Deželni zbor. Zanimiv je proracun za leto 1012, Za regulacijo Pesnice so Nemci dolocili: ni6. Za Dravo tudi: nic\ Brezobrestna posojila za vinogradnike tudi: ni5. Zn. nemški del dežele pa hočejo nove regulacije, nove ceste, nove železnice in tri nove meščanske Šole, če.prav jih imajo že 26. Razumljivo jo, da slovenski po^lanci pod takimi razmerami ne morejo sodelovati. ¦Cast in korist slovenskega naroda zalitevata, da ob¦slrKirajo. Dolgo casa smo se pustili zanemarjati in zaničevati, zato smo posilali podlaga tujčevi peti. Liberalci se Še krčevito lx»rijo, naj bi se Še dalje dali ttlaciti, toda ljudstvo, ki koraka pod zavedno zastavo Slovenske kmečke zveze, kliče ogorceno: Pod jarem ;ne gremo več! Seja dne 25.. januarja je bila jako kratka, Nem¦ ci so sicer imeli zopet dva dni casa, da se pogodijo s slovenskimi poslanci, a tega niso storili. Slovenci so jim dovolili še nov rok za premislek do 30. januar' ja. Nemci se lahko Se spatnetnjejo in kreneio na driigo pot. Ce bodo zajaraftili praviftnost proti Slovencem, bo deželni zbor dteloval, proti nam pa slovcnski po•slanci ne bodo pustili dolovati deželnega zbora. * • -• Seja dne 30, januarja je bila zopet kratka, Pre^itala se je lo ena daljša interpelacija, potem pa je •deželni glavar sejo prekinil in izjavil, da bo pribodmio sejo naznanil pismenim potom. Kadar naznani fglavar sejo pisnienim potom, je vedno znameDje, da se vae ne vjema. Tako tudi tokrat. Zakaj so pogajanja obtičala ? Wastian in nekateri nemški poslanci so cesarsk.emu namestniku naznanili, da bodo z obstrukcijo uastopili, 5e se izpolnijo Slovencem vse njihove zahteve. S tem so postala nadalj|na pogajanja brez pomena. Mir je bil tokrat že jako blizu. Slovenci so bili voljni, pod častnimi pogoji sodelovati. To so pokazali s tem, da so vlagali predloge in se na ta nacin pripravljali na redno delovanje. Toda v zadnjem trenotku prido Wastian in izjavi, da se ne sme Slovencem nič dovoliti. Cudna nemš-ka politika! Davke smejo Slovenci plačevati, a dobiti ne smejo nič. Tudi ranogi nemški poslanci obsojajo slepo nasprotstvo Wastianovo nasproti Sloveneem, vendar pa niinajo korajže, se upreti Wastianovi kornandi.. Wastian jim Še celo preti, da bo oni izstopil z nekaterimi tovariši iz nemško-nacionalne večine. Slovenski poslanci si tudi tokrat Iahko v nedolžnosti umijejo roke. Bili so voljni, sodelovati, a nemŠka prenapetost tega ni hotela dovoliti. Dve leti so klicali ogenj in žveplo na slovenske poslanoe, ker so obstruirali, sedaj pa, k.o so treznejši nemški poslanci lioteli ž njimi skleniti mir, so sami zapretili z obstrukoijo. Sedaj pa& ni veo upati, da bi deželni zbor pred Veliko nocjo deloval, Seprav je cesarski namestnik znova zaeel pogajanja. Slovenski poslanoi so stavili naslednje predloge in vprašanja: Dr, Benkovič predlog za uvedbo ta]ne volilne pravice za obeinski volibii recl v Celju in v Ptu^u. D r. B e n ki o v i c , P i š e k; in d r. Jankovič piedlog za regiilacijo rek in potokov v breškera. sodnem okraju radi staloe nevarnosti povodnji. Dr. 3 a nk o v i č in d r. BenkoviB predlog za poaporo zadrugi za osuševanje travnikov v Kapelah' in Velikera Obrežu. N o v a k je stavil na dežeini odbor interpclaoijo, zakaj da je deželni odbor leta 1910 in leta 1011 nadaljevalni obrtni šoli v Poljcanah odtegnil jjodporo. Roškar vlogo za gradbo železnice Maribor—Zeleni travnik in predlog, da se riaj regulacija Pesnice takoj nadaljuje, da se naj zacne z delom v III, razdelbi II. oddelka, ako ovire v spodnjem delu Se nadalje otetoje. Dr, VerstovŠek predlog, ki poziva deželni odbor, da prične takoj z uravnavo Mislinje vsaj v delu (Slovenji Gradec do izliva), za katerega so izdelani na5rti. Dr. Verstovšek je vložil tudi obširno slovensko interpelafiijo na deželni odbor radi uradovanja deželnih uradov v jezikovnem oziru in nadalje interpelacijo na c. kr. riamestnika radi odloka deželnega šolskega sveta ua okrajno šol5X0 svete, v katerem se ukazuje, da se smejo narofiati tiskovine za šolske potrobščine le v tiskarni ,,Leykam" v Gradcu.