Za poduk in kratek čas. Iz Slovenije do Adrije. (Potopisna črtica.) (Dalje.) Kakor hitro se je ta prigodek po mestu razglasil, privre Ijudstvo od vseh krajev k samostanu z željo, svetnika videti ter se mu pokloniti. Hitel je tje tudi nadvladika Lovre Perijander I. (1247 — 1287) z bogoljubnimi svečeniki ter je ogledavši relikvije (t. j. telo) in prečitavši njih istinost dokazajo^i Jist jel izpraševati redov- nike o načinu, kako je sv. telo k njim došlo, upravitelje pa o tem, kar so v sanjah videli. ,,!'ošto mudro i velikom pomnjom razvidi i razabere sve, što je tribovalo, da ne bude u čem privare" vzdignil je od tam sv. telo ter ga v velečastvenem sprevodu prenesel v mesto, kjer so je položili v cipresovo in to v marmorno krsto in potem postavili v cerkvo S. Marije s pridevkom ,,Tečje" in sicer 1. 1280. V tej marmornej krsti, ki je služila za ,,mizo" glavnemu oltarju sv. Marije, ostalo je sv. truplo sto let, sedaj pa je ta krsta za ,,mizo" oltarju sv. Križa v cerkvi sv. Simeona, kar že vemo. L. 1386 so namreč vzeli cipresovo krsto iz marmorne ter so jo dali v od kraljice Elizabete darovano srebrno, katero smo si že ogledali bili. Tako ostalo je do 1. 1570, ko so se Benečani, lastniki Zadra, zapletli s Turki v vojsko so radi vojnih priprav in zgradeb desno krilo te cerkve odstranili. Tedaj se je preueslo sv. truplo v kapelico sv. Roka v isti cerkvi na levi strani ia so položili telo zopet v marmorno krsto, srebrno pa so izročili ,,benediktinkam" v varstvo iz stralni pred sovražnikom. Med tem začeli so Zadrani na svoje stroške graditi novo, veliko cerkvo vštric stare, z namenom jo sv. Simeonu posvetiti ter v njo sv. truplo prenesti. Ker jim je pa ,,novac" pošel bil, začeli so po nasvetu Avguština Valerija, apostolskega vizitatorja leta 1579 popravljati staro cerkvo sv. Stefana (sedaj sv. Simeona). Tej dostavili so novo kapelo, presbiterij v sedanjej cerkvi sv. Simeona, kjer so napravili podlago in oltar za rakev svetnikovo. Iz tega razvidi se, da je cerkva sv. Simeona, kakor sem že omenil, iako stara, naimanje iz edenajstega stoletja. Dogradivši to kapelo in obnovivši staro cerkvo prenesli so va-njo z veliko slovesnostjo in sijajnostjo svetnika dne 16. velikega travnja 1. 1632. V dolgi, nepregledni procesiji šli so od kapelice, kjer so sv. truplo dvignili, skoz vse glavne ulice mesta do cerkve sv. Štefana. Na čelu procesije bile so razne bratovščine s svojimi zastavami, za njim redovniki in redovnice, kojim so sledili mašniki iz cele Dalmacije. iz sosednih dežel in otokov, za njimi stopal je metropolit ali nadvladika v svoji škoflji opravi s svojo mnogobrojno asistencijo in sedaj so sledili vladike: Krški (Krka), Osorski, Rabski in Šibeniški v svojih opravah, noseč na krasnem nosilu, pogrnjenem z dragoceno preprogo v steklenej krsti, da je bilo vidno truplo sv. Simeona. (Dalje prih.) Smešnica 41. ,,Oče", toži Franček, ,,mati so me pa s kuhljo udarili po hrbtu; tako so me, da se jim je kuhlja strla". ,,Oj, oj", tolažijo ga oče, ,,kako je je škoda!1'