Posamezna Številka: | 1 krono. ' g O posT^smsTs: Posamezna Številka: 1 krono. DBTOHišrro cs Mlrajm boem, JanSlier* ul. at. 4, L nai-•tropje. I»J«ion internrb. it. £76. UPBAVA m uahnja t Jufiieri ilid it. 4, pritličju, jemo. Tel*. in. it. 24. BH3 poitno&ekarni n-št»r. 11.787. otaj.. wa» to, ntialt« io »»»»ftov, «k 18. wi s di.njcora saaletojag« i»» tar JJ*"** eelalatea 180 S, *0 K, JattUetno 15 tw*e4n® 11 K. larszatš ^ CogovontL ra TSvktsttL objavi p*pca« a* uroSU* sir« duuu?i a« ctin. — Aikopbi 'I ne naiajo. Haroc u M» •*»« ,TIB0*A», JSARI80S, JarMitra tJSoaltstt, t Leto: II. Maribor, nedelja 25. septembra 1921. Številka: 216. Vlada ulice. ■ Pri nas se je večkrat sprožila misel, flaj bi se armada preustrojlla v milico. Vsi sposobni državljani bi sc v kratkem času izvežbali za orožje in v slučaju, da bi prišla država v nevarnost, bi vsak rade volje zgrabil za orožje, da obrani domovino. Ta misel je nedvomno zelo idealna, ima Pa tisto napako,'kakor vse idealne misli, a namreč prihaja navskriž z dejanskimi razmerami. 'Zastopniki te reforme pozabljajo na to, da je za uspešno obrambo domovine potrebna močna organizacija. Organizacija pa je tem močnejša, čim bolj jc v olja osredotočena, t. j. čim trdnejša jc disciplina. Tam, kjer je množicam dana samovolja, je disciplina nemogoča. Značilen primer nam nudi v teh dneh Avstrijska armada. Avstrijska vojska je urejena na zelo liberalni podlagi. Vojaki se aktivno.udeležujejo političnega življenja, častniki ne uživajo ne ugleda ne avtoritete, samovolja je kolikor le mogoče široka. Avstrija bi morala s svojimi četami in Wožništvoin zasesti Zapaduo Ogrske. Odposlala je tja orožništvo iu ga na nekaterih točkah koncentrirala. Medtem so se zbrale madžarske in janičarske tolpe — tlortyjevi plačenci — in so začele napadati prve avstrijske postaje. Ko so čete uvidele, da so izpostavljene nevarnosti, so odpovedale pokorščino. Čim jačja je bila koncentracija madžarskih, tolp, tembolj se Je kršila avstrijska odporna sila. Nastopiti je morala armada. Dokler so vojno opremljeni brambovci korakali dunajskih Ulicah, jih je bilo lepo gledati. Toda že v Brucku so se pričele raz-he komedije. Neki vojak je oklofutal višjega Častnika. Ta ga je hotel radi subordi-lacije zapreti. Ko je vojaštvo to izvedelo, c več stotnij proglasilo štrajk. Drugi bataljoniso se uprli, ker se niso hoteli izpostavljati madžarskim krogljam. " Med vojaštvo so pričeli zahajati ■ komunistični in Hortyjevi agitatorji. Prvi so govorili o odpravi militarizma in vojne in f* osvobojenju proletarijata, drugi so Vzbujali stare habsburške simpatije. Po-Medica vsega tega je bila: avstrijska arkada je sramotno kapitulirala pred navadnimi tolpami. Plačenci so v XX. sto-^tju, tri leta izza svetovne vojne, dosegli v6čje uspehe kakor redni vojaki, ki jim *e bila poverjena obramba domovine! Ni tedaj antanta prepovedala zasesti Zapad-Ogrske; odpovedala je avstrijska obrambna moč! Zopet bi morali biti drugi Narodi, ki bi šli za Avstrijce y, žerjavico p° kostanj! V eni zadnjih Številk graške »Arbeiter-^ille« čitamo, da so štrajkujoči železni-^rji na Dunaju zadržali vojaški sanitetni ko je hotel odpeljati v Burgenland. demoralizacijo tega naroda jc dovolj Značilno, da so napovedali železničarji stavko ravno v trenutku, ko karlistične tolpe ogrožajo svobodo in prestiž avstrijske republike. Takrat, ko bi se bila morala vsa narodna volja koncentrirati za obrambo proti zunanjemu sovražniku, ki povrh tega predstavlja najzoprnejšo reakcijo, delajo železničarji mezdno-strankar-*ke eksperimente in ljudje, katerim gre za ^odpravo zla ,v družbi« zadržujejo sanitetni vlak! Vzroki te demoralizacije so raznovrstni- Avstrijci so po svoji naravi veliki Urankarji, ki so se zlasti izza razpada fctare monarhije, v kateri so bili »gospod-pki narod«, zagrizli v medsebojne borbe m pozabili na to, da stranka ni država. Ne samo zasebno, temveč tudi javno življenje ’n državno uprayo jc okužila samovolja in korupcija. r. ^Tiidi v j.rmadi, ki bi morala' predsfav-^a|!,.?° ,m ^dinstvo države, se je vodila _ ohticna borba, v katero so posegali mon-hisfi, komunisti; „ socjialnidemokrati Razprava Pesek contra Klemenčič. | Ptuj, 24. sept. (ob pol 17. uri.): Da-Ines ob 10. uri se je pričela razprava Pesek contra Klem^ičič. Javnost je bila z ozirom na javno moralo izključena. Povabljenih je bilo preko 40 prič. Do opoldanske pavze ob 15. uri popoldne so bile zaslišane Peskove priče. Nato jc nastopil g. Klemenčič z dokazom resnice. Zasliša • ne so bile priče šolski nadzornik Flere in učitelja Šegula in Rcjsenbaut. Kakor slišimo, so te priče Peskova homoseksuel-na nagnenja odločno potrdile in navedle vse podrobnosti. Ob 16. uri se razprava nadaljuje in je pričakovati še danes razsodbe. Zamene z Jožetom Peskom tudi g. Anton Pesek, ki je sam navzoč, ne u-veljavlja. :J . ; ■- ... . . Praznovanje štšridesetdnevnice v Ljubljani. LDU L j u b 1 Jan a , 24. septembra. Danes, na 40. dan po smrti kralja Petra I. Velikega-Osvoboditelja ,se jc vršil ob 10. uri dopoldne na trgu Tabor amrastos po pravoslavnem' obredu. Ker .je provizorna pravoslavna kapela premajhna, jo bil na letnem telovadišču Sokola J postavljen oltar, okinčan z zelenjem in državnimi zastava,mi. Ob oltarju so imeli častno stražo Sokoli v kroju. Parastosa so so udeležili pokrajinski namestnik minister Ivan Hri- bar,. zastopnik namestnika dr. Baltič, mnogoštevilni funkcijonarji raznih državnih uradov, prometnih in trgovskih institucij ter različnih kulturnih društev, nadalje komandant dravske divizije general Dokie s častniki tukajšne garnizijo in mnbgobrojno občinstvo. Ob 11. uri je bila žalobna cerkvena slavnost tudi v evangeUki cerkvi. Trgovine ’ in delavnice so bile dopoldne zaprte. !itd. Disciplina jc bila popolnoma zrahlja*, na; nikogar ni bilo, ki bi predstavljal avtoriteto in enotno voljo. Armada je bila .brez duha in zato se jc hitro demoralizirala. • .. . ’’ J Avstrijska anarhija v teh’ dneh nam kaže, kakšna je obramba države, če vlada ulifca. Treba je uvažiti, da v Avstriji ni vojaka in državnega nastavljenca, ki bi ne bil politično vzgojen. Ogromni? večina njih stoji na povprečni ‘ stopnji zapadno-cvropske kulture. In Vkljub vsemu temu niso ti ljudje v važnih trenutkih svoje re-< publike prestali najnavadnejše preizkušnje in so se dali moralno in vojaško poraziti od reakčijonaruih »soldnerjev«. So ljudje, ki hočejo tudi v naše mase in v našo,armado zanesti razjedenost,dekoncentracijo, politično iu socijalno borbo. S tam pa bi.radi ustvarili to, kar jim tajno leži pri srcu: razpad svobodne države. — Austria docet! * ,• Petdnevni ultimat Madžarski. LDU Pariz, 28. septembra. (A-gence' Havas.) V noti, ki so jo zavezniki izročili madžarskemu .pooblaščene’! Praeasnevskemu, so madžarski vladi dovoljuje petdnevni rok za izpraznitev zapadne'Madžarske, začenši z d»e-vom, ko se nota izroči, LDU Dunaj. 24. septembra. Kakor se čirje v političnih krogih, sta zvezni kancler dr. Scftbber in eohoslova-ški minister za 'zunan je posle dr. Beneš' T svojem razgovoru pretresala možnosti, ki bi omogočile razčiščen je položaja •v zapadni Ogrski. Minister dr, Beneš je naglasni stališče čehoslovaške vlade iu omenil, v koliki meri bi se mogla njegova. vlada udeležiti pri reševanju zadeve. Kakor se nadalje čuje so vesti o vkorakanju čet tnale entonte vzapa-dui.Madžarski začasno vsaj pveuraiije-lie. Diplomatski naporna mirno iiredi-.tev tega vprašanja še nikakor niso izčrpani. Do tega nazironja je mogoče priti tudi. po poročilih iz Budimpešte, "ki •ličfiktiasa. o diplo-matsktb .poizkusih madžarske vlade.da sc-doseže mirna rešitev vprašanja.' Angleško-italijanski dogovor o Albaniji. LDU_ London, 23. septembra. (Reuterjev urad,) »Morningpost« do-ziuiva, da sta Anglija iu Italija skloni-ščiti italijanske pravice- na Jndranu. stvo Albanijo proti napadom in. ki li dogovor, ki vsebuje sredstva za rar-TIP K im, 23. septembra. vTribu-na«. odločno zanika vest, po kateri naj bi se sestala dellaTorreta i jugosloven-ski ministrski predsednik P^šič v svr-ho pogo\rora o albanskem vprašanju. List piše, da so'je albansko vprašanje Poročilo o ntanj« naše valute. LDU B e o g ra d, 23. septembra. Stanje setve in vpliv vremena na poljsko kulturo je prvi polovici meseca septembra to-le: Vreme je zmerno z malimi padavinami. Lepo vreme dobro vpliva na. dozorevanje komise, sadja in grozdja. Pridelek koruze večinoma zaradi sušo ne bo ugoden. Tobak je dober, ker je bilo vreme m dozorevanja, po-voljno. Repa in sladkorna pesa bosta dali dober pridelek. V vinoarradib in sadovnjakbi so vrši trgatev. Trgatev bo dobra in pridelek bo izvrstno kakovosti; Gornještezijsko vprašanje. LDIT London. 23. (Septembra. (Wolffov urad.) Exehange Telograph’ javlja^ iz-Ženeve: Svet zveze narodov bo najbrže že pred 1, oktobrom storil odločilne sklepe o gornješlezijskean vprašanju. Zastopniki Španije, Brazilije, Kitajske in Belgije, katerim se je go-rnješlezijsko ^rašanje odkazalo v pretres, imajo skoro vsak 'dan sestanke. "Caha je dejal, da. rešitev, tega vprašanja napreduje dobro. Nemški poslanik prt PaSien. - LDU Beograd, 23. septembra. Ministrski predsednik Pašič je danes dopoldne sprejel nemškega poslanika von Kellorja ip so žjujim '-azgovarjal dalje ea&a, ~J' ■ ■ . •' '■* že rešilo v Iiondonu med Anglijo in I-talijo. Anglija je poiiolnoma pristala na italijanske zahteve. Vesti, da se nekateri angleški kapitalisti protivijo u-goditvi italijanskih žalitev v Albanji, ker so na tem vprašanju zainteresirani, so neresnične.Nadalje hvali list Anglijo, ki je zadnje čase čisto preokre-nila svojo politiko v korist Italije ter naglasa veliko nalogo, ki jo itma Itali ja kot zaveznica Anglije na Jadranu. Otvoritev graškega semnja. LD U Gradec, 24, sep tembr a. Danes jo bil v sejni dvorani deželnega dvorca na svečan način ofcvorjon graški veliki semenj. Poraz Grkov v Mali Aziji. LDU A u k o r a, 23. septembra. (A-genee Havas.) Uratbio se objavlja: Naše zasledovanje napreduje.- Sovražnik beži v neredu in nima niti časa, da bi pokopaval svoje mrtvece, katerih ima na tisoče. Amerika, in mirovne pogodbe. LDU L o n d o n , 23. septembra. (Reuterjev urad.) Listi poročajo iz Wa-shingotna, da je senatni odsek za zunanje zadeve priporočal, naj se pogodbe z Nemčijo, 'Avstrijo in Madžarsko sprejmejo. Vlada je izjavila, da. so bodo ameriško čete umaknile iz Nemčije, čim bodo izmenjane ratifikacijske listino x Nemčijo. Načrt, o odvetnikih in kandidatih. LDU Beograd, 23. septembra. V ministrstvu za pravosodje je izdelan zakonski načrt o odvetnikih in odvetniških kandidatih za. vso kraljevino. Ta. načrt se je predložil v oeono -vsem sodiščem, vsem • društvom sodnikov in odvetniškim zbornicam. Lovski zakon* LDU Beog.rad. 23. septembra'. Ministrstvo za'.šume lil rude je izdalo načrt, lovskega .zakonu, ki bo verni va vso država. ■’ Makol ko razmišljsvanj o niv®si!cS|?kem posojilu. Splošno se slišijo pritožbe o našem pomanjkljivem železniškem prometu. Dssiravno je osebni promet še precej zadovoljiv, je vendar nekaj popolnoma drugega z blagovnim orometom. Tukaj se še nismo in se tudi še ne moremo dvigniti na razino moderne države z vsemi njenimi potrebami. Kdor je poučen o stanju našega voznega gradiva in o nagih prometnih sredstvih, se seveda ne bo čudil temu stanju. Saj je dovoij, ako v dokaz, kakšne so naše 'trenutne prometne razmere, navedemo po avtentičnih podatkih beograjske „Politike“, da je v naši državi povprečno ^8.5% neperabnih lokomotiv in;36.4% neporabnih železniških vozov. Pri tej žalostni statistiki stoji beograjsko želez« niško ravnateljstvo na prvem mestu. Njegova prometna sredstva so v najboljšem stanju. Pa tudi pri drugih ravnateljstvih razmere v tem pogledu niso mnogo boljše. Pri posameznih železniških ravnateljstvih izkazuje količina neporabnih prometnih sredstev v odstotkih približno: Beograd 62% lokomotiv in 38.6°/0 vozov, Zagreb: 53.3% lokomotiv in 35.3% vozov, Subotica: 32.1% lokomotiv in 46.3% vozov. Približno enake so razmere tudi pri ozkotirnih železnicah. Kakor se vidi, ta statistika nikakot ni razveseljiva. V območju beograjskega In zagrebškega železniškega ravnateljstva je nad polovico vseh prometnih sredstev neporabnih za promet. Oziri na osebni promet, na trgovino, na dobro in na uspešno obrambo države pa zahtevajo, da se temu neznosnemu stanju napravi konec. Naše prometne razmere se morajo po vsej možnosti izboljšati! Vsiljuje se le vprašanje, kako na) dosežemo ta visold cilj? Kdor pozna zlo in s pravilno diagnozo razume njegove vzroke, je že storil prvi korak proti ozdravljenju. Tudi mi imamo že izdelane in pripravljene načrte, ki bodo dovedli k ozdravljenju sedanjih nevzdr-nih razmer na tem važnem polju državnega gospodarstva. Naša glavna prometna žila Ljubljana—Zagreb—Beograd —Niš—Gjevgjeli mora dobiti novih življenskih sil, temeljito se mora popraviti, zgraditi se morajo novi mostovi in na raznih krajih izmenjati železniški pragi. Vagoni iu lokomotive se morajo čimprej zopet spraviti v porabno stanje. Železniške delavnice v Ljub j ni, Zagrebu, Bečkereku, Sarajevu in Nišu se morajo preurediti +ti opremiti z modernimi stroji, da bodo ustrezale zahtevam časa in našim prilikam. Razne manjše železniške zveze, ki se že gradijo, 'se morajo dovrSiti, drugod pa se morajo nove proge še začrtati, da se nato pričnejo graditi. Razna naša morska pristanišča ne zadoščajo zahtevam nove domovine in jih je treba izgraditi, preurediti in jih s tem napraviti porebna za našo plovbo. Na glavnih cestah se opaža zob časa in treba jim je popravila. Kakor rečeno, so za vse to načrti že pripravljeni in čakajo izvedbe. Ali kako naj pridemo do udejstitve vseh teh lepih problemov bodočnosti, ako nam primanjkujejo zato potrebna denarna sredstva? Naš zdrav razum nam mora narekovati, da je v tesvrhe potrebno sodelovanje vsakega posameznika, kakor bo tudi vsak_ posameznik neposredno ali posredno imel svoj dobiček od tega ako se naše prometne razmere dodobra ozdravijo. Ravno tako naravno je tudi, da mora država pri sedanjem stanju svetovnega denarnega trga in z ozirom na večinoma težke pogoje, ki jih zahteva inozemstvo za svoja posojila, v prvi vr$ti iskati med svojimi državljani potrebne pomoči, da izvede svoje velikopotezne načrte. Kot zgled nam lahko služijo naši severni bratje Cehoslovaki. Tudi oni so bili v precej podobnem položaju kakor smo mi in so se zato obrnili zlasti na interesirane sloje. Njihovo stališče je bilo, da so z ureditvijo prometa v prvi vrsti spojene koristi pridobitnih in trgovskih slojev. Zato je smatrala češkoslovaška vlada za dolžnost teh krogov, da ji po svoji moči priskočijo na pomoč. Tako je n. pr. odredila, da mora vsakdo, kdor potrebuje v enem letu 10 vagonov, podpisati primerno vsoto državnega posojila. Kdor pa je po svojem trgovinskem obsegu rabil na jjeto 30 vagonov, je moral podpisati trikrat večjo svoto posojila itd. Na ta način je Cehoslovaška v kratkem imela potrebne vsote na razpolaganje in je mogla zadovoljivo urediti svoje prometne razmere. Naša država se nahaja sedaj v sličnem položaju. Ona rabi denar, da more svojim državljanom nuditi z izboljšanimi prometnimi razmerami ugodnejše možnosti za povzdigo vsega javnega življenja, za procvit in razmah trgovine in obrti, za uspešnejšo izmenjavo domače produkcije in za krepkejši razvoj vsega gospodarskega življenja. Zato pa bo vsakdo, komur je na srcu napredek naše države in konsolidacija naših notranjih razmer, podpisal novo 7 odstotno investicijsko posojilo. ■Pni*, docent dr. Ivan Matko: liga proti fuMuiozi. Sekcija Maribor. »Odprl roke, odpri srce, - otiraj bratovske solze.« S. Gregorčič, Po raznih' statistikah' se je zlasti v zadnjih dveh letih dognalo, da stoji Slovenija ozir. Jugoslavija v vrsti onili držav, kjer tuberkuloza najbolj razsaja in zahteva največ žrtev. Zdravniški kongres v Ljubljani nam je podal v tem oziru toliko -zanimivega gradiva in tako gorostasne podatke, da se mora sleherni zdramiti iz letargije in pregnati jalove izgovore, kakor da ga vse to nič ne briga, ker ni bo- Slovenski .kmetje v Srbijt. (Dalje.) Kaj bi povedal o Nišu? Mnogo in malo. Kdor jo prebiral srbsko zgodovino najde poleg Beograda in Smedereva največkrat Niš. A kdor hoče znati to zgodovino, naj vzame knjigo v roke; jaz se hočem omejiti le na konstatacijo, da jo bila tukaj rojena sv. Helena ter da so je po legendi izvršila tu tudi najdba Sv. Križa. Sin sv. Helene, Konstantin, jo bil bizantinski cesar iy, on je baje sezidal tudi niško trdnjavo, ki leži v ravnini, kakor celo .mesto ter jc bilo ogromna in važna o-brambna točka, obdana od ene strani od rekii -Nišane, od ostalih pa z globokimi in širokimi jarki, napolnjenimi z vodo. Turškega robstva je bil Niš rešen leta 1877, ter po hudih bojih s Turki priklopljen Srbiji. Mesto samo je velika vas s popolnoma balkanskim značajem. to je z majhnimi, nizkimi hišami z ograjami, v neredu in brez vsakega načrta. Sicer pa se najde- tudi veliko novih, modernih zgradb. Mesto jo veliko .trgovsko sre-1 išče, odkoder so izvaža zlasti vino ■ ' !•,•:... uvpri- ka in rakija. k* e gVp\ bi jo tu Jesenski dnevi. Nenadoma se je vreme obrnilo. Namesto vroči' soinčnih dni so prišli jesenski dnevi. V zraku, med drevjem, na ulici in ni povsod vidiš njihova znamenja. Temperatura je močno padla. Dež je n žejno zemljo in listje začenja rumeneti. Pravijo, da pridejo še lepi jesensk\ -,h tu,h sivno stavbo za hrambo prod sovražni kom. iDuljc prihodnjič.) Jned ljudstvom zdravstveni pouk, zlasti da pouči o tuberkulozi. V programu najdemo pred vsem točko o izdajanju primernih brošuric za odrasle in otroke, o predavanjih, kinematografičnih predstavah z filmi. Slednje je omogočeno stem, da zdravstveni odsek v Ljubljani nabavlja to zadevne filme. Predvidena je točka o sestrah, ki bodo nastavljene v, vseh večjih mestih in pri okrajnih glavarstvih. Naloga sester bo, da obiščejo bolnike na njih domovih, da jih poduče o higijenicnih razmerah, o hrani, o načinu okuženja; da poučujejo bolnike,'kako naj se za drže na-pram okolici in napratu samemu sebi. Nadalje bo Liga poskrbela za obolelega delavca, uradnika itd.; jim ogladila pot in sku Šala odstraniti zapreke, ki bi morda olež-kočalc njih ozdravljenje. Vsakemu uradniku je dovolj znano, kako težko je dobiti danes dopust v svrho zdravljenja. Tu je dovolj hvaležnega polja, da se bo mogla Liga praktično udejstvovati v blagor naroda in pripomoči nesrečnim bolnikom do njih pravic. Ubogim slojem bo po možno sti preskrbela higijcnierte pljuvalnike itd.; po možnosti tudi primerne podpore v svrho zdravljenja. Zainteresirati se bo morala pred vsem za razmere v naših bolnicah, ki bijejo mestoma v. obraz, kar se tiče oskrbe tuberkuloznih. Ravno tia tem polju čaka Ligo ogromno in hvaležno delo! V tem oziru bi moral biti vzgled sedanji 'dekad v Sl. Bistrici o. Jožef Cerjak, ki je iz ničesar postavil krasno cerkev, farovž atd. v Rajlienburg-u. Držeč se gesla »Kamen na kamen palača; zrno na zrno pogača!«, je zbiral neumorno miiodare, ni se ustrašil nobene zapreke. Če se je tako ogromno delo posrečilo enemu samemu človeku, koliko lažje bi bilo, če bi se Liga postavila na Čelo gibanja za tuberkulozni dom, ki bi bil posvečen zdravljenju ubogih jetičnikov. Navedel sem samo nekoliko slučajev, V katerih, se bo udejstvovala Liga proti .tuberkulozi/ Naloga in ideali, katere si stavlja na čelo svojega delovanja, niso lahki in dela bo ogromno. Pri dobri volji /vseh slojev pa vendar lahko upamo, da sc ;bodo ti cilji dali tudi praktično izvesti. V to svrho je pa potrebno, da nas podpirajo pred vsem politične oblasti, naše učiteljstvo, duhovščina in vsi, ki so v stalnem kontaktu z narodom. Misel »Liga« naj prekine vsacega posameznika in naj prodre v zadnjo našo gorsko kočo! Lahko smo prepričani in uverjeni, da bomo vrgli našega ^sovražnika, največjega morilca človeštva, z onih postojank, ki jih je že zavzel v nalili vrstah, če se le organiziramo in strne 'mo v nepremagljivo falango. Stroške, ka-ere bo imela Liga v obilici, bo treba kriti 5 članarino (5 din. na leto), podporninami, istanovnino (100 din. letno) ,z vpeljavo lacilnih listkov v trgovinah, gostilnah in kavarnah, s prirejevanjem cvetličnih dni bi enakih dobrodelnih prireditev, z obliga-toričnim pobiranjem dobrovoljnih prispevkov v javnih lokalih ob gotovih dneh, z izdajo znamk, ustanovitvijo loterije itd. Pri zbiranju članov in denarnih srect-jstev bodi nam vzgled neumorna čebelica, ki od zore do mraka zbira sok, a vodi nas geslo: »Kamen na kamen palača, zrna na zrno pogača!« Prva obrtna razstava v Mariboru. Tvrdka Rudoli Monjac. Čevljarska delavnica. Tvrdka je bila ustanovljena 1. 1905 v iVoloskem - Opatiji, kjer si je dobila širok krog odjemalcev in naročnikov ter je zalagala s Čevlji tudi tisoče arzenalskih delavcev in uradnikov na Reki. Ob izbruhu svetovne vojne je moral lastnik g. Monjac k vojakom, kjer je 1. 1916. prevzel vodstvo garnizijske, čevljarske delavnice za častnike v Mariboru, kjer- je ostal pozneje tudi še kot dobrovoljec vse do febr. 1920. Zapustivši vojaško službo je nato otvoril svojo sedanjo delavnico v Tattenbachovi Ulici št. 21, kjer ima danes zaposlenih 6 prvovrstnih delovnih moči. Glavni cilj podjetja je razširiti našo domačo obrt ter izpodriniti pppolnoma tujo. Tvrdka razpošilja svoje. čevlje tudi po Hrvatski in Slavoniji, posebno pa so znani njeni špecijel-ni nogometni čevlji, s katerimi oskrbuje poleg drugih tudi vse naše mariborske nogometne klube »Maribor«, »Korotan«, »Rapicl« in »MAK«. Udeležila se je poleg sedanje razstave tudi ljubljanskega velikega semnja. Čevlje, katere je razstavila na razstavi, so izdelki dnevnega obrata Ker stremi tvrdka za tem, da čim najbolj razširi, sprejema vsaka tudi velika tiaro-čila. .- • GotlilV Ussar, Umetni slikar. Slikar Ussar se je vdeležil razstave z reklamnimi Skicami ter osnutki sobnih slikarij. Iz razstavljenega je razvidno, da se na polju reklamnega slikanja krepko razvija ter da se je v soboslikarstvu povzpel res že visoko, čeprav radi raznih težkoč ni mogel prt razstavi pokazati pregledno vse svoje zmožnosti. Življenje g. Ussarja jc bila težka, trnjeva pot. Že v rani mladosti si je bil postavil krasen umetniški cilj, toda trde razmere, v katerih je živel, so mu ga •— podrle. Mesto v višje šole j<5 moral stopiti kot učenec v soboslikarsko delavnico. To jc bil zan0 hud udarec, od katerega si jo malo opomogel komaj, ko je prižel posečati VValter-jevo šolo v Kopališki ulici. Ko je dovrši dobo učenja, ga ni vzdržalo več doma, podal sc je v svet, kjer se mu je posrečilo z lastno pridnostjo in santoizobraževa-njem, da je bil sprejet v slikarsko šolo Toda kmalu na to je prišla vojna ter mu zagradila tudi to pot. Ko sc jc vrnil po prevratu nazaj v Maribor, se je moral zateči v navadno skromno sobico, ki mu danes služi za stanovanje in delavnico obenem. Njegovo stremljenje k izpopolnitvi pa je še vedno živo in ga bo vodilo gotovo krepko po poti razvoja, po poti k — umetnosti Tvrdka Anton Kaiser. Mizarska delavnica. Tvrdka ki jc bila ustanovljena 1. 1919 v Mariboru je razstavila v III. dvorani krasno belolakirano in poslikano spalnico, obstoječo iz trodelnc omare, dveh postelj, dveh nočnih omaric, umivalnika in stojala za cvetlice. Lastnik g. Kaiser se je uči mizarstva v domačem mestu Mariboru, pozneje pa jc delal v raznih večjih delavnicah umetnega mizarstva v Gradcu, od koder je moral I. 1913. k vojakom, kjer je bil tudi zaposlen kot mizar. Do svoje lastne delavnice v Mariboru je prišel s svojim pridnim delom in s štednjo. Začel je obrat z majhnim kapitalom ter ga sedaj vedno stopnjema povečuje. Nedavno si je nabavil celo stroje na električni pogon Zaposlena ima sedaj dva pomočnika ter učenca ter sprejema vsa naročila na pohištvo vseh vrst, stavbene in portalne ter druge mizarske izdelke, katere izvršuje hitro in solidno. Delavnica tvrdke se nahaja na Zrinjskega trgu št. 9. Notranja in zunanja politika. * Koroščeva skrb za blagor države. Glavni odbor JDS je na svoji seji dne 21. t. m. med drugim razpravljal tudi o raznih državnih dobavah. 'Prišla je na vrsto tudi dobava iz Amerike, ki jo je izvršil takratni minister za prehrano dr. Korošec in pri kateri je bila država oškodovana za več milijonov dinarjev. Glavni odbor se je bavil tudi še z raznimi drugimi aferami ministra za prehrano, osobito pa z afero glede naročila bencina v Romuniji in petroleja v Ameriki. Sklenilo se je, da se uvede najstrožja preiskava in se zadeva predloži tudi skupščini. Krivce naj se, ne glede na stranko, kateri pripadajo, najstrožje kaznuje. — Zanimivo poglavje za »Stražo “1 Koroščeve grožnje. Klerikalci že od svojega padca rohnijo na vseh shodih in v listih, kako bodo zavijali vrat naprednim učiteljem in uradnikom, če pridejo na vlado. Osobito se je razkoračil dr. Korošec na zadnjem ptujskem shodu. Vsak trezen človek ve, da jc to samo agitačni manever poraženih klerikalcev, saj so tudi habsburški mogotci nekaj časa grozili, da bo joj, ko pridejo zopet na krmilo! Klerikalce žc preveč izdaja njihova tendenca, vplivati na uradnike in učitelje, da bi ne kazali svojega naprednega prepričanja iz strahu pred bodočim klerikalnim Šušter-šičevim režimom, katerega pa nikoli več ne bo. To je menda najboljša stran centralizma. Klerikalci so v naši državi omejeni samo na Slovenijo in še tu izgubljajo tla pod nogami. Ne bo pa jih rešila ne katoliška internacijonala ne paktiranjc z razdiralci naše države, zakaj nikdo več ne mara za prepokorne, sužnje vatikanske politike, ■ * Razorožitev. V Ženevi je bilo te dni Zvezi narodov objavljeno poročilo komisije za razorožitev. Iz tega poročila jc razvidno, katere države so se branile zavezati se, da stanje svoje armade ne bodo povišale nad povprečno stanje zadnjih dveh let. To so bile: Španija, Francija, Anglija, Poljska, Jugoslavija in Grčija. Z raznimi pridržki so sc zavzele za to: Belgija, Norveška, Italija in Romunija. — Ar-geutinija, Panama, Nikaragua, Perzija, Portugalska, češkoslovaška in Švica pa na tozadevni poziv sploh niso odgovorile. Vprašanje razorožitve tvori najtežji problem Zveze narodov, v glavnem pa še radi nejasnega svetovnega položaja. Predpogoj za to akcijo jc, da se ji pridružijo pred vsem vse države, ki se zavzemajo za splošni mir. Toda to še vedno ni mo goče, ker mir faktično še ni vpostavljen. Tri največje sile, od katerih ena predstavlja sedaj najmočnejšo vojno silo, a ostali dve lahko y. najbližji bodočnosti postaneta zopet mogočni, še vedno niso sprejete v Zvezo narodov. Dokler Zedinjene države in Rusija ne postanejo članice te zveze, bodo ostale težkoče nepremagljive, dotelj pa je tudi razorožitev neizvedljiva * Angleški zastopniki na konferenci za razorožitev. Lloyd George sc ne bo, ka kor se jc svojčas poročalo, sam udeležil konference za razorožitev. Vodstvo angleškega zastopništva bo prevzel Balfour za slučaj, da Bonar Law ponudbo odkloni. Konference sc bodo udeležili tudi zastopniki vojske in mornarice. "Italijani v Albaniji. »Epolia« poroča, da se koncentracija čet ob naši meji v Albaniji nadaljuje. Italijanski vodje zbirajo vse elemente iz Albanije, Bulgarije in iz Wranglovc armade, ki so pripravljeni izvršiti vpad na naše ozemlje. Častniki so deloma Italijani, deloma VVranglovci. Nil hova oprema je popolnoma italijanska. -Naša vlada je že podvzela vse potrebne korake, da prepreči to zahrbtno italijansko nakano Obnova Roigmiije. Praška »Tribuna« prinaša ekspoze romunskega ministra Hiotta napram neugodnim vestem, ki se širijo o Rortmniji v inozemstvu. Hiott pravi, da dela Romunija intenzivno na obno- vi ter osobito naglaša trdno voljo naroda, ki stremi v vsakem oziru za napredkom. Kabinet je srečno rešil davčno reformo. O izvedbi agrarne reforme pravi, da se je do sedaj samo v stari Romuniji razdelilo mirnim potom na 2 in pol milijona ha zemlje. Vlada si prizadeva, da uredi promet ter izboljša poljedelstvo in industrijo. Letošnja žetev se je dobro obnesla. Romunski narod se zaveda, da mora sedaj napraviti iz pred vojno »bogate« in po vojni »velike«, »bogato in veliko« Romunijo. Mala antanta. Kakor dozriavajo beograjske »Novosti« iz Dunaja, sc jc pri zadnjih pogajanjih med italijanskim zunanjim ministrom della Torctta in zveznim kanclerjem Schoberjcnr v glavnem razpravljalo o pogojih, pod katerimi lahko pristopi Avstrija k mali antanti. Kakor piše list. je Schober žc parkrat namignil, da Italija na noben način ne bo trpela, da bi se Jugoslavija vmešavala v avstrijske ali madžarske zadeve. Toretta je mnenja, da mo-13 Avstrija iskati pomoči v prvi vrsti pri svojih sosedih. V gotovih političnih krogih se celo trdi, da se ic trudil italijanski zunanji minister okrepiti avstrijsko oficielno politiko tako, da bi Avstrija pristopila k mali antanti. V dunajskih političnih krogih e govori samo še o intervenciji Italije z evcntuelnim sodelovanjem Češkoslovnš-ce; o kaki intervenciji male antante pa ni niti govora več. Vatikanska politika v Grijentu. V praških »N. L.« objavlja znani poznavalec vzhodnih odnošajev Alois Musil zanimiv članek o politiki Vatikana na vzh o cip. Pra- vi vzrok, da se je začela Francija približevati Vatikanu, ne tiči v kakih religioznih nagnjenjih in potrebah' francoske javnosti, temveč jo vodi realnejša težnja: Francija je izgubila svoj poprejšnji vpliv v vzhodnih deželah. Dokler je bila zaščit-nica katoličanov v orijentu, so bili na njeni strani tisoči in tisoči redovnih bratov iti sester, kt delujejo v orijentu. V njihovih številnih zavodih in šolah se je s ponosom slavilo francosko ime. To je imelo praktične posledice in tekom časa silno utrdilo francoski prestiž na vzhodu. Vslcd ločitve cerkve od države je to stanje prenehalo, "rancija se je morala umakniti —- Italijan kom 'dveh desetletij izgubila dve tretjini svojega političnega in gospodarskega vpliva. Toda na drugi strani je imel tudi Vatikan škodo. Po svetovni vojni si je priborila odločilno besedo v orijentu — Anglija. Anglija podpira grško politiko in ja-či vzhodno-krščansko cerkev. Med angli-. kansko cerkvijo in grško so se razvili prisrčni odnošaji. Posledica tega je, da so zapostavljeni latinski kristjani, kar čutijo zlasti katoliški redovniki v Siriji, Palestini in Egiptu. Tako so se zopet zbližali francoski in vatikanski interesi in Vatikan je , rade volje odprl/vrata »spokorjeni« Franciji, katero potrebuje na vzhodu enako kakor Francija vatikanski vpliv. * Nemški socijalni demokratje — državotvorni. Velikega pomena za razvoj političnih odnošajev v Nemčiji jc kongres socijalno-demokr. stranke, ki se je vršil minule dni v Gorlicah. Kongresa so sc udeležili delegatje vsega v socijalno-dem. stranki organiziranega delavstva Nemčije. Svoje zastopnike so poslale tudi inozemske organizacije. Na kongresu so govorili najodličnejši voditelji nemške socijalne demokracije. Predvsem so bile na programu notranjo zadeve Nemčije. Reakcija ogroža obstoj sedanje republike; treba je, da stranka zavzame jasno in določeno stališče, zlasti glede sodelovanja z drugimi republikanskimi strankami. Kongresu je bila predložena resolucija ,v kateri se .stranka izreka za sodelovanje z drugimi strankami, in sicer pod sledečimi minimalnimi pogoji: Priznanje in obramba republike, zagotovitev in izvedba socijalne zakonodaje, politika mednarodnega sporazuma in lojalna izvršitev mirovnega diktata. Resolucija je, bila sprejeta s 360 proti 67 glasovom. StcnT je postala nemška socijaina demokracija trdna opora sedanje republike. Socijalul demokrat 'v Nemčiji si danes s ponosom pripenja na prsi črno-rdeče-zlato trobojnico, ki je bila nekoč znamenje panger-manstva. Nemški delavec je po ogromni večini za svojo narodno državo in mu ne pride na misel, da dela ž njo revolucijske poskuse. i® ko hočete, da se M osšguramo pred sla-IM bo valuto, podpi-sujte državno posojilo! skemu vplivu. Njeno ime je izgubljalo prvotno slavo tako pri .vzhodnih kristjanih kakor pri nekristjanih. Papež ni hotel ,vcč K demonstracijam v Prekmurju. (Dopis iz Murske Sobote). Kdor je imel priliko bivati pred tednom med prebivalstvom goričkega (luteranskega) dela Prekmurja, ni mogel slutiti, da se splolr kaj pripravlja proti Jugoslaviji, zato so bili mnogi razočarani, ko so slišali, da se premika več stotin broječa množica moških od 18,—40. leta proti Murski Soboti, kamor je imela prispeti razmejitvena komisija. Rekel sem, mnogi so bili razočarani. Dan poprej je. šef politične oblasti v Prekmurju dobil iz iz-vestnih strani poročila, da se nekaj kuha, a je z zasmehom odkimaval: Nič bojazni, ljudstvo je tako mirno, pohlevno kakor ovčice. Kako pohlevno je bilo, se* je videlo v pondeljek. Edinole neustrašenemu nastopu žsndarmerije, da ;e s skrajno hladnokrvnostjo vedela preprečiti z verigami in z železnimi pa-teami oboroženi masi vhod v Mursko Soboto. Tudi nadebudna madžarska mladina je pokazala svojo ljubezen do Madžarov in to mladina obojega spola. Zasluženo plačilo bo to mladino doletelo. Konstatirati pa moramo izzivalno obnašanje nekega tukajšnjega podporočnika naše vojske, ki je dan po demonstracijah prijazno kramljal v blaženi madžarščini z onima dvema sestrama, d ste v madžarski auto metali cvetlice in šopke. Žalostno, tjeverjetno — pa resnično! Takih častnikov si ne želimo, najmanj pa v Prekmurju. V Tortkovi. na meji se je zbralo 1500 ljudi z madžarskimi zastavami na čelu ter glasno klicalo »doli z Jugoslavijo*. Bili so sami Slovenci. Kako je bilo pri srcu šefu okr. glavarstva, ko je videl, da je konfident naših oblasti nosil madžarsko zastavo! Enake demonstracije so bile dan pozneje v Velikih Dolencih, tam, kjer župnikuje znani Klekl ml., ki je bil toliko časa na Madžarskem in ki ga je obiskal celo g. kraljevi namestnik Hribar. Tu je prišlo pretepov, v katere so posegli tudi prekmurski dobrovoljci. Posrečilo npdpirati francoskih'teženj. Francija je te-; se je konfiscirati vse madžarske zastave,. ♦ Druge demonstracije se baje pripravljajo in bodo po nekaterih vesteh precej resne. Kdo je nahujskat to ubogo ljudstvo? Za glavo se moramo prejeti, ko pomislimo, da je vas Dolnji Sanek prosila razmejitveno komioijo, naj jo dodeli Jugoslaviji, češ »Slovenci smo". In ob-mejne, popolnoma slovenske vasi pa nastopajo z gestom „doli Jugoslavija. Eljen Magyarorszag“. Da! Fiškališi in druga banda iz Murske Sobote, dalje madžaronski učitelji v Puconcih, Mart-jancih, Križevcih itd. duhovniki evangeljske in katoliške vere — ki bi že davno spadali čez mejo, ki pa še danes uživajo razne ugodnosti od strani naših oblasti, ti so nahujskali ubogo ljudstvo! Ali se bo spametovala odvetniška zbornica ali uvidel višji šolski svet, da je treba odstraniti vse te madžarone? Vlada naj napravi kratek proces z nelojalnimi duhovniki obeh ver — in Prekmurje bo hitro zavedno. Nujno pa prosimo, da se najstrožje postopa z onimi elementi, kateri sede danes že v mariborski kaznilnici. Okrajno glavarstvo naj odstavi župane, kateri so se udeleževali demonstracij. O nadaljnem še poročamo. — Ponovna volitev ljubljanskega župana. Ministrstvo za notranje zadeve je odredilo ponovno volitev ljubljanskega župana. Nova volitev je določena na sredo, dne 28. avgusta popoldne ob 5. uri. — Razpust ljubljanskega občinskega sveta. Pokrajinski namestnik je na podlagi gremijalne seje najvišjih upravnih uradnikov predlagal: 1. razpust občinskega sveta; 2. imenovanje vladnega komisarja in 3. takojšnji razpis novih volitev na podlagi volilnih imenikov, ki se imajo sestaviti. — Napad na učitelja v Makolah: Kakor smo izvedeli, ni bil napaden učitelj Gabršček v Makolah, ampak v 10 min. odaljeni vasi Pečke, to je na okr. cesti pred gostilno Mlakar. Makol-skih fantov ni bilo zraven. Med napadalci je bil tudi gostilniški sin Anton Mlakar, kateri je z nožem dvakrat ranil učitelja na glavi, a neki Trantura ga je udaril z železno palico za levo uho tik senca. Napadalcev je bilo več kakor 20 (Niti Italijani niso taki „junaki“). Tudi ni res, da bi ga napadli radi Ijjibo-sumnja, je pa res, da ni nikdar varno iti ponoči skoz Pečke; tudi mnogo tujcev (peš in na vozovih) so že na-:padli, kateri so bili primorani iti po okr. cesti po noči skoz Pečke. Nekateri fantje tam so popolnoma podivjani, med te spada v prvi vrsti tudi Anton Mlakar, »junak* na nož, pa ne tedaj, ko je sam, ampak kadar poveljuje celi .kompaniji*. Pri skoraj vsakem napadu je zraven. Zadevo imajo že na sodniji v Slov. Bistrici, a končala se bo pri okrožnem sodišču v Mariboru. O izidu bomo še poročali, ker so poškodbe težke. — Radiotelegrafisti naj vpošljejo ■svoje naslove uredništvu „Tabora“ Maribor. Namerava se ustanoviti organizacija — a v to svrho je potrebno, da se ve število onih, ki se zanimajo za stvar. Potom te strokovne zveze se bo skušalo preskrbeti tovarišem primernih mest. Umevno je, da bomo združeni več dosegli, kot posamezniki. , —■ Trgovcem, industrljalcem iu obrtnikom! Trgovska in obrtniška zbornica poživlja trgovce, industrijalce in obrtnike, da se v kar največjem številu in s čim večjimi vsotami udeleže 7 odstotnega državnega investicijskega posojila. To veleva ne samo čut dolžnosti in ljubezni do naše države, ampak je tudi za samoposebi umevno smatrati, da posojilo podpisujejo pred vsem oni krogi, ki jim to posojilo v prvi vrsti pride v prid, saj je namenjeno za izboljšanje našega prometa, ki je na njem poglavitno interesirana trgovina, industrija in obrt. S kar najobiinejšim podpisovanjem zatoraj pokažite, da se zavedate važnosti in koristi tega posojila za dfžavo in za Vas same! Trgovska iu obrtniška zbornica v Ljubljani. Odredba o himnah. Cule so se pritožbe, da nekatera pevska društva povodom raznih svečanosti pojejo samo dno himno ter na ta načiri izzivajo protest ostalih, katerih himni se nista peli. Um'etniški oddelek ministrstva za prosveto je odločil- tis j se opozore vsa pevska društva,’ . o/oio dotlej, dokler ne pride do dcr;;.-.- cdlotttv'glede državne himne, po eno kitico od vseh treh himen Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor je to običajno, kadar se himne svirajo. — Drakonska naredba. V smislu čl.*23. naredbe min. sveta se ukinejo osebne in rodbinske dnevnice vsem drž. uradnikom, ki so izza 1. januarja 1921 več kakor 6 mesecev na bolezenskem dopustu. Bolniki dobe 1. okt. golo plačo z odtegljajem preplačila. Kako bodo mogli težko bolni s tem živeti, je seveda drugo vprašanje, ko je vendar jasno, da rabi bolnik še enkrat toliko kot zdrav človek. Vsekakor kruta odredba, ki bo uničila marsikatero prizadeto družino, če se nje izvršitev pravočasno ne prepreči, kar je dolžnost vseh v to poklicanih, osobito pa naših poslancev. — Gojencem vojne akademije, se naznanja, da je vstop v I. letnik preložen od 30. septembra na 31 oktobra. m Učitelju okoličanu, kateri v počitnicah menda nima boljšega posla, kakor da napada svoje mestne tovariše, katerih izredno težkega dela ne pojmuje, na njegovo četrkoVo poslano sledeče v odgovor: če katere šole tožijo o prenapolnjenosti, so to , slovenske, ker število nemških otrok se je tako skrčilo, da obstoja za deklice vsega mesta le ena petrazrednica, na Zrinjskega trgu, za dečke pa tudi petrazrednica v. Razlagovi ulici ter le dva razreda v šoli na Ruški cesti. Gotovo vesel pojav. Da bi se kedo vobče potegoval, še manj pa z »v n e m o« za okoliške učence, ni res. Na n o v o, brez predpisane od-javnice ni sprejemal nikdo tujih otrok; vsled sklepa voditeljskega posvetovanja opustilo se je le zahtevati odjavo od otrok, ki so že prejšnja leta vstopili na tukajšnje šole. Zahtevati odjavo vsako leto ponovno od enih in istih učencev, ki so že gojenci tukajšnjih šol, se nam zdi vendar nekoliko pretirano, ter bi sigurno s takim nadlegovanjem strank ne bili zadovoljni okoliški voditelji. Kar se tiče sprejemanja otrok v nemške šole tudi ni res, kar trdi tovariš iz okolice, da bi se n i č ne oziralo na tozadevne predpise in če bi tovariš vedel, koliko in kake boje bije ravno tukaj učiteljstvo, bil bi sigurno lepo tih, osobito ako bi vedel, da se mora boriti celo z mestnimi šol. oblastmi, ki bi naj učiteljstvo tozadevno podpirale. Ako pa bi se kdo bil utihotapil v nemške razrede, ter tovariš okoličan to zna, je njegova narodna dolžnost, da to javi dotičnemu šolskemu vodstvu, ne pa povprečno udrihati v nestanovskih listih po svojih tovariših in stvari bi bilo sigurno bolj ustreženo, nego je sedaj. Ne zdi pa sc nam umestno tirati dece .v slovenske razrede, katerih pradedje so mogoče bili slovenske krvi, a so bili že ti kje na Nemškem popolnoma potujčeni ter še nosijo njih potomci kakšno slovansko ime, o znanju jezika pa ni govora, ter je kri že tako zredčena, da jih pač ne moremo šteti več Slovanom. Tovarišu iz okolice tudi povemo, da je ravno letos izredno mnogo otrok nemških staršev prestopilo v slovenske razrede, da bi se naučili boljše slovenski, ter tako lažje prišli do služb, kar mogoče ni narodni, ne državni stvari ravno najbolj v prilog. Da pa bo se malo manj nemškutarilo v okolici, bo res treba skrbeti, kajti človeka neprijetno dir-nc. če pride v okolico ter sliši ravno de-co toliko švabeariti. Ume pa se samo ob sebi, da je treba delati na to tudi v mestu. — Tečaj za lončarje in pečarje. Urad za pospeševanje- obrti otvori 1. novembra t. 1. na tehniški srednji šoli v Ljubljani dvanajsttedenski tečaj za lončarje in pečarje. Namen tega tečaja je dati mojstrom in pomočnikom priliko, da svoje praktično in teoretično znanje spopolnijo. Pouk bo celodneven in bo obsegal naslednje predmete: modeliranje, risanje, tehnologijo, kemično preizkuševanje surovin, knjigovodstvo, obrtno zakonodajstvo in delavnico. Interesenti, ki se nameravajo tega tečaja udeležiti, morajo prijaviti svojo udeležbo najkaspeje do 15. oktobra t. 1. pri uradu za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta 22. — Tudi hrvatski kmetje potujejo v Srbijo. Še tekom te jeseni odpotuje skupina hrvatskih kmetov po izgledu Slovencev v Srbijo, eft se seznani s tamošnjimi razmerami. V Beogradu se že sedaj vrše priprave,da bo sprejem, ki je določen za 15. oktober, čim prisrčuejšL Minister za go- zdarstvo in poljedelski minister sta napravila že podroben načrt za potovanje. — Turneja ruskih umetnikov. Sovjetska vlada je organizirala vse gledališke igralce in godbenike ter jih namerava poslati na turnejo širom Evrope. Dobiček od te turneja je namenjen za pomoč stradajočim. Razentega nameravajo ob tej priliki izdati v isti namen posebne dobrodelne znamke. — Krematorij v Pragi. Aprila mesca so začeli v Pragi graditi krematorij. Glavna dela so že skoraj dovršena. Dospel je tudi že kotel, ki stane nad 170.000 čk. — Stroj za proizvajanje visoke temperature je tako zelo kompliciran, da nimajo začasno še nikogar, ki bi znal ž njim ravnati. — Belgijski kralj in kraljica qta na svojem potovanju prispela te dni v Carigrad, koder ju je prebivalavo navdušeno pozdravljalo. — Atentat na železnišjki niost. »Na-rodny Listy« poročajo, da je uašel železniški čuvaj na mostu med Munkassem in Parkaszom ekrazitne naboje, katere je pravočasno odstranil. Pri tem sta sti-eljala nanj dva madžarska govoreča moža ter ga težko ranila, — Krvave demonstracije v Ženevi. Uslužbenci cestno železnice so sklicali zborovanje ter hoteli napraviti obhod po mestu, kar pa so oblasti prepovedale. Kljub temu se je zbrala krog 1000 oseb broječa množica z rudeeimi zastavami ter vdrla v mesto. Pri tem jo prišlo do spopadov s policijo pri čemer je bilo mnogo .oseb ranjenih in poškodovanih. Izvršile so se š-tevilne aretacije. — Obsodba nemškega barona v Rusiji. — V Nikolajevskcm je javno sodišče obsodilo na smrt barona Ungern Stcrnberga. Obsodba je bila takoj izvršena. —- Ameriška pomoč Petrogradu. A- ineriška misija jc otvorila v Petrogradu 100 javnih kuhinj za prehrano ljudstva. — Oropan ameriški vlak z živili. Kakor poroča neki ameriški korespondent, so oropali sovjetski vojaki na finski meji ameriški vlak z živili, id je bil namenjen 'za pomoč v stradajočih pokrajinah. — Brezposelnost v Italiji. Brezposelnost v Italiji‘vedno bolj narašča. Že sedaj je nad tričetrt milijona brezposelnih; računa se pa, da bo po končani žetvi doseglo njih število nad poldrugi milijon. Vodje delavcev so prosili vlado za pomoč ter groze, da vstopijo v nasprotnem slučaju vsi v komunistični tabor. (s®e?£iHl£e)lSl Gglttg} (e!®®®®® Prvega oktobra vsi na veliko veselico pekrskega izobraževalnega društva v Narodna dom“S ©©©ommi ©[§3 Hariborske vesti. Maribor, 23. septembra. m Stiridesetdnevnlca po pokojnem kralju Petru se je vršila danes po vsej naši državi, samo v Mariboru ne. Notranje ministrstvo je odredilo praznovanje, uradi so morali po tej odredbi počivati, v Ljubljani so bilo dopoldan celo trgovine zaprte, v Mariboru vsega tega ni bilo. Zopet novo potrdilo, da Mariboi ni v Jugoslaviji 1 m Kaj je s 100.000 dolarji? Pred par dnevi smo poročali.da so na našem kolodvoru zaplenili nekemu zagrebškemu bankirju 100.000 dolarjev, ker jih je kotel vtihotapiti v Avstrijo. Kakor se govori, pa so mu jih baje vrnili ter pustili, da jih je odnesel čez mejo, češ, da je izvoz ^ dolarjev za dva dni zopet dovoljen. Mi te odredbe doslej še nismo !5itali^ v nobenem uradnem listu, niti kje drugje, zato bi radi vedeli, koliko je na tem resnice? m Vpisovanje v deško in dekliško zavetišče za siromašno dece se bo vršilo dne 25., 26. in 27. t m. v pisarni Državne dečje stanice v Stross-majerjevi ulici št. 26. vsakokrat od S 12 ure dopoldan. Pri sprejemanju se bo oziralo na najubočiV :?r sloje predvsem sirote, nezakon^- zapuščeno deco. la deca bo v zuvc-i tiščih celodnevno oskrbo s kosilom iu južino. — Za deco delavskih starišev, ki so po dnevi zaposleni pri delu tet ne morejo svojih otrok nadzorovati, se otvori letos na zavetišču poseben oddelek za dečke. Namen tega oddelka je zabraniti brezposelno pohajkovanje otrok po ulicah v šole prostih urab« Dečki v tem oddelku ne bodo preje* mali hrane ter bodo prihajali v zave* tišče po obedu, kjer se jih bo zaposlilo z izdelovanjem domačih vaj; ko to iz* vrše, pa z drugimi razvedrili. Ostajsli bodo v zavetišču do večernih ur, ko se vrnejo stariši z dela domov. Vpisovanje v ta oddelek je iste dni. m Prof. Voglar operiran. Te dni je bil predsednic mariborske organizacije JDS g. prof. Voglar operiran na vratu. Operacija je vkljub komplikacijam, ki jih je povzročila njegova srčna na* paka, dobro uspela ter bo že te dni za* pustil bolnico. m Zapuščajo nas. V četrtek, dne 23. t. m. je praznoval g. Erzin Pavel v družbi tovarišev fantovski večer. Nevesto si je izbral iz Prage. Novemu partf želimo obilo sreče. — Samci. m Koncert v mestnem parku ss vrši jutri v nedeljo ob navadnem času. m „Jadran“, društvo beguncev it juga, vabi svoje sedanje in bivši društveni pevce, kakor tudi vse, ki ljubijo petje in bi radi sodelovali, na važen sestanek, ki se vrši v pondeljek dne 26. t. m. ob 20. uri v restavraciji Na* rodnega doma. Ker je ta sestanek velike važnosti, so vabljeni vsi, da se ga za* nesljivo udeleže. m Halo! Prosim 200! Nujno! Ta klic se sliši dnevno in večkrat razburka vse mesto. Kaj je? Kaj se je zgodilo? Komu velja ta klic ? To je klic požarne brambe in rešilnega oddelka, čegar člani noč in dan brezplačno vrše naporno in požrtvovalno človekoljubno službo. Vsa« komur brez razlike narodnosti in vere priskočijo v sili jn nesreči na pomoči Vzdrževanje konj, nabava sanitetnega materijala in drugih potrebščin pa stani dandanes ogromne svote. Da si zakrpa svoje prazne žepe, priredi požarn^ bramba z rešilnim oddelkom dne 1. oky tobra^ v Ljudskem vrtu briljantni umetni ogenj, a dne 2. oktobra ob 14. uri glavnem trgu veliko tombolo z 200 krasnimi dobitki. Na večer se vrši vf vseh prostorih Gdtzove dvorane veli k 3 ljudska veselica in trgatev z najrazno-1 vrstnejšimi zabavami.‘'Seveda tudi ne manjka ples. Podrobnosti so razvidna na lepakih. Dolžnost vsakogar je, da t<5 prireditev po svojih močeh podpira, ket nikdo ne ve danes, če ne bo že jutri iskal pomoči pri teh dobrodelnih or* ganizacijah. 1 . ™ Gospodične, ki so se že prijavile, in ki bi bile pripravljene sodelovati pri veliki veselici požarne brambe dne 2. ok' tobra pri Gotzu, se naprošajo, da se V svrho razdelitve zglase v nedeljo 25. trn« dopoldne med 10. in 12. uro pri požarni brambi na Koroški cesti 12. ni Izobraževalno društvo v Pekrah priredi v soboto ]. oktobr* v Narod* nem domu veliko dobrodelno veselico z velezabavno burko „Moč uniforme* s spremljevanjem orkestra, s plesom, šaljivo pošto, amerikansko poroko itd. Za žejne in lačne na razpolago vinski, iedilni in drugi šotori; plesalci in plesalke pa se bodo lahko po dolgem Času naplesali ob sviranju Narodne godbe. Veselica se prične ob pol 20. uri (pol 8.). igra pa točno ob 20. uri (8. uri zvečer). Občinstvo opozarjamo že sedaj na to prireditev z željo, da se je čim najštevilnejše vdeleži. m Hotel »Stara pivarna“ je njen novi lastnik g. Halbvvidil čisto renoviral ter izboljšal. Opozarjamo na današnji oglas. m „Pridna" mati. Pred par dnevi smo poročali o naidenem detetu na' travniku pri Lajteršperku, kamor ga je .brezsrčna" mati odložila. Posrečilo se je, to dobro mamico izslediti. Neka g. je Čitala naše poročilo ter je prjjav,|a orožništvu, da je imela pri njej Ivana i uš. služkinja v iomšičevi ulici, svojega otroka, katerega pa je pred kratkim zopet odvzela. Ogledala si ie otroka tur .spoznala v njem „svoio“ 5 mesečno uunoko. Pufi svoje nečloveško dejanju priznava ter se izgovarja, da ne po/na jCita mi da ima 2e ui drug« nezakouiiktf otroke. Čudno mater so oddali sodniji. Zanimivo pa ie, da se za to dete sedaj prepiretu dva soseda, posestnika. Oba hočeta imeti nedolžnega črvička, ker nimata svojih otrok. m Mariborska podružnice SPD naznanja, da so vse markacije iz Maribora do mariborske ' oče prenovljene ter ni več nevarnosti, da bi eden ali drugi zašel. Barva je povsod rdeča ter se krene pri Sv. Bolfenku ali pri razpotju nad mariborskim stolpom na levo ter tako doseže kočo. m Na prošnjo prebivalstva okolice Št. radi šolarjev te okolice, ki obiskujejo mariborske šole in imajo poduk do 13. ure. je odredilo obratno ravnateljstvo j. ž. v Ljubljani, da odhaja od 1. oktobra t. 1. naprej vlak št. 72. ki je do sedaj odhajal iz Maribora ob 12. uri 41 minut, šele ob 13. urj 25 minut in to do preklica. Opozarjamo, da tudi vlak št. 75 iz nasprotne smeri odhaja iz Št. lija y Maribor eno £ro kasneje, tedaj ob 14. uri 43 minut, kakor smo to že svojčas sporočali. m Pri igranju ponesrečil. V petek dne 23. t. m. se je igralo popoldan več otrok na križišču Tattenbachove in Tvorniške ulice. Na cesti stoječi voz jim je bil seveda dobrodošel, ker so lahko plezali in skakali. Tudi 7-letni Franc Marčič, stanujoč v Tattenbachovi ulici št. 16 je hotel Pokazati svojo umetnost ter sc je spenjal na voz. Pri tem se je zaboj za pesek, za katerega se je obešal, obrnil ter padel na dečka. Mimogredoči so ga rešili nevarnega položaja. Fant je dobil na glavi veliko, zevajočo rano. Rešilni oddelek gaje Prepeljal v bolnico. Najbrž je dobil tudi notranje poškodbe. m Kavarna „ Jadran*. Danes koncert prvovrstnega salonskega orkestra. in Velika kavarna. Danes zvečer koncert prvovrstne salonske sodbo grof. Kabička______________________ 1253 Volišči v davčno komisijo! Od vseh strani se slišijo pritožbe, za-fadi previsokega obdačenja. Nekateri so bili celo višje obdačeni, kakor pa imajo sploh premoženja. Take krivice so se godile Ie, ker ni bilo nobene davčne komisije, katera bi celo delovanje nadzirala- Pod tem davčnim vijakom so pa trpeli večinoma tudi mali obrtniki. In vendar se je enkrat doseglo, da se spet volilo davčne komisije, ki bodo imele .vpogled v uadaljno davčno delovanje. Ta Volitev se vrši jutri, v nedeljo od 8. do 13. ure pri tukajšnem okrajnem glavarstvu. V to komisijo se pa mora voliti '"lože, ki poznajo domače razmere popolnoma ter uživajo, popolno in splošno zaupanje med ljudstvom. Davkoplačevalci vseh strok so se to-faj zjedinili, ter postavili skupno volilno listo svojih najboljših mož. Te može morajo davkoplačevalci brezpogojno voliti, kajti nasprotniki bodo napeli vse sile, da prodrejo z svojimi kandidati. Potem pa industrijec, trgovec, veliki in mali obrtnik, hišni posestnik, uradnik itd. Ie plačuj in plačuj, kajti nobena pritožba ti ne bode pomagala. Vsak davkoplačevalec naj ve, da je ta volitev morda za njega važnejša, kakor pa vse druge volitve. Torej nikdo naj ne ostane doma, ampak vsak 'nora na volišče, kajti tu gre za njegovo Asistenco in bodočnost. Zato vsi že kar zjutraj na volišče ?n ne pozabite na davčne knjižice ali polo fc?t legitimacijo. Kdor ima pritožbe zaradi odmere previsokega davka, naj se °brne takoj na naše kandidate, katere so Postavili vsi združeni mariborski sloji in kateri so: Kandidati: Berdajs Vilko, trgovec. Šepec Marko, trgovec. Glaser Julij, stavbenik. Beranič Josip, čevljarski mojster. Dračar Oskar, inž., ravn. mllarne. Dr. Pipuš Radoslav, odvetnik. Namestniki: Šerec Josip, trgovec. Kejžar Ivan, ravn. šped. druž. Horvat Franjo, slik. mojster. Murko Vitus, trgovec. Križnič Alojzij, les. industr. Skaza Josip, bančni uradnik'. Socijalnl demokrati priženejo vsakega svojih volilcev na volišče, da zmagajo s svojo listo. Pokažimo jim, da Maribor ni socijalno demokraškl, ampak hoče pravo in dobro gospodarsko politiko. Zato .vsak na volišče! Trgovski gremij Je na svoje člane razposlal volilno listo, s kojo naj vsakdo stopi jutri na volišče. Volilei! Kateri so clobili 'doposlano okrožnico za volitve, naj odtrgajo spodaj navedo listo kandidatov ter jo naj oddajo pred volilno komisijo. Kdor ne bi imel tako listo, naj jo zahteva pri volišču od naših zaupnikov. Opozarja sc, da se volitve vršijo že od 7. ure zjutraj naprej. Toraj do 13. ure vsi pravočasno in sigurno na volišče. Partija št. 3. Igrana dne 5. septembra 1921 v 1. kolu mednarodnega mojsterskega turnirja v Budimpešti. Igra kraljevega tekača. Beli: dr. S. Tartakower. Crni: dr. A. Steiner. „Ptni“ „MAK“ se odigra i : »Korotan1, Sokolstvo. Nastop vojaštva in Sokola. V prihodnjih dneh se vrši v Mariboru velik javen "nastop mariborske vojaške garnizije pod vodstvom mariborskega Sokola s sledečim sporedom: Od 26. do 30. septembra: Tekmovalno streljanje moštva, častniškega zbora in članov M.S.Z. v Radvanju. V soboto dne 1. oktobra: Prosta tekma celotne mariborske garnizije v višji vojni realki v Mariboru. Začetek ob 6. uri zjutraj. 1. Tek na 100 m. 2. Skok v daljino. 3. Proste vaje. 4. Dviganje bremen. 5. Metanje ročne granate. — Vstopnina 1 dinar. Ob pol 21. (pol 9.) uri zvečer: Vojaški mirovoz z garnizijsko godbo in bakljado po glavnih mariborskih ulicah. V nedeljo dne 2. oktobra. Od 7. do 9. ure zjutraj v višji vojni realki: Olavne skušnje in razdelitev tekmovalnih nagrad. Vstopnina 1 dinar. Ob 10. uri dopoldan: Veliki paradni nastop celokupne mariborske garnizije in Sokolstva na Trgu svobode in defiliranje pred realko. Ob 11. uri dopoldan: Tekmovalni tek preko zaprek v treh skupinah okoli mestnega parka. Proga je dolga 1200 m. Od 12. do 13. ure: Promenadni koncert mariborske garnizijske godbe v mestnem parku. Vstopnina 1 dinar. Ob 15. uri popoldan: Javna telovadb^ mariborske gar* nlziie in Sokolstva v višji vojni realki v Mariboru. 1. Proste vaje moštva. (Zagr. sok, pr. vaje 1906.) Izvaja 900 mož mariborske garnizije. Proste vaje članov. (Murnikove za 1. 1922.) Izvajajo člani mariborskega Sokola. 3. Proste vaje s puško. (Sestavil br. Vodišek.) Izvaja mitralješko oddelenje 45. pp. 4. Proste vaje članic. (Za 7. vsesokolski zlet v Pragi.) Izvajajo članice mariborskega Sokola. 5. Orodna telovadba. Izvaja izborno moštvo mariborske garnizije. 6. Tekmovalno natezanje vrvi. Izvajajo 3 skupine: 45 pp., art. p. in art. podofic. škola. 7. Vzorna vrsta na drogu. Izvaja vzorna vrsta mariborske sok. župe. 8. Skupine „Naša moč* in *Za svobodo in jedinstvo. Izvaja 1000 mož marib. garnizije, 60 Članov in 40 članic mariborskih sokolskih društev. Po javni telovadbi se vrši velika ljudska veselica v vseh prostorih višje vojne realke v Mariboru. Paviljoni, srečolov, petje (pevski zbor 45. pp.), šaljiva pošta, ples in bengalična razsvetljava. Vstopnice k javni telovadbi: stojišča 2 dinarja, sedež 3 din, in sedež na tribuni 5 Din. Javni nastop se vrši pri vsakem vremenu 1 tf —o— O Jahalni odsek Sokola v Mariboru se udrleži tekmovalnega streljanja v nedeljo, 25, t. m, ob 2. uri popoldne na vojaškem strelišču v Razvan u. S tem je združena jahalna vežba za nastop 2. oktobra. Udeležba obvezna. Obleka civilna. Zbirališče v Narodnem d#mu ob 12.30 uri. Skušnje za glavno skupino se vrgi v nedeljo dne 25. t. m. ob lo* uri ne ob 11. uri v podoficirski šoli. Tekmovalno streljanje za elana telovadce se vrši v nedeljo ob pol 14. uri na strelišču v Razvanju. Zbirališče ob 12.30 v Narodnem domu. Poskušno streljanje je predpisano od 8. do 10. ure tudi v Razvanju. Načelstvo. L]udska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od l/jlO.—•l/*H« ure :ja ob Četrtkih od V«19.—V,IQ. mre 1. e 2—e 4 2. Lf 1—c 4 3. d 2—d 4 4. Sg 1—f 3 5. 0-0 e 7—e 5 Sg 8—! 6 e 5Xd 4 Sb 8—c 6 Sf 6Xe 4 d 7—d 5 Dd 8Xd 5 6. Tf 1—el 7. Lc 4Xd 5 8. Sb 1—c 3 (Partija se je sedaj razvila v znano varijanto pruške igre konjev). Dd 5—a 5 (Dd 5-d 8 ali Dd 5—b 5 je močneje.) 9. Sc 3Xe 4 Lc-8—e 6 10. Se 4—g 5 0-0—O n 11. Sg 5Xe 6 f 7Xe 6 12. Te lXe 6 Da 5-d 5 (Bolje 12. Lf 8—e 7 in Le 7-f 6) 13. Dd 1—e 2 h 7—h 6 14. Lc 1—f 4 g 7—g 5 15. Af 4—g 3 d 4—d 3 (črni začne z ofenzivo, predno se je dovolj razvil; naravna poteza je bila Lf 8—g 7), 16. c 2Xd 3 g 5—g 4 (Sedaj se razkuie diabolična nakana črnega: ako se Sf 3 umakne, sledi Sc 6-d 4). 17. Te 6Xc 61! (S to nepričakovano žrtvo kvalitete, da beli partiji drugo smer. Na g 4Xf 8 sledi seveda najpoprej 18. Tc 6Xc 7-f-). b 7Xc 6 (Crni podcenjnje nevarnost na damskem krilu; vsekakor boljše je bilo Dd 5Xc 6 18. Sf 3—e 5 Dc 6re 6). 18. Sf 3—e 5 h 6—h 5 19. d 3—d 4 Kc 8—b 7 20. Ta 1—c 1 Td 8-e 8 21. Tc 1—c 3 Dd 5Xd 4 22. Tc 3—b 3-1- Kb 7-a 8 23. Se5Xc6!! Dd 4—d7 24. Sc 6—e 5 25. De 2—e 44 26. Tb 3—b 84-!! in črni se uda, ker zgubi damo. Iz šahovskega sveta. Mednarodni mojsterski turnir v Budimpešti je trajal od 5. do 19. t. m. Prvo darilo (20.000 K) je dobil Rus Aljehin, ki je dosegel 8 in pol točk, drugo (15.000 K) Dunajčan Grunfeld (8), tretje in četrto (10.000 in 7000 K) sta si delila Jugoslovan Kostič in Dunajčan dr. Tartakower (7 in pol), peto 5000 K je dobil Oger Balla (6), šesto (3000 K) Nizozemec Eu\ve (5 in pol). Neplacirani so ostali Rus Bogoljubov (5). Oger dr. Vajda in Berlinec SSmisch (4 in pol) ter Ogri Sterle (4), Steiner (3) in Schweiger (2). Lf 8—g 7 c 7—c 6 oktobra „Rapid“ Ptuju; 30. oktobra na Mariborovem igrišča. : Češka ,.Sparta“ je premagala \ Pragi dunajski „Rapid“, prvaka Avstrije, z 4:1. Tekmi je prisostvovalo 35.000 ljudi. Češka „Sparta“ si je s lem zasigurala neoficijelno izvojevano prvenstvo kontinenta. Lep uspeh slovenskega športa. : Zagrebški „Gradjanskl S. K.*1 je v prvenstveni tekmi premagal Concor-dijo z 2 : O (l : 0). : Jesenska prvenstvena tekma. Danes v nedeljo ob pol 10. uri dopol-1 dne se bori „S. K. Korotan“ s prvakom Maribora „S. S. K. Maribor1. Brezdvo-mno je, da v borbi podleže, toda vkljub temu obeta biti tekma zanimiva. Občinstvo se na to opozarja. : „S.S.K. Maribor" I. a : „S.K. Svoboda4* I. Danes ob 2. uri popoldan se vrši prijateljska tekma med imenovanimi klubi. Kultura in unwtnost% x Glasbena Matica Maribor. Odbof pevskega zbora Glasbene Matice naznanja, da se vrši v soboto, dne 24. septembra 1921. ob pol 20. uri v društvenih prostorih pri »Gotzu« vpisovanje starih inf novih pevk. Nove pevke se sprejemajo le pri prvih vajah. Na. poznejše prijave' se ne bo oziralo, ker se bodo študirale večje skladbe in bi poznejši vstop motil napredovanja. Priporoča se, da se .vpišejo le one pevke, katere nameravajo tudi do konca sezije vstrajati y zboru ter prihajati redno k vajam. — Odbor, • : Dijaški koledar. Jugoslo venska Matic^ je izdala za leto 1921. in 1922. zelo ličen Dijaški koledar, ki bi se po svoji .vsebini pravzaprav*; moral imenovati almanah. V vsakem oziru bo »Dijaški koledar« ustrezal dijakom in zato pričakujemo, da si ga nabavi vsak. Končno je »Dijaški koledar« v korist Jugoslovenskc Matice, naše največje narodno obrambne institucije in tudi zategadelj ga naj kupi naše dijaštvo. Apeliramo pa tudi na g. profesorje, da opozore dijake na koledar. »Dijaški koledar« se naroča pri *Jij-gosloveuski Matici«, Ljubljana, Pred ško‘-fijo, in velja 20 kron. Kdor naroči 10 izvodov, dobi 10 odst. popusta. Kupujte »Dijaški koledar« Jugoslovenske Matice. --------------------------------——S Obiskujte otti razstavo, v Gotzovi dvorani! B EoaouDBOHDaDBaaoHOBniraiarci*^ Šport : P. O. L, N. P. Jesensko prvenstvo se ima po sledečem redu odigrati: 25 9 MAK: Rapid Rapidov prostor popoldan, sodnik iz Ljubljane. 25. okt. ,Maribor': »Korotan* dopoldan na Mariborovem prostoru, sodnik g. Nemec; 2. oktobra »Svoboda* : *KorotanK popoldan na Rapidovem igrišču; 9. oktobra MAK Maribor na Rapidovem prostoru popoldan; 9. oktobra »Rapid* : »Svoboda* na Mariborovem prostoru dopoldan; 16 oktobra ,,MAK“ : „Ptuj“ se odigra v.Ptuju; 16. oktobra'.,Maribor" : „Svobodau popoldan na Mariborovem prostoru; 16. oktobra „Rapid“ : ^Korotan11 dopoldan na Rapidovem prostoru ; 23. oktobra „MAK“ : Svoboda11 dopoldan na Rapidovem prostoru1; 23. oktohra „Maribor“ : „Ptuj“ popoldan na Mariborovem igrišču v Mariboru; 30. U»p e3ne proSnJe v stanovanjskih, uradnih in drugih zadevah piše e«no anončna ekspedicija VorSiS, Vrbanova ulica 19, 1289 6—tj Kino. 1. Mariborski Bioskop. V aobot6» nedeljo, pondeljek se predvaja velikanska drama „Doživljaji državnega pravdni-ka Brianda“ I. epoha „Neveljaven zakon11. Ta drama j« izredno napeta, polna momentalnih senzacij in atrakcij, kakor tudi krasnih slik in izvanredne vsebine. Filmska cenzura in kritika pravi o filmu sledeče: Vsebina posebno napeta, igra, scenerija in fotografije izvrstne, krasne morske naravne slike; vratolomne izborne gimnastične senzacije in atrakcije. Prvorazreden film. V sredo, četrtek in petek se konča ta film z II. epoho: Rešitev iz morskih valov“; Podpirajte Jug. Matico! Glavni urednik: RadlvoJ Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Oxim. ^ Jos. Martinc Maribor «35 ftlonittljski v«l«lrgovln» Stran # f„T ABC R“I wircjum — ----------------„.™ ■ Maribor, 2*'si^teitfbfa 1921/ 14. AR Pavlo Sr* Erelsi, roi, MeK ' • • poročena Ljubljana Maribor m Krojaški atelje. 13,45 5“* LJUDEVIT SETI NA1 Maribor, Miklošičeva ul. 4 i .^eurlnUirAii na I rthrfni varclavi \/l rlftinira P. D M UŠ!JU piH' Lega vsredišcu rnesta.Vel. prostori. Shajališče vseh _slojev< Toči izvrstna vina Slovenskih goric, novi vinski most iz kleti Girstmajer, Lajteršperk, vedno sveže Gotzovo pivo od soda. Dobra in izborna kuhinja. Vse sobe za tujce so se prenovile in gpremile z električno luč;o. Cenjenim gostom je na razpolago salon s pianinom-Za obilen obisk prosita udana 1509 Andrej Halbwldl in soproga, restavrater. Tattenbachova ulica 21 • feradban»jsolidi))^rro8nograda;ieuajliolicg:zajamfienčg inaterijala, »Primorska radioma'". Specialna izradba svili vrsta araerikanskih cipela. 1407 Cijene umerjene. Konkurenčna, solidna roba. Cijene umerjene. -Kod narnčbe na veliko 10% rabat, razpošiljanje sa pouzečem po ejeloj Jugoslavijip rima sva popravila, koja se hitro obavljaju. z vsem liotvlsiim, jputiluiškim in kuhinjskim inventarjem z vitom, verando, ledenico in kletmi, primeren tudi za trgovino se proda, j Istotam se proda tudi poleg hotela se. nahajajoče 1.4S6 Sod.,a ulica i»-i Špecerijska trgovina pojasnila daje dr. Viljem Krejči, odvetnik v Ljubljani, Wol-fova ulica Štev. 5, 1. nadstr. PLZENSKI IZVOR Tattenbachova ulica štev. 5 Urini koncert J&nskf, dekliški in otroški klokoki kakor razne potrebščine za modisiinje v veliki izbiri. Popravila se izvršujejo elegantno in najceneje. 14 Zofija Markovič, modistinja MARIBOR, Trubarjeva ulica št 9 \ Dražbenl oklic. V zapuščinski zadevi po pok. Hedvlgi Isspp se bo vrl ijjfj v; locl .1.1.* ... 1.!... - JZ U.uII.a... .- J..a * mi.. /. uu c. vi £ JJvn, v«« I y I n »jr ^ fjv .... ' »led sklepa okrajnega sodišča v Maribora ? dno 19 septeffl« bra l-.«i A V 191/21-5 prostovoljna javna, dražba zapustn’8ne$* pohištva gospodinjskega iu kuhinjskega drpdjb in drugih premij nin v zapustničinem stanovanju v Mariboru Vodnikov trg ®; dne 27. septembra 1921 ob 8, uri dop* Za izklicno ceno določa, se cenilna vrednost vsakega predmej**-Najvišje ponudbe plačati je ta.kfjj, zdrarcne predmete ima zdraVJ* tel j takoj prevzeti in odstraniti. Maribor, dne 11 sept. 1921 JqS> gaflB kr. notar kot, sod. tonii-^ za slučaj slabega vremena v dvorani, danes zvečer dne 24., pričetek ob Ih (7) uri in nedeljo dne 25., pričetek ob 9 uri dopoldne, brez vstopnine in povišanje cen. Za dobra jedila in pristna vina ter sveže pivo, jamči 150* restavrater. Priporočam sc slavnemu občinstvu in obenem javljam, da sem prevzel in na novo preuredil toVrizlsnr** _ 2-1 trgovinska, komisija d. d. v Sarajevu 150*| prevzema zastopstva iu . saiiioprodajo od raznih io^: podjetij v Sloveniji v s vrh o upeljave slovenskih v’l0“\ duktov v Bosni in Hercegovini, kakor tudi v DalW*'j ciji in Crni gori. Cenjene ponudbe na zgornji naslo7»j i JAKOB KELC © i Krojaški atelje moških, damskih in vojaških oblek. Zaloga angleškega sukna. MARIBOR, Stolna ulica štev. 5 prej ,Rubens1 FraAupanira ul. 39 MARIBOR. SSffiGS® Dobil kvasno zalogo angleškega sukna za damske !j S' plašče in obleke za gospode. 1505 > li? Soudeležen na I. obrtni razst., cddel. VI'., stojnica 83. © ®t^®®(®®C^Cgl(ei[eite!Cei(^Cig)i42i[G2it'(slCe! © Izvršujem m ul. stike. Postrežba hitra. Cene uajnižje. S poštovanjem Izdelovalci izgotovljenih oblek in trgovci! Anton Mancini, fotograf. mariborska ujiia banka. VABILO k izrednemu mMmmmzbora mariborske ehomptae banke, ki se urši dne G. oktobra 1921 ob 10. nri dopoldne o bančnik prostorih v RIariborn. Na prostovoljni javni dražbi se 'bo prodal j a la dne 28. in 29. septembra .f ob ©. uri dopoldan razna konfekcija, trgovinska oprema, več ont^ z in brez stekla, stojala in police z in br«ž stekla, blagajna, obešalniki,, več 2 m visoki zrcal, ženske 'doprsnicc in voščeni modeli, žeri ske obleke in plašči, kožuhovine za ženski moške obleke, površniki, otroške obleke in p°' vršniki ter razno drugo blago I# v prostorih bivše -modne trgovin6 Spored; 1. Nagovor predsednika. 2. Povišanje delniške glavnice od K 10,000.000'— (Din. 2,500.000) na K 30,000000-- (Din. 7,500.000 —). 3. Sprememba pravil glede sedeža, imena družbe ter drugih določb, ki so s tem v zvezi. 4. Slučajnosti. Maribor, dne 22. septembra 1921. 1506 Upravni svet Mariborske eskomptne banke. •■v,, \ J. FERNER Gosposka ul. št. Ugodna prilika za nakup Kadi odpotovanja proda gospa Marta PolZ v Hočah št. 5, [. nadstr. sledeče predmete: 1 lopa spalna soba iz trdega (orehovega) Jes^' oloman, zrcalo za obiačilnice, miza, z usnjem prevl®' čeni stoli. — 1 navadna spalna soba iž trdega lesa. 1 pisalna miza iz trdega lesa. omare, mize, stoli. W \ linijska posoda. — Proda se skupno ali posamezni od 25. t. in. naprej. 1&4 ■ i * §11 družbenih pravil: Občni zbor sestoji iz onih delničarjev, ki posedujejo vsaj 10 delnic in ki te delnice s še nezapadlimi kuponi vsaj osem dni pred sestankom zbora založijo pri družbeni blagajni v Mariboru ali pa pri kaki podružnici. Posest . vsakih 10 .delnic dovoljuje en glas, vendar ne more nikdo ne v svojem imenu, ne kot pooblaščenec združiti na eno osebo več kakor 25 giaiov. Večje renčmirano električni pOdjetje na prvoinestimni mestu sc radi druŽ^' sitih razmer ceno proda. Ponudbo r%' nih rcliohtiiipor pod „Elcktro“ ua upravo lista. !!§J Telefon štev. 875. 113 *~ — -i — — j, Ijfp Špedicija vseli vrst. Carinska agentura in ca« !j||§ mak. reklamacijo. Vskladišreuja vsakovrstnega blaga. Mednarodni prevozi. Selitve s paten jjg| tiraninil pohištvenimi vozovi na -vse strani. y=?j Spedicijsko dostavno podjetje južne železnice. 2 -rr.l * 99 BALKAN tt Brzojavni naslov: Spcdbalkun. Predprodaja vozovnic M za vse proge južne in državne železnice, i! Skladišče spojeno s tirom južne % železnice, Aleksandrova cesta štev. 70. |1 clelniwka družba za mednarodne transporte v Ljubljani. j. ■sam a _________________________ * ' ? • ■ ■ i ■ j® Podružnica: Aleksandrova cesta »t. 3S. j® NajTSfjc dcninic spedicijsko podjetje! Podružnice: MARIBOR, ZAGREB, BEOGRAD, TRST, WIEN. Največje domače spedicijsko podjetje! I| Brzojav: „Ekspeimvi>etnA Ir*'ustanov. 1. 1882, kapital po predvojni vrednosti nadDin. 86,000.000. gumijeve podpetime in prvovrstno kremo Zavarujc proti flezpgodamJ, na živIjenje in doto otrok. Pojasnila daje generalno zastopstvo Bcogradske Zadruge v Čakovcu. zavarovalnica 1 i. za čevlje kupite majcenpja p?i ^®lika zaloga moških, ženskih iti oiročjh nogavic, 1466 MF Širite povsod maš listi Iščejo se zastopniki za mesto in deželo bivše Štajerske in Koroške; IVAN KRAVOS Maribor Trgovina in zaloga: Aleksandrova cesta 13 Sedlarska delavnica: Koroška cesta št, 17 psla l ilitj ||fj||[ M aiica. Emajlni laki. Pfatrs firnež. Barva za pode. M Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, j : j j vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec fGips), mastenec (Feder- • ■ : * weifi), stroino olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, j \ j! pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v « j pl ........... to stroko spadajoči predmeti. 1337 ... ' g|j • : „""ERAKL“-lak za pode. „5VIERAKL‘f-Iir2o!eum lak za : : : : pode. „MERAKL"-emajlni lak. „MERAKL“-brunojine. [ \ • * • m ; ; ............ Ceniki se začasno ne razpošiljajo! nataiHiH« Opreme m razne potrebščine za konje Usnjat?, predmeti za- potovanje Gonilni jermeni za stroje 1321 Soudeležen na obrtni razstavi v Mariboru, oddelek I, št. 16. KNJIGOVEZNICA MARIBORSKE TISKARNE D. D. Ki JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SE PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU^ OSLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA VSA V KNJjgOVEŠKO STROKO SPADA-:: JOČA HELa. :s IZVRŠBA SOEJDNA! CENE ZMERNE I BBtggB-Msa gi egaBaasma Stavbeno podjetje 1 *. Franjo Spes in sin |jj Imejitelja: Mestni tesar, mojster Franjo | | Spes star. ter mestni zidarski mojster in sodni cenilec Franjo Spes ml, 1475 |g| Izvršuje načrte in prevzame vsa fg v stavb, stroko spadajoča dela. ||| Soudeleženo na i. obrtni razstavi, odd. I, stojnica 1, |g| Železno Gosposka ulica St. 20 rirekaaova hiSa, gitr Svoboden ogtedl Csnlkl brezplačno« lastnik in. iztiiaisiteljrKon^nrc}^Tab01 marmor Ruška cesta štev. 45. starih cenah moška in deška m konfekcija m iz naše tovarne z električnim obratom. PT Samo na veliko! BrtranrBk Maribor. 25, geptetnbfa 1921* Mala oznanila. Išda s* učiteljica (tudi vpo- kojena), ki bi dajala črez dah pouk v slovenščini, Prešernova alk* 1*11, Stein. 1405 Moden pekarski vajenec so išie za takojšnji nastop; Naslov v upravi. 1493 2—*1 .Dama Išče mesto korespon- dentlnje. Popolnoma možna angleške, francoske, italijanske in nemške korespondence. ' Oosedaj delovala v amerikan-skem biroju. Ponudbe pod „A. T." na ogiasni zarod I. Sušnik, Maribor, Slovensiu ulica i5r 1490 2—2 Ruska dama daje pouk v angleškem in francoskem jeziku, interesenti naj poSliejo pismeno ponudbe pod „Asta“ | na oglasni zavod Sušnik, Slo-\ renska ulica 15. 1491 2—i? Išftem dve čsdni mesečni sobi za viSje uradnike oventuelno s bruno do 1. oktobra. Ponudbe ge prosijo na okrajno glavarstvo, parter St. SO od 9—12 in 3-5. 1483 3—1 Boljši gospod išče meblov&no sobo s lirano in obskrbo proti plačilu v naprej. Prispeva tudi poljske pridelke brezplačno. Oenj. ponudbe pod „S 1921" ^ 1!» upravo. 1474 3—3 Stfoj za pletenje, št. 7, čez ipO igel, „Styria“, proda Gabrijela Blatnik", Prevalje-Meža, 1508 2—1 Meblirana soba z električno razsvetljavo se išče. Ponudbe T>od »Asja“ na oglasni zavod Su'ni 1, Maribor, Slovenska ulica 15. J492 2—2 Tri lepo jesenske in zimske Obleke za srednjo postavo, damski kostum, pleteni vrhni jopič, prevleka za otoraan, lepa preproga, predložki za okna, cvetlična minica, razna posoda, steklenice, knjige in razno se po ceni proda. Naslov v upravi. J 493 2-2 Jetika! Dr. Pečnik. Jetika! Današnje strogo znanstveno zdravljenje. Vsak jetičniic. l;i hoče doma ozdraviti, nflj kupi knjigo. V vsdi knjigarnah, 4-8 strani, 0 kron. 104S Odda se stanovanje * lokalom. VojaSniSki trg ”. 1507 Črn sako s telovnikom in modnimi hlačami, skoraj nov, zimska obleka, že rabljena, se ceno proda. K. Kollar, Slomškov trg 14, 1, ndstr. 1479 Proda se kompletna spalna soba. Barvatska ulica S, vrata St. 15. 14&9 Brivnica Fran« Novaka na Aleksandrovi cesti žt, 22 se priporoča. 83 Gramofon se pa eeiu proda. Studenci, Aleksandrova cesta 37 pritličje, * Sposoban mladič potpuno vješt slovenskem ? njemačkom jeziku, upaden u Ttredorne poslove, koji hi mogao posječivati u obzir dolazeče tvornice, traži i« za podružnica j»dnog otmenog inozemnog društva. Sa znanjem hrvatskog i franentkog jezika i ra a d ti prednost. Pomide na po_ Stanski pretinac 155, Zagreb. 1135 2—n Ugodna nakupna priložnost! Pianino, s strunami križem in Jsovinastim vložkom, prvovrstni izdelek tvrdke Peters & Go., Lipsko, poln iir lep ton, v brezhibnem stanju, se radi odpoto-van a po nizki ceni proda pri gospej Marti Polž, Hoče št 5, I, nadstropje (zraven cerkve). 1502 2-1 Na dobro se s|>rejme več boljših gospodov. Naslov pove upravništvo »Tabora*. 14Sn Išče s« za takoj 9 Dominik fabjančič O 0 8 1 I kroja£ ia gospod« in dame MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 5. I. izprašan na I. krojaški akademiji v Berlinu, izdeluje vse vrsta oblek za gospode in dame po zmernih cenah. 1414 Soudeležen na I. obrtni raistavi, oddelek VI, stojnica štev. 94. Pozor! Pozor! priporočam večjo zalogo gotovih oblek, močnih hlač, dežnih in zimskih plaščev vseh velikosti, velika izbira modnih srajc za gospode, obleke na mero se točno in za solidno ceno izdelujejo Jakob Vezjak, krojaška obrt in konfekcija Alaribor, Vetrinjska ulica štev. 17. 1273 4-4 ;• 'Spi . ; ■ r .. % stenotipko slovenščine ali hrvaščine kakor tudi nemščine popolnoma zmožna. Samo prvovrstne samostojne moči naj se predstavijo pri tvrdki Schenker & C,o., Maribor. 1482 Oh Nahrbtniki za planine v ratnii* velikostih iz jadrovine oziroma garniranega platna, gurte za rol6, trakovi za žaluzije, mreže za konje, žoge za nogomet, gonilni jermeni itd. pri iv. Kravos, Maribor Aleksandrova c. 13, 1065 5—5 pohištvo pohištvo Tapetn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preproge Zavese Blago zapohištvo Posteljno perje izranredno nizke cen A. & E. SKABERNE ljub(jana, Mestni trg 10 manufakturna in pfeteninska trgovina na debelo priporoča svoje bogato skladišče damskih in otroških, kakor tudi moških nogavic. Za tekočo sezono _ im« v. zalogi vsakovrstne patentirane otroške nogavice dSŠ .. ,.t-; črne, rjave in belo barve. Piimena naroSla sz izvršujejo postao-obratno m najsolidneje, ; ^ v Kupim večjo množino fl ® :___® ?5 _ (in tudi drugih trdih drv) Iranko vagon **3A 3-2 kladalna postaja. Cenjene ponudbe na naslov .0RVA“ poštni predal, sf. ill MARIBOR pohištva zalogi —% Tiska; Mariborska tiskarna a n