NO. 110 Ameriška Domovi ima Avjl/SJER I CPk Ul— HO /WB E AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 5, 1962 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ez STEV. LX — VOL. LX Macmillanov obisk je zgladil pol v Skupnost Predsednik britske vlade je tekom razgovorov z De Gaullom odstranil večino ovir za vstop Velike Britanije v Skupni trg. LONDON, Vel. Brit. — V vladnih krogih so glede spreje-ma Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost (Skupni trg) po razgovorih Macmillana z De Gaullom precej iboljše volje. Trdijo, da je predsednik vlade prepričal De Gaulla o potrebi angleškega sodelovanja s kontinentalno Evropo in odstranil večino ovir, ki jih je ta stavljal vstopu Velike Britanije v Skupni trg. Poročilo o razgovorih pravi: Po primerjavi pogledov na vprašanja modernega sveta sta De Gaulle in Macmillan potrdila svoj sporazum o skupnosti interesov Francije in Vel. Britanije. Izrazila sta, da bosta v tem duhu proučevala vprašanja, s katerimi se morata u-kvarjati. V tem duhu sta razpravljala o razgovorih v Bru-xellesu. V zadnjih tednih je bilo velike razpravljanja o tem, da bo De Gaulle s podporo Adenauerja zaprl Skupni trg Angliji in skušal doseči politično povezavo svobodne Evrope brez Anglije v nekako tretjo silo, ki naj bi vodila samostojno politiko tako do Moskve kot tudi do — Washingtona. Da so šle te napovedi malo predaleč, dokazuje ne samo gornje poročilo o razgovorih De Gaulla in Macmillana, ampak še bolj izjava nemškega kanclerja Adenauerja v Dortmundu, da morajo Združene države ohraniti vlogo, ki jo imajo v vodstvu svobodnega sveta in pri obrambi njegove svobode. Amerika bo skrbeSa za napredek Mikronezije WASHINGTON, D.C. — Po drugi svetovni vojni je Amerika prevzela skrbstvo nad Mikronezijo, ki obstoji iz Marshall-skih, Karolinških in Marianskih otočij. Mikronezija ima skupaj okoli 2,000 otočičev in morskih škrbin, toda samo 78,000 prebivalcev. Začetkoma je naša administracija mislila, da je najbolje, da ostane to prebivalstvo tako, kot je, torej neke vrste prirodni muzej. Na predlog ZN je administracija začela skrbeti za gospodarski napredek (Mikronezije. Za prebivalce je ustanovila malo banko, nekaj hranilnic, še več pa zadrug za izvoz kopre. Največ skrbi dela naši administraciji polit ična bodočnost Mikronezije. Za Ameriko nima Mikronezija nobene politične ali vojaške važnosti, za druge dežele najbrže tudi ne velike. Zato ne vedo ne ZN ne naše državno tajništvo, kaj naj naredijo s prebivalci in otoki, saj za Samostojno držalvo niso dosti močni. Polom na borzah koncem preteklega meseca imel tudi politične posledice “NEW YORK, N. Y. — Borzni krogi računajo, da je 15 milijonov Amerikancev tako srečnih, da so lastniki delnic. Večina delnic, ki so njihova last, ima svoje uradne trge na ameriških borzah, posebno na obeh v New Yorku. Zadnji borzni polom je prizadel vse lastnike. Nekateri so res izgubili denar, cenijo, da je takih nesrečnikov kar nekaj milijonov, vsi ostali pa ne morejo več mirno spati, kajti nevarnost, da pride do novega padca, še zmeraj obstoja. Poznavalci lastnikov delnic trdijo, da je med lastniki okoli 80% republikanskih volivcev. Ne vemo, kako so izračunali to številko, jasno pa je, da vse, kar zastopa v javnosti republikansko stranko, vali krivdo za borzni polom na Kennedyevo administracijo. Nekaj je že resnice na tem, toda še dolgo ne toliko, kolikor si republikanci domišljajo. Zato republikanci ne bodo mogli doseči večje koristi iz svoje propagande. Na drugi strani so demokratje zaradi borznega poloma bolj mirni. Ako so tam izgubili svoj denar republikanci, ne bo to demokratom tako nič škodovalo, ker jih republikanci ne bi volili tudi takrat, ako ne bi bilo prišlo do poloma. Jamajka postane 6. avgusta neodvisna država KINGSTON, Jamajka. — Otok Jamajka postane 6. avgusta samostojna država. Uprava pa ne želi, da bi otok prirejal takrat obsežnejše slovesnosti, akorav-no bo angleška kraljica poslala svojo sestro Margareto, da jo Pred novimi nasilji! Tajna armadna organizacija v Alžiriji je napovedala nova nasilja, ker razgovori z muslimani niso uspeli. ALŽIR, Alžirija. — Vodstvo tajne armadne organizacije je objavilo, da bo po petih dneh zatišja obnovilo nasilja, ker predstavniki muslimanov, s katerimi se je razgovarjalo, niso pristali na .njegov?S' predloge. Svarilo je bilo objavljeno preko tajne radijske postaje Tajne armadne organizacije, ki jo sestavljajo pretežno beli kolonisti. Ti bi radi ohranili Alžirijo Franciji, če pa že to ne gre, pa zavarovali vsaj nemoteno gospodarsko in socialno življenje francoskih naseljencev v Alžiriji tudi potem, ko bo ta postala neodvisna. Tajna armadna organizacija bi rada dobila nova jamstva za evropske koloniste v Alžiriji od strani vodstva začasne alžirske vlade kot predstavnika alžirskih muslimanov ali pa od začasne alžirske uprave. Obe sta izjavili, da je bilo to vprašanje urejeno v dogovoru v Evi-anu med francosko vlado in vodstvom alžirskega nacionalnega gibanja. Začasna alžirska uprava je pozvala vse prebivalstvo Alžirije, naj se izogiba vsakih nemirov in nasilij. Bodočnost dežele bo odločilo ljudsko glasovanje, ki je določeno za 1. julij. VLADNE ČETE STRLE UPOR LEVIČARJEV V VENEZUELI HONG KONC. — Angleška kolonijalna uprava je sedaj objavila uradne številke o prebegu kitajskih beguncev na njeno ozemlje. Po uradnih prijavah je prebežalo od Novega leta sem nekaj nad 60,000 kitajskih beguncev, kakih 15,000 pa se jih ni prijavilo. Oblasti so vrnile tudi okoli 60,000 beguncev. Računi so na videz izravnani, v resnici pa niso, ker so “ilegalni” begunci še zmeraj Kongu. Včeraj so vladne čete s podporo vojnih ladij in letalstva zlomile zadnji odpor levičarskega upora marinov v Puerto Cabello. Samo vladne čete so imele okoli 200 mrtvih in več sto ranjenih. CARACAS, Venez. — Upor marinov v Puerto Cabello, glavnem pomorskem oporišču kakih 65 milj od tod, se je začel nepričakovano. Predsednik republike Betancourt, ki je bil izven mesta, se je naglo vrnil in ukazal vladi zve-Hong stim četam, naj obkrožijo uporne marine, ki so se med tem i polastili večjega dela oporišča in preko radia pozivali k Hong Kong ima sedaj 3,250,- uporu ostalo vojaštvo. Trem vojnim ladjam, ki so bile v 000 prebivalcev. Uprava je ra- pristanišču, se je posrečilo pravočasno dvigniti sidra in čunala, da bo prebivalstvo na- izpluti na odprto morje. Tekom sobote in nedelje so se vr-rastlo do 1. 1967 na okroglo šili med upornimi marini, ki se jim je pridružilo tudi več le-4 milijone, pri tem pa ni vra-; vičarskih civilistov, in vladnimi četami ostri boji. Letala čunala prekomernega dotoka ki- so napadla uporniške postojanke s strojnicami in bombami, tajskih beguncev. To je tudi vojne ladje, ki so se znova približale pristanišču, pa so stre-med razlogi, zakaj se je tako hi- Ijale na upornike s topovi. Zadnja uporniška gnezda so tro odločila za vračanje begun- bila zavzeta šele včeraj zjutraj:__________________________________ cev na Kitajsko. | To je bil eden najbolj krvavih Trenutno je dotok “uradnih” vojaških poskusov upora v Ve-; jg pfeJjggfliJ? beguncev skoraj čisto ustavljen, nezueh v zadnjih desetletjih. | CLEVELANDj 0. — George Koliko jih pa prihaja ponoči po Upor je bit izgleda dobio pri- 0 Abshier z Garfield Heights, morju, se ne da niti ceniti. Bo- Plavljen, pa je nekdo ne aj o katerega sin Larry A je prete_ jijo se, da je dotok nelegalnih ^ Ikli teden prebegnil s stražar- beguncev precej močan, ker so zavrli vidno imigracijo. Ženevska konferenca za razorožitev gr@ počivat Albanija se hoče poravnati z Grčijo vi vodniki odločili za nenaden i ^ ® . . v. , , . . , , skega mesta v pasu, ki loci voj- nastop, ne da bi priprave dokon-i , T „ 5 . . . c. , m , sko Južne Koreje in vojsko Sev. call. To je bil v teku enega ^ J . ,.v T- v , . . v, . ° .Koreje, h komunističnim Korej- meseca ze drugi vojaški upor lej v . <0^^ in se bodo tvorijo Grki večino prebivalstva. ZCpet 16 juiija. pred gla.’izjavi notranjega ministra so tu. Sedaj je Grčija dobila iz Ti- sevanjem o tem predmetu so'd! za tem uporom komunisti in rane poročilo, da Albanija želi vstali zastopniki Amerike, An- pristaši kubanskega Castra ki obnoviti diplomatske stike z njo. glije in Rusije in izjavili, da so vladi posebno zamerijo, da pod- za nadalje- pira “Zvezo za pi vi upor organizirali komunisti in njihovi podporniki. Zato je prepovedala Komunistično partijo in z njo povezano Gibanje revolucionarne levice. Po se oče in mati ločila, je živei dve leti v Deškem domu vojakov in mornarjev v Normal, 111. -----o----- Eisenhowerjeva priljub Ijenost republikanski politični kapital WASHINGTON, D. C. — Vse kaže) da so republikanci v svoji propagandi namenili Eisenhow boksita, ruma in turizem jo dr- Grčija nima ničesar proti temu, oni sicer v načelu za nadalje- pira “Zvezo za napredek, žijo pokoncu. Vlada pa gleda, izjavlja pa že sedaj, da se svo- vanje sej tudi tekom poletne j okviru katere skušajo Združe-krjevi priljubljenosti posebno da ne ustvarja primanjkljajev v jim pravicam do južnega Epira vročine, da pa se uklonijo stakne države pomagati državam mesto, ker vedo, kako razširje. proračunu. Jamajka je torej red- ne bo nikoli odpovedala. Alba- lišču nevtralcev. nija še ni uradno povedala, kaj j Torej vendarle nekaj sloge ka dežela, kjer sta proračun in plačilna bilanca v redu. Latinske Amerike do tako po- na je še med volivci. Vabijo ga misli o grškem stališču. vsaj pri glasovanju o počitnicah! skih reform. trebnih socialnih in gospodar- .stalno na vse važne seje vodilnih | republikancev in po sejah poskrbijo, da ima Ike tiskovno konfe renco. Tak sestanek se je zopet vrši. 1. junija v Washingtonu. Na se^- OLEVELAND( O. — O obeh tere velike firme, rudniki in to- koristne za federalno blagajno točnostjo branil čast in pošte- stanku 80 obravnavali samo aferah smo obširnejše poročali, varne mastne dobičke, do kate- itd. Preiskavo o tem vodi tako nost svojega finančnega tajnika. jsbankarske zadeve, vsaj tako so Kar je uganjala uprava za na-!trdili Afera Estes in afera o strateških kovinah se prepletata ko sta se začeli. V aferi Estes rih se bi bile nikoli dokopale, imenovani odbor sen. Syming-je glavni junak neki mlad pusto- ako bi jim republikanska admi-,tona. Sen. Symington pazi na vse udarce, ki jih republikanci lovec v Texasu, ki je z zvezami nistracija ne bila šla na roko. in podkupovanjem znal dobiti j O obeh aferah vodita admini-toliko posojil, da je končno pod stracija kakor tudi Kongres ob-njihovo težo moral v konkurz. širne preiskave. Ker sta oba v V njegovo poslovanje niso zamešani samo denarni zavodi, ampak tudi politiki obeh strank, v glavnem demokratske in pre- usmerjajo proti demokratom v aferi Estes. Kadar zapazi udarec, pa objavlja senzacije iz fe- uemokratskih rokah, vodijo deralnega poslovanja s strate-Jbivše federalne vojne tovarne za preiskave demokratje) kar dela škimi materijah. manj kot 10% njihove nabavne republikancem ■ stalne težave. | Tako je zadnjič trdil in dal >vrednostij odlagala je prevzeme Preiskava o Estesu poteka ko- tudi dokaze, da je Federacija strateškega blaga na čase, ko so cej federalnih uradnikov. Pre-'likor toliko mirno. Do sedaj še pri nakupu in upravi strateške-'cene zanje padale itd. iskava je v teku. V teku so pa(ni znakov, da bi bil v to afero ,ga materijala zapravila naj-| Senatorju Symingtonu se ne tudi močne zakulisne sile, da bi zapleten kak vidnejši politik, manj bilijon dolarjev. Republi- bo torej težko boriti proti repu- govorice o aferi čim preje prenehale. Podobna je zgodba o aferi z nakupovanjem strateškega materijala. Tudi tu sta zameša-jkakor pa pride od časa do časa Zadnja beseda pa še ni izrečena, kajti Estesove poslovne kombinacije so izredno zamotane in ni obe stranki. Demokratska je ideji o nakupovanju strateških materijaloy kot na primer kovin dala zakonsko obliko, republikanska je zakone in uredibe izvajala. Izvajala jih je tako, da tem- zakon ni bil nikoli kršen, da pa 'so pri tem vendarle imele neka- kanci tej splošni trditvi niso do- blikanskim očitkom v aferi Es-sti ugovarjali, ko pa je senator tes. Preiskava o postopanju začel pripovedovati o konkretnih uprave za strateške materijale se ne dajo hitro odkrivati. Vse- slučajih, kako so na primer bi- mu bo dajala zmeraj dosti gra- lap odjetja, ki jim je gospodaril diva za napade na republikance. udeleženci. Eisenhower kupe strateškega materijala, res j4- Pa imel P° seji svoj° tiskovno ni bilo lepo. Pristajala je na konferenco-kier ie rekel-da ima preklice dobav, kadar bi bila sedanji položaj na naših borzah lahko zaslužila lepe denarjelVeč vzrokov, da pa med njimi s preprodajo. Prodane so bile'111 najmanjši tisti, ki govori razsipanju denarja po Kennedy evi administraciji. Trdil je, da se sedanja administracija vse preveč meša v gospodarsko in socijalno politiko, dasiravno bi morala spoznati da uživa tem manj zaupanja mec gospodarstveniki, čim bolj sega v njihovo svobodo. na dan nova senzacija o Esteso-vih podvigih, ki jo seveda republikanci hitro pograbijo. Demokratje se maščujejo z odkritji, kako je republikanska administracija nakupovala strateške materijale, kako se je odpovedovala dobavam, ki bi bile Humphrey, predno je postal Eisenhowerjev finančni tajnik, uživala celo vrsto prednosti pri upravi za nakupe strateških materijalov, takrat je pa v republikanskem taboru zavrelo, še celo bivši prelsednik Eisenhower je pretekli teden z jezo in od- Poskrbel bo tudi, da se bodo preiskave zavlekle v pozno jesen. Po volitvah bosta pa obe aferi zaspali, ako ne bo kaka politična skupine imela interesa, da jih obravnava pred širšo javnostjo. Zadnje vesti NEW YORK, N. Y. — Delnice na New York Stock Excange so včeraj zopet padle. Dow-Jones industrijski popreček se je znižal za 17.3, za nekako polovico manj kot pretekli ponedeljek, vendar obseg prodaje in nakupa ni presegel dosti običajne mere. NEW YORK, N. Y. — Zakladni tajnik Dillon je napovedal, da bo zvezna vlada predložila proti koncu leta znižanje davkov v obsegu, ki še ni določen. WASHINGTON, D. C. — George Humphrey, zakladni tajnik v vladi predsednika Eisenhower-ja, je predložil sen. S. Symingtonu, da mu njegov odbor dovoli pričati v vprašanju nakupa niklja v okviru M. A. Hanna Co., ki je bilo v preteklih dneh v javnosti ponovno obravnavano v zvezi z njim. SAN FRANCISCO, Calif. — Danes so v Kaliforniji primarne volitve, ki so posebno važne za politično bodočnost bivšega podpredsednika ZDA R. Nixo-na. Če bo danes odločno porazil svojega konservativnega tekmeca za republikanskega guvernerskega kandidata in jeseni pri glavnih volitvah svojega demokrat, nasprotnika, potem ima možnost povratka v politične vrhove dežele odprto, v nasprotnem slučaju pa bo šel po poti svojega ožjega rojaka nekdanjega vodnika republikancev v zveznem senatu W. Knowlanda. Johnsonov varovanec dosegel pičlo zmago WASHINGTON, D. C. — Pri sobotnih primarnih volitvah za guvernerskega kandidata demokratske stranke je varovanec L. zmaga kaže, da utegne biti vo-livni boj med demokratskim in republikanskim kandidatom jeseni precej oster> da pa pri tem še ni gotovo, če bo zmagal demokrat. Sen. John Tower, prvi repu- B Johnsona, podpredsednika blikanski senator v Texasu od ZDA, John B. Conally zmagal s državljanske vojne sem, trdi, da pičlo večino 25,000 glasov. V po-ima republikanski kandidat Jack litičnih krogih trdijo, da pičla |Cox kar dobre izglede na uspeh. AMERIŠKA DOMOVINA JUNE 5, 1962 ^|nAMERi$ttA Domovina • m jvi ■ K? 8 mo/vir- 6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 14)628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA, Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za S mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 8 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto ' SUBSCRIPTION RATES, United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for 8 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.C0 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 110 Tues., June 5, 1962 Iz prepričanja! (Govor g. K. Mausarja na Spominski proslavi ZSPB v Clevelandu 2. junija 1962) Leto 1962 nam prinaša v svoji sredini dve veliki obletnici: dvajsetletnico revolucije v Sloveniji in sedemnajsto obletnico vetrinjske tragedije. V tem desetletju, ki je pred nami, se bo svobodni svet čezdalje pogostejše obračal k tistim, ki so v letih strašnega vrenja imeli dovolj moči, da so branili svoje krščansko prepričanje in čisto idejo svobode pred onimi, ki so pod svobodo razumeli vladanje srpa in kladiva in zaprta. Sad združevanja svobode in nesvobode v drugi svetovni vojski se je rodil takoj po vojski, — bil je spaček, ki je milijone pognal v služnost. Danes v sramoto svobodnega sveta na hongkonških vratih vise drobni prsti prestradanih otrok, žena in mož, ki zapuščajo rdečo svobodo in bi bili radi samo ljudje s skodelico riža v suhih rokah. Po laoških džunglah gre rdeča sled čezdalje globlje, narodi, ki se šele narejajo, bijejo na vrata svobodnega sveta in kar je najbolj značilno, bijejo na vrata s srpom in kladivom. Ni krivda za vse to v včerajšnjem dnevu. Krivda gre globlje nazaj. Danes vsak vidi, da se je bilo lažje boriti proti nacizmu in fašizmu, ki sta surovo dvigala moč arij-/ ske rase kakor proti komunizmu, ki je na svoj rdeči prapor pripel znamenje bratstva, brezoblične človeške svetovne mase, ki ne bo poznala ne meja, ne nacionalnih čustev, ki bo pometla z debelimi magnati in dala svobodo v roke 'proletarcem, ljudstvu, ki v potu svojega obraza in s krvavimi žulji redi bogataše, gnide na svetovnem telesu človeka. Bila je to sladka muzika sredi klanja druge svetovne vojske, tako sladka muzika, da je svobodni svet mirno opazoval, kako sta si ob stari poljski mizi nacizem in komunizem napijala poljsko kri. Bila je to grozna predigra, zakaj igro samo je nato dokončal komunizem sam. Sedel je k jugoslovanski mizi, k češki, k romunski, k bolgarski, k madžarski in metal od kosov drobtine tistim, ki so mizo za ostudno pojedino pripravili. Zastopniki svobodnega sveta niso dobili več sedežev, mogli so prinašati samo še zadnje žrtve, ki so jih vezale po skritih pogodbah. Tako so vrgli na klavno mizo pred sedemnajstimi leti enajst tisoč mladih slovenskih ljudi, tistih, ki se jih ta večer, dragi prijatelji, spominjamo. Kosti te ogabne pojedine so naši rdeči bratje zmetali v kraške jame in v zapuščene jaške rudnikov, kjer so jih oprale vode v podzemlju. Tam mirno leže že sedemnajst let. Ko sem pred devetnajstimi leti odhajal iz gorečega turjaškega gradu, sem bil priča prizoru, ki mi je vsa ta leta marsikdaj prišel v spomin. Stali smo na peščeni poti pod gradom in sredi pijanega veselja, se je eden partizanskih oficirjev zadrl nad preprostim vaškim stražarjem. — Zakaj si šel k belim? — Čeprav jetniku mu je fant ponosno odgovoril: — Iz prepričanja! — To je prava beseda ne samo za današnji večer, temveč za ves naš čas. Biti iz prepričanja, kar si. Ne iz ozira do sosedov in prijateljev, ne iz strahu, ne z ozirom na dobiček, ne samo na znotraj, v družbi, ki enako misli, temveč tudi na zunaj — ves. Na žalost današnji čas tudi med nami ni več čist. So ljudje, ki se boje krščanskega in katoliškega imena povsod. Bojimo se, da bi s tem odbili tega in onega, da se bomo zamerili na levo in na desno. Usodo, dragi prijatelji, bodo kovali samo oni, ki si upajo ravno hoditi povsod, ki so povsod, kar so, iz prepričanja. Švigašvag ima ta svet že čez mero in to so najbolj žalostni sopotniki našega planeta. Bodi obziren do ljudi, spoštuj poštenega nasprotnika, toda ne skrivaj svojega prepričanja ne za majhno ne za ve-< liko. Svet danes potrebuje trdnih stebrov ne lesenih nastavkov, ki za svoje prepričanje ne tehtajo izgubo in dobiček, temveč so pripravljeni tudi na žrtvovanje. Na žalost ta beseda izginja iz našega slovarja in izginja zlasti med nami. Brez te besede ne more biti aktivnega življenja in ne more biti upanja na boljše dni. In če jo bomo imeli samo na jeziku, bomo z njo duhovno revni nečastno odšli v svoje grobove. Nihče se nas ne bo spominjal, kakor se mi nocoj mrtvih, ravnih ljudi, ki svojega prepričanja niso zatajevali, ga niso skrivali niti tedaj, ko je ravnost zahtevala od njih največjo žrtev, ki jo človek mero deti. Odšli bomo s tega sveta in za nami se vrzel ne bo poznala. Zavedimo se, da sredinstva ni. Si ali nisi. Kdor danes še misli, da je krščanstvo s svojimi moralnimi zakoni prazno in da je svoboda samo fraza tega stoletja, se oklepa teh misli zavoljo tega, ker je sam prazen in puhel in bi rad ubežal odgovornostii. Nihče ji ne bo. Vsak bo dajal račun o svojem hiševanju, zakaj naša leta niso prah, da bi ga veter vač, delček stoletja, v katerega moraš položiti svoje delo ne samo zase in svoje otroke ampak tudi za skupnost, kateri pripadaš in za človeštvo, katerega členi smo. To je krščansko pojmovanje človekove osebnosti in njenih odnosov do drugih in kogar je tega sram in strah, je že suh in opreperel. (Konec jutri.) | BESEDA IZ NARODA I S kanadskega Zahoda v Cleveland Cleveland, O. — Bliža se zopet doba počitnic in takole smo zadnjič preudarjali, kam bi jo letos mahnili, da bi se čim boljše spočili, pa vendar videli večji kos naše širne dežele, ki ga doslej nismo imeli priložnosti obiskati. Bila nas je večja družba in nenadno je Tone prekinil razgovor z vprašanjem: Čuj, saj vendar še nisi niti povedal, kako si se lani vračal iz Alberte. Kaj pa se to pravi, začeti potopis, potem pa kar na lepem utihniti. Priznam, da me je vprašanje spravilo malo v zadrego. O' pravem času sem se spomnil, da je bil naslov potopisa “Na Zahod in v Skalne gore’’, ni pa bila tam pot nazaj nič omenjena. “Pot tja in obisk tam sem opisal, drugega pa nisem nič obljubil”, sem se izvijal Tonetu. Ko mi je do kazoval, da je treba opisati vso pot, pa naj je bilo to v naslovu obseženo ali ne, sem se odločil, da na kratko povem, kako smo obisk na kanadskem Zahodu končali in kako potovali domov. m Iz Banffa smo že zgodaj popoldne privozili v Calgary, kjer smo se ustavili najprej pri Fab-janovih. Pogovorili smo se s prijazno gospo Dragico in njenim bratom Janezom, ki je bil ravno tam na obisku. Fabjanovi imajo krasen dom v novem delu mesta. Kvedrov Pavle je priganjal, da moramo na vsak način še k Tratnikovemu Janezu in njegovi prijazni ženi Lojzki. Ta dva sta nas tudi nad vse ljubeznivo sprejela. Ker je Janez dober tarokist, smo morali vreči vsaj par partij. Kvedrov Pavle, Bohov Janez ter jaz smo se otepali na vse načine, pa nas je Tratnikov Janez le navil. Mu je pa res tudi karta tekla, da je bilo kaj. Mimogrede sta Janez in Lojzka pripovedovala, kako sta se imela v Evropi, kjer sta bila prejšnje leto več mesecev. * Kasno popoldne smo se spravili v avtomobila in odrinili proti Lethbridgeu, kjer nas je Šifrer jeva Zvonka z naraščajem obeh družin težko pričakovala. Pomenili smo se še malo o skupnih prijateljih in znancih, obujali spomine, pa se končno spravili k počitku. Od Pavleta smo se morali posloviti, ker je moral zjutraj na delo kakih 60 milj od doma. Prihodnji dan smo bili odločeni, da obiščemo še druge slovenske rojake v mestu. Namenjeni smo bili k Novakovim in Dimnikovim, oglasiti pa smo se hoteli še tudi pri vseh ostalih. Predno smo se odpravili na obiske, sem zapeljal avto v mehanično delavnico, da ga pregledajo, če je v redu za dolgo pot. Napovedali so, da bo vzelo precej časa in da naj pred poldne ne hodim ponj. Tako sem bil navezan na Bohovega Janeza, ki pa je imel tudi svoja pota. Ogledala sva si razne dele mesteca in Janezovo delavnico. Čas je tekel naglo, opravkov pa je bilo še ce^ lo vrsto. Tako se je dogodilo, da nameravanih obiskov nismo mogli opraviti, za kar mi je še danes žal. Zvečer smo se šli poslovit od Bohovih, kjer nam je Janez ponovno povedal, da se letos vidL mo v Clevelandu. Tudi njegova žena Tončka ter hčerki Marija in Magda so bile mnenja, da ne bi bilo napak iti pogledat v slovensko ameriško metropolo. Slovo je bilo težko, ker smo se v dobrem tednu, ko smo bili skupaj, zopet navezali drug na drugega. Mudilo se nam je nazaj k Šifrer-jevim, kjer smo se morali posloviti še od mladega rodu, predno se odpravi spat. Otrokom so silile solze v oči, ko sta stric in teta odhajala nazaj proti oddaljenemu Clevelandu, pa tudi odrasli smo postali mehki ob tej uri. * Ura nas je naslednji dan zbudila ob petih. Naglo smo pospravili svoje stvari in jih znosili v avto. Zvonka nam je med tem pripravila zajtrk. Hitro smo opravili, si segli v roke in se odpravili v avto. Med tem je že pritekla Kvedrova Tončka in skrbno povprašala, če imamo vse, kar potrebujemo. Bilo je šest, ko sem pognal avto. Ozrli smo se na obe hiši, Francetovo in Pavletovo, otroške glavice so bile na oknih. Pomahali smo še enkrat v slovo, nato pa sta hiši izginili za ovinkom. * Po cesti št. 3 smo vozili proti Medicine Hat, kjer smo dosegli prekokanadsko avtomobilsko cesto. Sklenili smo namreč, da se domov peljemo po drugi poti, kot so se nekdaj svetopisemski trije kralji na nasvet božji v spanju vračali na Jutrovo po drugi in ne po oni poti, ki jih je pri peljala v Jeruzalem do Heroda in do novorojenega Odrešenika. Miljo za rri/ljo smo puščali za sabo, na obeh straneh ceste pa ni bilo prerije ne konca ne kraja. Okoli 6. zvečer smo se približali glavnemu mestu Manitobe Winnipeg. Na vsej tej preko 700 milj dolgi poti smo imeli le eno prometno luč, drugače smo se u-stavljali le toliko, da smo natočili gasolin, se malo okrepčali in ohladili z mrzlo vodo. Cesta je na splošno bila lepa, prometa sorazmerno malo. Povprečno smo vozili preko 70 milj na uro. Na vsej poti smo srečali le eno policijsko patrolo. Pri Winnipegu so se začele težave. Dobre ceste je bilo konec. Ker se nam je mudilo dalje, smo se hoteli ogniti mestu. Zemljevid je kazal, da vodi južno od mesta lepa dvodelna avtocesta, del prekokanadske avtoceste. Na lepem je ta izginila in lovili smo se nad dve uri po slabih potih, da smo končno dosegli vzhodno od Winnipega zopet prekokanadsko cesto. Restavracija ob cesti nas je privabila na večerjo, kajti od jutra nismo užili nič toplega. Po dolgem čakanju nam je strežnica prinesla kavo in odšla, ne da bi nas vprašala, kaj še želimo. Predno smo jo mogli priklicati in naročiti večerjo, se je njena služba iztekla. Strežnica, ki je prevzela njeno mesto, se je razgledovala in razgledovala, predno se je odločila za kako delo. Čudili smo se, da je kaj takega sploh mogoče. Končno se je le primajala k naši mizi in vprašala, kaj želimo. Ko smo naročili večerjo, je dejala, da bomo morali čakati še najmanj pol ure. Tega nam je bilo preveč, posebno ker je bila ura že deset, mi pa vsi trije precej utrujeni. Pobrali smo jo v motel, kjer smo se okrepčali iz zaloge, ki smo jo vozili s seboj. Naj pripomnim, da smo povsod naleteli na prijazno in dobro postrežbo tako na ameriških kot na kanadskih tleh. Omenjena restavracija je bila edina žalostna izjema. Zjutraj nam je nagajal avtomobil. Končno je le vžgal in po- gnali smo se proti Kennori. Tam smo zavili proti jugu preko in mimo jezer proti Minnesoti. Lepa pokrajina nas je privlačila in vozili smo počasi. Med tem ko smo prejšnji dan napravili okoli 730 milj, smo ta dan prevozili le nekaj nad 350 milj in se zvečer ustavili v Evelethu v Minnesoti. Tam smo se ustavili že zgodaj zvečer, ker sem si hotel kraj malo natančneje ogledati. V njegovi bližini je namreč moj oče v mladih letih kopal železno rudo. * V četrtek zjutraj smo se odločili, da se ne bomo vračali preko Wisconsina in Illinoisa, ampak preko Michigana, da si ogledamo mimogrede še Baragovo deželo in počastimo njegov grob v Marquettu. Po lepi in prijetni vožnji skozi gozdove smo v ranem popoldnevu ustavili pred stolnico in šli pomolit na Baragov grob. Mesto smo si mogli ogledati le na hitro, kajti sklenili smo, da bomo vozili kar do doma. Pokrajina vzhodno od Mar-quetta je prijazna in vožnja je bila zanimiva in kratkočasna. Ko nam je v Evenu začelo primanjkovati gasolina, smo ustavili pred Strnaidovo gasolinsko črpalko. Bilo je sredi popoldneva in gledali smo, kdaj bo prišel kdo od kod. Bili smo prepričani, da morq biti Slovenec, p.d kod naj bi bil sicer — Strnad. Ko ga le ni bilo) smo odrinili dalje in gasolin kupili drugje. Že se je sonce spuščalo proti obzorju, ko smo se bližali Mackinac prelivu in mostu čezenj. Pred nami je bila še vsa pot čez Michigan in Ohio. Do Lansinga je šlo še kar naglo, nato pa smo zašli na ceste, ki so jih popravljali in vozili smo od 20 do največ 30 milj na uro. Radi bi bili kje prenočili, ker smo bili pošteno utrujeni, pa ni bilo nikjer nobenega motela s praznimi sobami. Ko bi morali biti po naših računih že doma, še nismo dosegli niti Ohio Turnpike. Tja smo prišli okoli treh zjutraj. Nočna vožnja po razkopanih mišigan-skih cestah me je tako utrudila, da sem zapeljal k prvi restavraciji na Turnpike, svetoval Mari in Martinu, naj gresta kaj jest in popit, sam pa se pri priči zaspal. Pustila sta me spati pičle pol ure. To me je poživilo, da sem bil kar pripravljen za na-daljno vožnjb ko sem se temeljito umil z mrzlo vodo in popil močno črno kavq. Na vzhodu so začele ugašati zvezde, ko smo pognali po Ohio Turnpike proti domu. Ob pol osmih v petek zjutraj, torej malo manj kot po 14 dneh, sem se ustavil na St. Clairju. V tem času smo napravili preko 4,500 milj, poldrugo pot iz New Yor-ka v Evropo. Ob koncu vsem rojakom, prijateljem in sorodnikom iskrena hvala za prijazen sprejem, skrb in gostoljubje. Bilo je lepo potovanje, polno krasot in novih vtisov, le škoda, da nas je tako kratko omejen čas, vedno priganjal k naglici. V. L. ------o------ Spomini na romanje v Toronto Cleveland, O. — Ko smo v -soboto, 27. maja, zjutraj na 185. cesti in Lake Shore Blvd. napolnili avtobus, je voznik vozilo pognal in kmalu smo bili na velecesti. Vožnja je bila vseskozi prijetna, romarji zadovoljni. Okoli enajste ure dopoldne smo bili že na meji Združenih držav in Kanade. Možje postave so pripoznali, da smo vsi pošteni ljudje in so nas pustili naprej. Po raznih ovinkih, katerih je v mestu Buffalo več, smo se odpeljali proti slovitim Niagarskim slapovom. Tisti, ki so se prvič peljali po tej poti, so začudeno gledali vodopade. Ko smo se navžili lepote tega sve- tovnega čuda, je voznik spet pognal in prijetno udobno smo se peljali po Kanadi. Ustavili smo se pri “Uri cvetja”, ki pa letos še ni bila v polnem razcvetu. Po ogledu te zanimivosti, smo se po lepi cesti odpeljali proti Torontu in prišli tja ob štirih popoldne. Gospodje duhovniki so nas prijazno sprejeli in popeljali v cerkev. G. župnik A. Prebil so nas pozdravili in priporočili, naj se zaupno obrnemo k Mariji, kraljici Slovencev, ki tako rada pomaga. Ob šestih je bila v dvorani o-kusna večerja, katero so pripravile dobre torontske žene. Po večerji smo odšli zopet v cerkev k molitvi. Po opravilu v cerkvi, se je razvila krasna procesija okoli cerkve. Po končanih pobožnostih, so nas že čakali dobri rojaki in nas spremili na prenočišče. V nedeljo popoldne ob dveh smo se poslovili od Marije Pomagaj in od dobrih rojakov in rojakinj. Sprejmite g. župnik A. Prebil, č. g. Bolko, in brat Ciril našo vdano zahvalo za vse. Hvala tudi kuharicam, strežnikom in vsem, ki so bili z nami tako prijazni in postrezi j ivi. Naj Vam bo Marija plačnica! Pri Brezmadežni s čudodelno svetinjo smo bili zopet lepo sprejeti. Ob štirih popoldne je bila obširna cerkev polna. Oglasile so se orgle. Pevci so prav tiho pričeli, pa se zopet na vso moč oglasili. Res, Vaše krasno petje Marijinih pesmi nam bo ostalo v trajnem spominu. Vso čast u-čitelju petja č. g. Sodji ter pevcem in pevkam. Po koncertu v cerkvi smo zasedli omizja v dvorani. Mladi fantje in dekleta so nosili na mizo raznovrstne dobrote. Ko smo se nasitili, nas je vodja programa pozdravil in nam predstavil g. župnika J. Kopača, ki so v angleščini in slovenščini izrazili veselje, da imajo clevelandske romarje v svoji sredi. Z lepimi besedami so se spomnili pokojnega Antona Grdine, ki je prvi organiziral romanja v Toronto in bil velik dobrotnik prve slovenske cerkve Marije Pomagaj. Po končanem sporedu smo se poslovili od prijaznih torontskih rojakov in rojakinj, jim stisnili roke in obljubili, da se prihodnje leto zopet vidimo. Voznik je pognal in že smo hiteli proti tretji slovenski fari v Hamilton, kamor upamo, da bomo v bližnji bodočnosti povabljeni na blagoslovitev nove slovenske cerkve. Mislil sem, da bomo po večerni molitvi malo zaspali, pa je umetnik in kipar g. France Gorše organiziral pevski zbor. Tako lepo in ubrano so peli, da me je vsa zaspanost minila. G. Gorše ni samo umetnik, ki izdeluje križeve pote in druge umetnine, je tudi izvrsten pevec in pevovodja. Ko bi ne bilo že toliko pevskih zborov v Clevelandu, bi priporočil kiparju Gor-šetu, naj še enega ustanovi. V ponedeljek ob treh zjutraj smo bili že v Clevelandu in smo se razšli vsak na svoj dom. Vem, da imajo vsi udeleženci prijetne spomine na to zadnje romanje. Imejmo upanje, da bomo pri- hodnje leto spet poromali k Marijinim cerkvam v Toronto. Pozdravljeni! Jakob Resnik. -----o------ Nagla rast prebivalstva WASHINGTON, D.C. — Po računih urada za ljudsko štetje in statistiko bo število prebi- valstva v Združenih državah tekpm prihodnjih 20 let poraslo -zc 63 milijonov ljudi ali za več kot ono tretjino. ----—o------ Naj večje mesto Kanade Ka dan narodnih žrtev Cleveland, O. — Dan drugega junija smo proglasili in sprejeli za dan spomina slovenskih narodnih žrtev. Ta dan se spominjamo in molimo za vse, ki so dali svoja življenja za svoj narod in za svobodo, ki naj jo uživa pod Bogom, zlasti tistih, ki so jih pomorili naši narodni sovražniki med drugo svetovno vojno, ki so padli med komunistično revolucijo v Sloveniji in potem kot žrtve nasilja komunistične oblasti. V najglobljem spoštovanju se jih spominjamo. Na ta dan se jim posebej zahvalimo za vzvišeni vzor skrajne žrtve in prosimo, da bi Bog, ki vodi in končno odreja usodo narodov, sprejel mučeništvo in kri, ki so jo prelili, kot zadostno ceno za veliko, lepo bodočnost svobodnega slovenskega naroda. Obujamo slike tistih strašnih let sovražne okupacije in komunistične revolucije v Sloveniji ter sedanje usode našega ljudstva pod režimom skrajne in krute okrnitve osebnih in družbenih, zlasti verskih in političnih svoboščin, ki so po naravnem redu in poštenem človeškem pravu njegova nedotakljiva pravica. Vemo, da so mučeniki dali življenje v nezlomljivi veri v zmago svojega naroda in te njegove pravice. V ognju te vere nam pravi zavest, da ne smemo ničesar storiti, s čemer bi jo oskrunili, da moramo živeti za njeno uresničenje. Med raznimi skušnjavami in pastmi, ki nastajajo v sedanjih nesrečnih razmerah, je prišla letos nova vaba, ki naj po komunističnih namenih uniči politično emigracijo iz Jugoslavije, torej našo slovensko. Politični emigrantje smo svobodni ljudje. Vsak bo tudi na takozvano amnestijo odgovoril kot svoboden človek. Nihče nikogar ne zadržuje. Vsak pa ve, da mora ostati pred vsem pošten in značajen človek. Kot član narodnega občestva, ki je dalo za ohranitev svoje svobode toliko krvavih žrtev, mora odločiti tako, da ne bo skrunil spomina na tiste, ki jih nobena človeška amnestija ne doseže, pa je z njimi bil enega duha in ene volje. Zvest ostati idealom in žrtvam, ki jih je borba zanjo zahtevala, bodi vsakomur prva skrb. Šele potem, ko bo siguren, da bi narodni mučenik odobril njo-govo odločitev, se bo vsak vprašal ali veruje garancijam komU' nistov, ki so s prevaro pobili toliko naših bratov in sester, komunistom, ki sami trdijo, da nimajo vere v Boga, zato ne m0' rale, ampak zaničujejo oboje kot abotnosti. Ker morale nimajo, se ne čutijo vezane na nikako dano besedo. Ali jim razumen človek more zaupati? Politični emigranti ljubim0 svojo domovino. V bolečinah prenašamo izgnanstvo in si želimo domov. Vendar za nas šele v globoko podrejeni vrsti pP' dejo v poštev vprašanja osebne ugodnosti in udobnosti: Ali bom v sedanjih razmerah v rojstni domovini res našel svoj d°m> svojo pravico in mogel živeti kot srečen, svoboden človek? Vsak odloča sam na lastno odgovornost, saj vsak nosi vse P°' sledice. Dan narodnih žrtev Pa nas opominja, da smo svobodni Slovenci preko vseh preizkušenj dolžni vztrajati kot zvesti b°rcl za svobodo svojega naroda. Na Spominski dan Združenih Ameriških Držav, dne 30. maja 1962. Dr. Miha Krek, predsednik Narodnega Odbora za Slovenijo Montreal v pokrajini Quebec ima preko milijon prebivalcev, in je največje mesto Kapade. Kijuib temu, da še vedno raste, se mu« Toronto naglo približuje, podjetij Največji poslodavec Zvezna vlada ima zaposlepih več ljudi kot osem največji v deželi skupaj. k ^ n a o s k: a Ameriška Douoviima ■/1-fVl' E n■ €/% Ul— HO >. q p Muhič, predsed-javnega dela zmožnih ljudi, kot nj^ Cerkv. pevskega zbora; g. mala. Zato ni čudno, da so tako Ivan Peterlin, bivš predsednik mnogi društveni delavci s tem !Cgrkvejlgga 0idjb0ra j,n agiini de-delom prezaposleni. Posledica iavec pri vseh cerkvenih usta-tega je utrujenost, da tisti, ki jn društvih, predsednik mu zmanjkuje večerov v tednu,'3^3^ dr p Klopčič in tajnik ne more v nobeni organizaciji'g jng_ Franc Markeš. To so sa-postaviti celega človeka. mo nekateri od udeležencev. Ni čudno, če se pri vsem tem Sestanku je predsedoval dr. delu često pojavi vprašanje, ali jV. Antolin, ki je na začetku spoje pametno in modro, da v tukaj- ročil, da sta bila na sestanek po-šnjih razmerah vzdržujemo ne- vabljena tudi oba župnika preč. kako “Slovenijo v malem.” Ne-|gg_ A pre|bii in J. Kopač. G. kateri pravijo: Dobro je to za j Kopač se je opravičil, ker ni prvi rod in deloma za drugega, imogei zapustiti svoje župnije, sporočil pa je, da idejo pozdrav- da ne bo tistim, ki v spominih in v koreninah še vedno živijo doma v predvojnih razmerah dolgčas, da jim tujina ne bo preveč tuja in da se bodo lažje vživeli. Pustimo jim torej veselje. Tem je treba odgovoriti, da Kanadčani, ki nimajo kulturnih vrednost, ki so zvezane z našo narodnostjo, znajo bolj ceniti to, kar smo mi prinesli s Ija in daje delu svoj blagoslov. Potreba Kot prva točka je bil na programu razgovor o potrebi slov. narodnega doma. Razgovor je pokazal, da je na ozemlju, kjer živi blizu 7,000 Slovencev in deluje kakih 15 organizacij na razpolago samo ena in to cerkvena seboj, kot mi sami. Vprašanje J dvorana, kjer ni mogoče, da bi je, v katero kulturo pa naj se se razvrstile vse seje, sestanki vživimo, če bomo svojo zavrgli! prilagoditvi na ljubo? Kaj pa i naše poslanstvo? Mar nismo milijoni, ki smo se umaknili smo se pred komunizmom, važen svetovni političen faktor, pripravljen braniti tiste vrednote krščanske kulture, ki jih komunizem v tla tepta! In če je naša kultura imela slovensko obeležje ali je zato v Kanadi, Ameriki, Argentini sedaj manj vredna in naj ostane samo še za tolažbo v dneh dolgočasja! Res je, da je treba pri tem vzdrževanju “Slovenije v malem” marsikaj prevrednotiti, marsikaj nebistvenega opustiti, a bistvenemu dati pravo mesto. Zaprt narodnostni krog brez oken in vrat gotovo ni ideal. Moremo pa postati živa celica, živa slovenska celica po svojih zdravih živcih sestavni del celotne družbe, v kateri živimo. PM. O Slovenskem narodnem domu Pred tedni nisem poročal o važnem sestanku, ki je bil 30. aprila zvečer na galeriji cerkvene dvorane na Manning Ave. in prireditve. Navzoči so eno-dušno glasovali za to, da je dom potreben. Zraven pa, je bilo jasno in odločno izraženo mnenje, da dom ne bi smel biti na takem kraju, da bi bilo kakor koli prizadeto slovensko versko središče, ki je cerkev in njene ustanove. Stal naj bi v taki bližini, da bi se slovenska skup-post, ki ima za središče cerkev, samo okrepila. Dom naj bi bil glavnemu središču v oporo in dopolnilo. Financiranje Nadaljna točka je bil razgovor o tem, kako do doma priti. Razgovor je rodil sklep, naj se razpišejo delnice, ki naj ne bodo previsoke, da bi jih lahko kupil čim širši krog ljudi. V razpravo so prišla tudi začasna pravila. Bil je izvoljen odbor petih članov z nalogo, naj pripravi osnutek pravil in začne zbirati deleže. Vsi navzoči so odboru ponudili pomoč pri prodaji delnic. Udeleženci so zapustili sestanek v zavesti, da je bil storjen prvi uspešen korak za dosego lepega m potrebnega cilja. Por. Predvolilna doba V predvolilni kampanji ljudje radi razpravljajo o različnih političnih strankah, ki se potegujejo za zaupanje volilcev. V Kanadi sta najmočnejši politični stranki — in tudi najbolj znani — konservativna in liberalna. Marsikdo se sprašuje, kakšna je razlika med njima. Mogoče je res na prvi - pogled to razliko težko opaziti. V obeh delujejo ljudje z različnimi svetovnimi nazori, različnih ver in narodnosti. V obeh zasledimo tudi katoliške javne delavce. Razlike med obema strankama segajo nazaj v dobo naseljevanja. Trgovci, prekupčevalci in industrijalci, ki so imeli poslovne zveze s kolonijo in z materno deželo, so imeli nove dežele za neke vrste plantaže, ki jih je treba izrabljati v korist tako Francije kot Anglije. Drugače pa so mislili naseljenci v teh novih deželah. Niso hoteli biti sužnji evropskih prekupčeval cev in trgovcev. Zavedali so se, da so se v novih krajih naselili zaradi svojih lastnih koristih; ni jim šlo v račun, da bi jih stara domovina in njeni agenti izrabljali. Razumljivo je, da je prišlo do sotrka teh dveh različnih gledanj. In iz teh dveh gledanj sta se pozneje rodili dve različni stranki. Staro konservativno (Tory) stališče je bilo: podreditev na- Newtorontske novice Nedelja, 27. maj, bo vsem na- Spremijab Marijo od začetka do šim župljanom, pa tudi vsem konca daritve svete maše. Go- Slovencem, ki so se koncerta v cerkvi in banketa v dvorani udeležili, ostala v zelo lepem spominu. Najrazličnejše prireditve smo že imeli Slovenci zadnjih 10 let v Torontu, prireditev, kot je bil koncert Marijinih pesmi v cerkvi Brezmadežne, je bila za Slovence nekaj novega. Cerkev je bila polpo zasedena in še nekaj vrst stolov smo dodali od zadaj. Koncert Marijinih pesmi je bil duhovni užitek prvega reda. Lepše bi Brezmadežne ob obletnici blagoslovitve Njene cerkve ne bili mogli proslaviti, kot smo jo s tem koncertom, ki je bil v celoti posvečen Mariji in Njenemu Sinu Jezusu. Za uvod in za konec je pevski zbor zapel Slovencem že znane, vendar večno lepe Marijine pesmi. Jedro koncerta je tvorila Marijina maša, kateri je napisal besedilo že pokojni Jože Vovk, uglasbil pa jo je eden največjih sedaj živečih slovenskih komponistov č. g. Matija Tomc. V čudovito lepih melodijah smo spod župnik je izrabil priliko, da je vmes razlagal pomen daritve svete maše in besedilo Marijine maše. V naj večji tišini in sveti zbranosti so verniki v cerkvi sledili razlagi in petju, ki je mogočno odmevalo po akustični cerkvi. Koncert smo zaključili z blagoslovom z Najsvetejšim. Trajal je eno uro. Iskrene čestitke pevovodju preč. g. F. Sodju, C. M., organistu g. I. Križmanu in vsem pevcem in pevkam, ki so tako lepo Brezmadežno proslavili in nam nudili tako čudovit užitek. Ni zastonj rekel preč. g. dr. Lojze Tomc, da je v nebesih nastala tedaj za pol ure tišina, ko je naš pevski zbor pel v cerkvi Marijine pesmi. Sicer je to duhovit dovtip, a obenem lep poklon pevovodju in zboru. seljencev materni deželi in ti naseljenci so bili zadovoljni, da so st imenovali podložniki. Politični in duhovni predniki moderT ne liberalne stranke pa so stali na stališču: svobodno rojen Anglež ne izgubi svojih pravic, ko prekorači Atlantik; novo naseljene dežele je treba vladati ta-ko> da bo to v korist novonase-Ijencem. (Vzeto iz knjige: Liberalna stranka, ki jo je napisal J. W. Pickersgill). Kdor razume in pozna začetek razlikovanja teh dveh strank, bo lahko z bolj jasnim pogledom opazoval in presojal delo ene in druge. Razumel bo, da so se v konservativni zbirali angleški nacionalisti, ki so s francoskimi često tvorili zvezo kot n. pr. Diefebaker — Duplessis. Liberalci pa so bili vedno bolj kanadsko zavedni. Svojo domovino imenujejo Kanado, ne pa dominion of Canada, njeno vlado zvezno vlado z z zveznim parlamentom. Federalni poslanski kandidati Liberalne stranke za Toronto Mr. Maurice Moreau, za volil- j *tregli si0Venski mladini in tu Večina udeležencev koncerta v cerkvi se je nato udeležila tudi banketa v dvorani. Lep je bil pogled na belo pogrnjene mize, katerih so dehtele majniške šmarnice. Obsežna dvorana se je napolnila z gosti. Vodstvo kuhinje je bilo spet v rokah spretne kuharice ge. Angele Ostronič in ge. Danice Petrič; pomagale so jima pa žene KŽL in dekleta in fantje župnije Brezmadežne. Med gosti so bili sami dobrotniki cerkve Brezmadežne in clevelandski romarji, ki spadajo tudi k dobrotnikom. Zdelo se je najbolj primerno, da smo vabili pod tem vidikom. Med večerjo se je g. župnik J. Kopač, C. M. zahvalil vsem, ki so se odzvali povabilu, in za vse, kar so za cerkev Brezmadežne dobrega storili od začetka do tega dne, ko smo praznovali prvo obletnico blagoslovitve cerkve. Nato je podpredsednik cerkvenega od bora g. Feliks Sebanc predstavil nekatere goste, potem pa dal besedo dr. Lojzetu Tomcu, dušnemu pastirju za Slovence v Hamiltonu, ki nas je z dovtipi zabaval in so bili kot posladek po dobri večerji. Nazadnje je g. Feliks iSbbanc dal besedo g. Leonardu “Red” Kellyu, ki smo ga povabili na banket, da smo u- je za slovensko mladino še posebno važno. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli do lepega uspeha na koncertu in v dvorani, naj Brezmadežna obilno povrne; in še posebej gdč. Petrič, ki nam je že toliko fantov in deklet v narodni noši zastonj naredila. To pot je sreča naklonila fanta in dekle v slovenski narodni noši prav g. Redu Kellyu. Najbrže so mu to srečo slovenski otroci izmolili, ko so tako zelo želeli, da bi to lepo slovensko darilo prav on dobil in ostal prijatelj Slovencev in zlasti slovenske mladine. * Srednješolci (high school students) že končujejo šolsko leto. Iz naše župnije sta uspešno končala srednjo šolo g. Janez Marn iz znane družine g. Ivana Marna in g. Peter Tekavčič, brat Tineta Tekavčiča, ki je lani vodil gradnjo naše cerkve. Obema dijakoma naše iskrene čestitke z željo, da bi si izbrala tak poklic, da bo njima v zadovoljstvo, ljudem pa v korist. * Na našem Slovenskem letovišču je bilo zadnje tedne zelo veliko dela. Predsednik g. Ivan Kavčič je z njemu lastno podjetnostjo in garanjem pognal v tek vse delo, ki se je zdelo, da bo vzelo cel mesec časa, pa bo končano že do 5. junija, torej v dobrih 14 dneh. Ko te vrstice pišem, se delo že bliža koncu. Ko bodo bralci te vrstice brali v Ameriški domovini, bo Slovensko letovišče že dodelano, v kolikor smo ga sklenili za to po-etno sezono izboljšati. * ni okraj Scarborough. Mr. John Whitehead, za volilni okraj Danforth. Mr. David J. Hahn, za Broadway. Mr. Donald S. MacDonald za Rosedale. Mr. Mitchell Sharp( za Eglin-ton. Mr. lan G. Wahn za St. Paul’s. Mr. Perry Ryan za Spadina. Hon. Paul Hellyer za Trinity. Mr. Walter L. Gordon za Davenport. Mr. Dr. Stanley Haidasz za Parkdale. Mr. A. C. Cameron za High Park. Mr. Ed Riley za Greenwood. Mi. Steven Otto, za York East. Mr. Marvin Gelber, za York South. Mr. Red Kelly za York West. Mr. John Addison za North York. Mr. James Walker za York Centre. Mr. Ralph Bš Cowan za York Humber.' Imena raznih poslanskih kandidatov in njihove volilne okraje v Torontu smo začeli objavljati na izrecno prošnjo nekate-G. Ivan Kavčič, predsednik cerkvenega odbora .fare Marije Po- rih naročnikov A. D. Z o-bjav-inagaj in velik dobrotnik obeh slovenskih župnij v Torontu, s svojo Jjanjem bomo .po možnonti na-v družino ob 50-letnici rojstva. 'daljevali. Por. di g. Kellyu, ki se je iz športnega področja vrgel v politiko. Je namreč kandidat liberalne stranke za zapadni del Toronta, kamor spada župnija Brezmadežne. Vsa kanadska mladina ga občuduje kot izvrstnega igralca hockeya. Ima rdeče lase in vedno nasmejan obraz; pri hockeyu pa igra z veliko spretnostjo in eleganco. Osvojil je srca vse kanadske mladine. Doslej še nisem videl, da bi bili naši slovenski otroci koga tako navdušeno sprejeli kakor so Red Kel lya. Na koncu banketa so ga naravnost obsuli, ko jim je začei delili svoje fotografije s podpisom. Dečki in deklice, vsi so se enako navduševali zanj in žarečih oči so priznavali, da je bil zanje eden največjih doogodkov, da so mogli osebno govoriti z Red Kellyem, ki so ga prej tolikokrat občudovali na televiziji pri hokey tekmah. To srečanje naše mladine z Red Kellyem me je prepričalo, da ji bomo morali dati pri župniji pozimi možnost igranja hokeya. Zato bomo še to poletje ustanovili pri župniji skavte, ki so po kanadskih župnijah že lepo organizirani in mladini nudijo poleg telesne tu- Kaj bodo videli v Slovenskem etovišču novega tisti, ki bodo na binkoštno nedeljo, 10. junija, prišli na letovišče k otvoritveni prireditvi? Nova bo shramba za filtre, ki jo je sezidal naš žup-Ijan g. Janez Tratnik s svojimi zidarji. V shrambi bo videl filtre; eden je za čiščenje otroškega aazena, ostali za čiščenje velikega bazena. Videl bo, da je 0-troški bazen lepo na novo pobarvan; pobarval ga je pionir pri delu za cerkev Marije Pomagaj v Torontu g. Jože Turk. Videl bo lepo scementirane vse bregove bazena in ves plitvi del bazena. Videl bo ves ogromen prostor med železniško progo in bazenom lepo zravnan in pripravljen za športno udejstvovanje. Videl bo zadaj za lopo ves prostor lepo izravnan, močvirje izsušeno, tako da bo mnogo prostora za parkiranje. Glavno pa je, da bo odslej voda v obeh bazenih vedno čista in bo odgovarjala vsem zdravstvenim predpisom. Vsem, ki so nam do tega obnovljenega Slovenskega letovišča pripomogli, naj lepša hvala, in še posebej g. Ivanu Kavčiču, ki je toliko znoja na tej zemlji pustil, preden je to pre-važno delo pognal v tek. Kajti, če bi ne bili rešili vode v obeh bazenih, bi bilo Slovensko letO' višče postalo problematično. Sedaj je pa glavni problem rešen, vse drugo se bo pa postopoma uredilo in čez nekaj let bo ta kraj res košček raja. In naš žup-Ijan g. Jože Kastelic, ki je to zemljo kupil in vanjo položil to liko truda in žrtev, bo dobil zadoščenje, da je za Slovence kupil res nekaj dobrega po nizki ceni. Prav tako gre priznanje g. Ivanu Peterlinu, g. inženirju B. Franku Demšarju in drugim, ki so tudi veliko žrtvovali dela in časa za to Slovensko letovišče. Gotovo pa je vse prekosil po zaslugah g. Ivan Kavčič, ki ga ne odlikuje le požrtvovalnost, ampak tudi gospodarske sposobnosti, ki so pri takem podjetju potrebne. A ko te glavne delavce omenjam, se zavedam, da je še cela vrsta Slovencev, ki sb veliko pripomogli k zboljšanju Slovenskega letovišča, in vsak bo tudi še irpel priliko, da bo še doprinesel svoj delež. Čim več vali za zboljšanje Slovenskega letovišča, tem lepši kraj za poletno razvedrilo si bomo pripravili. Slovenske pesnice pa upam, da bodo sedaj sestavile novo himno na čast Slovenskemu letovišču. Eno so že pred leti; le škoda, da je niso objavile v Ameriški domovini. Kar niso storile, lahko še store, da bo slovenska javnost občudovala nji-lov pseniški talent in znala ceniti lepote Slovenskega letovišča. Nisem še končal teh novic, ko mi je prišla v roke Ameriška domovina z dne 29. maja. Najprej sem segel po kanadskih novicah. Vse so bile stvarne in zanimive, še posebej me je razveselil članek: Dom Slovencev v Torontu. Podpisan je s črkama M. M. Napisal ga je zelo moder človek in dobro razgledan med Slovenci v Torontu. Odlikuje ga stvarno gledanje, nepristranska sodba in modra presoja položaja med nami tako v gospodarskem kakor v družabnem pogledu. Kajti vedno je nevarno nekaj novega začenjati, ko še tega, kar imamo, nismo utrdili. Da bodo kdaj lahko Slovenci postavili še lep slovenski dom v Torontu, ne dvomim. A prej moramo to, kar že imamo, finančno in duhovno utrditi in se med seboj toliko povezati, da bomo res ena družina ne glede na to: ali kdo spada v župnijo Marije Pomagaj ali v župnijo Brezmadežne ali ima glede politike in drugih vprašanj to ali drugo gledanje, ali spada v to ali ono organizacijo, da je le v skladu s krščanskimi načeli, to je važno. Prav je, da so te modre misli prišle iz vrst ljudstva, kajti kadar župnik piše v prid župnije, bo vsak upravičeno sklepal, da mora tako pisati pro domo sua. Pred važnimi vprašanji je treba veliko posvetovanj, da se ne zaletimo, in hvala lepa piscu teh vrstic, ki jih je sprožil. 'Samo na banketu ob obletnici blagoslovitve cerkve je bila dvorana letos še bolj polna, kakor je bila pri svatbi g. Jožeta Vin-čeca, predsednika prekmurske folklorne skupine. Videl si Prekmurce iz Montreala, Hamiltona, Toronta in iz drugih krajev. Zelo ljubeznivi so bili in užitek smo imeli biti v njihovi družbi. Kar prehitro nam je minilo. G. Jožetu Vinčecu in njegovi nevesti Veri, rojy Padar, naše iskrene čestitke in ves božji blagoslov z njima na njuni skupni življenjski poti! Nekaj nad desetino Farmarji predstavljajo 11 odstotkov celotnega prebivalstva Združenih držav, med tem ko so ga ob koncu prejšnjega stoletja še okoli 40 odstotkov. CLEVELAND, O. di duhovno-moralno vzgojo, kar in čim bolj složno bomo sodelo- ZULICH INSURANCE AGENCY >18115 Neff Rd. IV 1-422U Cleveland 19, Ohio V EVROPI VEDNO POTREBUJEJO NAŠA ZDRAVILA! Mi jih pripravimo in razpošljemo kamor želite! NAROČITE! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10. Ohio Lekarna odprta do 6. zvečer. Zaprta ob sredah in nedeljah. Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite TONY KRISTAVN1K, Painting & Decorating HE 1-0965 ali UT 1-4234. AMERIŠKA DOMOVINA JT RENE BAZIN: ■ ■ ■ ■ ! IZ VSE SVOJE DUSE! ■ ■ ■ ■ ROMAN ■ ■ ■ ■1 Nenadna bridkost je Henrietti zasenčila obraz. Nobenega upanja ne more vliti nesrečnici. Niti najmanjše možnosti ni, da bi ji pomagala. Pogledala jo je, kakor pogledaš nekoga, ki ga ne boš videl nikdar več in ki se bo potopil v noč, pa si ga hotel zadržati, tujo senco, ki ima na čelu bogsigavedi kakšno znamenje bratstva ... Odprla je usta, da bi se poslovila. Nenadoma pa se ji je posvetila misel, da ji je od veselja zažarel obraz. Živahno je iztegnila roko in snela dekletu veliki mehki klobuk z glave: “Imate lepe lase?” Črna, neurejena, skuštrana, toda bujna in težka množina las je napol razpletena padla Mariji na ramo. “Oh, da! Vidim, lepe, krasne lase! Malo frizure — pa bi lahko dobili mesto kot pomerjal-ka!” CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE TINLEY PARK VIC. — 2 bedroom ranch. Gas heat. Attchd. htd. garage. Parquet wd. firs. 133x299 lot. Close to everything. $14,500. 17300 Highland. By owner. KE 2-2943. (Ill) 5 ROOM HOME, 2 bedrooms, up and 1 down. Wall ito wall carpeting, washer and dryer. $10,800. Call GA 3-0578. (Ill) ORLAND PARK — Must sacrifice 2 bedroom ranch, attached garage. Basement. Near schools, shopping. $20,500. FI 9-3413 or KE 2-1228. (110) BRICK BUNGALOW — 8 yrs. aid. 4 rms. expandable. Gas ht. Wz car gar. Alum. S & S. Bsmt. Many extras. Close to everything. By owner. $18,000. 8308 So. Damcn. (110) EVERGREEN PARK — BY OWNER Georgian. 2 bdrm. plus den or 3rd bdrm. Rec. rm. w/bar & powder rm. 2 car gar. w/lge. alt. storage rm. & children’s bike rm. Inch dn. stairs w-w crptg. & drapes, window air cond. & alum. S-S. 5% mtge. to qual buyer. GA 5-2416. (110) BERWYN — BY OWNER Cust. 5 rm. expand, brk. bungalow. Fully tiled kit. & bath. 50 x 125 ft. Indscpd. lot. Some fruit trees. Gas ht. 2 car brk. gar. Side dr., concrete. Attic storage. Excel, cond. 4119 S. Gunderson. Ph. ST 8 8303. (110) HARVEY — BY OWNER 163 West 158th Place, 2 Blocks W. of Wood St. 3 Bedrooms, gas heat, stove, washer, dryer, triple track storm windows inch Close to schools and shopping center. $13,500 or best offer. ED 3-9752. (112) OWNER TRANSFERRED — Choicest spot in Park Forest. 6 rms. plus gar. Extras. Blt.-in elec. kit. W-W crptg. Washer and dryer. Refrig., patio, 1 blk. to pool, grammar, H.S. and shopg. entr. 15 E. Rocket Circle. Ph 8-6829. (112) OAK LAWN — For sale. 3 Bedroom Cape Cod home. 1J4 car garage, lot 60x230, landscaped. $16,000. 6318 West 92nd St. GA 2-6274. (113) WINSTON PARK — BRICK BEVERLY Split-level. 3 bedrooms, 2J'a baths, rec. rm., fin. basement, W-W crptg., drapes, freshly dec. By owner. Asking $31,500. 1410 N. 5th Ave. FI. 5-4043. (113) MELROSE PARK — WINSTON PARK — BY OWNER 7 rm. tri-level. 3 bdrms. Newly decor. Liv. rm.-din, rm. Cab. kit. Bsmt. Att. 2Vi car gar. 65x130 ft. lot. New vinyl floors. Alum. S & S. Gas ht. Priced in low $30’s. FI. 4-0362. (113) BERWYN — BY OWNER Brick bungalow. 2 bdrms. down & 2 up. Ika baths. All modern. Central air cond. Full bsmt. Liv.-din. rm. Cab. kit. 1 car frame gar. Nr. schls., shopg., transp. Priced in mid $20’s. GU. 4-8625. Marija Schwarz je še poble-dela. Oči so se ji omilile, se povečale. Solza in majceno radosti sta se hkrati pokazali v njih. Prav narahlo je iztegnila roko: “Tako sem potrebna!” je dela. Henrietta je prijela roko, ki je na njej bila stara, črna, na koncu prstov že vsa luknjičasta rokavica, in jo prisrčno stisnila: “Odhitim. Sicer me kregajo. Govorila bom nocoj z gospo demence. Pridite me obiskat jutri zjutraj v ulico de TErmitage blizu dvorca des Herves, na o-vinku v rebri. Vprašajte po gospodični Henrietti. Dobro me poznajo. Vsi me poznajo!” Marija je obstala na pragu. S poživljeno svojo dušo je sledila Henrietti Madiotjevi, ki je izginjala fv senci stopnišča. Po treh dneh blodnje je bila to prva prijazna beseda, ki ji jo je kdo rekel, prva nada, ki se ji je zasvetila. Tako dobro ji je bilo pri srcu, da je nezaupno poslušala v strahu, da se kdo ne bi vrnil in ji naznanil: “Izključeno. Ni mesta za Vas. Vse je oddano. Sezija gre h koncu.” Nihče se ni vrnil. Henrietta je odšla proti delavnici. V trenutku, ko je šla mimo gospodinjinega stanovanj3! Je gospa Clemence, začudena nad prihajanjem in odhajanjem, odprla vrata in strogo vprašala: “Kaj pa je vendar?” Ko pa je spoznala svojo najboljšo delavko, je ponovila z vse drugačnim poudarkom: “Kaj je, gospodična Henrietta?” Madame Clemence je imela prirojeno uglajenost, ki ji je nadomeščala vzgojo. Bila je vsa siva, čeprav ji je bilo komaj štirideset let, a še sveža in vedno oblečena v resno obleko iz črne svile s telovnikom rdeče ali rjave barve, kakršen je bil letni čas. Ta preprostost je odjemalkam ugajala, kakor jim je uga- CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE PALOS PARK By owner. Lovely home on 1% acre wooded lot. This comfortable home is custom built, has large family room. Complete with wood-burning fireplace, living room, dining room, ultra modem kitchen, 2 spac/'ous bedrooms, 1% baths, 2 car gar. Enclosed porch. Will sell for less than $50,000. — 8229 KNOLLWOOD DR. Southwest highway to 119th St. turn West xk mile to Knollwood estates. Must call for appointment. — GI 8-6278. (Ill) LOMBARD — BY OWNER Fully air conditioned ranch. 2 bed rooms. Patio. Garage. Paved driveway. Low down payment. $14,900. MA 7-5264. (Ill) BUSINESS OPPORTUNITY SPORT, HOBBY & TOY SHOP Established 10 years. Sacrifice due to illness. GA 2-5420 (112) MEAT MARKET Rent or sell. Excellent location. No stiff competition. Call LI. 9-2000 (112) BOATS FOR SALE 14 FT. ALUMINUM BOAT AND TRAILER 7J4 horsepower motor for sale. By Owner. $200. RE. 1-6114 jalo razkošje salonov. Zakaj vse' je bilo po njihovem okusu. Njena pahuljčasta, košata in napudrana frizura, ki ji je dajala videz markize s starih modnih slik, odjemalkam ni ugajala nič manj. Govorila je malo, z umerjenim glasom. Pravi vzrok premožnosti gospe Clemence pa je bila bistroumnost, ki si jo spoznal v njenem pogledu, in nekam prezirljiva odločnost njenih sodb. Če je rekla: “Prav tale klobuk tu Vam pristoja, gospa baronica, le-ta, noben drugi!”, si občutil, kako lastna volja ošibi in kako se posebne osebne zahteve razblinjajo v nič. Videti je bila kakor umetnostni kritik, ki izreka sodbo nad portretom. Bila je zares umetnica drugotne vrste, ki je dovršeno znala govoriti na dušo tako, da ni bilo zaman. Dobrodušna je bila, pa se dosti ni spominjala svojih prvotnih razmer. Zakaj kot navadna krasilka je poročila svojega moža, zelo bogatega trgovskega potnika, ki ga nikdar ni bilo videti. V govorjenju se je rada kazala materinsko do svojih uslužbenk. Poznala je posebnosti, ki so tako važne, ako hočeš voditi ta dekleta, ki so same napol dame, revne, nervozne, do skrajnosti dovzetne in jim je muhavost dragocen dar pri poslu. Nasmehnila se je torej Henrietti, ki ji je odgovorila na svoj oprezni način, ki ga je bila takoj privzela: “Nekdo je povprašal za delom.” “Ste odklonili?” “Rekla sem, da se sezija že nagiba koncu in da je malo upanja ...” “Prav nikako, gospodična Henrietta!” “Tako lepe lase ima, gospa! Bila bi pomerjalka, ki bi se z njo postavili...” “Nisem hotela nadomestiti gospodične Doroteje, saj veste, odkar me je bila pustila na cedilu takrat po konjskih dirkah.” “Tej glavi bi pristojal vsak klobuk.” Gospa Clemence se je zasmejala. “Križ je v tem, da ni več klobukov za pomerjanje. Ne rečem, v štirih ali petih mesecih, če natančno vzamemo...” “Do takrat bo že mrtva”, je rekla Henrietta resno in uprla pogled v konce svojih čevljev. “Oh, mrtva!” “Da, gospa. Gotovo nima kaj jesti, ko pa ni pošteno obuta. Ne poznam je sicer. Gledala sem jo eno minuto. A prav gotovo se od žalosti konča, ona že, za to jamčim.” “Menite zares? Torej je zelo interesantno dekle?” “Da, gospa, zelo interesantno. Tako bi me veselilo, če bi hoteli ...” “Kaj?” “Samo na poskušnjo da bi jo vzeli, za dva tedna ali tri...” Gospodinja je malo pomislila. Vsekakor je bila dobre volje, zakaj odgovorila je: “Mala prekanjenka! Opazila sem že, da imate svoje reveže, gospodična Henrietta! Kako se imenuje Vaša varovanka?” “Marija Schwarz.” “No, da, naj pa bo, gospodična Marija! Ne rabim je, a jo sprejmem, da Vam storim veselje. Pripeljite mi jo v ponedeljek.” Še ta konec stavka ji je bil v srcu, a ga ni izrekla: “Važno je zame, da navežem nase delavko, kakršna ste Vi, ki boste v kratkem moja delovodkinja.” Henrietta je uprla v gospo Clemence svoje oči, ki so postajale malone sinje, kadar se je smehljala. “Oh, hvala!” je rekla ganjena. “Vesela sem. Izučila jo bom. K sebi jo bom vzela pri delu in videli boste, da bo nekaj iz nje.” Nalahno se je priklonila in se vrnila v delavnico. Njene tovarišice so bile skoraj vse pokonci. iShemale so svoje plašče, iskale ogrinjač ali dežnik v veliki stenski omari, med tem ko so dve ali tri v naglici in žarečih lic nekaj šivale do konca. Malo za tem so šle ko nagla čreda mimo prazne blagajniške mize. Privita luč plinskih sve-tiljk ni dala videti, kako močno je napor razoral ta bedna lica osemnajst- ali devetnajstletnih deklet. Oči pa so se že lesketale od veselja. Tok svežega zraka je vlekel po stopnišču navzgor. Nekatere izmed njih je ob prenaglem prehodu jelo celo dušiti. Gospodična Augustina se je morala za trenutek prijeti ograje in postati. Vajenka je preskakovala stopnice. Ona edina ni dvigala krila. Prve so bile že na ulici. Pričakovale so ostalih, da se poslove od njih. Preprosta beseda samo, ki ni bila iz globljega čuvstva niti iz posebne vzgoje, a jim je bila v navadi in je lepo izpričevala delavsko vzajemnost. “Zbogom, gospodična Augustina! — Zbogom, Irma! — Lahko noč, Matilda! — Lahko noč, gospodična Lucija!” Brž iz-premenjene so vljudno pošepe-tavale tako druga drugi. Štiri izmed njih so krenile na levo proti okolišu trga Bretagne. Druge, ki so šle po ulici navzdol, so stanovale okrog Ville-en-Bois ali ob pobrežjih ali pa, kakor Henrietta, na griču Ermitage, ki ga imenujejo tudi grič Miseri. Na križiščih ulic se je gruča manjšala, drobna gruča modistk, ki so naglo hodile v rahli megli Loire. Kratek “zbogom” brez u-stavljanja, za njim drugi. Kmalu so se bile razpršile po mestnih ulicah. Utrujenost jih je vlekla domov k postelji, v temneče se sobice, kjer so drugi že spali. Zato 'So se žurile. Henrietta Madiotjeva, ki je bila šla navzdol do pristaniškega obrežja, je krenila na hodnik ob železniškem tiru iz strahu pred moškimi, ki prihajajo iz malih mornariških beznic z one strani. CLEVELAND, O. DELO DOBIJO Cook wanted Male or female Sorn’s Restaurant 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) Moški dobijo delo Delo dobi Moški, ki stanuje v Collin-woodu ali Euclidu in ima avto, dobi začasno delo pri gradnji nove hiše. Kličite 943-3670. MALI OGLASI Stanovanje oddajo Petsobno stanovanje in garažo oddajo na 712 E. 159 St. zgoraj. Kličite MU 1-0977. (113) V fari sv. Vida Naprodaj je 2-stanovanjska hiša, z novimi plinskimi pečmi za ogrev, dvema garažama in nizkimi davki — za $14,900. BARAGA REALTY IV 1-9998 530 E. 200 St. (113) Naprodaj Dvodružinska hiša, 5-5, plinski sežigalnik, blizu cerkve sv. Jožefa in trgovin. Kličite 541-4803. (5, 8 jun) ZBIRKA SLOVENSKIH KNJIG NAPRODAJ Povesti, zgodovina, slovarji itd. Več redkih del. Cela zbirka. — Ivan Jontez, 7904 Simon Ave., Apt. 4, od 5. do 7. zvečer. Tel. 361-0524. 5, 7 jun) Making yaur city a batter place to live, work and raiaa a (amity— ’’OT > j 3 j | J j i t . • ■ tha result of a GROWING Savings and Loan business mm i v-:.-..» fen 39 813 Iasi ISStfi 3». 39000 Eudld Arm. 6335 St. Clair Arm. Cleveland, Ohio Mullally Funeral Home ZRACEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA | POGREBI OD SZ00.00 NAPREJ 36$ East 156th Street JtEnmore 1-9411 KITAJSKI PREDEL SE MODERNIZIRA — Slika kaže 'novi stanovanjski predel Kitajskega naselja v San Franciscu p Kaliforniji. Rjavi jambori ladij so se dvigali na levi med zvezde in se zibali sem in tja v onem rednem gibanju, ki je zadnji ritem morja, ko hodi semkaj umirat. Še so plula prijazna jadra goelet in brickov. Ko jih je Henrietta spet zagledala, je začutila, da je doj ma. Njena ulica, prav stara ulica de TErmitage, se je pričenjala malo za pomorsko postajo. Dvigala se je v strmem klancu prav do vrha griča. Hiše so se nahajale le na eni strani. Zapuščena je bila ob tej uri in | fantalini se sedaj niso obešali na železne drogove, ki so služili za ograjo. Proti polovici poti, kjer se cesta malce zavije, so se hiše, ki tvorijo na ovinku vzboklino, svetile v mesečini. Posebno svetla je bila ozka hišica, tako močno stisnjena med sosede, da je bilo videti, ko da se je kvišku pognala. Stala je baš na ovinku. (Dalje prihodnjič) 1 § g Ig i i M i I | S i >75 :iš5 m S :3 1 s I P | i £š h i k fl Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, §S papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio n I I S i i i s 1 I 1 1 a i •*4 K m | S i i i I I i i LETA GA NE MOTIJO — Frank ‘Washburn v Hill-mainu, Mich., ima že 76 let, pa se še noče predati brezdelju. Pravi, da je resnično življenje le v delu. Na sliki pa vidimo pri podiranju drevja. ,