30. decembra so Hošiminhove sile začele svojo drugo ofenzivo proti Laosu in potem, ko so Francozi izpraznili Lai Sau, so Hošiminhove čete začele krčiti V za- ljal. Zato je Vietminh sklenil to trdnjavo zavzeti. Nov napad se je začel 13. marca 1934, kateremu je sledd napad 30. marca. V dneh, ki so sledili, se je napadalcu posrečilo zavzeti približno tretjino pnstajališča za letala in branilci so morali zapustiti dve oporišči. Pred začetkom ženevske konference je general Djap v noči od 1. na 2. maja začel svojo tretjo ofenzivo in zavzel tri porišča. V noči od 3. na 4. maja pa še četrto oporišče. Medtem se je začela deževna doba in položaj branilcev se je vsak dan slabšal. Prišlo je tako do odločilnega napada, ki ga je izvršilo 20.009 mož, in trdnjava je po 20 urah srditih bojev padla. Vest o padcu Dien Bien Fu je prišla v Ženevo, ko so delegati razpravljali o Koreji. Francoski zunanji minister Bidault in minister za pridružene države Jacquet nista bila navzoča, ker sta razpravljala o pripravah za jutrišnjo razpravo o Indokini. Izvršni odbor francoske socialistične stranke in socialistična parlamentarna skupina pa sta objavila izjavo, ki pravi; »Francoska socialistična stranka poziva vse prizadete, naj se čim hitreje sklene premirje, ki naj prepreči nadaljnje prelivanje kivi. Pozneje bo treba ugotoviti odgovor- nost tistih, katerih politika nas je pripeljala do tega ža- lostnega rezultata, in njihove napake bo treba obsoditi. Danes se socialistična stranka želi samo pokloniti članom junaške posadke in zahteva od francoske vlade, naj napravi vse mogoče, da prepreči ponovitev podobnih dogodkov.* Vsa francoska gledališča so zaprta v znak žalovanja. Medtem so Hošiminhove sile začele novo akcijo v Kambodži. V zadnjih 24 urah je okoli 7,500 mož izvršilo pohod, da prekine prometne vezi med Pnom Penhom in Sai-gonom. Te čete nastopajo hkrati s severa in z juga in skušajo uničiti taktični sistem cest, mostov in razglednih stolpov v pokrajini Scav Rieng. V gozdovih so v teku srdite bitke. Kamboške čete skušajo prestreči Hošiminho-vim četam pot do nasadov kavčuka v pokrajini Kom Pong Sam. Iz Washingtona pa javljajo, da je Eiesenhower sklical za jutri popoldne izredno sejo ameriškega sveta za varnost. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da ne ve, ali je bila seja sklicana v zvezi s padcem Dien Bien Fu. Vendar pa opazovalci menijo, da bodo na seji gotovo govorili o položaju v Indokini. Svet se sestaja enkrat tedensko in zadnja seja je bila včeraj. Razprava je začela kmalu po deveti uri. Dr. Boschian, predsednik porotnega sodišča. sestavljenega iz sedmih porotnikov in sodnika poročevalca, je prečital obtožnico in zaslišal obtoženca, ki je s svojim samozavestnim nastopom dokazal, da se nikakor ne čuti krivega, če brani pravice svojih soroja-kov, ki jim Italija od leta 1866 do zdaj krati pravico do uporabe materinega jezika, ali kakor pravi že leta 1871 slovenski pesnik: laz nisem ne v uradu, ne v šoli, čeprav tu že od vekov živim; kot tujka beračim okoli, le v cerkvi zavetje dobim. S to razliko, da danes po osemdesetih letih slovenski jezik nima skoraj zavetja'niti v cerkvi več. Povedati moramo namreč, da glavno, kar je italijansko režimsko demokristjansko cblast zbodlo, ni bil prepis istega članka, ki ga je poslal Predan našemu listu v objavo, temveč ravno njegova dosledna borbenost za pravice slovenskega beneškega človeka. Obtožnica namreč pravi, da je v tem članku, ki so mu ga našli ob aretaciji v oktobru lanskega leta. bilo navedeno tudi. ua so v Klodiču trije italijanski tanki. Qbtoieni Predan je izjavil, kje je »podatke* dobil (saj je takrat tanke in italijanske vojake vsakdo videl in vsi se spominjamo, da jih je bilo kot listja in trave), da ima več bratov v Belgiji (kjer je po rudnikih več naših Benečanov), da vojaškega roka ni služil, ker ima rano na želodcu itd. Povedal je da Živi od svojega dela in ovrgel obtožbo, da je «v tuji službi*, povedal je tudi, da je bil z rednim dovoljenjem v Jugoslaviji, predvsem pa je poudaril, da se ne čuti krivega. Poudaril je tudi, da se je moral književne slovenščine učiti privatno, ker pač v Benečiji ni slovenskih šol. Nato je bil zaslišan kot. priča obtožbe brigadir Giovan-ni Chemi, ki je ime! od svojih nadrejenih oblasti nalog, da Predana že pred aretacijo zasleduje in nadzoruje. Chemi je potrdil izjave, ki jih je dal med preiskavo, in ki prikazujejo Predana kot iiele-mento filoslavo* in da je pod sumom, da nosi pri sebi zapiske «nasprotne interesom naše države*. Posebno poglavje zasluži zaslišanje grmskega župana Antona Pavletiča, ki je izjavil, da je pismo občinske U-prave, ki v največji meri obtožuje obtoženega Piedana, podpisal na slepo. Ta izjava beneškega župana je nadvse karakteristična za razmere v Beneški Sloveniji, ki jih je pozneje s pomočjo knjige pokojnega čedadskega odvetnika Podrecche ((Slavia italia-na» ilustriral odv. Tončič, ki je dokazoval, da so prav tako danes kot pred šestdesetimi in sedemdesetimi leti beneški župani slepo orodje v rokah tujih občinskih tajnikov, poslanih v naše kraje iz daljne Italije. Nato je sodišče zaslišalo pričo obrambe, našega odgovornega urednika Stanislava Renka. Ta je 'izjavil, da je mladi Predan sotrudnik Primorskega dnevnika, da je original najdenega prepisa članka v uredništvu, ki članka m objavilo zaradi tega, ker je imelo na razpolago mnogo podrobnejšega in obširnejšega materiala o znanih premikih italijanskih čet v oktobru iz vseh italijanskih Butler v Nemčiji KOELN, 7. — Iz Pariza je danes prišeL v Koeln britanski zakladni minister Butler. Ob prihodu je izjavil, da je imel v Parizu važne razgovore, od katerih se nekateri nanašajo na angleško-nem-ško gospodarsko sodelovanje, in je dodal, da upa, da bo v treh dneh bivanja v Nemčiji imel razgovore z Adenauerjem in z zveznim finančnim ministrom. Foster Dulles opravičuje ameriško politiko v Ženevi Medtem ko so zatirani Slovenci v Italiji prav s svojim zadnjim kongresom dokazali še en napor, da se zbližajo z italijanskim ljudstvom in dali nov dokaz tolerantnosti, je včeraj v Vidmu na javni razpravi pred porotnim sodiščem visok sodni funkcionar, nič manj kot državni pravdnik nemoteno z nezaslišanimi izrazi žalil Slovence z besedami «fec-cia», «imbecilli» in podobno... Kako se s tem strinjajo uradne in poluradne izjave o nujnosti zbliža-nja med narodi obeh sosednih držav? četku januarja t. 1. je znaša, lo število teh čet okoli 40.000. Po prvem napadu so se Hošiminhove čete umaknile proti Luang Prabangu, toda do napada na laoško prestolnico ni prišlo zaradi nevarnosti, ki jo je Dien Bien Fu predstav- Oržavni tajnik ne izključuje intervencije ZDA v Indokini, pravi pa, da zdaj pogoji zanjo še niso veli - ZDA priganjajo k ustanovitvi azijskega obrambnega pakta W ASHJ NGTON, 7. - «V Indokini se borba nadaljuje* je dejal John Foster Dulles v svojem napovedanem govoru po televiziji to nog — «in v poštev je treba vzeti morebitno sodelovanje ZDA v tej borbi.* Nato je Dulles izrazil prepričanje, da enotnost namenov zahodnih držav še vedno obstaja in da je »tragični dogodek kot padec Dien Bien Fuju ne bo oslabil, temveč okrepil*. O položaju v Indokini je Dulles nadalje dejal: «Ce bo mogoče skleniti premirje v taki obliki, da svoboda mdo-kitajskega ljudstva ne bo v nevarnosti, bo to dejanski prispevek k stvari miru v jugovzhodni Aziji*. Nato pa je izjavil, da bi bile ZDA «niočno zaskrbljene, če bi bil v Ženevi dosežen tajj sporazum o premirju ali prenehanju sovražnosti, »i bi odprl pot komunističnim u-darom in nadaljnjim napadom* v Indokini in v jugovzhodni Aziji sploh. Državni tajnik je nadaljeval, da bi bilo toliko nujneje ustvariti pogoje za enotno obrambno akcijo na tem področju, če bi se ta bojazen uresničila ali če bi se vojna v Indolcmi nadaljevala. Zaradi tega, je nadaljeval, hočejo ZDA doseči v jugovzhodni Aziji »združevanje za vzajemno obram- bo*. Ameriške zaveznike je Dulles opozoril, da »svobodni narodi ne bodo mogli ostati svobodni, če se ne bodo hoteli boriti za svoje najbolj življenjske interese*, dodal pa je, da je položaj v Indokini mnogo bolj zapleten kot na Koreji, ker v Indokini ((sedanje okoliščine ne nudijo primerne osnove za sodelovanje ZDA v vojni z lastnimi oboroženimi silami*, da pa bi utegnil biti položaj razjasnjen po ženevski konferenci. Dulles je nato proelavljal branilce Dien Bien Fuja in nadaljeval, da bi bilo po njegovem treba v Indokini zdaj storiti naslednje: 1. Francija bi morala dati polno neodvisnost Vietnamu, Laosu in Kambodži, »kar bi vzelo komunistom lažnivi argument, da so na čelu borbe za neodvisnost*; 2. v tem primeru bi bilo mogoče z večjo goto vostjo računati z domačimi vojaki, ki bi imeli kaj braniti; 3. potrebna je večja pomoč zahodnega sveta, kajti Francija je doslej sama nosila težo borbe, ki je preobremenila njeno gospodarstvo. Dulles je ob koncu še en-krat ponbvil Eisenhowerjava zagotovila kongresu, da se v Indokini ne bo začela nobena ameriška vojaška akcija brez odobritve kongresa, in da tu- di vlada ne bo tega zahtevala, če ne bo šlo za udeležbo v kolektivni akciji za obrambo skupnih življenjskih interesov. Q korejskem delu ženevske konference pa je Dulles dejal, da bo mogoče Korejo združiti samo na osnovi svobodnih volitev pod nadzorstvom »odgovornih nevtralnih opazovalcev, ki bodo jamčili za njihovo svobodnost*. Dulles je danes predpoldne govoril v Beli hiši s predsednikom Eisenhowerjem. Po enournem razgovoru je Dulles izjavil novinarjem, da je govoril s predsednikom o svojem današnjem govoru. Dullesov govor je bil v glavnem zagovor pred očitki, da je doživel s svojo politiko v Ženevi in pred konferenco neuspeh. V ZDA so nekaj časa govorili celo o Dullesovem odstopu. Te očitke je še danes ponovil voditelj demokratične skupine v senatu Lyn-don Johnson, ki je dejal: ((Naši nasprotniki so nas presenetili, ko smo blufirali, naši prijatelji in zavezniki pa so preplašeni in se vprašujejo, kot mi, kam plovemo. Dulles ie doživel v 2enevi uničujoč poraz. Komaj pred nekaj dnevi smo bilj priče našega skrajnega ponižanja, ko se je državni tajnik vračal čez o-cean.» časopisov in ilustriranih revij. Sledilo je zaslišanje neke priče obtožbe pri zaprtih vratih na zahtevo državnega pravdnika. Kot smo mogli izvedeti. ni ta priča, baje neki varnostni organ, uovedala nič posebnega. Tako; nato pa so bile prečitane nekatere izjave iz sodnih spisov, med njimi izjave vikarja Artura Blasutta, in druge izjave, ki pa glede obtožnice Predana v ničemur ne obremenjujejo. Po kratkem odmoru je dobil besedo strupeni in šovinistični državni tožilec dr. Longo, ki se je zelo malo držal same obtožbe. temvSi je — brez slehernega odpora predsednika — dal duška svojemu protislovenskemu _ in protislovanskemu sovraštvu. Med drugim se je znesel tudi nad Primorskim dnevnikom, ki ga je imenoval izrecno samo Primorski, češ da mu druga beseda ne more z jezika, kakor da ne more z jezika njegovi vzvišenosti pripadnika višji in kulturnejsi rasi priimek nekega slovenskega profesorja iz Gorice, pri katerem se je Predan učil književne slovenščine. Predan da je poslal Primorskemu dnevniku članek, zato da bi ga z zadovoljstvom in pridom čitali v Jugoslaviji. Višek svojega strupenega šovinizma, ki mu najdemo primere samo v sodnih razpravah fašističnih sodišč, pa je dr. Longo dosegel, ko je vzklikal: «Visoko sodišče, nobe- nega usmiljenja ne imeite s tem arogantnim mladeničem, ki je v svojem fanatizmu postal beniaminček in ljubljenec Demokratične fronte Slovencev, ki samo v Jugoslaviji gleda svojo veliko mater, ki edina razpolaga z zmagovitimi 40 divizijami, medtem ko so zanj italijanski vojaki bojazljivci, 'n ne samo vojaki. temveč tudi oficirji, slabo opremljeni, ki celo jočejo. Nobenega usmiljenja do teh bedakov, do tega blata (fec-cia). Ce bi se to zgodilo v coni B, ki je morda za nas za vedno zgubljena, in od koder sem jaz doma, bi obtoženca že zdavnaj vrgli v fojbo, ali pa bi do smrti gnil za vlažnimi zidovi ječe. Zato še enkrat: nobenega u-smiljenja! Predlagam, da ga obsodite na tri leta zapora, čeprav bi moral odgovarjati po drugih paragrafih, ki predvidevajo mnogo večje kazni.* Svoj strupeni in ogabni izliv sovraštva in prezira bi dr. Longo prav gotovo zabelil še z mnogo hujšimi izrazi, toda videlo se mu je, da ni ravno zelo sposoben govornik, kajti zaman je iskal močnejših besed da bi dal do kraja izraza svoji neizmerni mržnji. Sledila sta govora obeh branilcev. Prvi — dr. Tončič — je obrazložil sploini položaj Beneške Slovenije in njenih prebivalcev. (Nadaljevanje na i, strani). Na današnji dan je leta 1919 izšla v Trstu prva številka kulturne revije «Njtva». DANES, sobota »• Prik. Mihaela, Budislav Sorice vzide ob 4.44 'O/atcoe 19.20. Dolžina dneva 14.96. vzide ob 9.52 in zatone o JUTRI, nedelja 9. maJ» Beat, Prvirvica SKUPEN NASTOP KMEČKE ZVEZE IN ZVEZE MALIN POSESTNIKOV OBE KMEČKI ORGANIZACIJI ZAHTEVALI posredovanje urada za kmetijstvo pri ZVU Predstavniki KZ in ZMP so v razgovoru z načelnikom urada za kmetijstvo pri ZVU prikazali stališče in zahteve kmetovalcev, ki jim grozi razlastitev od Ustanove industrijskega pristanišča Včeraj dopoldne so predstavniki Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, med katerimi so bili Mirko Kozmi-na| Mario Gerbec, Miro Škerlj ter še eden izmed kmetovalcev, obiskali načelnika urada za kmetijstvo in ribištvo pri ZVU dr, Piccolija ter se z njim dalj časa razgovarjali o vprašanju razlastitve zemljišč med Domjom, Ricmanji in S. M. M. sp. Predstavniki omenjenih kmečkih organizacij so najprej prikazali kritičen položaj okoli 3Q0 družin, ki bi bile prizadete z razlastitvijo področja, na katerem naj bi Ustanova industrijskega pristanišča pričela z urejevanjem tako imenovane «rezidencialne cone». Poudaril so, da je tak način razlaščanje neutemeljen, pri čemer so prikazali vsaj trenutno nesmiselnost ukrepa, ko je vendar znano, da zaposluje industrijsko pristanišče le malenkostno število delavcev, da ni izgledov, da bi v doglednem času na tem mestu zgradili večje število tovarn itd. Poudarili so tudi, da niso proti industrializaciji niti ne bi delali ovir pri gradnji stanovanjskih objektov, če bi šlo res samo za to. da bi v industrijskem pristanišču zaposlenim delavcem nudili primerna stanovanja. Omenjeni predstavniki su dr. Piccoliju nadalje obrazložili, da je postopek o nameravanih razlastitvah ne samo neutemeljen temveč tudi protizakonit. kajti po načrtih ne gre za gradnjo industrijskih objektov temveč stanovanjskih hiš, ki niso z industrijo v pristanišču v prav nobeni zvezi. O tem govori jasno tudi ukaz ZVU štev, 66 od 18. aprila 1953, ki je bil objavljen v Uradne listu 1. maja 1953, v katerem se ne predvideva razlaščanje zemljišč po Ustanovi industrijskega pristanišča v stanovanjske namene. Zato so od ravnatelja urada za kmetijstvo in ribištvo zahtevali, da podpre borbo kmetovalcev za njihove pravice. Ce je potreba po gradnji teh stanovanj res tako velika, tedaj naj se urbanistično področje prenese na bližnji grič «Monte Castiglio-ne», ki ima iste karakteristike kot sedaj predvidena zemljišča, vendar ne bi razlastitev ’ prizadela kmetovalcev, ker je zemeljska površina v glavnem neobdelana. To je bila glavna zahteva, ki so jo predstavniki kmečkih organizacij predložili dr. Piccoliju. Pripomnili pa so, da so v najslabšem primeru pripravljeni tudi odstopiti nekaj zemljišč, vendar le za najnujnejše potrebe, kajti bistveno ostane to, da je treba preprečiti propast kmečkih gospodarstev na tem področju. V tem. kot rečeno najslabšem primeru, pa je treba že od vsega začetka za razlaščena zemljišča postaviti take cene, ki bodo resnično odgovarjale trenutnim tržnim cenam, tako da bo prizadetim kmetovalcem omogočen nakup drugih, enakovrednih zemljišč. Končno so zastopniki Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov še predlagali, da bi načelnik oddelka za finance pri ZVU dr. Sartori sprejel delegacijo prizadetih kmetovalcev in zastopnikov kmečkih organizacij, pri čemer je dr Riccoli obljubil svoje posredovanje, V odgovor na izvajanja posameznih predstavnik KZ in ZMP je dr. Piccoli poudaril, da sicer razume položaj kme- tovalcev. da bo zastavil vse1 sile v njihovo korist, tod^.u- šitev ni odvisna od njega. Obljubil je, da bo razgovor in zahteve prizadetih posredoval pristojnim oblastem ter podrobno obrazložil stališče kmetovalcev. Obljubil je tudi skorajšnji odgovor na razna vprašanja, ki so bila postavljena med razgovorom.^ Po tem sestanku so predstavniki Kmečke zveze in Zveze malih posestanikov odšli še na sedež italijanske kmečke organizacije. Neposrednih obdelovalcev zemlje, kjer so se pogovorili z ravnateljem dr. Trainerjem o skupni akciji vseh treh organizacij v obrambo kmečkih interesov. V ta namen bo prišlo prihodnji torek do sestanka predstavnikov vseh treh zvez, na katerem bodo razpravljali samo o tem vprašanju. O izidu razgovorov bomo poročali po sestanku. Akcija za pomoč slepim Včeraj se je začel na vsem področju našega ozemlja vsa- koletni «Dan slepca* v okviru katerega zbirajo denarne pevki prispevke za pomoč slepcem Nabiralna akcija je bila tudi letos poverjena skupinam študentk, ki krožijo po ulicah in javnih lokalih z zapečatenimi nabiralniki. Čeprav je dež akcijo' prvi dah nekoliko oviral, je bilo vendarle videti že mnogo meščanov s tradicionalnim papirnatim zvončkom v gumbnici, znakom, da so že prispevali za pomoč slepcem. Ni dvoma, da bodo meščani in prebivalci področja tudi tokrat pokazali svoj globoko razvit čut človečnosti 10 minut prekinitve dela za počastitev žrtev v Ribolli Na poziv sindikalnih organizacij so včeraj vsi delavci in nameščenci za časa pogreba žrtev hude rudarske nesreče v Ribolli v pokrajini Grossetto prekinili za deset minut delo, in sicer od 10.30 do 10.40 ure. Zato so ta čas stali tudi vsi tramvaji, avtobusi in filobusi. Vpisovanje otrok za kolonije v Sloveniji Opozarjamo starše na vpisovanje otrok v starosti od 6. do 14. leta v otroške kolonije v Sloveniji. Zaradi čim boljše organizacije letošnjih kolonij in ker je število mest omejeno, pozivamo starše, da z vpisom pohitijo. Vpisovanje vsak dan med 9. in 12. uro na sedežu Podpornega društva v Ul. R. Manna št. 29, kjer lahko dobite tudi vsa natančnejša pojasnila. Vpisovanje za kolonije za III. okraj v Ulici Mon-tecchi štev. 6/IV. nadstropje, vsak dan od 17. do 19. ure. Za Lonjer se vpisuje v prosvetnem društvu v Lonjerju v ponedeljek, sredo in torek od 19.30 do 21. ure. Vpisovanje se zaključi 17. t. m. PODPORNO DRUŠTVO ZA STO odsek za počitniške kolonije Sestanek aktiva OF za Tržaško ozemlje Tajništvo OF za Tržaško ozemlje vabi na sestanek aktiva OF, v nedeljo 9. t. m. ob 9. uri dopoldne na sedežu v Ul. R. Manna 29. Na dnevnem redu: 1. Poročilo o organizacijskem stanju in dejavnosti OF. 2. Diskusija. 3. Zaključki. MEDTEM KO ROMAJO RESOLUCIJE IN DELEGATI V RIM! POVEČANA NEMŠKA AKTIVNOST na škodo tržaškega pristanišča VeMIilSISP Novo avstrijsko predstavništvo v Hamburgu, ki se bo ukvarjalo s povečanjem avstrijskega tranzita skozi Hamburg, kjer bodo verjetno ustanovili tudi avstrijsko prosto couo Po poročilih avstrijskega in nemškega tiska in iz vesti gospodarske agencije »ASTRA* siedi, da nameravajo Avstrijci odpreti v Hamburgu predstavništvo avstrijske zvezne trgovinske zbornice. Do sedaj je bilo tako predstavništvo že v Frankfurtu in se je ukvarjalo s povečanjem gospodarskih stikov med Avstrijo in Nemčijo. Novo predstavništvo v Hamburgu pa bi se ukvarjalo z vprašanji povečanja tranzitnega prometa Avstrije skozi to severno nemško pristanišče. To ni edina vest, ki priča o avstrijskih namerah za povečanje tranzita skozi Hamburg. Avstrijski minister za trgovino in obnovo dr. Ugo Illig bo namreč izkoristil obisk industrijskega velesejma v Hanovru tudi za obisk hamburškega pristanišča in za proučitev pogojev in zmag-Ijivosti pristaniških naprav. Po nejasnih poročilih nemškega tiska lahko sklepamo, da se bo minister verjetno tudi razgovarjal o ustanovitvi pro- Za Avstralijo ne vpisujejo več! V prihodnjih dneh bo ladja «Castel verde* odpeljala iz Trsta poslednjo skupino 750 izseljencev v Avstralijo. Ker bo s to skupino dopolnjen perdvideni kontingent izseljencev za naše področje, je medvladna komisija za izseljevanje »CIME* sporočila, da bo s ponedeljkom 10. t, m. zaprla svoje urade in da ne bo več poslovala. S tem se je vsaj za sedaj zaključilo to žalostno romanje v negotovost, do katerega je naše ljudi privedla zločinska gospodarska politika vladajočih iredentističnih krogov. ES zaprosili za sprejem pri ital. podtajniku Scaljaru Danes pride v Trst podtajr nik italijanskega ministrskega predsedstva on. Scalfaro. Zato so Enotni sindikati poslali conskemu predsedniku Miceliju in dr. Viteliiju pismo, v katerem prosijo za sprejem pri Scalfaru, da bi razpravljali z njim o izredni dokladi («emergenza») ter ga zaprosili, da bi posredoval, da bi to doklado končno izplačali tudi uslužbencem občine, pokrajine, občinske podporne ustanove itd. ZARADI STALNEGA SLABŠANJA GMOTNEGA POLOŽAJA VPRAŠANJE POENOTENJA PLAC POSTAJA ZOPET AKTUALNO Ker so sindikalne organizacije razcepljene, ni mogoče pri čakovati odločne akcije za izboljšanje prejemkov delavstva Odhod dveh višjih funkcionarjev ZVU Dva višja zavezniška funkcionarja ZVU bosta v prihodnjih dneh zapustila Trst in se vrnila v svojo domovino. Gre za načelnika glavnega stana gen. Wintertona angleškega polk. Emerya in za nadzornika ZVU Amerikanca Madigana. Polk. Emery bo predvidoma odpotoval konec tega meseca, mr. Madigan pa 29. t. m. Imeni njunih naslednikov nista še znani. V merodajnih krogih so izjavili, da gre za normalno službeno premestitev. Spor, ki je nastal v Jadran, skih ladjedelnicah (CRDA) zaradi suspendiranja nad 1000 delavcev, je pritegnil nase vso pozornost delavstva in tudi sindikalnih vodstev ter s tem nekako zasenčil vprašanje zvišanja prejemkov industrijskih delavcev oziroma vprašanje poenotenja plač z združitvijo plačnih postavk ( nconglobamenton). Kot je znano, sta bili v Italiji že dve enotni stavki z zahtevo po tem poenotenju plač in so zato Enotni sindikati in Delavska zbornica tudi nastopili v znak solidarnosti s sindikati v Italijj, Tam pa se je enotnost razbila in se je demokrščanski sindikat že pred petimi meseci začel samostojno pogajati z Zvezo industrijcev. Ti so v glavnem pripravljeni poenotiti plače, toda z navadnim seštevanjem raznih plačnih postavk, medtem ko so kominformovski sindikati zahtevali da se hkrati tudi nekoliko zvišajo plače z delnim izravnanjem draginjskih doklad, ki so v nekaterih pokrajinah zlasti na Jugu zelo nizke, ter izboljšanjem plač delavkam tako da bi se bolj približale višini plač, ki jih dobivajo delavci. Pred kratkim je prišlo med tremi sindikalnimi organizacijami in industrijci do ponovnih pogajanj, ki pa so se zopet razbila, ker so industrijci odklanjali vse zahteve po zvišanju prejemkov, ki jih je postavila CGIL (kominfor-movska sindikalna zveza). Od tedaj naprej se je demokrščanski sindikat (CISL) še nadalje sam pogajal z Zvezo industrijcev in prav predvčerajšnjim je njen predsednik dr. Costa izjavil, da bo kmalu sklenjen sporazum na osnovi V P O NE P ELJ EK PRED POROTNIM SODIŠČEM ALI JE BOZZOLA BORI LEE trgovca Olinda Rosa Blanca? Bivšega trgovčevega uslužbenca obtožuje krvava ovratna ruta, ki naj bi bila njegova last, toda obtoženec zanika vsako krivdo • Ali ima policija še druge dokaze? Prihodnji ponedeljek bo porotno sodišče ponovno odprlo vrata dvorane. Na zatožni klo. pi bosta sedela 25-letni Gio-vanni Bozzola iz Ul, Madonm-na 40 in 29-letni Enrico Sulli-goi s Korza 31. Prvega obtožujejo, da je 25. februarja 1953. leta ubil trgovca Olindo Rosa Bianca. drugega pa, da je delil izkupiček dveh prodanih salam, last istega trgovca, katere mu je neka tretja oseba ukradla. Točneje obtožnica obtožuje prvega, da je trgovca udaril petkrat po obrazu in senčni strani glave s kamnom, ki ga je malo prej pobral na ulici in nato še 6-krat z dvema 2-kilskima utežima, ki ju je našel v skladišču, nakar je glavo, ki je bila grozno razmesarjena. stisnil med zadnji predal pisalne mize in tla. Ta premišljen umor je bil izvršen, vedno seveda sodeč po obtožnici, zaradi grožnje od pustitve iz službe, ker se je Bozzola omadeževal z ilegalno prisvojitvijo 59 569 lir, v škodo trgovca. Drugi del obtožnice pa govori o njegovem vmešavanju pri prodaji 2 salam, ki ju je neka tretja oseba ukradla trgovcu. Sulligoi pa se bo moral za govarjati, da je 1952, leta prejel 500 lir, to je tretjino izkupička prodaje dveh trgovcu ukradenih salam. Kako je bil odkrit zločin in kako zločinec? 25 februarja lani je neki nočni čuvaj med nočnim ob hodom hodil od trgovine do trgovine in lepil kontrolne listke. Prišel je tudi do skladišča trgovca Olinda Rosa Bianca v Ul. Manzoni št. 20. in ker je opazil napol odprt role je pozdravil. Odgovor je bil «lahko noč*. Čuvaj je šel dalje po svoji poti. Uro kasneje se je ponovno vrnil in ker je opazil role odprt ter v notranjosti luč, kar je bilo zaradi pozne ure precej sumljivo, je potrkal. Odgovora pa nobenega. Mož je dvignil role in vstopil: pri pisalni mizi, v mlaki krvi je ležal trgovec na tleh z razbito glavo. Zločin je bil torej odkrit. Na mesto je prišla policija z zdravniki in raznimi kriminalističnimi izvedenci in u-vedla preiskavo. Ugotovili so, da je smrt nastopila pred urami. Kdo pa je potemtakem odgovoril čuvaju, če je bil trgovec tedaj že mrtev? Ni dvoma zločinec sam, ki se je po ostudnem in nečloveškem uboju še zadržal v notranjosti. Zakaj? Nihče ne ve in morda ne bo nihče izvedel ničesar. O zločincu nobenega sledu. Le umazana in krvava sivo-zelena ovratna ruta, krvav robec, par rokavic 'ter kamen in krvavi uteži so ostali kot neme priče zločina v skladišču. Vsaka nadaljnja in stroga preiskava je bila zaman: zločinca niso mogli odkriti, pa čeprav je policija preiskala vse možne sledove. Aretirala in zasliševala je razne sumljive elemente in homoseksualce, o katerih »o govo- rili. da so bili prijatelji pokojnega trgovca, toda vse zaman. Zločinec je ostal dobro skrit v temi in se ni izdal z nobenim napačnim korakom. Točno 5 mesecev kasneje in sicer 25. julija lani pa se je v mestu razširila vest, da je policija aretirala dva mladeniča, ki ju je obtožila zločina Eden od teh je poskusil izvržiti samomor, drugega pa so pridržali v zaporu in ga kasneje prijavili sodišču. Prvi je bil bivši dijak Lazzari, katerega so v preiskovalnem delu sodne preiskave oprostili vsake obtožbe, drugi pa je bil Giovanni Bozzola, današnji obtoženec. Od vsega začetka je Bozzola, ki je bil uslužben kot šofer pri pokojnem trgovcu, zanikal vsako obtožbo, vendar govori se, da je krvava ovratna ruta njegova last. Kaj bo odločilo sodišče? Kolikor nam je znano bo Bozzola kakor že doslej bodisi na policiji, bodisi med zasliševanjem pri preiskovalnem sodniku, nadaljeval s svojim trdovratnim zanikanjem. Ima policija tehtne dokaze za njegovo krivdo? Bo Bozzola lahko dokazal svojo nedolžnost? Na ta vprašanja bomo odgovorili med procesom Danes nam to namreč ni mogoče. Razprava bo trajala dalj časa in bo zelo zanimiva, posebno ker glavni obtoženec, ni priznal umora. Zaslišanih bo okoli 35 prič, Bozzolo bo-sta zagovarjala odv. Kezich in Berton Bulligoia pa Mor-gera. zahtev, ki jih je postavila CISL, in po katerih, naj bi se zaradi poenotenja plač zvišal plačni fond v vsej Italiji za kakih 50 milijard na leto. Tako naj bi se po petih mesecih pogajanj ta spor končal. Seveda je CGIL proti temu takoj vsaj z besedami ostro nastopila in grozi s stavkami po posameznih podjetjih, industrijskih panogah, pokrajinah in deželah. Cez ta okvir pa ne gre, kar pač kaže, da ta organizacija, ki res šteje največ včlanjenih delavcev, vendarle ne more tvegati stavkovnega gibanja v vsedržavnem obsegu, Ta organizacija zavrača vse argumente delodajalcev, češ da ne zmorejo novih velikih bremen, in trdi, da so njihovi dobički zad- nja leta močno narasli, kar dokazuje večja proizvodnja, ki so jo dosegli na račun proizvodnosti in povečana storilnosti delavcev. CGIL, tudi izjavlja, da ne bo priznala nobenega sporazuma, sklenjenega med industrijci in demo-krščanskimi sindikati, ker bi bil ta sporazum tudi v na- sprotju z ustavnimi določbami. Naj bo kakor koli, dejstvo je, da razni delodajalci, ki nočejo priznati delavcem po- viška plač, vendarle dajejo posameznim delavcem razne izredne doklade in nagrade, pri čemer izključujejo vse tiste delavce, ki so najbolj borbeni in ki se udeležujejo stavk. S tem hočejo delodajalci razdvaja ti delavstvo in prisiliti neodločneže k popolni pokornosti. Zaradi tesne gospodarske in sindikalne povezanosti Trsta z Italijo morajo žal tudi tržaški delavci nositi zle posledice take politike, za kar so v veliki meri odgovorni tudi Enotni sindikati in Delavska zbornica. Nedvomno je, da so zahteve po zboljšanju plač in mezd popolnoma upravičene, toda vprašanje je, kako jih bodo v Trstu dosegli. O kakem samostojnem nastopu prav zaradi omenjene politike sindikatov za sedaj ni govora in prav tu se kaže, kako tesna povezanost z Italijo škoduje interesom delavstva. Ce bo prišlo v Italiji do sindikalnih gibanj in stavk, bodo nanje pristali v Trstu samo E- to študijo pristojnim organom ZVU in rimski vladi. Koordinacijski odbor hoče očitno s to izjavo dokazati, da še vedno dela na začeti akciji, ki je pred mesecem privedla do protestne zapore 13.000 malih in srednjih industrijskih in trgovskih o-bratov v vsej coni. Dejstvo je namreč, da vlada zaradi dosedanjega neuspeha akcije med prizadetimi razburjenost in da pripisujejo neuspeh premajhni doslednosti odbora, ki se udaja utvaram, da bo kaj dosegel z obračanjem na kroge in ljudi, ki so glavni krivci, da se vsa srednja in mala podjetja našega področja nahajajo v takšnem kritičnem položaju. ste avstrijske cone. Hkrati pa se Nemci trudijo, da bi ustanovili čim ugodnejše železniško - rečne zveze med Avstrijo in Hamburgom. V ta namen so v maju ustanovili brze direktne vlake iz Hamburga do Nuern-berga, ki leži ob prekopu Do-nava-Ren in spada v sistem rečno-železniškega prometa. Vše te vesti govore, da se je nemška aktivnost na škodo tržaškega pristanišča vnovič povečala in da se Avstrijci vedno bolj premikajo na sever, ker tam pač dobe ugodnejše pogoje in več razumevanja za svoje zahteve kot v Trstu. Porast tranzitnega prometa severnih pristanišč, katerega so zabeležili v preteklem letu in zlasti v prvih treh mesecih tekočega leta ob istočasnem padcu prometa Avstrije skozi Trst, je do-voljšen dokaz za tako trditev. Vsi opisani ukrepi, in zlasti zelo verjetna ustanovitev proste cone v Hamburgu, pa bi položaj Trsta še mnogo poslabšali in vnovič močno škodili tržaškemu tranzitnemu premetu. Skrajen čas bi bil zato, da se zganejo tržaški gospodarski krogi in da se preide od sestavljanja raznih resolucij in pošiljanja delegatov v Rim do konkretnih ukrepov za zaščito tržaškega pristanišča pred rastočo severno konkurenco. Neroden padec Med hojo po hodniku Lloy-dove palače na Trgu Unita je 37-letni uradnik nerodno zdrsnil in padel na levo roko. Ker je začutil ostre bolečine v zapestju se je z delodajalčevim avtom zatekel v bolnišnico. kjer so mu spravili zlomljeno zapest v mavec in ga nato poslali s prognozo okrevanja v 20 ali 30 dneh domov. Fašizma ni. Iz včerajšnjega klerofaši-stičnega tržaškega tiska: »GIORNALE Dl TRIESTEn sDanes ob 20.30 bo v gostilni «Ai Gelsi» uvojaško kosilos pripadnikov bivše sGuardie civiche«. Kot je dobro znano, gre za bivšo fašistično kvizlinško vojaško formacijo, ki je nacistom pomagala pri aretacijah italijanskih in predvsem slovenskih antifašistov. Pristaši iste fašistične formacije so pred dnevi slavili tudi spomin Mussolinija in drugih likvidiranih fašistov. Vse to z vednostjo in dovoljenjem ZVU. uMESSAGGERO VENETOn «jVa iniciativo odbora za deportirance. bo danes ob 9. uri v cerkvi sv. Antona maša za einfojbirane in deportirane» v maju 1945, žrtve balkanske bestialnosti... Seveda, «Balkanci» bi morali fašiste, ki so divjali nad našimi ljudmi v 25 letih fašistične tiranije, vlivali našim ljudem olje v usta, požigali in morili po okupirani Sloveniji in Dalmaciji, podeliti v osvobojenem Trstu odlikovanja. In ker tega niso storili, pač pa samo v skromni meri poplačali njih zločine z nekaj desetinami «infojbiranih», pisarijo sedaj o sbalkanski bestialnosti...)). V ostalem pa se nimajo kaj pritoževati, saj jim iz polnih rok podeljuje sedaj odlikovanja «demokratična Italija))... * * * «V nedeljo ob 10.30 bo v gledališču «Nazionale» prof. Ernesta Massi na javnem zborovanju govoril o temi: «Problem MSI v trenutnem položaju)) Massi je znan novofa-šist, MSI P.a je organizirana oblika preživelih in novih fašistov, pa ne morda tajna, za-konspirirana, pač pa z odkritim. deklariranim fašističnim programom. Kaj hočete še več za demokratično Italijo in nič manj demokratično angloame■ riško vojaško upravo, ki dovoljuje javna zborovanja fašistom, medtem ko ovira ko■ memoracije antifašistov? Prst v stroju Na ortopedskem oddelku so sprejeli 55-letnega strojnika Antonija Accarda iz Torre del Greco, ki se je ponesrečil med pregledom stroja ladje «Airo-ne». na kateri je zaposlen. Ker mu je stroj dobesedno odrezal kos prsta, so ga zdravniki pridržali v bolnišnici s prognozo okrevanja v 15 dneh. VČERAJ 0K01I 23. URE 100 METROV POD OBELISKOM Podmornico «Jaleo» so zavlekli v Tržič Ameriški at/ tu n bi/ i sel na razbitem betonskem stebru Ko so se okoli močno poškodovanega avta zbrali ljudje m policija. m bilo razen krvavih madežev nobenega sledu za vozačem Sinoči okoli 23. ure je prišlo v bližini Obeliska do prometne nesreče, katere žrtev sta postala — kot vse kaže — dva ameriška vojaka. Iz Trsta je takrat vozil proti Opčinam avto znamke ((Chevrolet* z evidenčno tablico TS 0199, ko je kakih 100 metrov pod ovinkom na Obelisku šofer iz neznanih vzrokov izgubil oblast nad vozilom ter trčil v cementno ograjo na levi strani ceste. Brzina avtomobila je morala biti precejšnja, kajti ob trčenju je avto podrl dva cementna stebra, ki sta vezana z železnimi prečkami ter se z razbitim sprednjim delom ustavil ob tretjem. Tudi tretji steber se je zaradi močnega sunka že nagnil, a je na srečo vzdržal, kajti v nasprotnem primeru bi avto zletel za približno 2 metra niže na tračnice openskega tramvaja Kmalu po trčenju je iz Trsta privozil openski tramvaj, ki se je pa moral zaradi cementnih blokov na tračnicah ustaviti. Sprevodnik je takoj po telefonu poklical kontro-na Opčinah, ki se je s lorja — v . ... . , _ , , posebnim tramvajem pripeljal notni sindikati, ker Delavska na mesto tako da so potniki _ U „ I „ .J. ^ . id rti i I . . . ! . _ JU • zbornica sledi ravnanju itali- lahko takoj presedli in je jonske CISL, ki hoče podpisati | imej tramvaj le nekaj minut z industrijci sporazum. Zato ni tu mogoče pričakovati nobenega enotnega nastopa in delavci bodo zopet opeharjeni, Prav zato pa tudi ni tu slišati še nič o kakih zahtevah po poenotenju in izboljšanju plač, kar pač pomeni, da je vodstvo Enotnih sindikatov v zadregi. Ta zadrega nam bo še bolj razumljiva, če se spomnimo, da so Enotni sindikati zadnja leta vedno capljali za akcijami Delavske zbornice, vse do sklenitve tistega nesrečnega sporazuma o suspenzijah delavcev CRDA. Zaradi takega ravnanja je danes nastalo vprašanje, ali bodo ti sindikati lahko sploh mogli začeti kako odločno akcijo sam i, pa naj bi jo sindikalni in gospodarski položaj delavcev še tako zahteval. Aktivnost koord. odbora malih in srednjih podjetij Koordinacijski odbor malih in srednjih podjetij je izdal poročilo v katerem pravi, da je na svoji zadnji seji pregledal ugotovitve, ki so jih pripravili tehnični organi na osnovi poročila ruvnutelja za gospodarstvo in finance ZVU o conskem proračunu, in da bo zaradi važnosti odposlal zamude. Delavci so nato očistili tračnice in promet je bil zopet vzpostavljen. Na mesto nesreče je prišla najprej policijska patrola, toda o Amerikancih, ki sta bila v avtu. ni bilo ne duha ne sluha. Leva vrata avtomobila so bila odprta, toda skozi nje ,ni mogel nihče izstopiti, kajti avto je bil prav na robu ceste in bi šofer skozi vrata padel naravnost v globino. Poleg šoferjevega sedeža na desni strani pa je bilo na blagu opaziti krvave madeže, medtem ko je bilo zaščitno steklo popolnoma razbito, Zdelo se je, kot da bi šoferjev sosed ob sunku treščil z glavo ob steklo, ga razbil ter se pri tem ranil. Tudi v bližini avtomobila je bilo na cestnem tlaku več krvavih madežev. Nihče Izmed prisotnih, ki so se kasneje zbrali okoli avta, ni videl, kako je prišlo do nesreče. Po vsej verjetnosti je oba ponesrečenca naložil kakšen avto, ki je tedaj pripeljal mimo, ter ju odpeljal v vojaško bolnico. Informirali smo se tudi na tiskovnem uradu civilne policije. če jim je o nesreči kaj znanega, vendar so nam odgovorili, da je stvar v rokah ameriške vojaške policije Upamo torej, da bo o nesreči izdano kakšno naknadno poročilo Z vesoo v avto Okoli poldne je 29-letni Angelo Cervazzi od Sv. M. M. sp, vozil s svojo vespo po Ul. Oriani v smeri Trga stare mitnice, ko je v višini Ul. Vasari 'trčil v blatnik «Fiata 500», last 32-letnega Giuseppa Valenteja iz Ul. Foscolo ki je hotel tedaj zaviti na fe.vo. Zaradi trčenja se je Cervazzi udaril, vendar se ni zatekel v bolnišnico. Dve uri kasneje pa je prišel na postajo RK za prvo pomoč in ker so mu ugotovili precejšnje udarce na zgornjih in spodnjih udih so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na opazovalnem oddelku. Po mnenju zdravnikov bo Cervazzi ozdravel že v nekaj dneh. Podmornico «Jaleo» ki so j:i pred časom dvignili z morskega dna v bližini Gradeža in nato zavlekli v tržaško pristanišče v podjetje za razdiranje starih ladij, «Sidemar», so včeraj odvlekli v tržiško ladjedelnico. To premestitev so narekovali varnostni razlogi. Izvedenci v Trstu so se namreč uprli, da bi podmornico v Trstu spričo nevarnosti, ki jo predstavljajo torpeda, ki so v trupu pred skoraj 40 leti potopljene podmornice. Tržiška ladjedelnica pa ima za take operacije primerne naprave. Trup podmornice je zavlekel v Tržič vlačilec «San Biagio*. Delikatna operacija se je začela ob 9.30 in se uspešno zaklju-dila pozno popoldne. Tako je tržaškim iredentistom spodletela še ena priložnost za uprizoritev iredentistične manifestacije v našem mestu, ki so jo nameravali uprizoriti ob svečanostih za mornarje, katerih o-stanke bi našli v trupu podmornice. Vse zadevne ceremonije bodo sedaj opravili namreč v Tržiču oziroma v Re-dipulju. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE bo uprizorilo: Danes 8. maja 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU premiero «ZKii na Koziemototo Spisal: Ugo Betti Režiser: Nada Gabrijelčičeva Prevedel: prof. Ivan Savli Scenograf: Jože Cesar Osebe: Agata - Ema Starčeva; Silva - Tea Starčeva; Pia - Zlata Rodoškova; Angel - Jožko Lukeš; Edvard - Josip Fišer. Jutri 9. maja 1954 ob 16. in 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev V torek 11. maja 1954 ob 20.30 gostovanje v NABREŽINI z Bettijevo dramo .Zločin na Kozjem otoka' Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15/11, danes od 11. do 13. in od 17. do 20.30, jutri od 11. do 13. in od 14. do 20.30 ure. ( GLEDALIŠČE VEBP?) to * Danes zvečer ob 21 ur‘MlCett *r~M četrt gledališču Verdi četrti |je orkestra Tržaške , pod vodstvom razio- Celitoidacha. Iz t-ehniičnJh gov je moral bitisp^^ program, ki je sedal Ra-Beethoven - VII. s™ iLuJerin* vel . «Le tombeau de a (suita). Roassel . Sult* (liv*rti)- VVagner - «Tannhauser» ^ ra). Nadaljuje se prodaj* me. Rossetti. 16.30: i-* r- - • „ p0Jfr ror», R Brazzi, itcelsior. 15.30: lenje*, V. Leigh, M- “Lj n#* nice. 16.00: «Nevihta P™ i», R. Wagner, T MfiLj Si, 7innale 16.00: (iPOStra* Jl», ... - _ Nazionale. 16.00: H. Vidal, C. Greco Filodrammatico. 16.00-,. j, 1A prestrašeni*, D. Martm. wis- „ c m redi*1' Arcobaleno. 16.00: »Se J. Wyman. ** Auditorium. 15.30: ««*/ mant», F. Lamas, A. Astra Rojan. U 16 00; ^ Borgia*, M. Caroli reDOV^S dariz. Mladoletnim preP? ,(.« Cristallo, (Trg Perugi«/' E. p! «Naši časi*, V. De »ca. gSSo. 16-00: F. Arnoul, P. tet*1 Alabarda. 16.00: «Prišl* P C. Gable. „ , *asi», Ariston. 16.00: ((Drugi Sira, Nazzari. Armonia. 15.15: «M-7 se 0J> Obiščite v nedeljo 9. maja t. 1. na sedežu prosvetnega društva v Lonjerju razstavo slovenske knjige Odprta bo od 9. do 19. ure. Vstop prost! Ljudska prosveta Mladinci pevci pozor! Pevska vaja mladinskega pevskega zbora bo namesto v ponedeljek v torek 11. t. m. ob 19. uri v običajnih prostorih. cm« UPRAVA DIJAŠKEGA doma vabi vse starše rednih in zunanjih gojencev na RODITELJSKI SESTANEK, ki bo v nedeljo 9. t. m. ob 9. uri v Dijaškem domu v Ulici Buonarroti 31. Tržaški filatelistični klub «L. Košir*. V nedeljo, 9. t. m. običajni sestanek za zamenjavo znamk in delitev revije Nova filatelija štev. 4, od 9. do 12. ure. Tat v slačilnici Popoldne je 23-letnega Bruna Stener iz Puccinijeve ulice v Miljah prijavila pristaniški policiji, da ji je nekdo ukradel listnico s 14.400 lirami, osebno izkaznico, tramvajsko legitimacijo in dovo-njenje za vstop v pristanišče. Listnico je hranila v suknjiču. ki je bil obešen v slačilnici tovarne čevljev v skladišču št, 26 starega pristanišča. kjer je zaposlena. Policija je uvedla preiskavo. Z dletom se je ranil Popoldne se je moral zateči v bolnišnico, kjer so ga zaradi velike in globoke rane na hrbtu leve roke sprejeli na I, kirurškem oddelku, 49-letni mizar Stanislav Starec iz Ul, del Friuli 475, ki je pojasnil, da se je ranil dletom med delom v mizarski delavnici (iFrandoli in si. novi* v Ul. Pascoli 11. Ce ne bo komplikacij bo Starec okreval v 8 drieh. Nezgoda čuvaja v starem pristanišču Z rešilnim avtom so prip ljali v bolnišnico 80-letnega Eugenia Penka iz Ul. delle Mura, ki se ni spominjal kako se je ranil po glavi in poškodoval po rokah Namesto njega so vzroke poškodb pojasnili agenti civilne policije, ki so izjavili, da je mož med hojo po razkladalnem pločniku skladišča št. 24 starega pri-stunišča nepričakovano izgubil ravnotežje in padel z 1 metra višine nu tla. Penka ki je zaposlen kot čuvaj, so pridržali s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh na II, ki-1 rurškem oddelku. Šahovska simultanka jug. prvaka v Trstu Društvo slovenskih srednješolcev v Trstu je pred časom povabilo jugoslovanskega šahovskega prvaka velemojstra Vasjo Pirca, da bi v Trstu odigral simultanko s slovenskimi srednješolskimi in tudi drugimi tržaškimi šnhisti. Izvedeli smo, da se ie velemojster Pirc povabilu odzval, in da bo simultanka, predvidoma na 35 — 40 deskah, v sredo 12. t. m. v prostorih u Ul. Roma 15. Natančno uro bomo javili naknadno. Prijave šahistov za udeležbo na simultanki se sprejemajo v Ul. Roma 15, danes od 10. do 12. ure, ter v ponedeljek in torek od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Med tržaškimi šahisti, med katerimi se je vest naglo razširila, vlada izredno zanimanje za nastop jugoslovanskega državnega velemojstra. NOVOSTI V LJUDSKI KNJIŽNICI UL. ROMA 15 1. Elio Vittorini: Pogovori na Siciliji (roman), 2. Emil Luca: španska inkvizicija. 3. Jorge Icaga: Mešanci (roman). si», P.’ Calvert^ _ M0ngoIi)•,’ Aurora. ’ 16.00: «Šm®r ,,„r , R. VVidmark, D. Tay g,,. >■ aribaidi. 15.30: «Ciga Garibaldi. ______ MacDonaid. k Ideale. 16.00: ((Bagdadske V. Mature. ia N*1' Impero. 16.00: ((Cavaller1'1 cana», A. Quirwi. .^o d* Italia. 16.00: ((Plesala je poletje«, U. Jacobson, ^ vist Mladoletnim PS-jroP*’ Viale.’ 16.00: «Kidd, morS* Gianni in Pinotto m\d* Kino ob morju. l6-0Wi mS^.00: »Ugaslo £$ Moderno. 16.00: ((Rimske ce», G. Peck. ROUS®1’ v ci i c i. Sv. Marko. 16.00: «car Savona. 15.00: «Moulin Ferrer. _ juE1, morij*, J Simmons. -jijav**1 Secolo 16.00: «Zavod se V. Mayo. (0t>r^ Vittorio Veneto. 15.30. ninj, sovražnica*, Š. non Azzurro. 16.00: ((Vrnite« milla*, Fernandel. , -d w Belvedere. 16.00: «ZvoKi nu», R. Milland, „i(,inic». Marconi. 16.00: «Tlta Stanvvick, Novo cine. 16.00: »Tul« jZpod litanec*.' Toto. Mladi1'1 let prepovedano. Odeon. 16.00: «Water!oSki V. Leigh. P*’ * 00: ((Pesmi, P13* Radio. 16 mi», S. Pampanirn. Venezia. 15.00: «Počitniv» biki*, W. Pidgeon. SOBOTA, 8. maj* 1 JUeOSI,OVA**Jj CONA A' « * * 254.6 m ali UW * il* Poročila v slov. ob ■ ’ . 19.00 in 23.30. ... 7,30 /j) 7.15 Jutranja glasbjj (joiPKJl gled tiska; 14.15 Spon^piU® jj po svetu; 14.40 SopeK narodnih pesmi; El■ „rSttEj£'V makedonske narodne.P ,g,i5 ji Poročila v hrvaščino fkej. Motoklub »Amatori* organizira 23. t. m. krožni izlet v Sežano -Razdrto - Ajdovščino, Rihem-berg . Komen - Štanjel - Sežano. Vpisovanje samo za člane na sedežu od 17. do 19. ure do četrtka 13. t. m. Izleta se lahko udeležijo tudi avtomobili brez kar-neta. IZLET II BEOGRAD Osvobodilna fronta priredi ob priliki nogometne tekme Jugoslavija • Anglija dne 16. maja v Beogradu dvodnevni izlet 15. in 16. maja. — Cena: prevoz z avtopul-inanom, vstopnica na centralno tribuno in prenočišče 8.000 lir. Vpisovanje vsak dan na sedežu OF v Ul. R. Manna 29 do vključno 10. maja (tel. 29582). bavnj orkestri igrajo ^ „ voLjo: 21.00 Od mek^vetje >(fj lodije; 21.30 Izbrano J,ji mače grede; 22.00 Z m. po Primorski: Nova j£,iija< Zadnja poročila v „ not, 23.10 Glasba za lah«0 Pe T K S *' **• -j 306.1 m ali 980 KC ^ Vj 11.30 Zabavna H : melodije in lepi g.Č -il iinhl i.pnp lahke m®* .m/#! div Priljubljene lahke m« • ^ Ritmi iz Južne Anfr' jufftjj Kitmj iz Južne ,c jum.v Ritmične popevke; lj>'-pj; s> vanska folklorna od“JW' Dunajski motivi; m , ,vas-jn! najmlajše; 16.30 Zbor . koUNj) kar*; 17.30 LjuMj*b^tureLir» trio; 17.50 Operne uver 5 je (J; Pogovor z ženo; j,negaJ 1K glasba: 20.05 iz oper«! ji.KUlS 20.30 Zabavni orkestri-čer vedre slovenske s - 00 njo* ta i.rr 1. Paganinijevi capricci- pevci; 22.30 Glas&a T K H » . 13.25 Italijanske, Motivi iz revij; tinske Amerike; ‘ jgni glasba; 20.20 Prenos K v tečaja: »Novi glas°v glasbi*. . - , j J « I, O V C * ..ji Š* [(, 327.1 m. 202.1 m. fr Poročila ob 5.35, 13-00, 15-00, 17.00, M&St I 12.60 J. Strauss: hrf SjAft I Dunajskega gozda, -,5 o -p Svalr.u-alci nnlka: ‘t, sl) t f Za oglase, osmrtnice itd. obračajte se vedno na Upravo PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20/111 Tel. 37338 OD VČERAJ DO DANES kester v a-molu op- in »» pionirje; 14.05 Maz4,;,r0., ba (Prenos iz ZaS Hammond vrgle vfi0o bVijiiZ] Operetna glasba; ^^ljulBM pregled; 17.10 P®1 nuno 'afjt komorni zbor; 17.30 0rK | d 17.40 Iz .iugoslovansKe^n ne glasbe; 20.00 Pisan čer. I,a" “">1$ Žalostno vest m p Pin8’ 5®’,ji1 loščena žena ur*,' n* Nucci in Marl»'uKi 1B zet, svakinja, * 9 t. sorodniki. deijo .e K Pogreb bo v gl ob 10.30 iz kaPcl 'JUNAKI* ITALIJANSKEGA IMPERIALISTIČNEGA POHLEPA KDO JE OSSOINACK? n. an in prestari Andrea »mačk še živi. Pravzaprav 0 Prav navaden Osojnjak, ilta^at' eden °1 ter zatrjuje, da »i n med.narodnopravno sploh on Jugoslavije, kajti . Ossoinack je leta 1918 dal , avnjo zgodovinsko izjavo »udvrnp ešt ans k e m akutu t parla- Stltt *lasil'n italijanskih j„ «pifesa adriatica«, *Prila sicer v številki z dne 11. L 1. čitamo, da se je Sm»i znanec pojavil na 3®- obletnice priklju-sitvj "*ke k Italiji, na pro-Mtst' » ie bila prirejena v Oj, f^Margheri pri Benetkah. c*r)rviJ Priložnosti je bila v tiMj v Mestrah prirejena ko Bečana maša, ki jo je ij i Pater Odorico, to je bivoli iPj11111 Reki, ki je imel tuj-,-' Priložnosti tudi dan-kikr s)co grozeč govor, v kj « m je nizal fraze o krvi, tj p6, m°ra ponovno preliti v Pozneje pa je bila tltia i "Sala San Carlou sve-skupščina, kjer je spre-ij r't tudi Ossoinack. «Dife-adriatica» piše: #..°esedo je povzel nato zad-j, zastopnik Reke, on. Ajv jjj j 9SS0'nack, to je tisti, ]ji, . Še v pasu vojne 1915-(Jjw. ‘,mel pogum, da v bukviganskem parlamentu iz-U\ da je Reka vse prej iti .Praška, bila v preteklo-tiv, alijanska in taka name-ijhtp di ostati v bodoče ter ^r,„ ,ya zase pravico do sa-tl^ohe naroda, ki jo je llti®tasal Wilson 80-letni re-iti patriot, ki je žel aplavz tj. davljen na poseben na-isnja.. prisotnih, je z mla-hrnp -'111 žarom pozval svoje dM.^ane, naj verujejo v bo- Mil v pTavico na samo- h»o£ • 'n na plebiscit, ki ga i(t[ a instanca pravice Zdru. #,W »ipe ne b° mogla za-Mst * ^ečanom. Obstaja mož-Ptirne rešitve burnega .vPrašanja.» ljts vidimo ;ma stari mož ^tn * 1.d'eie in govoriči o ne-H0oo.Plebiscitu. o neki sa-Vf atoebi reškega ljudstva ' h* Združeni Evropi, K ,eko vrnila Italiji. To-Ihin-5 to žalostno ble-J>*o ji in poglejmo, kaj je ljer ,eta 1918 v Budimpešti, 'hdnv baje Ossoinack, kot tikk . aastopnitai Reke dal )(, Zgodovinsko)) izjavo. Res l»V]j , le tedaj tam nekaj iz-V tist« *°da ne lako in ne srnislu, kakor so to Itj J* Popačili in kar še da-„ D.™tvarjajo. |tldn 'Pack je začel svojo po-i Is*, kariero tam nekje okopih 1905. V tem času je Si» oblasti reakcionarna ti*ze .Madžarskega premiera j.'P Reka je bila tedaj Mwadžarsko. Tedanji reški !?'eij V- ie bil intimni pri-11 V?2e. Ervin Roszner. Ntsm-v- ' razpuščen budim-f raji- Parlament in so bi-*PdiH-1SaTle Pove volitve, je I1* na italijanski listi ■N0 v : 'ioiw. Poznejši predstavnik Vi Mistov Zanella, ki je svojem programu -^hiirv. 5voiem programu j)s*a j italijanstva Reke». ;’'U u J Roszner sta posta-Pradnega kandidata Varske vlade - Ossoi-.%'vfa Pjega so glasovali vi tuHs i^žari in Madžaroni i V j ,*;i Italijani, ki so i' Pravni službi in so :kij« n bali za svoj kruh, j*lij 4|Pescenpi bank in pod-i Voa,tanieriškim kapitalom ,»» »Vom. >p Pešta je da-hP« ^ k^Polago velilke vsote i hrvaškim narod-,1,kakor tudi proti Za-i *Jal c,0.da bi na volitvah l?'b«cv , "i zvest človek Os. ,‘lij^ kot izrazit sovražnik V»Pov in Hrvatov, pa če-bi Volu po Poreklu — Hr-Ni govore so mu iitvKovo?j a^ki^pomočniki i" oljen: _so bili odvratno vMe, i* Jisze in Madžarov, fcth, ,°°bU te govore v arij ugotnP-° n^b se 'abko ta-ta vi- kakšen je bil te-<'1jalijan«kl patriot« »»•M in a volitvah ie pro- t1,1 ti, a nekaj let molčal. . idie, v1 Tisza je stopil v ko se je Tisza po- A ?°VEja slanina VU nov ž.kem trgu se je <>vl?esa ud*lek iz govejemu.'8 .i- . goveja slanir -n®?-.'1"*'- P°d0b slanina. ■ .-n.. -. —podoben .Ko m-^^aMrja slanina, a 'l( 'ždeioi ■ Govejo slani- Sv^jske n^a no ena^a p«eleta EVERESTA i«?1*8 3 . ju.^kar p-nla je poteklo 21 !o Vrh Je Preletelo prvo h beti irVeyestu, kar je bi-“ba^anie as junaško in sme. m.,^0 - 'p velik uspeh. V ki ma- prelet je dal ■Mr*ki n,0’“ preiet je aai Sa’*-ki je J. Steward Bla-nlV takrat za- >1 šrj1 ob?e* bo padalskih Ata Vi ju 1 80 se sesta- W.,ani Posadke tega 8» višin0' ki je takrat C »/‘“‘'rala0 A'000 čevljev, hš Clyde^A k°Piod°r mar- S«u^amfitS16' danes v°i- fc.1" Sl*>%, h?’ A Je v pil°t- »o« r6ko p J0 Pri od" vAli pa ®.averesta vodila »k 'bahPan ^ta’ Predvide %h, z mAedek v visokih istait °dernimi reakcij- novno vrnil na oblast, in ko je bil postavljen za reškega guvernerja zloglasni Wicken-burger je postal Ossoinack ponovno delaven in »borben«. Leta 1911 so madžarofili z Ossoinackom na čelu osvojili občino. Na oblasti so ostali leto dni in nato spet padli. Ossoinack se je nato pojavil na političnem torišču v začetku vojne, in sicer 1914, seveda zato, ker je bil zvest Budimpešti in Dunaju Ossoinack je bil tedaj lastnik kinematografa «Parigi» in v tem «visokem svojstvu« je smatral za potrebno, dajati javne izjave zvestobe Dunaju in Budimpešti. Te izjave so bile tiskane v reških listih in posebno na vidnem mestu v madžarskem listu «A Tenger-part«. On je kot lastnik kinematografa takole govoril: «Ker je antanta podlo z orožjem napadla našo monarhijo, in zavezniško Nemčijo, v znak protesta menja kinematograf svoje ime, in se ne bo več imenomal ,Parigi’...» Od tedaj se je kinematograf «velikega političnega delavca« imenoval «ex-Parigi)>... Ossoinack je prisostvoval vsem avstroogrskim paradam ob raznih zmagah cesarskega orožja na raznih bojiščih ter sprejemal diplome za zasluge na področju propagande za zmago cesarskega orožja. V svojem uradu je imel veliko sliko Franca Jožefa v naravni velikosti. Ta slika je bila za njegovim naslanjačem, na drugi strani pa je bila slika ogrskega kralja Bele IV., kar je bil znak in simbol pripadnosti Reke ogrski kroni. Ko je Italija napovedala Avstro-Ogrski vojno je bila dotedanja italijanska občinska uprava zamenjana in na občino so se vrnili Madžaroni. katerim je bil na čelu Ossoinack. Ob tej priliki je novi občinski načelnik Vio moral vrniti mandat zastopnika v Pešti, ker je postal načelnik občine. Ossoinacka je Tisza imenoval za zastopnika Reke v Pešti. Tako, in ne na volitvah, je Ossoinack postal ((zastopnik Reke«. Današnji (dtalianissimo« Ossoinack je bil glavni govornik v občinskem svetu 4. oktobra 1917, ko se je proslavljal strahoten poraz italijanske vojske pri Kobaridu, in v tem govoru je Ossoinack izrekel najbolj sramotilne besede na račun Italije in italijanske vojske. To je razvidno iz zapisnikov reške občine. Poglejmo, kaj je bilo na tisti slavni seji budimpeštan-skega parlamenta 18. oktobra 1918, ko je bila Avstro-Ogr-ska že v razsulu. Karel I. Bela IV. sta že proglasila pra_ vico samoodločbe za narode, ki so sestavljali monarhijo. Pred famoznim govordm, ki ga je imel Ossoinack v dunajskem in budimpeštanskem parlamentu, so že padle izjave o samoodločbi Cehov, Hrvatov in Slovencev. Ossoinack je govoril proti temu, da bi bila Reka priključena Hrvaški, oziroma Jugoslaviji, toda o priključitvi Reke k Italiji ni rekel niti ene same besede. V splošnem se je tedaj tol- mačilo, da si zamišlja madža-rofil Ossoinack samoodločbo Reke v madžarskem smislu, posebno glede na to, da so mu tako izjavo svetovali Madžari, in sicer grof Theodor Battbyany Takšna je bila tista ((herojska« gestaf ki jo je pozneje, v času fašizma, Ossoinack vešče uveljavil in od katere še danes živi stari »patriot«, izkoriščajoč zgodovinsko potvorbo «zadnjega legalnega zastopnika Reke«. Ossoinack je star lisjak. Pred prvo svetovno vojno je s tistim siromašnim kinematografom slabo shajal. Toda med vojno je naglo obogatel. Kako? Dobil je veliko posojilo od budimpeštanskih bank. Toda to še ni bilo vse. Osnoval je neko vrsto sindikata borznih špekulantov. Razpolagal je z denarjem za reško apro-vizacijo, ko je ljudstvo trpelo lakoto. Imel je tudi delnice ladijskih družb .In na ta način so bili upropaščeni mnogi mali ljudje, ki so jim za-upa,li svoje prihranke. Telefoni in telegrafi so bili tedaj blokirani za vojaške potrebe, toda on je za občinske potrebe imel hitre zveze z Dunajem in Pešto in je po tej poti zve- NOVO RAZBIJALO ATOMOV NEKAJ MNENJ PRIZNANIH KRITIKOV 0 DRAMI DBA BETTIJA del za borzne tečaje najmanj .24 Ur pred drugimi. Tako si je nakopičil imetje, ki ga je pozneje, da bi bilo bolj varno, naložil v tujini, ker je bila v prvem obdobju po prvi svetovni vojni usoda Reke še negotova^ Pozneje se je dal plačevati od Mussolinija in tudi danes mu kane kaka vsota, kajti dobro zna izkoriščati svojo visoko starost in seveda svoje ((zgodovinske« zasluge. Na žalost šteje preteklost Reke več takih tipov, več takih ljudi, ki obračajo plašč po vetru, več takih renegatov, ki jim gre samo za profit. Ta. kc elemente je ustvarjalo obdobje, v katerem so živeli in v icateren) so hoteli živeti bolje od ’ ostalega, pravega prebivalstva Reke, a na njihov račun. Prodajali so se pač « močnejšim ». Večina teh je že v grobu. Ta pa se še vedno javlja in — «preti». Vse to je sicer sila smešno; pomudili pa smo se pri tem le zaradi tega, da pokažemo, na kakšnih mo. ralnih temeljih sloni današnji italijanski iredentizem in kako je že povsem izgubil vsak stik z dejansko stvarnostjo. IVE MIHOVILOVIC Pogled v novi bevatron, orjaško napravo za razbijanje atomov na kalifornijskem vseučilišču, ki je dvakrat večja kot je bila prejšnja. Ko so izgotovili ta bevatron, je ravnatelj laboratorija za atomska raziskavanja na omenjenem vseučilišču, dr. Ernest O. Lavvrence, izjavil, da je znanost doslej s svojimi raziskovanji komaj malo brskala po površini atomov, ki skrivajo v sebi še veliko «čudežev». Novi bevatron, ki je stal 9 in pol milijona dolarjev, Je že uspešno obratoval s 5.000,000 000 elektronskih voltov. Ko bo obratoval s polno zmogljivostjo, bo lahko dosegel napetost 6 in en četrt milijarde elektronskih voltov. Hgidio Ariosto postavlja avtorja na umetniško raven Lui-gija Pirandella. Silvio d’Amico poudarja tragično vibracijo, ki spremlja vse dejanje. Elio Talarico piše; «Betti obravnava problem tesnobe današnjega časa, tesnobe v literaturi, ki je posledica pomanjkanja sleherne vere. Bojimo se biti odkritosrčni. Vedno smo napadalni iz strahu pred napadom in strah nas dela brezobzirne. Smo žrtve panike in naša čustvena dejanja si nasprotujejo brez temelja in jedra, zastrupljena od sovraštva. Današnja kultu. ra žiui pod znamenjem okrutnosti. To ni pesimizem, prešli smo mejo obupa.« Giov anni Calendoli p tavi: «Ena najbolj karakterističnih dram Uga Bettija je ((Zločin na Kozjem otoku«. Tu je prikazana borba človeka z njegovimi izvirnimi instinkti s prodorno jasnostjo. Tu se spajajo in stapljajo nasprotujoče si vrednote v kapriciozen in strahoten klopčič, katerega suženj postane človek, ne da bi vedel in razumel tiso skrivnost. Angel Vseim, vagabund, je dober in hudoben, tiran in ljubeč, pohoten in asket, nedolžen in perverzen. Tri že- STVARNOST IN DOMIŠLJIJA V NAPOVEDOVANJIH STROKOVNJAKOV IN ZNANSTVENIKOV Kaj nam obeta bodočnost Naikomfortnejša stanovanja • Gospodinje brez dela - Revolucija v tiskarstvu «Človekoreja» - Prometna sredstva in izleti v vsemirje - Bodoča velemesta Pred kratkim je skupina mladih francoskih dijakov in dijakinj postavlja vrsto vpra. Sanj raznim strokovnjakom in znanstvenikom, od katerih so mladi dijaki hoteli vedeti, kakšen bo svet v daljni bodočnosti. Ko človek čita razne odgovore teh strokovnjakov in znanstvenikov, obstane. Ce pustimo skrajnosti, v katera se spuščajo nekateri strokovnjaki, nas bo nedvomno zanimalo, kaj napovedujejo o življenju v bližnji in daljni bodočnosti. Človekovo stanovanje se ne bo moglo meriti z današnjim, kajti današnja stanovanja so v pravem pomenu besede skrajno neprimerna in zastarela. Hiše bodo namreč tedaj zgrajene tako, da bodo .akustično povsem izolirane od uličnega ropota, kakor tudi od sosednih stanovanj. Dnevna svetloba bo zajemala vse prostore stanovanja, in sicer po nekem načelu odbijanja sončnih žarkov v primernih kotih, tako da bodo sončni žarki prodrli v vsak kotiček stanovanja Tudi stene v bodočih stanovanjih ne bodo take kot ?o danes, ampak bodo premične in stanovalci bodo lahko preuredili stanovanje tako kot se jim bo zahotelo. Stanovanja bodo po- vsem sterilizirana in v njihovih prostorih ne bo niti klice katere koli bolezni. Sterilizacija bo posledica posebnih svetilk, ki bodo s svojimi žarki uničevale vse bakterije. V stanovanjih bo pozimi in poleti vedno enaka, najprijetnejša toplota. Strokovnjaki govore, da bodo že okoli leta 1974, to se pravi čez dvajset let, ljudje spali brez sedanjih pokrival. Sicer pa tudi postelje ne bodo take kot so danes, kajti človek bo spal v nekaki plastični vreči, ki bo termično povsem izolirana in bo v njej stalno enaka toplota. Posebno vprašanje pa se postavlja v zvezi z bodočim materinstvom. Pred dvema letoma so ameriški listi poročali, da je v ZDA nad deset tisoč mater spočelo «na umeten na. čin«. Iz Amerike poročajo tudi, da imajo že tablete, ki dajo ženski začasno sterilnost. Toda to je malenkost v primeri, s tem, kar predvidevajo znanstveniki za bodoče. Ti znanstveniki namreč zatrjujejo, da v bodoče ženska sploh ne bo rodila, ampak bodo iz nje z operacijo jemali embria, ki jih bodo nato ((vzrejali« v inkubatorjih. Pa se preselimo spet v novo hišo Bodoča gospodinja Prizor iz drugega dejanja drame Uga Bettija »Zločin na Kozjem otoku«. bo imela prav malo dela. Kajti za pospravljanje stanovanja, za čiščenje prahu in za podobno delo bodo v rabi nove naprave, ki bodo mnogo bolj popolne od sedanjih. V vsaki sobi bo posebna naprava, ki bo vsrkavala tudi najmanjšo trohico prahu. Podi v stanovanju bodo iz plastične snovi in se bodo čistili tako, da bodo gospodinje od časa do časa polile na pod večjo količino vode, ki bo avtomatično oprala pod in nato odtekala v splošno kanalizacijo. Ta voda pa ne bo škodovala niti pohištvu, kajti to bo tudi iz plastične snovi, kateri ne bo škodovala niti voda niti kislina in celo niti ogenj. Tudi obleka — v kolikor se bo človek še oblačil — bo svojevrstna in ne bo potrebovala sedanjega pranja niti likanja. Ko se bo leta 1974, torej čez kakih dvajset let, človek prebudil, se bo okopal in nato «absorbiral» svojo dnevno «dozo» ultrazvočnih valov, ki jih bo dajala posebna naprava, podobna današnjim ultra-violetnim žarnicam za umetno sončenje. S tem absorbiranjem ultrazvočnih valov bodo izginili iz človeškega organizma vsi sledovi utrujenosti in človek bo začel svoj dan povsem svež in čil. Nato bo prebral na posebnem televizijskem platnu na zidu časopisne vesti. Tedaj se časopisi ne bodo več tiskali in namesto tiskarn bodo bodoča uredništva imela posebne naprave, podobne sedanjim televizijskim aparatom ali napravam za brezžično pošiljanje slik. Vsak naročnik bo imel v svojem stanovanju avtomatiziran sprejemnik. Cim se bo zaključila ena stran časopisa, ki se bo tiskal seveda samo v enem izvodu, se bo postavila v to napravo in tako po ultrakratkih valovih oddala v stotisbče sprejem, nih aparatov. In tako bo vsak naročnik dobil v s veri e m stanovanju «časopis» v istem trenutku, ko bo edini izvod natiskan v sami redakciji. Na tak način bodo časopisi izhajali ves dan, prav gotovo pa vsaj enkrat na uro. Na podoben način bodo v bodočnosti dostavljali na domove tudi pošto. Neki znanec bo v nekem oddaljenem mestu postavil v svoj aparat napisano pismo in kot sedaj pri telefonu zavrtel vašo ((številko«. Po brezžični poti bo to pismo v trenutku «prispe- se bo reproduciralo in fotografiralo in iz vašega sprejemnika bo padla točna kopija pisma. Telefoni bodo opremljeni s televizijskim sprejemnikom, in tako bo človek, ki bo govoril po telefonu, hkrati tudi videl svojega sogovornika na drugem koncu «žice». In to še ni vse. Cim bo nekdo pozvonil na vratih stanovanja, ga bo posebna televizijska kamera, ki bo postavljena nad vrati, fotografirala, in stanovalci ga bodo videli, ne da bi se jim bilo treba ganiti iz svojega naslanjača. . Poglavje zase predstavljajo prometna sredstva. Po mnenju strokovnjakov bo najprimernejše prometno sredstvo bodočnosti helikopter, tako kot je danes avtomobil. Hkrati pa je zelo verjetno, da bodo na daljših razdaljah potniške rakete izpodrinile vsa letala, celo sedanja letala na reakcijski pogon. Brzina teh potniških raket bo fantastična, in sicer kakih 10.000 km na uro ali celo več. Četudi so si mnenja o interplanetar-nih poletih še precej nasprotujoča, zatrjujejo nekateri «vidci», da bo človeštvo v bodočnosti prirejalo izlete na Luno ali na Mars. In kakšna bodo bodoča velika mesta? Po tem, kar že danes vidimo, bodo to velikanska naselja s premičnimi pešpotmi, ki bodo nadomestile tramvaje in avtobuse in celo podzemne železnice. Strehe hiš bodo terasaste in bodo služile kot vzletišča in pri-stajališča za helikopterje stanovalcev teh hiš. V bodočih mestih bosta noč in dan enaka, kajti velikanske žarnice nameščene na visokih stebrih bodo osvetljevale mesto kot kaka umetna sonca. Pozimi bodo umetno segrevali ozrač- lo» v vaš' sprejemnik, kjer delka. KEMIKALIJA, KI PREPREČUJE BRSTENJE ČEBULE Na w:skonsinski univerzi so dognali, da preprečuje škropljenje z močno hidra-zidno mešanico, ki jo navadno označujejo s MH, brstenje čebule v skladiščih in kleteh. MH so do zdaj uspešno uporabljali za obdržanje dobre kakovosti krompirja. Kemikalija, ki je v prahu, se razredči v količini 5 funtov na 400 do 700 litrov vode za aker površine in s to tekočino poškropi čebulno njivo 2 tedna pred pobiranjem pri- je, poleti pa ga hladili, tako da bo vse mesto imelo temperaturo kot jo imamo v najlepših pomladnih dneh. Skratka, vse v najlepšem redu, če se «modrim» državnikom ne bo nekega dne zmešalo v glavi in jih ne bo premagala skušnjava, da bi podvrgli človeštvo eksperimentu z množično uporabo atomskih bomb. ne, ki jih je podvrgel svoji volji, so krotke, obenem uporne, zveste in maščevalne. Prav Agata, ki s svojo voljo omogoči splošno odločitev o njegovi smrti, je tista, ki bo ostala za večno vezana z njim. Vse dejanje drame je dvoumno in ima obliko privida, ves razvoj gre preko običajne logike. Glavne osebe žive izven konvencionalnosti. Živijo na pusti, zapuščeni zemlji in se kažejo kot so. Strastni in nesvesti svojega nehanja, nerazumljivi in skrivnostni samim sebi. Sužnji ljubezni in sovraštva, sladkosti in krutosti, dobrote in perjid-nosti So simbolne osebe, ki predstavljajo glavno karakteristiko vseh B ettijevih oseb, ki pa vendar zajemajo današnji svet, v katerem se najbolj rajinirana nežnost in najbolj brutalna okrutnost, ekstremna ljubeznivost, najbolj brezobzirna korupcija dotikajo in skrivnostno spajajo, svet v katerem se deli pravica mehanično zgolj iz obzira do jor-malnosti. Zakaj ta svet je zgubil smisel za vrednote m za meje med kontrasti. Simbolika Bettija zato ni abstraktna, marveč človeška in poetična, ker je stvarnost življenja podana z izvirno vizijo pisatelja.» Tako sodi italijanska kritika. Francoska kritika (drama je bila uprizorjena v Parizu v sezoni 1952-53 v gledališču eNoctambule» z glavnima igralcema Alain Ouny in Sil. vio Monfort) je naravnost navdušena. Citiramo nekaj pariških kritik: Carrefour hvali izvirnost drame, ki ga je tako prijela, da si je ne bi upal analizirati. France Soire... jo imenuje dramo, ki ti povzroča vročico. Ta drama, trda in močna, ne po ideji ne po izrazu. In kje tiči vsa novost? Da se magična šatulja ne odpira na ukaz inteligentnih oseb, temveč instinktivnih. Delo Bettija zajema elementarno cono človečnosti. To je drama, v kateri se glad, žeja, želja po ljubezni, po obvladanju in predanosti, strah pred smrtjo, izražajo in dotikajo ne da bi šli skozi analizo in orkester besed. To je instinktiven teater. Betti se spaja z vsemi skrivnostmi narave, katere nam odjemlje razumski teater. Mož, na pol čarovnik, pol vagabund. Rasputin ceste, pade med tri žene, jih vzame, jih privede do blaznosti, do trenutka, da one njega ubijejo. Ta snov bi bila lahko odvratna, če bi bile osebe svestne svojih dejanj, pa niso. Vsa drama izraža nekako divjo poezijo, v kateri si mistika in erotika podajata ro.ki. Splošno pariško literarno mnenje je sprejelo dramo navdušeno, kot povratek primarne drame. POVEČANJE PROIZVODNJE RADIOAKTIVNIH IZOTOPOV V VELIKI BRITANIJI Britanska proizvodnja radioaktivnih izotopov za zdravstveno, industrijsko in znanstveno uporabo se je zelo povečala. Tako na primer je samo radio kemični center v Amershamu v zadnjih petih letih potrojil proizvodnjo radioaktivnih izotopov. Lansko leto so približno tretjino celotne britanske proizvodnje radioaktivnih izotopov, ki je dosegla vrednost 114.000 funtov šterlingov, izvozili v 36 držav, največ v Združene države, Kanado, Zahodno Nemčijo, Francijo in Švico. Da lahko zadostijo naglo ima čistost in preprosto lini- ■ razvijajočemu se povpraše-jo klasične tragedije. _ vanju sveta po radioaktivnih Filozof in dramatik Gabriel Marcel, kritik «Le Nouvelles Literairess, je eden prvih pri-znavalcev Bettijeve umetnosti. Piše o aZločinus kot o drami, ki ima veliko poetično vrednost, omenja predkrščansko vzdušje, v katerem se razvija dejanje. Georges Neveux, dramatik in poet, piše o drami: almel sem nenavaden ob&utek, da se poraja novo gledališče. Betti »i revolucionar po snovi izotopih, so morali zelo povečati center v Amershamu. Zadnji blok stavb tega centra, ki so ga nedavno postavili, da bi še nadalje izboljšali njegovo delovanje Kako veliko stopnjo popolnosti so dosegli izdelki tega centra je razvidno iz dejstva, da je v zadnjih letih izdelal približno 12.500 igel za zdravljenje z radijem ter da je le ena bila pokvarjena. INTERPELACIJE V ANGLEŠKEM PARLAMENTU Poslanci spodnje zbornice jim poslanci postavljajo. Se- “ ............... veda imajo ministri pravico, da odgovorijo na vprašanje ali ne. Toda ni dobro za ministrov ugled, če zavrne vprašanje brez posebnega upravičenega razloga, to lahko u-praviči samo glede na javno korist. S stališča opazovalca je u predložijo vladi okrog 30.000 vprašanj na leto, ali povprečno okrog 130 v štirih parlamentarnih dneh tedensko, ko se lahko postavljajo vprašanja. Kar zadeva parlamentarne navade, je to novejša ustanova. Prvo vprašanje izven razprave so postavili leta 1721 v londonski zbornici. V naslednjih sto letih se ni dosti uporabljal običaj postavljanja vprašanj ministrom. Smatrali so to za precej izredno obliko razprave ter se je niso držali. Parlamentarna zgodovina kaže, da je bilo tako vprašanje prvič na dnevnem redu leta 1835. Do-y brih sto let je od tega, ko so leta 1949 vprašanja dobila svoje določeno mesto v dnevnem redu. Takrat so stavili povprečno eno vprašanje na dan. Trideset let pozneje jih je že bilo po 13 na dan. V začetku stoletja jih je bilo že več kot 40 na dan. Toda kmalu so poslance omejili glede števila vprašanj, ki jih lahko postavljajo v spodnji zbornici, da dobijo nanje usten odgovor. Najprej na osem, potem na štiri in pozneje, kakor sedaj, na tri vprašanja na dan. Ura vprašanj, ki traja 45 do 60 minut, je bila najprej na dnevnem redu spodnje zbornice ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih, in sedaj je določen krog, kadar morajo ministri po vrsti odgovoriti na vprašanja, ki jih v tem hitrem dvoboju in križnem ognju, da ne poznajo samo načel, marveč tudi podrobnosti o delu svojih ministrstev. Kritika se včasih nanaša tudi na podrobna vprašanja, kar sili ministre, da se morajo ukvarjati z vsemi podrobnostmi svojega ministrstva, ra vprašanj najbolj privla-l kar dobro deluje na celo-čen in zanimiv del rednega parlamentarnega dela. Ob posebni priliki lahko povzroči govor Churchilla ali kakega drugega državnika posebno zanimanje. Toda to se ne zgodi vsak dan. Vprašanja se pa stavljajo bolj pogostoma. Nudijo priliko za živahne dovtipe, za živo polemiko med ministri in poslanci. Pravilo, ki se ga strogo držijo določa, da se vprašanje in odgovor ne smeta razširiti v razpravo. Namen vprašanj je jasno določen: «dobiti obvestilo ali izsiliti dejanje«. Ko stavi vprašanje ne sme poslanec imeti govora. Mora, kakor je nekoč rekel Churchill, ko ga je predsednik spodnje zbornice grajal, ker je začel z govorom, ko je smel postaviti le vprašanje, «zliti svoja opažanja v vprašalno obliko«. In res redko dovoljujejo gostobesednost v tem pogledu. Duhovitost poslanca se izkaže v dodatnih vprašanjih, ki jih lahko postavlja. Vsak poslanec pri tem lahko sodeluje, če mu to predsednik zbornice dovoli. Ministri morajo dokazati KAKO ŽIVE VOJNI ZLOČINCI V SPANDAUSKI KAZNILNICI 1. Po zaključku druge svetovne vojne smo imeli velik proces v Nuernbergu, na katerem so bili obsojeni nekateri najvišji predstavniki nacionalsocializma. Nekaj teh zločincev je bilo obsojenih na smrt, drugi pa so zaprti v trdnjavi Spandau v bližini Berlina in so pod kontrolo vseh štirih zasedbenih sil. Zadnje čase se precej govori o raznih pomilostitvah in marsikateri nemški vojni zločinec je že zapustil zapor in že zasedel kako odgovorno mesto v tej ali oni funkciji. Kar se tiče tistih, ki so bili obsojeni v Nuernoergu, pa se pomilostitve ne morejo nadejati, vsaj tako kmalu ne, kajti tu odločajo vse štiri velike sile. Pa pustimo to in poglejmo raje, kako žive in kaj delajo tl ljudje v Spandauu, HESS V LETALU Najbolj zanimiv med kaznjenci je prav gotovo Rudolf Hess ali tako imenovani ((leteči norec«, t. j. prvi Hitlerjev sodelavec, ki se je nekje v začetku junija 1941. leta vsedel v letalo in odletel v Veliko Britanijo z načrtom, da bi spravil Churchilla in Hitlerja. V zaporu se dela neumnega. Ob neki priliki je prišla v Spandau neka zavezniška komisija. Vsi kaznjenci delajo po navadi na zaporniškem vrtu. Vsi so več uli manj pokorno pozdravili goste, le Hess je stal ob strani in se za komisijo ni niti zmenil. Ko je stražar hotel privesti Hessa, se je vrnil brez njega in rekel: «Hess Je rekel, da je on Hitlerjev namestnik in zato naj britanski častniki pridejo k njemu in ga pozdravijo po vseh predpisih, kajti on nima najmanj- šega namena pozdraviti jih vnaprej.« To pa ni edina tovrstna njegova gesta, kajti zaradi njegovega »upornega duha« je bil že večkrat v samici Psihiatri so sicer rekli, da je 'nekoliko »usekan«, vendar pa da ni nor v pravem pomenu besede. Nekoč mu je kaznilniški zdravnik dal roko, kar je seveda proti pravilom, toda Hess ni hotel sprejeti ponujene roke: preveč je »ponosen«. Vsak kaznjenec ima v svoji sobi slike svojih sorodnikov, Hess pa nima nobene. Na zdravnikovo vprašanje, kje ima slike, je rekel, da jih nima: pod vzglavjem pa so mu našli sliko žene in sina, Hess noče niti sprejemati obiskov. Ko ga je zdravnik vprašal, zakaj ne mara obiskov, je rekel: «Kako naj sprejmem obiske tak kot sem.« In dejansko ni sprejel nikogar, niti svoje žene. O tem je žena rekla takole: «Ustvaril si je okoli sebe steno, ki naj ga obvaruje pred nevarnostmi« ter dodala, da je ta stena tako tanka, da bi jo podrl vsak obisk in bi ga njen obisk gotovo privedel do joka. Zadnje čase igra Hess namišljenega bolnika takole: s prstom fii pritiska želodec in trdi, da ga nekaj zelo boli in da ima verjetno raka. Zelo malo govori s svojimi kolegi in tudi oni se ga izogibajo, kajti od njih zahteva spoštovanje kot Hitlerjev namestnik in poleg tega se stalno boji, da ga oni ne bi zastrupili, kar jim stalno očita. Po navadi drugi kaznjenci delajo na vrtu, medtem ko Hess poležava na klopi in se noče lotiti nobenega dela, kajti to ne bi bilo »primerno« za njegov položaj, In verjetno je vprav zaradi tega v najboljšem fizičnem stanju. Nekaj čita ali se vsaj dela, da čita, predvsem pa je videti dokaj tragikomičen, saj nosi na glavi kovbojski klobuk, kakršne so nosili Američani v času prve svetovne vojne. Ko se ga loti volja pozdravljanja neprestano kriči «Heil Hitler«. Nekega dne je rekel svojemu brivcu: »Poglej te moje lakaste čevlie — pri tem pokaže na svoje copate; — zdaj bom stopil v letalo m odšel v Anglijo, kjer me čaka Churchill. Morda se mi posreči, da prenehamo z vojno...« FUNK IGRA NA ORGLE žDo leta 1933 je je bil Funk urednik skromnega gospodarskega lista. Tedaj pa je postal minister za gospodarstvo, leta 1939 pa šef finančne politike Tretjega Reicha, Obsojen je bil na dosmrtno ječo. On je sodeloval tudi v genocidni likvidaciji mnogih ti-sočev ljudi. Sedaj pa hodi vsako nedeljo v cerkev, kjer pobožno igra na orgle. Star je 63 let, ne preveč zdrav in v tem sivem starem človeku bi težko spoznali surovega debelušastega barbara, kateremu je bil nekoč izreden užitek bogato naložena miza. Funka so pred časom operi- rali v zaporu. Sredi noči je namreč začel tolči po vratih in klicati na pomoč. Ko so prišli zdravniki je bila celica krvava. Imel je namreč hudo notranjo krvavitev. Zdravniki so mu napravili transfuzijo krvi in ker so se bali, da bi jim umrl in bi se morda raznesel glas, da je bil umorjen, »o izvršili operacijo v dvorani, ki je določena za usmrtitve. Pred operacijo pa je Funk napisal oporoko, v kateri je zapisal vse svoje imetje svoji ženi Luizi, pa čeprav mu je bilo vse to z obsodbo odvzeto. S tem je pokazal, da še vedno živi v iluzijah, kot tedaj, ko je bil še diktator nemških financ. Funlc stalno Jemlje velike doze morfija in kokaina ter zelo močna uspavalna sredstva. Vse kaže, da ne bo dolgo živel. V kolikor se ne zgodi kaj izrednega, bo verjetno umrl v trdnjavi Spandau. In tako bo končal mož. k: je na račun zlatih protez, zob, prstanov, uhanov in vsemogočega nakita tistih stoti-sočev, ki jih je pošiljal v plinske sobe, dvigal vrednost nemške marke, V pričakovanju smrti pa — pobožno i*ra na orgle. SPEER SI ZELI V AMERIKO Speer je mnogo mlajši, saj ima komaj 48 let, po poklicu je gradbenik in v času nacizma je bil minister za oborožitev. Kazen bo prestal leta 1966 Vsak teden pere v zaporu perilo za svoje kolege. Poleg tega pa se ukvarja z arhitekturo. Vse kaže, da imajo Angleži in Američani poseben obzir do tega zločinca in to verjetno zato, ker je on vendarle najbolj inteligenten med vsemi in pa seveda zato, ker ima precej izkušenj tehničnega značaja. Vse kaže tudi, da je izdelal za zaveznike precej velikih elabora-ratov in njega 50 vprašali za nasvete tudi glede tajnih orožij. Zaradi tega so Angleži in Američani vztrajali pri Francozih in Rusih zato, da bi dovolili Speeru, da ima v svoji celici na razpolago več risalnega pribora, papirja in ostalega materiala, ki mu je potreben za delo.’ Izdelal je načrt za neko vilo po angleškem okusu ter razne načrte za javne zgradbe. V zvezi z njim je zanimivo tudi sledeče: Speer ima zelo lepo hčerko Hildo, ki se je zelo dobro znašla v ameriških krogih in v vsej Zahodni Nemčiji. (Nadaljevanje sledi). kupno upravo. Poslanci se ne bi mogli sprijazniti s tem. da se odpovejo temu načinu, da vladi «stopajo na prste«, ker s tem varujejo svoje ustavne pravice. Dejstvo je, da postane lahko v primerih, kjer bi bila u-prava počasna, parlamentarno vprašanje, na katero je minister dolžan odgovoriti v zbornici, ali morda najti raz- ifillte in cUajite Pii mol.) lu dnevnik l log, da ne odgovori, prvorazredno sredstvo, da sproži dejanja. Ko je vprašanje postavljeno, se morajo ministrstva podvizati, da dajo hiter odgovor. Poslanec, ki je nezadovoljen z odgovorom, ki ga je prejel, lahko najavi, da bo ponovno sprožil zadevo. Vlada priznava ravno tako kot poslanci, da sodi parlamentarno vprašanje med najbolj važna sredstva demokratičnega nadzorstva nad vlado. Ministri morajo biti prisotni, ko so vprašani, ter morajo braniti svojo upravo. Preden odgovarjajo pred zbornico, si morajo sami zagotoviti, da je odgovor, ki ga bodo poslali, primeren. Malo je takih prilik, če jih sploh je, ko lahko minister pokaže svojo sposobnost, kakor ob priliki odgovarjanja na vprašanja. Le malo stvari je, ki jih minister težje oprosti, kakor neprimerno poročanje svojih podrejenih o vprašanju, na katero mora odgovoriti. Tudi vlada se s svoje strani poslužuje tega sredstva. Navadna je stvar, da minister prosi poslanca iz vladnih vrst ali iz opozicije, da postavi dogovorjeno vprašanje, tako da se lahko objavlja obvestilo, ki ga pričakujeta parlament in javnost, na najbolj pristojen način. Po navadi se vprašanja stavljajo pismeno. V nujnih primerih se lahko stavljajo vprašanja in dobi odgovor v zelo kratkem času. Dolg je seznam pravil ustavnih in parlamentarnih običajev, ki jih poslanec, ki stavlja vprašanja, mora upoštevati. V glavnem so negativna. Toda najbolj pozitivna stran je, da poslan«c lahko vpraša ministre od dneva v dan po njihovem delu ter da morajo na en ali drugi način odgovarjati na ta vprašanja, w' BiiM Vremenska napoved za danes: mŠJ m. mA Napovedujejo pretežno oblačno vreme s krajevnimi padavinami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 14.9 Stopinje; najnižja 9.0 stopinj. THST, sobota 8. maja 1954 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče' oddaje: Jug. cona Trsta: 21.30: Izbrano cvetje z domače grede. — Trst II.: 16.30. ^ «Ivan Cankar«. — Trst I.: 13.25: Italijanske pesmi. — Slovenija: 12.30: Edvard Grieg: Koncert za klavir i orkester v a-molu op. 16. Obramba Izidorja Predana do temelja zrnšila umetno skonstruirano obtožnieo Ker noben novinar, ki je v oktobru lani podrobno poročal o premikih Italijanskih čet ob irieff, ni bil pozvan na odgovornost, lahko sklepamo, da je bil Izidor Predan obsojen, ker je Slovenec (Nadaljevanje s 1. strani) Branilec dr. Tončič je po zgodovinskem orisu teritorialne pripadnosti Beneške Slovenije takoj prešel na citiranje knjige odvetnika Karla Po-drecca iz Čedada «Slavia Ita-liana« iz 1. 1884. Kako so bili Slovenci navezani na svoj jezik, kaže tudi dejstvo, da jih oglejski patriarh Paolino ni mogel pokristjaniti niti z da-lili, ki so jim jih prinesli latinski misijonarji. Sele ko so mednje prišli slovenski duhovniki, ki so pridigali evangelij v jeziku Cirila in Metoda, so sprejeli novo vero. Pričakovanja Benečanov po letu 1866, ko so prišli pod Italijo, se niso izpolnila. Razočarali so se. O tem je sam Po-clrecca zapisal na strani 126, da so že od osnovnih šol dalje takoj uvedli poučevanje v italijanščini. V Št. Petru Slove-nov so ustanovili žensko učiteljišče. «To je bila dobra stvar, nadaljuje Podrecca, vendar si dovolim opomniti, da se je zaradi neupoštevanja razvoja od znanega k neznanemu prišlo do odkritja, da slovenske učenke, niso razumele učiteljice iz Toscane. Na če-dadskem sodišču ni stalnega slovenskega prevajalca, in če ga Slovenec želi ga mora sam plačati. V preteklosti, in ne bojim se, da bi kdo to trditev izpodbil, so mu grozili z zaporom, ker se ni znal izraziti v italijanščini. Neki kraljevi komisar je imel za potrebno zahtevati od ministrstva posebna navodila, ker so se v njegovem okraju uporabljali katekizmi v slovenščini«. Čeprav pa je od leta 1884, ko se je dogodil ta primer, poteklo že 70 let in je zgodovina napravila precejšen napredek, Podreccove trditve še vedno veljajo. Seveda ne gre tukaj govoriti o fašističnem režimu, ki je grdo ravnal s prebivalstvom Predanove ožje domovine in ki je leta 1934 poslal slovenskim duhovnikom zahvalno spomenico, ker je on sam ukinil uporabo slovenščine v cerkvah. Po padcu fašizma je prišla Italija, katere ministrski svet je 11. julija leta 1945 «ponovil nujnost garancij za državljane. ki ne govorijo italijanski. Tega niso obljubili samo za trgovsko - zasebne odnose, ampak tudi za javne skupščine, za bogoslužje in tisk, kakor | tudi za stike s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi. V krajih, kjer prebivajo državljani, ki ne govorijo italijanskega jezika, bodo zajamčene javne šole in pouk v materaem jeziku«. Teorija in praksa Tudi člena 3 in 6 nove ustave predvidevata poseben statut za jezikovne manjšine. Tako je v teoriji, na papirju. Dejansko pa je položaj v pokrajini, o kateri govorimo, sledeč: nobene šole s slovenskim učnim jezikom, ampak je njegova uporaba prepovedana, slovenski jezik je bil izgnan ne samo iz javnih uradov, ampak celo iz cerkve, ob-dolžuje se za protiitalijana, kdor si upa zahtevati, naj se členi ustave začnejo izvajati v praksi. Nadalje je dr. Tončič poudaril, da država nima pravice zanikati svojim državljanom zahteve, da se spoštujejo njeni zakoni in to prav tako, kakor ima država pravico in dolžnost z vsemi legalnimi sredstvi ščititi svoje ustanove in svojo varnost. Država, ali kdor koli na- ...................................... *:Vi': lili ilfflflr KDO BO NAJBOLJE PRIPRAVLJEN Zfl BLIŽNJE TEKME IN SVETOVNO PRVENSTVO Jugoslovani, Belgijci, Angleži, Madžari, Grki bodo imeli pred svetovnim prvenstvom težke tekme V jugoslovanskem moštvu ne bodo nastopili proti Belgiji nekateri najboljši reprezentanti - Kaj bodo opravili Angleži na svoji turneji? Nedeljska tekma med Jugoslavijo in Belgijo bo nekaka trening tekma za nastop prihodnje nedelje v Beogradu proti Angležem. In prav tako bo za Angleže tekma v Beogradu preizkusni kamen za nastop naslednjo nedeljo v Budimpešti. Vsi skupaj, od Belgijcev do Madžarov, pa si bodo po teh tekmah nekoliko bolj na jasnem, kaj jim še treba do kar najboljše pripravljenosti za svetovno prvenstvo junija v Švici. Zgodovina jugoslovanskih nastopov z Belgijo je kratka: 1. 1937 v Beogradu 1:1 (1:0). Tedaj so igrali na jugoslovanski strani: Glazer, Huegl, Andjelkovič, Lechner, Jazbec. Tirnačič, Marjanovič, Lešnik, Vujadinovič, Pleše. To je bil za Tirnačiča, ki je danes član komisije, ki sestavlja reprezentanco, 46. nastop v državni reprezentanci. Edini gol je dosegel Lešnik. Tekmo je sodil Italijan Barlassina. V naslednji tekmi 1. 1938 v Bruslju so Jugoslovani dosegli neodločen rezultat 2:2 (2:1). Nastopili so: Glazer, Huegl, Du-bac, Lechner, Jazbec, Kokoto-vič, Sipoš, Petrovič, F. Mato-šič, Antolkovič, Perlič. Kot vidimo, je bil že tedaj med reprezentanti Matošič, ki je poleg Petroviča dosegel gol. Huegl, ki je nastopil obakrat, pa je sedaj eden izmed trenerjev državne reprezentance. To tekmo je sodil Sved Ek-lund. Lani 14. maja pa so Jugoslovani nastopili na stadionu Heysel v Bruslju pred 60.000 gledalci pod vodstvom nemškega sodnika Schmerzerja. Igrali so: Stojanovič, Stan- kovič, Crnkovič, Čajkovski, Horvat, Boškov, Rajkov, Veselinovič, Vukas, Papec, Zebec. Veselinovič in Papec sta prvič nastopila v reprezentanci, gole pa sta dosegla Vukas 2 in Rajkov. Belgijci so pred kratkim zmagah nad Holandci s 4:0, velik uspeh pa so dosegli tudi s tem, da so se plasirali za finalne tekme v Švici, čeprav je bila v njihovi skupini Švedska, ki je morala izpasti. Za tekmo z Jugoslavijo so javili naslednjo postavo: Gemaye; Drees, v. Brandt; Huysmans, Carre. Mees; van Steen, Anoul, Cop-pens, Decorte, Mermans; rezerve: Gree, Dirix, van Kerfe-hoevn, van Den Bosch. Zanimivost sporočene postave je v tem, da sta Mermans in Coppens zamenjala mesti. Jugoslovanska reprezentanca bo določena jutri. Sestavljal« reprezentance nimajo prav lahkega dela, kajti nekaterih igralcev, s katerimi se je prej računalo, sploh ni na treningu zaradi poškodb, pa še med navzočimi se vsi ne počutijo najbolje. Vendar se zdi, da bosta Tirnačič in Woelfl nekatere standardne igralce izpustila iz postave ter postavila v moštvo nekatere druge. Verjetno bo postava taka; Beara; Stankovič, Crnkovič; Mantula, Spajič, Boškov; Petakovič Veselinovič, Vukas, Bobek, Dvornič. Tekmo bodo sodili Avstrij- ci: Fert kot glavni, Steiner in Roman pa kot stranska sodnika. Angleži seveda tudi ne drže rok križem. Tekmi v Beogradu in Budimpešti le ne bosta samo priprava za svetovno prvenstvo, temveč bosta — vsaj tekma z Madžari — zelo prestižnega pomena. Težko si je sicer misliti, da bi Angleži lahko vsaj delno popravili mučen vtis tistega wimbley-skega 3:6, vendar pa se dozdeva, da trenutno tudi pri Madžarih ni vse v najlepšem redu. Toda do 23. maja je še razmeroma daleč. Tekme v Atenah ne bo LONDON, 7. — Britanska nogometna zveza je danes sporočila, da napovedane tekme med Anglijo B in Grčijo, ki bi morala biti 23. maja v Atenah, ne bo zaradi atehničnih težkočn. Pač pa bo Anglija B nastopila proti Švici 22. maja. Tako mislimo mi: Atalanta-Sampdoria i Genoa - Inter i 2 X l.azio- Triestina i X Milan - Bologna i 2 Napoli • Roma i Novara - Juventus 2 X Spal - Palermo I Torino-Fiorentina 1 Udinese - Legnano 1 Lt-.nerossi Vic. - Como 1 Marzotto - Verona t X Catanzaro • Lecce 1 Venezia- Parma 1 X 2 Pro Patria - Monza 1 X Livorno - Piacenza 1 Jugoslovanska reprezentanca, ki je konec marca nastopila v Atenah proti Grčiji. (Od leve proti desni): Čajkovski, Stojanovič, Horvat, Zebec, Stankovič, Milutinovič, Zekano-vič, Mitič, Rajkov, Veselinovič. Boškov. Jugoslovani so tesno zmagali (1:0). Od teh so sedaj poškodovani Čajkovski, Horvat, Zebec, Rajkov. mesto nje, nima pravice obdolžiti obtoženega Predana protiitalijanstva ali uplačeva-nja od tujca« samo zato, ker se postavlja za tolmača zakonitih pravic svojega prebivalstva. Pred zaključkom se je odvetnik dr. Tončič š,e enkrat spomnil Podrecce, in sicer v zvezi z obtožbo župana grmske občine, to je tistega župana, ki je sam priznal pred sodniki, da je pismo, v katerem se Predan obtožuje protiitalijanstva, samo podpisal, napisal pa ga je nekdo drug in citiral vedno iz iste knjige r-a strani 129, da je leta 1882 pred videmskim sodiščem neki župan takole opravičeval ko-mandiranje občinskih tajnikov: «Slovenski občan je na svojega tajnika navezan kot tele na kravje vime«. Dr. Tončič je dodal: »Sapienti sat!« Ob koncu je dr. Tončič dejal, da dejanje, zaradi katerega so tožili Predana, ni kaznivo. Dejanje bi bilo kaznivo, če bi pri njem neupravičeno našli dokumente, ki bi tujcu lahko nudili vesti, ki bi morale biti tajne. V tem primeru pa ne gre niti za dokumente, niti za stvari, katere naj bi obtoženi imel neupravičeno pri sebi, ampak za časopisni članek. V njem niso bile navedene vesti dnevnih dogodkov, ki naj bi ostale v tajnosti, ampak so bile namenjene za objavo. Drugi zagovornik dr. Pa-nizzo je začel svoj obrambni govor z ugotovitvijo, da bi lahko sedel na mestu obtoženega Predana tudi kak Italijan, ker so v tistih vročih oktobrskih dneh vsi govorili o premikih čet, o tankin in topovih, vendar to, kar je Predana spravilo v zapor ni spravilo v zapor toliko drugih Italijanov. Potem je branilec obširno navajal, kaj vse so pisali razni drugi časopisi. Začel je p i »Messaggeru Venetu«, ki je tiste dni zaporedoma objavljal članke, v katerih ie zcio podrobno navajal razmestitve čet, tankov itd. Najbolj dokumentiran članek o položajih čet, o njihovi oborožitvi pa je objavil Giordano Cosseuo v tržaškem «Giornale di Tne-ste« 22. oktobra. V tistem članku je na primer Cossetto pisal o razmestitvi divizije «Ariete». o topovih kalibra 97, o ameriških tankih «Patton», o debelini njihovih jeklenih oklepov itd. In ni bil poklican pred sodišče! «Ce bi pri Predanu našli take podatke, potem bi ga obsodili najmanj na dosmrtno ječo, je vzkliknil branilec, kakor to zahtevajo ustrezni zakoni o vojaških tajnostih in o vohunstvu. Toda ne, Predana tožijo samo zato, ker je v članku, ki ga je poslal Primorskemu dnevniku, napisal, da so pod Klodičem trije ubogi tanki...«. Vse kar napravi Predan, vse je v korist tujca, in če obstaja le najmanjši sum za reko stvar, potem je to že dokaz krivde. Odvetnik Pa-nizzo je vzel v roke vse italijanske časopise, ki jih je imel na mizi in v katerih je bilo vse polno veliko bolj »škodljivih vesti za italijansko vojaško «strategijo», kakor pa Predanova vest, da »o v Klo-diču nameščeni trije tanki, in zahteval, da je treba vse te vesti postaviti v pravi odnos in jim odmeriti težino, ki jim pripada. Potem je zopet primerjal inkriminirani članek s pisanjem milanske ilustrirane re vije #Tempo», ki je objavila številne slike o premikih čet in reportaže, v katerih so italijanski časnikarji nrez kakršnega koli namena, da bi blatili italijansko vojsko, zapisali. da je premalo pripravljena za dolgotrajno vojno. Toda teh časnikarjev niso postavili pred sodišče kakor so Predana. Ob zaključku je dr. Panizzo zahteval za Predana popolno oprostilno razsodbo, ker ni v nobenem pogledu kriv dejanja, zaradi katerega so ga postavil na zatožno klop. Pred posvetovanjem porotnega sodišča je zaprosil obtoženec Predan za besedo in dejal, naj sodišče še posebej upošteva, da nihče, ki je objavil članke o premikih čet ni bil pozvan na odgovornost, razen njega, ki je samo v neobjavljenem članku omenil tri tanke. Nato je hotel Predan odgovoriti javnemu tožilcu na žalitve in na tožilčevo primerjavo sodstva v coni B In Jugoslavijo, česar pa mu predsednik ni dovolil, s čimer je dokazal neverjetno pristra nost, kajti strupeni državni pravdnik je brez sleherne pripombe predsednika nemoteno izlival svojo mržnjo do Slovencev in do Predana. Tako se izvaja danes v Italiji v sodni dvorani na veliko napisano geslo: «Zakon je enak za vse«. Ironija, ki jo beneški Slovenci doživljajo že skoro sto let. Kakšen je nauk procesa? Triinpolurna razprava - je dokazala, da je Predan popolnoma nedolžen in da se za krivično obsodbo skriva samo in edino-le sovraštvo, ki so ga šovinistično - fašistični preganjalci našega ljudstva usmerili proti njemu kot enemu izmed najborbenejših Slovencev v Benečiji. Sedaj je Predan že med svojimi ljudmi, na svobodi. Naj prejme naš iskren no-zdrav z željo, da bi kmalu zopet nadaljeval z delom, ki ga je prekinil v oktobru. Program prireflitue g Saooflnian DANES 8. MAJA OB 20. URI PLES. JUTRI 9. MAJA OB 1«. URI: 1. pevski koncert; 2. veseloigra «Tisočak v telovniku«, igra dramska skupina iz Števerjana; 3. po končani prireditvi ples do polnoči. Preskrbljeno bo za dobro kapljico in okrepčilo, kakor tudi za shrambo koles in drugih vozil. Obdaritev nagrajencev odgodena na 23. maj Kakor je bilo prvotno rečeno je Trgovska zbornica v Gorici določila, da bo v nedeljo 9. maja slovesnost z obdarovanjem delavcev, ki so bili izbrani od posebne komisije izmed številnih udeležencev natečaja, ki ga je razpisala Trgovska zbornica. Trgovska zbornica je o izidih natečaja poročala podtajništvu ministrstva za industrijo in trgovino in je na to odgovoril podtajnik Quarello, ki je izrazil željo, da bi omenjeni slavnosti prisostvoval. V ta namen je odbor Trgovske zbornice sklenil odgoditi slovesnost, ki bo v nedeljo 23. maja v istem prostoru in ob isti uri kot je bilo javljeno. Deček padel z voza Včeraj popoldne ob 15.30 je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnico Brigata Pavia 11-letnega dečka Roberta Colombo iz Campagnuz-ze štev. 8. Deček ie bil na nekem kmečkem vozu, s katerega Je po nesreči padel ter se precej globoko urezal v desno nogo. Ozdravel bo v nekaj dneh. Ktmna SOŽALJE ZUPANA Goriški župan je poslal v imenu prebivalstva goriške občine družinam rudarjev, ki so bile prizadete zaradi grozne rudniške nesreče v Ribol-Iiju, sožalno brzojavko. KONFERENCA TINIGLIA, BIVŠEGA ODBORNIKA IRI-FIM-COGNE Odgovornost IRI-FIM-COONE za odpuste v ladjedelnicah Samo nacionalizacija osnovne industrije in neposredno nadzorstvo vlade lahko prepreči še hujšo krizo v ladjedelnicah Prav v času največje krize, ki je poleg drugih italijanskih ladjedelnic, ki spadajo IRI -FIM - COGNE, zajela tudi Združene jadranske ladjedelnice v Tržiču, je v istem mestu in v četrtek zvečer tudi v Gorici predaval precej številnemu občinstvu bivši član upravnega odbora zgoraj omenjenih ustanov Antonio Torri-glio. Ustanove IRI - FIM -COGNE, v katerih sodeluje država v precejšnjem obsegu, imajo po Italiji številne bazične industrije, ki dosegajo v marsikaterem industrijskem sektorju več kot polovico državne proizvodnje. Predvsem je ladjedelniški sektor tisti, kjer imajo zgoraj omenjene ustanove 80% svojega deleža, kar zelo vpliva na celotno državo. Toda te ogromne važnosti bodisi za samo italijansko industrijo bodisi za zaposlitev številne delavske sile v Italiji se vodstvo italijanske države noče zavedati. Doslej se je zanimalo bolj za čisto upravna dela ustanov IRI - FIM - COGNE kot pa za program proizvodnje številnih bazičnih industrij, ki so pod omenjenimi ustanovami. Eden izmed dokazov je tudi ameriška pomoč, ki je bila dana IRI - FIM - COGNE v najmanjšem obsegu, medtem ko je FIAT prejela preveč te pomoči. Isto velja tudi za o-stale industrijske monopole. IRI - FIM - COGNE s svojimi industrijami je bila vedno samo preizkusni kamen za nekatere vrste proizvodnje, katero italijanski kapitalisti niso hoteli preizkušati na svoji koži, marveč na državni oziroma ljudski imovini. Kako malo so se vladajoči krogi zanimali za organizacijo in vzpostavitev bazične industrije IRI - FIM - COGNE, kažejo tudi številke o odpustih: po vojni je bilo odpuščenih 70.000 delavcev. Namesto da bi se iskal način, kako izboljšati proizvodnjo teh industrij, predvsem ladjedelniške, so razni upravni voditelji po navodilih zainteresiranih ministrstev delali načrte za združitev raznih industrijskih pod. jetlj, kar naj bi po mnenju teh ljudi prineslo izboljšanje oziroma povečanje proizvodnje, pa je konec koncev prineslo ukinitev obratovanja in številne odpuste, ki jih gornje številke jasno kažejo. Največji dokaz so ladjedelnica S. Giorgio v Genovi, kjer se je število 6.700 zaposlenih v teh dneh znižalo na 1.800 delavcev, ki pa so ostali brez večjih del, kajti v dokih genovske ladjedelnice raste že trava. Isto se dogaja tudi drugod, in je po mnenju govornika bila tržiška ladjedelnica CRDA deležna največje proizvodnje v primeri z drugimi ladjedelnicami IRI - FIM -COGNE. Govornik je zatem poudaril, da bi bil edeni izhod iz krize, katero preživljajo omenjene industrije, odobritev zakonskega osnutka Rovella - Marini, ker bi se s tem bazične industrije IRI - fim - COGNE popolnoma nacionalizirale ter bi poleg direktnega nadzorstva vlade delovanje teh industrij nadzorovala tudi skupina parlamentarcev in bi bilo s tem onemogočeno vmešavanje kapitalističnih monopolov privatnikov, ki iščejo v IRI - FIM - COGNE samo svoje ozke interese in stremijo za njenim čim prejšnjim uničenjem. Motor v avto Včeraj ob 14.30 se je 39-letni Vincenc Krpan iz Gorice, Korzo Verdi 34 peljal s svojim avtomobilom «Fiat 1100» GO 7828 po Mirenski cesti. Nenadoma pa je vozilo ustavil in skušal na cesti obrniti, da bi se vrnil. Tedaj je proti njemu privozil 29-letm Domenico Bernardis iz Trsta, Ul. Orlandini 35 na motorju MV TS 2354 in se s svojim vozilom zaletel v avtomobil. Kmalu po nesreči so ga odpeljali v boinico Brigata Pavia, kjer so mu u-gotovili več ran in pa pretres možganov. 20. uro, ko se je pred hotelom Corallo v Ločniku ustavil tovorni kamion OM Orione 400, last avtoprevoznega podjetja Strump iz Voghere. Šofer Romeo Armandoli in njegov pomagač sta se ustavila tamkaj, da bi se v gostilni malo okrepčala; vozilo s prižganimi lučmi pa sta pustila na desni strani ceste. Iz Gorice pa je v tem času privozil na vespi z evidenčno tablico GO 5029 Arrigo Ro-manzln, ki je iz še neznanih v.rokov zadel v .ustavljeno vozilo in udaril z glavo ob levi rob prikolice. Na pomoč sta mu prihitela najprej šoferja kamiona ter še nekaj mimoidočih ljudi, ki so poskrbeli, da ga je neki zasebni avtomobil odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki ugotovili, da si je pri nesreči zlomil čelno kost nad desnim cčesom, dobil več ran po obrazu ter pretresel možgane. O njegovem zdravstvenem stanju se zdravniki še niso izrekli. Trčenje dveh avtomobilov V bližini Pavletičeve gostilne na Tržaški cesti sta se včeraj ob 15. uri zaletela dva avtomobila, in sicer «Fiat 500» z ev. tablico CO 41434, katerega je vozil 50-letni Robba Luigi iz Milana, in »Fiat 1500» z ev. tablico GO 8455, katerega je vozil Samuele Rotta iz Gorice. Robbi, ki se je pripeljal iz Trsta, je verjetno zaradi spolzke ceste vozilo zdrsnilo in se je z vso silo zaletel v Rottov avtomobil. Človeških irtev ni bilo, pač pa sta se obe vozili zelo poškodovali. Huda nesreča v Ločniku V četrtek zvečer se je v Ločniku dogodila huda prometna nesreča, katere žrtev je bil 37-letni mizar Arrigo Ro-manzin iz Ločnika, Ul. Udine štev. 44. Bilo je nekaj pred Poletni izpiti na tržaški univerzi Rok za predložitev prošenj za sprejem k izpitom v letnem roku 1953-54 na tržaški univerzi je od 8. do 21. maja. 25. t. m. pa zapade rok za predložitev prošenj za sprejem k diplomskim izpitom. DEŽURNA LEKARNA; Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Carducci 12 - tel. 22-68. KINO CORSO. 17: «Crni prestol«, barvni film. B. Lanchaster. VERDI. 16: «Meč iz Damasca«, barvni film, R. Hudson. CENTRALE. 17: «Tripoli, kraj ljubezni«, barvni film, A. Sordi. VITTORIA. 17: «Onečaščena», W. Vitale in A. Farneše. MODERNO. 17: «Heroj sem iaz», R. Rascel. KINO STANDREZ. 20.30: »Mati se ne vrne več«, B. Jenkinf in J. Droig. KINO V NABREŽINI predvaja danes v soboto ob 20.30 uri 20.30 m in jutri v nedeljo ob 16 zanimivi slovenski film 0 o o o o o o VESNA 0 o o o Ne zamudite prilike ter si oglejte nainovejši slovenski film. o 0. predvaja danes film: ^naredi Bi V glavni vlogi: Virginia Ma\/o. Burt Lancaster Veliko izbiro konfekcij po resnično nizkih cenah vam nudi UP Jinlicje'1 Športne srajce z dolgimi rokavi iz pravega bombaža od 1.350 lir dalje Moderne letne hlače ... za 1.950 lir Moške kompletne obleke . za 3.950 lk lnterloc s polovičnimi rokavi v vseh barvah .... za 590 lk Za veslače imamo veliko izbiro hlač in nogavic Ameriške originalne modre hlače (gin) z belim šivom. Bogata izbira športnih jopičev Haligefo, Trstfll. Jimeus št. 3 (nova hiša) Sestavljena, iz najboljšega materiala Izdelana po najnovejših tehniških odkritji* Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo za S let Zahrevajle jo pri svojem urarju! a dem ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA MDR. RflNIORCII TRGOVCEV 2 IEi> T R ST - Ul. Valdlrlvo 3, tel. ' Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO; ULICA MONTECCH1 Št. 8 III. nad. — Telefon številka 93-8U8 ln 44-63«. — Ro4t.nl predal 502 - UPRAVA: UUCA SV. FRANČIŠKA »t. 20 — Telefonska številka 37-338 — OGLASI: od 8. do 12.30 ln od 13 - 18 — Tel 37-338 — Cen« oglasov: Za vsak mm višine v širini I stolpca trgovski 80 finančno upravni 100, osmrtnice 90 Ur — Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tlška Tiskarski zavod ZTT — Podružn Gorica Ul. 3. Pellieo MI. Tel 33-82 — Rokooisi se nr vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repno. Jugoslavija: Izvod 10, mesečo0 Poštni tekoči račun za STO ZV D Založništvo tržaškega tiska Trst u.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega tnozem. tiska, Drž. Z,l0^z • ntje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . r 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. Z ^