PRIMORSKI dnevnik Je začel izhajati v Trstu 3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši- od 18. septembra 1944 1- maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Zaradi razhajanja v Demosovi koaliciji o ekonomski politiki Podpredsednik slovenske vlade dr. Mencinger ponudil odstop Predsednik Peterle bo o odstopu odločal v prihodnjih dneh - Vedno globlji razkol med levico in desnico v Demosu - Papežev poziv k enotnosti jugoslovanskih narodov močno odjeknil »Mercury International« mešana družba za razvoj kadrov v marketingu BOGO SAMSA LJUBLJANA — Podpredsednik slovenske vJade, član socialdemokratske stranke in znani ekonomist dr. Jože Mencinger je včeraj odstopil. v uradnem pismu je predsedniku vlade ponudil odstop, ta pa je prav tako uradno sporočil, da se °° odločil v prihodnjih dneh. Včeraj popoldan je prišlo na zasedanju Demo-Sa do precej ostrih stališč, izrečenih med predsednikom in podpredsednikom vlade o ekonom-ki politiki, zlasti o dveh poteh: mirnejši, meh-feJši glede lastninjenja in zakona o privatizaciji *ot tudi glede osamosvanja, in trši, katero je kot 6rapijo šoka in hiter rez predlagal znani ekonomist Jeffrey Sachs. Koalicija Demosa naj bi se azklala na dvoje. Na eni strani socialdemokrati, tovenska demokratska zveza in zeleni, na drugi "a krščanski demokrati, Kmečka zveza - ljudska s ranka in kranjski obrtniški liberalci. razlika je postala za slovensko politiko že hačilna in prihaja vedno bolj do izraza. Spor v adi se ne zaostruje samo zaradi gospodarske Politike, temveč tudi nekaterih drugih proble-T0v- Zlasti ostri so odnosi med liderjema dveh tank, demokristj anskega predsednika vlade Pe-rleta in predsednika Demokratske zveze, zuna-leeVal k izv°iitvi Cossige za predsednika p Cossiga je De Mitove očitke zavrnil, in slednje se Vzaprav ne bi sploh smele postati javne. Stvari so nekia%letie'■ ie De Mitove očitke Cossigi objavil p. dnevnik, v nedeljo pa jim je uradni pečat dal pr„, . e Mita v svojem intervjuju. Takrat je Cossigi zanr\Pei° ,n /e Poklical na pogovor, ali točneje na iudi V/v ,ainika KD Forlanija. Istočasno je Kvirinal Cos«- pojasnilo, v katerem je rečeno, da ima siga De Mitove kritike z ustavnena vidika vi vsem90 De Mitove kritike z ustavnega vidika za po-pa v1 neutemeljene: osebno so ga kritike prizadele, m‘nstltucionalni ravni pa po Cossiqovem mnenju !pl° nobene teže. da 0Jdani je torej včeraj skušal prepričati Cossigo, ima popolno podporo krščanske demokracije, Vpnrl pr/upi/Ju Zli o v ur j ione sed -J Pa spor med Cossigo in De Mito ostaja. Pred-lavn. KD je bil včeraj odsoten, njegovi najožji sode-ei pa so novinarjem sporočili, da je De Mita spre-pQ, °ni 0 vsebini svojega pogovora s Cossigo samo 0 em- ko je dnevnik La Stampa objavil ugibanja o on ?n/enem pogovoru, ugibanja, za katera gotovo ni ke V' ^ita \e tL,di sporočil predsedniku republi-sJ . bo v zvezi s pisanjem Stampe moral pojasniti kaile s,a,1'šče, češ da je v pisanju dnevnika bilo ne-vse net°čnosti. Kar pa zadeva vsebino kritik, ob ia m sP°štovan/u, ki ga ima do državnega poglavar-Se' na. °Puzke se lahko odgovori z opazkami, ne da bi bi,Pn tem sklicevali na avtoriteto, o kateri ne more nik u°b.ene diskusije. Z drugimi besedami predsed-ti K,.sčar}ske demokracije daje razumeti, da so ves-dpi Pd"./e tisk objavil o pogovoru med Cossigo in ‘egacijo KD, prišle v javnost iz krogov, ki so blizu ul™n,emu Poglavarju, istočasno pa tudi poudarja emel]enost svojih kritik Cossigi. G. R. Kancler Kohl plačal nov »davek« zaradi težav po združitvi obeh Nemčij S prepričljivo zmago socialdemokrati prevzeli oblast v bivši trdnjavi CDU BONN — Nemški kancler Kohl je v nedeljo plačal nov »davek« združitvi Nemčije in po Hessnu je zdaj še Rhe-inland-Pfalz - dežela začetka Kohlovega političnega vzpona - po 44 letih neprekinjene vladavine krščanskih demokratov svoje zaupanje namenila socialnim demokratom. Tako je SPD v nedeljo dobila kar 45,2 odstotka glasov (leta 1987 le 38,8 odstotka), Kohlova CDU pa je s 45 odstotkov iz leta 1987 nazadovala na nedeljskih 38,2 odstotka. Socialdemokrati bodo imeli zdaj v deželnem parlamentu 47 sedežev (prej 40), krščanski demokrati pa jih bodo imeli 40 (prej 47). Na čelu parlamenta bo zdaj 43-letni član SPD Rudolf Scharping, katerega bodo po vsej verjetnosti podprli zeleni, ki so se tudi uveljavili na nedeljskih volitvah, ko so dobili skoraj 7 odstotkov in s tem 7 sedežev, kolikor jih imajo tudi liberalci. Nedeljske izide včerajšnji Bild ocenjuje kot katastrofalne za CDU, imeli pa bodo tudi posledice na vsedržavni ravni, saj je na- mreč SPD spet osvojila večino v bun-desratu (zbornici dežel), s tem pa možnost vpliva na vladne odločitve. Za Kohla je ta volilni poraz novo opozorilo, da volilci ne bodo dovolili, da bi vse breme pospešene združitve obeh Nemčij padlo na njihova ramena, za socialdemokrate pa se po decembrskem porazu na volitvah za nemškega kanclerja odpirajo nove perspektive. V krogih SPD so z zadnjimi volilnimi izidi izredno zadovoljni in voditelj SPD Hans-Jochen Vogel je včeraj že izjavil, da to predstavlja »politični konec« kanclerja Kohla. Toda proti Kohlu je slišati glasove tudi iz vrst same CDU in njegov položaj na čelu CDU in koalicije ni več tako sam po sebi razumljiv, kot je bil še pred kratkim. O tem priča tudi Kohlova izjava, da naj bi bil njegov »naslednik« notranji minister Schaeuble, ob nezadovoljstvu v CDU pa ne bi bilo nič čudnega, če bi bil prav Schaeuble tisti, ki bi vodil krščanske demokrate na političnih volitvah leta 1994. Nedeljski zmagovalec Rudolf Scharping (Telefoto AP) Manifestacija FNSI v Rimu Dragi Primorski dnevnik, RIM - Enotni novinarski sindikat FNSI prireja danes dopoldne v Rimu javno manifestacijo v podporo sindikalnemu boju novinarjev za obnovo vsedržavne delovne pogodbe. Kot je znano, so se pogajanja prekinila, ko je predstavništvo založnikov pokazalo popolno zaprtost za vse zahteve - od normativnih do ekonomskih - ki jih vsebuje novinarska platforma. Na manifestaciji bodo sodelovali predstavniki vseh novinarskih organizacij, začela pa se bo s kratkim postankom pred poslansko zbornico in nadaljevala v rimskem kinematografu Capranichetta. Sindikalni predstavniki bodo pojasnili glavne točke platforme za obnovo delovne pogodbe, popoldne pa se bo v debatnem centru FNSI začela vsedržavna konferenca sindikalnih odborov, ki bo potekala še jutri. Dragi Primorski dnevnik, pišejo ti barkov-ljanski otroci, ki te stalno prebirajo in uporabljajo pri šolskem delu. Zelo nam je bilo hudo, ko nisi izhajal toliko dni. O tebi, pravzaprav o pomenu in važnosti, ki jo imaš v življenju vseh nas Slovencev, smo govorili z našimi učiteljicami. Starejši učenci bolje poznamo tvojo dolgo življenjsko pot in smo že napisali nekaj razmišljanj o tebi: nekdo je napisal, da bi brez tebe bili kot brez enih pljuč. Drugi je razmišljal, da bi brez tebe bili osiromašeni za eno važno pravico. Nekomu pomeniš veliko, kajti s teboj beremo novice v slovenščini. Ena izmed tolikih misli je bila ta, da Primorski dnevnik ne bo nikoli utihnil, dokler na tem ozemlju bodo živeli Slovenci. Kaj pa se dogaja tam gor pri vas? Pogrešamo te v šoli, doma, pogrešajo te naši starši, none, dedki, tete in strici. Dragi Primorski si ti, radi imamo te vsi in zato ti želimo neskončno tiskanih dni. (Po napevu pesmi Happy Birthday!) Prisrčne pozdrave ti pošiljajo zvesti bralci: Anja, Ivan, Andrea, Martina, Ines, Tilen, Sara, Eugenio, Luka, Devan, Marko Mahnič, Daša, Martina T., Sara, Martina C., Julij, Arin, Elia, Matija. * * * Spoštovani g. urednik! Pišejo vam odborniki barkovljanskega društva. Zaskrbljeni smo z usodo našega dnevnika, saj je z njegovim izhajanjem povezano življenje, oziroma delovanje našega in najbrž tudi ostalih slovenskih društev v zamejstvu. Dnevnik nas povezuje, obvešča, naznanja. Za naše delovanje, za naš obstoj je neobhodno potreben. Kot društvo izražamo moralno podporo vsem tistim, ki se borijo za njegov obstoj. Brez Primorskega dnevnika smo obsojeni! Zato naš časopis mora živeti in redno izhajati! Za odbor predsednik Lučano Jagodic Med neredom ob razdeljevanju hrane turški vojaki streljali in ubili tri begunce Pomoč kurdskim in ima v zadnjih urah šiitskim ubežnikom organizirano obliko ZAKHO — Pomoč kurdskim beguncem je končno zadobila nekoliko bolj organizirano obliko. Po zadnjih pregledih znaša skupno število beguncev preko 2,5 milijona, od teh je dobra tretjina otrok, bolnikov je preko 250.000, v taboriščih umira dnevno od 1000 do 2000 oseb. Ob turški meji je prišlo tudi do hujšega incidenta med razdeljevanjem hrane. Vnel se je pretep, posegli so turški vojaki (na tele-foto AP) in med streljanjem ubili tri osebe, pet pa je bilo ranjenih. V zadnjih dneh je v severni Irak prispelo nekaj stotin britanskih vojakov, predvsem škotskih odredov, ki naj bi pospremili Kurde s planin ob turški meji. Pri Zakhu so že postavili trideset šotorov. Nemčija bo poslala 1000 vojakov in 1000 padalcev v Iran, da bi pomagali šiitskim beguncem, iz Italije pa bodo v kratkem odpotovali poleg 40 oficirjev, 37 podoficirjev in 8 bolničark (gre za kvalificirano osebje, ki bo delalo v poljski bolnišnici z 200 mesti), tudi alpinci enote Taurinese. Prav pri Zakhu je redke prebivalce zelo vznemiril, ameriške vojake pa presenetil nenadni prihod 200 iraških vojakov. Zamenjali so jih namreč za policijo iz Bagdada. Prisotnost ameriških marincev tudi še vedno razburja iraški tisk in predvsem vlado, ki sicer spoštuje »mejo« ob 36. vzporedniku. V taborišču pri Iskiverenu so nemški vojaki postavili poljsko bolnišnico, v kateri sodeluje tudi nekaj kurdskih zdravnikov. Stanje beguncev je zastrašujoče: 95 % otrok ima diarejo, tla so pokrita z iztrebki, ljudje pijejo vodo iz umazanih potočkov. Temperatura se je dvignila na 25, če se pojavita tifus ali kolera, bo stanje postalo nadvse nevarno. Sicer je bolnikov in ranjencev dovolj in zdravniki se ukvarjajo s težkimi ozeblinami, z opeklinami napalma ali z vsakorvstnimi ranami. Mednarodno zanimanje se v zadnjih urah preusmerja tudi na druga še vedno nerešena vprašanja, ki tarejo povojni Irak. Šiitske " odporniške sile so se prav v zadnjih dneh ponovno spopadle s Huseinovimi vojaki na jugu države v bližini taborišča pri kraju Koramšar. Šotorišče je postalo generalštab šiitskih odporniških sil. Odporništvo ali točneje vojno-politična opozicija v Iraku doživlja težke pretrese in prav srečanje kurdskih liderjav s predsednikm Huseinom bi znalo v odporniških silah zasejati razdor. Sicer tišči Sadam Husein še dovolj trdno oblast v svojih rokah, kot je potrdil v Bruslju belgijski pravnik Erič Suy po povratku iz Iraka, kamor je odpotoval po nalogu tajnika OZN. V Bagdadu je Suy ugotovil, da so sistematično uničili veliko katastrskih dokumentov, kar bo Kurdom ob povratku povzročilo velike probleme za dokazovanje rezidenčne in lastniške pravice. Za tem tiči očitno želja po arabi-zaciji kurdskih področij. Vodja mednarodnega Rdečega križa Angelo Gnaedinger pa je v Ženevi opozoril, da še vedno čaka na povratek domov kakih 12.000 iraških ujetnikov. V soboto v Ljubljani osrednja proslava OF LJUBLJANA Po vsej Sloveniji in tudi v slovenskem zamejstvu v Italiji in Avstriji tečejo pospešene priprave na proslavljanje 50-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte in vstaje slovenskega naroda proti okupatorjem leta 1941. Osrednja republiška proslava bo 27. aprila na Trgu revolucije v Ljubljani, kjer bodo ne le počastili spomin na zgodovinsko pomembne dogodke izpred 50 let, temveč tudi v spremenjenih družbenih razmerah potrdili zvestobo izvirnim in v marsičem še danes veljavnim načelom OF. Proslava se bo začela v dopoldanskih urah s koncertom partizanskih zborov in s pohodom po poteh svobodne Ljubljane, ob 11. uri pa je predviden govor predsednika ZZB NOV Slovenije Ivana Dolničarja, pozdravi predstavnikov slovenskih borcev in aktivistov OF iz Celovca in Trsta ter predstavnika deželnega združenja VZPI-ANPI ter pozdravni nagovor člana predsedstva Republike Slovenije Cirila Zlobca. Vmes se bodo zvrstile glasbene točke (sodeloval bo tudi TPPZ Pinko Tomažič iz Trsta), recitacije in polaganje vencev na spomenike in grobove NOB po vsej Sloveniji. Proslava se bo zaključila v veliki dvorani Cankarjevega doma z govorom predsednika Kučana. Obiski Jamesa Bakerja v nelahkem iskanju miru za sprti Bližnji vzhod Predsednik sovjetske vlade Pavlov predložil Sovjetu protikrizni načrt DŽIDA — Ameriški državni tajnik James Baker nadaljuje krog svojih obiskov v težavnem iskanju mirovnega ravnotežja na razburkanem Bližnjem vzhodu. Po Izraelu, Egiptu in Siriji je Baker včeraj odpotoval iz Savdske Arabije, kjer se je zadržal več od predvidenega, in dospel v Kuvvait City. V Kuvajtu je predviden sestanek z emirjem Džaber-jem Al-Ahmedim Al-Sabahom in ogled naftnega središča Al-Ahmadi, kjer še vedno gori na desetine naftnih vrelcev. Pot ga bo nato odpeljala v Damask, kjer bo skušal omiliti sirsko stališče, ki odločno odklanja mirovno konferenco deželnega značaja in zahteva mednarodno zasedbo pod pokroviteljstvom OZN, čemur se upira Izrael. Nato se bo Baker, verjetno še danes, vrnil v Jeruzalem. V Džidi se je Baker sestal s kraljem Fahdom in kar dvakrat z zunanjim ministrom Al Fajsalom. Sicer ima Savdska Arabija stransko vlogo, a Baker rabi prav njeno sodelovanje, da bi uspel uresničiti srečanje med Izraelom, Palestinci, Egiptom, Jordanijo, Sirijo in Libanonom. Libanon se trudi, da bi se končala 16 let trajajoča vojna. Palestinski gverilci pa ne nameravajo odložiti orožja, dokler ne bo Izrael zapustil libanonskega teritorija. Tiskovno sporočilo, ki so ga v Savdski Arabiji izdali ob zaključku obiska, poudarja, da bi moral varnostni svet zahtevati od Izraela umik z zasedenih arabskih ozemelj. V bistvu si je Baker doslej uspel zagotoviti podporo Savdske Arabije, kot izhaja iz poročila, in Egipta, trd oreh pa bo brez dvoma Damask. Samo nekaj ur pred Bakerjevim prihodom se je egiptovski politični svetnik odpravil v Sirijo na triurno srečanje s tamkajšnjim predsednikom Asadom. V Izraelu medtem desnica odločno podpira stališča pre- miera Jitcaka Šamirja. Na včerajšnji prvi seji Kneseta, izraelskega parlamenta, Šamir proti vsem običajem ni ničesar sporočil zbornici, kar je vzbudilo veliko nejevolje predvsem pri predstavnikih opozicije, ki bi radi bili točno in pravočasno obveščeni o stališčih vlade. * Izraelski vojaki so preteklo noč ubili dva palestinska gverilca, ki sta prekoračila mejo z Libanonom. Teroristična dejavnost v sedanjem trenutku prav gotovo ne koristi pogajanjem. MOSKVA Predsednik sovjetske vlade Valentin Pavlov je včeraj predstavil Vrhovnemu sovjetu vladni program, ki naj bi omo-očil državi izhod iz težke socialne in gospo-arske krize. Načrt, ki so ga napredni ekonomisti ocenili za neprimernega in na katerega je že dal popravke Zvezni svet, prevideva sodelovanja centra in vseh republik ter podrobneje: postavljanje osnov za tržno gospodarstvo, normalizacijo produkcije, izboljšanje finančnega in monetarnega stanja, jamstvo za osnovne potrebe ljudstva, razvoj privatne pobude in privatizacijo gospodarstva (predvsem malih podjetij), spodbujanje stikov s tujino. Načrt pa predvideva istočasno tudi prepoved stavk do konca leta 1991. Pavlov ni izključil možnosti, da bi v državi morali oklicati izred- no stanje, kar vsekakor ne pomeni tudi poseganja vojske. »Ne moremo ukazati ljudem, naj delajo, moramo pa zagotoviti pravico, da delajo, tistim, ki to želijo,« je pojasnil Pavlov. Včeraj se je spet oglasila skupina konservativnih komunistov Sojuz, ki vztraja pri zahtevi po izrednem stanju. Z »medparlamentarne konference« poslancev desetih (od petnajstih) republik pa je skoraj istočasno prišla zahteva po »mirni odpravi zveznih struktur in ustanovitvi suverenih demokratičnih republik«. Stanje v SZ je iz ure v uro bolj napeto. Tako se je šele včeraj izvedelo, da so petkovi medetnični spopadi v Severnoosetskem okrožju terjali na desetine ranjencev. V Litvi so oklicali stavko tudi pristaniški delavci v edinem trgovskem pristanišču Klaipedi. Latvijski predsednik Anatolij Gorbunov je več-raj poudaril, da se ne strinja s svojim litovskim kolegom Landsbergisom, ki želi, da vse tri baltiške dežele odklonijo »prehodno obdobje« med oklicanjem neodvisnosti in dejansko neodvisnostjo. Predsednika Latvije in Estonske pa ne moreta spremeniti poti, ki sta jo začrtala parlamenta obeh republik. Hude nerede so včeraj zabeležili tudi v Tatarski republiki, ki je v soboto oklicala svojo »suverenost«. V nedeljo se je na trgu v Almetevsku zbrala množica, nato je manjša skupina skušala priti do naftovoda, da bi prekinila dobavo nafte. Množico je razgnala policija. Napad z raketami zahteval 500 žrtev ISLAMABAD — Po trditvah pakistanske televizije naj bi afganistanski napad z raketami scud na mesto Asa-mabad zahteval 500 smrtnih žrtev. Afganistanska vlada je včeraj zanikala, da bi z raketami napadla Asamabad in po trditvah Kabula naj bi eksplozijo povzročil požar v nekem skladišču goriva, ogenj pa naj bi nato zajel skladišča municije v trgovskem centru Asa-mabada. Iz vrst afganistanske gverile pa je včeraj notranji minister uporniške vlade Rozi Kan napovedal, da bodo mud-žahedini »kmalu maščevali mučenike iz Asamabada«. Morili so iz koristoljubja VERONA — Sodnik, ki vodi preliminarno preiskavo o umoru zakoncev Antonia Masa in Marie Rose Tessari, je včeraj zaslišal njunega 19-let-nega sina Pietra Masa ter njegova vrstnika Gior-gia Carbognina in Paola Cavazzo, ki so skupaj z mladoletnim D. B. - z njim se ukvarja sodišče za mladoletnike v Benetkah - obtoženi srhljivega umora, do katerega je prišlo 17. aprila zvečer. Morilci so žrtve pričakali v zasedi v družinski hiši Masovih, obraze pa so si zamaskirali s pustnimi maskami. Preiskovalci izključujejo, da naj bi pri umoru, ki ga je načrtoval Pietro Maso, sodeloval še peti zločinec, čeprav še vedno preverjajo alibije še nekaterih oseb. Tako so včeraj zaslišali še nekega mladeniča, ki naj bi priznal, da je bil z načr- tom četverice seznanjen, vendar se je tik pred zločinom umaknil v upanju, da bodo to storili tudi ostali. Kot je znano, so zločinci s kovinsko palico, sekiro in bodalom pobili Pietrove starše iz koristoljubnih namenov, njihov zločinski načrt pa je predvideval celo kasnejši uboj dveh Pietro-■vih sester in moža ene od njiju, da bi se tako dokopali do celotnega družinskega premoženja. Po umoru so se morilci podali v neko diskoteko, po vrnitvi domov v jutranjih urah v četrtek pa je Pietro Maso »odkril« trupli staršev, poklical karabinjerje in pred njimi odigral vlogo pretresenega sina. Toda njegova igra je bila kmalu odkrita, zločin pa pojasnjen. Žrtvi krutih morilcev bodo danes pokopali v kraju Montecchia di Crosara v bližini Verone. Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din, mesečna naročnina 190.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG • Podpredsednik vlade Mencinger ponudil odstop NADALJEVANJE S 1. STRANI cialna kriza, zapleteni jugoslovanski položaj in vedno nove nevarnosti. Teh pa ne manjka. Včerajšnje uradno sporočilo zveznega predsedstva je polno direktnih groženj Sloveniji. Vse skupaj bi zvenelo po starem in neučinkovito. Toda opaziti je novost: predlaga se, da predsedstvo in vlada skupaj sprejemata vse ukrepe, da se porušeni obrambni sistem ponovno spravi v ustavne okvire. Ukrepi pa so imensko usmerjeni zgolj proti Sloveniji in Hrvaški, glede razorožitve enot hrvaške policije, poveljstva slovenske teritorialne obrambe in služenja vojaščine. Poročilo še obravnava varnostno službo, ki jo je treba centralizirati. Kosovo je največje žarišče krize, ker prihaja do vse večjega odpora državljanov albanske narodnosti proti srbskim ukrepom. V Kninu je prišlo do najhujšega zaostrovanja po sprejemu sklepa o odcepitvi od Hrvaške. Ta teden bo torej v Sloveniji in Jugoslaviji izredno buren. Sloveniji grozi vladna kriza ali vsaj spremembe v vladi. Izredno zapleten in kočljiv je odnos do Markovičeve vlade. V tej zvezi se slovenska javnost sprašuje, kaj je včeraj med svojim obiskom povedal ameriški veleposlanik Zimmermann slovenskemu vrhu. Seveda pa močno odmeva nedeljsko uradno sporočilo papeža Janeza Pavla II., ki ga je izrekel med običajnim pozivom vernikom. Tokrat je govoril predvsem Hrvatom, toda svoj poziv je razširil še na muslimane. Pozval je jugoslovanske katolike in muslimane, naj ustvarijo možnosti za skupno sožitje in življenje v skupnosti. Očiten je enak ton, ki ga je slišati v zadnjem času od vsepovsod. Slovenski nadškof in metropolit dr. Alojz Šuštar ni poslušal papeževega poziva in je seznanjen samo z odstavki objavljenimi v tisku. Poziv povezuje pismo hrvaških škofov, katerega je »Osservatore Romano« objavil brez komentarja in je bilo naslovljeno na vse vernike po svetu. Hrvaški škofje so branili hrvaško državnost, osamosvojitev in opozarjali na nevarnost napadov. Vatikan je letos prvič pozdravil in objavil dolgo poslanico muslimanom ob njihovem največjem prazniku: ramada-mu. Papež očitno noče biti razbijalec Jugoslavije, ne želi da bi bila Cerkev obtožena, da opravlja podobno vlogo, kakršno je imela nekdaj. To načelno stališče je papež povedal tudi slovenskim škofom, ko je poudaril, da je za enotno Jugoslavijo in proti njenemu razbijanju. Slovenska skupščina bo o vseh teh vprašanjih razpravljala v sredo na skupnem zasedanju, na katerem bo poročal izvršni svet o pripravah na samostojnost, predsednik predsedstva pa o pogajanjih šestih pred- sednikov. Včerajšnji Demos je bil na zasedanju sveta mnenja, da bi predlagal poslancem na današnjem zasedanju kluba, naj bo seja skupščine v sredo formalno nadaljevanje prejšnje in naj je ne bi končali z glasovanjem. Preprosto naj bi šlo za poročanje, seja pa bi ostala odprta do konca celotnega postopka osamosvajanja. V sredo torej ne bo dramatičnih glasovanj, osamosvojitev, izpeljanih na hitro, vendar se lahko pričakuje živahna in tudi polemična razprava. V četrtek bo v zvezni skupščini poročal Borisa v Jovič, v kakšnem stilu, je že jasno razvidno iz nedavnega poročila predsedstva; v četrtek se bodo tudi na Cetinju sestali predsedniki, povrh pa bo tekla razprava o Markovičevi vladi, ki sicer ne uživa nobenega zaupanja, vendar jo )e vedno teže vreči. Položaj je skratka zapleten, kot še ni bil nikoli. Na nedeljski skupščini Kmečke zveze tudi slovenski minister za kmetijstvo Jože Osterc Kmetijstvo kakovostno ovrednotiti! V nedeljo dopoldne je bil v Prosvet-ae® domu na Opčinah redni letni ob-Cn* zbor Kmečke zveze. Odvijal se je Pod geslom »Kvalifikacija kmetijskega °orata za kvalitetno kmetijstvo, za uravnovešen razvoj družbe, za ohrani-rev teritorija in za zaščito naravnega okolja«, udeležili pa so se ga res šte-vnni člani in mnogi ugledni gostje, JUed katerimi minister za kmetijstvo Republike Slovenije Jože Osterc. Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik Alfonz Guštin, takoj nato pa je on za predsednika občnega zbora 'izvoljen Mario Gregorič. Celotnemu ocnemu zboru sta dala ton predsednik Guštin in tajnik Edi Bukovec s svoji-ma obsežnima uvodnima poročiloma, o katerih poročamo posebej. V imenu nadzornega odbora je podal poročilo parčelo Cok, ki je ugotovil, da je de-10vanj e v minulem letu potekalo redno in je zato občnemu zboru predlagal razrešnico starega vodstva. Čok je jned drugim omenil, da so v zadnjem 'etu sprejeli 23 novih članov, kar je očiten znak življenjskosti te kmečke stanovske organizacije. Po uvodnih poročilih je prvi imel besedo slovenski minister za kmetijstvo Osterc, ki je sicer občnemu zboru sledil s predsedniške mize. Dejal je, da j® prišel v Trst predvsem zato, da bo-le spozna tukajšnje razmere in način dela, sicer pa je izrazil pripravljenost, da podpre vse obojestransko koristne odlike sodelovanja. Omenil je težave, katerimi se spopada kmetijstvo v toveniji, in pozval k strpnemu reše-anju odprtih problemov. Pri tem se je ptno nanašal tudi na polemike, v kviru katerih se je pred nedavnim Pojavila zahteva po njegovem odsto-Pu. Ministrova izvajanja je tako rekoč dopolnil predsednik Zadružne zveze lovenije Leo Frelih, ki je govoril o .dukretnih možnostih sodelovanja ko na strokovni kot na finančni ravni. Sledila je daljša razprava, v katero o Posegli številni gostje in člani Plečke zveze. Na govorniškem odru se zvrstili: tajnik SKGZ Duško Kalc, ezelni svetovalec SSk BojanvBrezi-g®r: deželni svetovalec DSL Miloš Bu-ri n' deželni predsednik Confcoltivato-IJante Savognan, pokrajinski tajnik Dr t 'Messandro Perelli, univerzitetni ji °[®.sor Mario Prestamburgo, pokra-ohri ^ predsednik Zveze neposrednih s delovalcev Nevo Radovič, podpred-t_dnik KZ Lojze Debeliš, pokrajinski inik CGIL Roberto Treu, dolgoletni ž^n vodstva KZ Alojz Markovič, tr-tris 9 pdčinska svetovalka zelenih SDret^Ce Uianna Gallico, tajnik j). T? Davorin Devetak, devinsko-na-jjr finski podžupan Martin Brecelj, dsednik Društva pravnik Jan God-tel'' d*an KZ Lucijan Malalan, ravna-t ‘J. Patronata KZ INAC Boris Simoneti*1 predsednik goriške KZ Avgust ^kar. Omenimo naj, da so občnemu nj, fP prisostvovali še drugi predstavit krajevnega gospodarskega in jav-Pozh življenja, nekateri pa so poslali nravne brzojavke. boijazPrava se je dotaknila vseh naj-ta l z9°čih problemov, s katerimi se in V8-S ?P0Pada kmetijstvo v tržaškem Parna em prostoru, pa tudi slovenska °snr ,?°stna skupnost v Italiji, saj je v stanediu delovanja KZ poleg kmečke proi2Vske vseskozi tudi narodnostna nomadka. Veliko je bilo govora o ■vin o deželnih urbanističnih normah ženasriU^0?em se kraškem parku. Izra-tem Potreba, da bi ob vsem P°treHlŠ^e t*° večie veljave zahteve in Vgj0- ® Primarnrega sektorja, upošte-jo k tudi nenadomestljivo vlogo, ki n ju etovalci odigravajo pri varova-se araynega okolja. Deželna uprava tudi Ve^krat znašla na zatožni klopi srecj ,Zaradi preskopega odmerjanja str0q 6V za kmetijstvo in zaradi pre-P0zdnjf .ozlroma togega postopanja valci 'n čuvajev v odnosih s kmeto-skunn °dčrtana je bila potreba po skih m® nastopanju kmečkih stanov-čij0 j ganizacij, kakršno se je uresni-Pionstrnskega novembra na enotni de-stu. y ®clJi kmetov iz vse dežele v Tr-Probierlem okvlru se je postavil tudi zlasti m jtrditve odnosov sodelovanja obdela , KZ in Zvezo neposrednih Prav,, "alcev na Tržaškem. Več raz-bo DoJ lcey je opozorilo tudi na potre-gre 2astlnitvi slovenskih vrst, zlasti ko Za Cej Pr°bleme življenskega pomena opleni tn° našo skupnost. Posebej naj iNlAc '5° P°seg ravnatelja patronata ^ridob>m0nete' kl ie govoril o novih Sktbst, Vatl kmetov na socialnem in . sCtnem Področju. *Zvolitv’Clna- se te končala s soglasno $Veta : 1J0 članov novega glavnega brili t, .. razs°dišča. Soglasno so odo-P°dDrBH res°lucijo, ki jo je predlagal r°čamr, Se<^n'k Debeliš (o obojem po-UradneTrf°ie^e^' Udeleženci so se po dalj £ delu zasedanja zadržali še ZakUski8 V nevezanem pogovoru ob kem m Slavni svet se bo sestal v krat-Ptedsedm^1' Predvideva statut, izvolil dovai ra lka m *zvršni odbor ter ime-da b0 na ?.e strokovne komisije. Kaže, Pristo tudi do vidnejših novosti. A. Guštin: Vrata KZ I vsem na stežaj odprta Predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin je po navedbi velikih premikov v odnosih med narodi v Evropi in sprememb v Jugoslaviji oziroma Sloveniji poudaril, da so le-te močno odjeknile tudi znotraj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, saj so še spremenila nekatera pravila igre, da pa pri Kmečki zvezi ni prišlo do bis-tvcenih sprememb v odnosih z matico; ti odnosi so ostali v bistvu nespremenjeni in slonijo na medsebojnem spoštovanju in plodnem sodelovanju »v korist naše skupnosti in še posebej naših kmetov. Načelnih odstopanj ni bilo, ker smo prepričani, da naša organizacija že od svoje ustanovitve hodi po pravi poti. Ostali bomo, kar smo od zmeraj: demokratična, nestrankarska, laična, strokovna stanovska organizacija kmetov, kjer najde svoje mesto vsakdo, ki se ukvarja s kmetijstvom in ki mu je pri srcu usoda našega kmetijstva in naše zemlje. Z razliko od ostalih stanovskih kmečkih organizacij nismo vezani na nobeno ideologijo, zato so naša vrata odprta vsakemu demokratično mislečemu kmetu, kateremu prosto prepuščamo politično opredeljenost«. Govornik je zatem nanizal zgovorne in sila zaskrbljujoče podatke o (nejrazvoju kmetijstva v Italiji s posebnim ozirom na Furlanijo-Julijsko krajino in še posebej na Tržaško. V zadnjih štirih letih je dohodek italijanskih kmetov padel za 12%, ob nenehno rastočih proizvodnih stroških so cene kmetijskih proizvodov zastale ali celo nazadovale, država vlaga v kmetijstvo vedno manj, saj znaša javna podpora povprečno le 5 milijonov lir na zaposlenega v kmetijstvu proti 6,5 mil. lir v industriji in tako naprej. Ob taki politiki cen kmetijstvo nikakor ne more preživeti v slučaju skokovitega prehoda iz protekcionistične v strogo tržno agrarno politiko; ta prehod mora biti postopen in ga morajo spremljati ustrezni ekonomski posegi za kvalifikacijo kmečkih obratov in strokovno usposabljanje kmetov. Tem in še drugim problemom gre v teh krajih prišteti še specifične in v prvi vrsti načrtno razlaščanje kmetijskih površin, ki se je nadaljevalo tudi lani, ko je šlo za gradnjo sinhrotrona Alfonz Guštin eno najlepših travnopašniških površin na Krasu. »Razlastitve so, med drugim, tudi jasen in zgovoren dokaz politične brezbrižnosti krajevnih oblasti do problemov kmetijstva, kateremu odrekajo enakopravno vlogo z ostalimi ekonomskimi sektorji. To razmerje do kmetijstva se neovrgljivo kaže tudi pri izdelavi urbanističnih načrtov, ki praviloma ne upoštevajo potreb naše dejavnosti. Urbanistični načrti bi bili lahko učinkovito sredstvo za razvoj kmečkih površin, nasprotno pa so večkrat nepremostljiva težava pri izgradnji ali posodabljanju kmečkih zgradb in s tem ovira pri razvoju kmetijske dejavnosti. Slednji preti dodatna ohromitev možnosti razvoja zaradi omejevanja kmetijskih posegov na kmečkem teritoriju, kot predvideva normativ bodočega kraš-kega parka. Tudi ustanovitev slednjega bo šla po vsej verjetnosti mimo volje in interesov kraških kmetov in nasploh kraškega človeka«. Predsednik Guštin je naglasil, da »mi ne moremo in ne smemo sprejeti takega odnosa do naše zemlje« in da je treba na Krasu in drugje na Tržaškem omogočiti uravnovešen razvoj kmetijstva in ostalih tradicionalnih dejavnosti: »Kmetje kot edini avtohtoni prebivalci Krasa in ostalih kmetijskih predelov naše pokrajine zahtevamo, da se naša zemlja in naš človek spoštuje.« • JKO . »T Predsedstvo skupščine Kmečke zveze (Foto D. Križmančič) E. Bukavec: Spoštovati morajo sprejete obveze »Če je lanskemu občnemu zboru dal pečat predvsem pogled v preteklost, v 40 let doslednega dela in naporov naših kmetov in naše organizacije za notranjo organizacijsko ureditev in uveljavitev v zunanjih odnosih, mora biti tokrat naš pogled usmerjen naprej,« se je uvodoma glasilo poročilo tajnika Kmečke zveze Edija Bukavca. Govornik je poudaril rast brezposelnosti v kmečkih - zlasti mladinskih -vrstah, navedel težave, ki tarejo kmetijstvo, pozval k reformi deželne, državne in evropske politike na tem področju ter se še zlasti zaustavil pri krajevnih vprašanjih. Od deželne vlade je zahteval spoštovanje obvez, ki jih je svečano sprejela 13. aprila lani ob podpisu sporazuma za gradnjo znanstvenega in tehnološkega centra na vzhodnem Krasu; Dežela bi morala že lani sklicati Konferenco o uporabi teritorija v tržaški pokrajini (zanjo se je obvezala že leta 1983) in uresničiti zakon za razvoj in zaščito teritorija in tradicionalnih kraških dejavnosti (med katere spada v prvi vrsti kmetijstvo); namesto te konference, »prek katere bi uveljavili pravico naše narodnostne skupnosti na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, da sama odloča o lastnem teritoriju«, pa je Dežela priredila februarja letos »deželno konferenco o teritoriju, ki je povsem prezrla narodnostno raznolikost v F-JK in odprla pot novim urbanističnim ukrepom, ki lahko predstavljajo hud udarec za našo dejavnost in za celotno slovensko narodnostno skupnost«. Nova deželna urbanistična zakonodaja omejuje pristojnosti občin in gorskih skupnosti, prek katerih smo Slovenci doslej vsaj do neke mere lahko odločali o svojem teritoriju, poleg tega pa nalaga nove birokratske in drugačne omejitve zlasti kmetijskemu in drugemu drobnemu gospodarstvu, v. katerem smo najbolj prisotni, je nadaljeval tajnik KZ in navedel kot primer novi deželni zakon o ocenjevanju učinkov na okolje VIA in zakonska predloga za novi deželni urbanistični zakon oz. za ustanovitev Kraškega parka. Bukavec je obsodil dejstvo, da so predsednik Dežele in dva deželna ministra podpisali sporazum, po katerem naj bi Dežela v naslednjih treh letih vložila za razvoj Edi Bukavec Krasa prek 15 milijard lir, a nato sporazuma niso spoštovali. Napore Kmečke zveze za dosego uravnovešenega gospodarskega razvoja kraškega teritorija in torej za enakopravno vlogo kmetijstva sta podprla, kot je naglasil Bukavec, Pokrajina in KGS, pa tudi Sklad za Trst se je obvezal, da bo namenil kmetijstvu dodatnih 500 milijonov lir za leti 1992/93, večjo zavzetost za probleme kmetijstva pa pričakuje KZ od Trgovske zbornice in od Deželne ustanove za razvoj kmetijstva. Tajnik KZ je nato prikazal delovanje oziroma napredek Zveze ter uspešnost članov, podčrtal njeno sodelovanje tudi z Zadružno zvezo Slovenije in Republiškim centrom za pospeševanje kmetijstva, poudaril dragoceno vlogo Patronata INAC in obžaloval ukinitev priloge Primorskega dnevnika "Gospodarstvo", ki pomeni ogromno škodo za vso demokratično skupnost: »Zato tudi mi pridružujemo naš glas enotni zahtevi vse naše narodnostne skupnosti, da nam demokratična Italija mora zagotoviti nemoten razvoj tudi na tem področju.« Edi Bukavec je med drugim še naglasil, da je »usoda našega kmetijstva v dobri meri odvisna tudi od nas samih«, torej od odločnosti in vztrajnosti naših ljudi pri zahtevi po ovrednotenju kmetijstva in hkratni obrambi narodne identitete. Novi glavni svet KZ Marino Albi (Prosek), Ivan Antonič (Cerovlje), Anton Bole (Piščanci), Miloš Carli (Slivno), Jožko Colja (Samatorca), Alojz Debeliš (Kolon-kovec), Marcello Debeliš (Kolonkovec), Silvano Ferluga (Piščanci), Edi Glavina (Lonjer), Oskar Grgič (Padriče), Alfonz Guštin (Col), Adriano Kalc (Padriče), Aleksander Kalc (Gropada), Edi Kante (Praprot), Romano Kobec (Kolonkovec), Mario Kosmač (Zabrežec), Boris Košuta (Križ), Alojz Križmančič (Bazovica), Danilo Lupine (Praprot), Luciano Malalan (Trebče), Emilio Mattietti (Log), Dušan Milič (Repnič), Andrej Milič (Zagradec), Walter Milič (Repen), Jožko Obad (Salež), Srečko Orel (De-vinščina), Robi Ota (Boljunec), E uro Parovel (Mačkolje), Jože Pernarčič (Vižovlje), Anton Petaros (Gročana), Raja Petaros (Boršt), Emil Purič (Repen), Jože Radetič (Medjavas), Josip Sancin (Dolina), Giuseppe Sche-riani (Milje), Robi Smotlak (Mačkolje), Walter Stanissa (Nabrežina), Miran Starc (Prosek), Radovan Šemec (Prečnik), Boris Škrk (Praprot), VValter Švara (Prebeneg), Carlo Valentinčič (Kolonkovec), Miro Žigon (Zgonik). RAZSODIŠČE Lucijan Volk, Mario Gregorič, Leo Kralj, Alojz Markovič, Slavo-ljub Štoka. Sklepna resolucija Člani Kmečke zveze, predstavnice velike večine obdelovalcev in živinorejcev na Tržaškem, zbrani na rednem občnem zboru na Opčinah dne 21. aprila 1991, skladno z demokratičnim, avtonomnim in nestrankarskim značajem svoje organizacije soglasno odobravamo stališča in smernice, ki sta jih nakazala predsednik in tajnik v svojih poročilih, ter osvajamo misli, ki so izšle iz razprave. Ugotavljamo, da se v Evropski skupnosti pospešeno prehaja na enotno tržišče, v nov družbeni okvir in k politični enotnosti. V državah vzhodne Evrope je prišlo do še pred nedavnim nepredvidljivih sprememb: odprtemu tržišču in političnemu pluralizmu. Te spremembe niso pomembne samo za države tako imenovanega realnega socializma, kajti z berlinskim zidom ni padla le ločitev med dvema Nemčijama, pač pa med doslej nasprotujočima si Evro-pama. Graditev enotnosti — danes v Evropi in jutri v širšem prostoru bo mogoča samo ob priznavanju pravic vsem narodom. Prav zaradi tega smatramo evropsko enotnost kot veliko enotnost različnih evropskih narodov. Samo enotnost v različnosti in spoštovanje pluralizma kot vrednost in ne kot zmanjšanje dominantnih vrednot predstavlja pogoj za konstruktivno uveljavljanje narodov. Za slovensko narodnostno skupnost v Italiji gre istočasno za obrambo narodne identitete na kulturni ravni, za določeno gospodarsko neodvisnost ter za teritorialno celovitost. V tem je zapopaden tudi štiridesetletni boj Kmečke zveze proti razlastitvam kmečke zemlje, za ovrednotenje kraškega kmetijstva — težavnega, toda ne marginalnega, ker spaja skupaj tako gospodarsko neodvisnost kakor narodno enotnost. Iz tega spleta izhaja tudi naše globoko prepričanje, da obstaja nerazdružlji-va vez med kmetijstvom in splošnim razvojem, med gospodarsko rastjo in napredkom družbe. Ne v Italiji in ne v Evropi ne bo mogoče doseči uravnovešenega razvoja brez pravične vloge kmetijstva in kmetovalcev. Kmetijstvo je danes pod pritiskom dveh negativnih vplivov. Prvega predstavlja problem proizvodnih presežkov, na katerega odgovarja Evropska skupnost z indiskriminira-nim kaznovanjem kmetijske proizvodnje; drugega pa vprašanje okolja, ki je sicer realen problem, ki pa ga očitno različni interesi skušajo naprtiti kmetijstvu kot sovražniku in ne kot ustvarjalcu okolja. Od tod tudi razčlovečeni koncept o naravnih parkih, kot je na primer Kraški park, ki bi postal povsem 'zgrešen, če bi pozabili, da Kras potrebuje človekovo delo za ohranitev še tisto malo zemlje in za njeno obnovitev, kjer je izginila. Težave kmetijstva izhajajo tudi zaradi neustrezne politike državnega kmetijskega načrta, ki mora biti osredotočen na krepitev kmetijskih obratov za širjenje produktivnih osnov in zaščito kmečkega dohodka. Prav tako mora tudi deželna uprava nameniti posebne napore razvoju manj razvitih oziroma hribovitih območij; prilagoditi mora instrumente teritorialnega načrtovanja novim potrebam kmetijstva. Kar zadeva specifično tržaško pokrajino, odločno zahtevamo, da mora Dežela spoštovati obveze, ki jih je svečano sprejela 13. aprila lani ob podpisu sporazuma za gradnjo znaynstvenega centra na vzhodnem Krasu. Nujno mora sklicati konferenco o uporabi teritorija v tržaški pokrajini ter uresničiti zakon za razvoj in zaščito Krasa. Celotnemu kmetijskemu ozemlju tržaške pokrakjine je treba priznati status zapostavljenega območja, istega kot ga uživajo hribovita področja. Pogovor s predsednikom obrtniškega konzorcija Stanislavom Švaro Obrtniško področje v Nabrežini predstavlja pridobitev za vse Dežela je končno prižgala zeleno luč za ustanovitev obrtniške cone v devinsko-nabrežinski občini. Politični in upravni postopek je trajal celih dvanajst let, to se pravi od leta 1979, ko je domači občinski svet prvič vključil v regulacijski načrt obrtniško cono, ki je leta 1985 ob soglasju vseh strank našla dokončno mesto v splošni varianti urbanističnega plana. Tedaj pa se je pričel »križev pot« tega nadvse pomembnega načrta, ki je dolgo časa romal iz enega deželnega urada in'oddelka v drugega, pri čemer je naletel na vsakovrstne ovire (in pasti) upravnega in političnega značaja, tako da je marsikdo tudi na občinski ravni bil že na tem, da vrže puško v koruzo. Med tistimi, ki so vseskozi vztrajali in do konca verjeli v to pobudo, je v prvi vrsti obrtniški konzorcij Nabrežina, začenši z njegovim predsednikom Stanislavom Švaro, ki je v osebnem imenu že leta 1980 predložil Občini prošnjo, naj nameni eno izmed svojih zemljišč potrebam domačih obrtnikov. S Švaro, domačinom iz Trnovce, ki je skupno z družabnikom lastnik mehanične delavnice in bencinske črpalke na avtocesti pri Sesljanu, smo obnovili ta dolg in zapleten postopek ter se z njim pogovorili o perspektivah in o načrtih obrtniškega konzorcija, ki je bil formalno ustanovljen leta 1986. Kot rečeno je devinsko-nabrežinski občinski svet leta 1985 določil lokacijo obrtniškega področja v kraju Nabrežina Kamnolomi, vzdolž železniške proge in nedaleč od odcepa za avtocesto Trst-Benetke. Gre za zemljišče (44 tisoč kv. metrov), ki je občinska last in v bližini katerega še danes obratujejo nekateri kamnolomi. Konzorcij je leta 1986 poveril arh. Marinu Kokorovcu nalogo, da izdela neke vrste lotizacij-ski oziroma podrobnostni načrt za to cono, ki ga je Občina takoj odobrila, Stanislav Švara Dežela pa leto kasneje zavrnila z utemeljitvijo, da je projekt v marsičem v nasprotju z zakoni o krajinski zaščiti teritorija. Leta 1988 je konzorcij Nabrežina izpopolnil oziroma popravil prvotni načrt, v katerega je vnesel nekatera točnejša jamstva v prid okolja. Tudi ta dokument pa ni bil po godu pristojnim deželnim uradom, ki so ga znova zavrnili. V tretje pa je šlo dobro. Sedaj je lotizacijski načrt končno odobren, sicer z nekaterimi manjšimi popravki v zvezi z višino in tipologijo načrtovanih stavb, kar pa, kot kaže, ne bo ustvarjalo novih težav pri postopku, ki je takorekoč skoraj pri cilju. Švara nam je povedal, da glede tega manjka še občinski sklep, na podlagi katerega bo Občina prodala konzorciju zemljišče in začela istočasno graditi cesto in razsvetljavo, za kateri ima že na razpolago denar. Ta postopek, zagotavlja- jo občinski upravitelji, bo kar se da kratek in preprost, edino odprto vprašanje ostaja le prodajna cena zemljišča. Glede tega nam je predsednik konzorcija izrazil upanje, da bo Občina pokazala isto občutljivost, ki jo je doslej izkazala za uresničitev tega načrta, za katerega je Sklad za Trst svoj-čas že namenil milijardo lir. To vsoto so preusmerili v druge namene z obvezo, da jo bodo ob končni odobritvi načrta znova dali takoj na razpolago Devinu-Nabrežini. Konzorcij Nabrežina, ki ga je formalno ustanovilo sedem domačinov, združuje sedaj deset obrtnikov in je odprt doprinosu še drugih. Bitka za odobritev vseh načrtov je od zainteresiranih obrtnikov terjala ne samo dosti časa in vztrajnosti, ampak tudi precej finančnih sredstev. »Upajmo, da bo naš trud na koncu vsekakor poplačan, saj je ta projekt vitalnega pomena ne samo za poslovanje domačih obrtnikov, ampak za celotno gospodarsko rast občinske skupnosti«, nam je še povedal Švara, ki pričakuje, da bo v načrtovanih obratih našlo zaposlitev 70 ljudi. Obrtniki se namreč v sedanjih razmerah soočajo z naraščajočimi težavami, nenazadnje so jih precej prizadele nedavne deželne norme o učinkovanju gospodarskih obratov na okolje, obrtniška cona je zato res nujno potrebna. »Naš načrt tudi ne bo prizadel narave in bližnjega okolja ter tudi ni v nasprotju, kot trdijo nekateri, z načrtovanim turističnim razvojem Ses-ljanskega zaliva, ampak se uvršča v uravnovešen razvoj celotne devinsko-nabrežinske stvarnosti«, nam je ob koncu povedal še Švara, ki glede konkretne izvedbe tega načrta upa v večjo podporo stanovskih in na splošno naših gospodarskih organizacij in struktur. S. T. V nedeljo zadnji zamejski koncert revije Kriška Primorska poje v znamenju kvalitete Tudi zadnji zamejski koncert zborovske revije Primorska poje, ki je bil v nedeljo v Križu, je potekal v znamenju množičnosti in kakovosti. Na odru doma Alberta Sirka se je zvrstilo pet zborov, in sicer ženski zbor Prosek Kontovel (dirigent Miran Žitko), mešani zbor Ciril Silič iz Vrtojbe (Barbara Šinigoj), moški zbor France Bevk iz Šmarij (Vladimir Korošec), mešani zbor PD Mačkolje (Ignac Duh) in komorni moški zbor Izola (Oskar Trobec). Program je napovedovala Sanja Sedmak, pri organizaciji koncerta pa sta Zvezi slovenskih kulturnih društev in Združenju pevskih zborov Primorske priskočila na pomoč moški in dekliški zbor Vesna. Kot je v svojem nagovoru poudaril Sandor Tence, je Primorska poje ostala ena redkih pobud, ki resnično povezujejo in združujejo Slovence z obeh strani meje. To se dogaja v času, ko se kulturi v manjšini in v matični domovini res ne pišejo najboljši časi. Pri tem je govornik omenil Glasbeno matico, ki preživlja izredno hudo finančno krizo in tudi Primorski dnevnik, ki ga zaradi tega ali onega članka lahko upravičeno kritiziramo, brez katerega pa si ne moremo zamišljati tukajšnjega kulturnega utripa in tudi ne naše bodočnosti kot narodnostne skupnosti. Kot rečeno je bil kriški koncert zadnji zamejski koncert Primorske poje. Zadnja koncerta bosta v petek v Postojni in v soboto v Desklah, kjer bo med drugim pel tudi mešani pevski zbor »Slavec—Slovenec« iz Ricmanj in Boršta, ki ga vodi Danijel Grbec. Doslej je bilo na sporedu vsega skupaj šestnajst koncertov. Na sliki (foto Križmančič) ženski zbor Prosek-Kontovel na odru kriškega kulturnega doma. Interpelacija deželnega svetovalca SSk Bojana Brezigarja Kdaj bo deželni odbor izpolnil svoje obveze glede sinhrotrona? Rezultat dveletnega strokovnega dela skupine žensk pod mentorstvom Marte Košutove V Repnu lepa razstava ženske ljudske noše Pred odprtjem razstave v Kraškem muzeju so člani zadruge Naš Kras imeli redni občni zbor Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je vložil interpelacijo v zvezi z obveznostmi, ki jih je deželni odbor FJK sprejel ob sporazumu za namestitev sinhrotrona pri Bazovici. V interpelaciji je zapisano, da je preteklo že leto dni, odkar je deželni odbor podpisal sporazum za nakup zemljišč, ki so potrebna za gradnjo. Ob tem Brezi-gar ugotavlja, da odbor ni izpolnil nobene sprejete obveze začenši z izdelavo zakonskega osnutka za razvoj kraškega teritorija. Odbor nadalje ni sklical pokrajinske konference o tržaškem ozemlju in ni še pripravil zakonskega osnutka, ki bi določil pristojnosti jusarskih odborov. Svetovalec SSk Brezigar označuje neizpolnjene obveze kot hudo dejanje, ki jemlje ugled odboru, obenem pa sprašuje le tega, kdaj namerava izpolniti to, kar je podpisal, predvsem tiste obveze, katerih termini so že zapadli. Skupščina delavcev tovarne IRET zahtevala jasna jamstva za bodočnost Delavci družbe IRET in pokrajinski sindikati CGIL, CISL in UIL so na skupščini sprejeli stališče, v katerem opozarjajo na "hudo pomanjkanje jamstev za tiste, ki bi morali najti delo v prihodnjih mesecih". V tiskovnem sporočilu sindikatov je med drugim zapisano, da je tovarna IRET "v hudih finančnih stiskah, kljub domnevnim naročilom za nova dela". Sindikati nadalje pišejo, da tovarna že od januarja ne izpolnjuje obveznosti glede plač in izplačil za delavce, ki so odšli. Med drugim uslužbenci niso prejeli marčevske plače. Sindikati nadalje pišejo, da je podjetje že večkrat javilo, da bo povedalo ime finančne družbe, ki je pred osmimi meseci prevzela tovarno. Sindikalna skupščina delavcev zahteva od podjetja, naj nudi jamstva tistim, ki iščejo novo zaposlitev in sprašuje deželno upravo za nujen sestanek, da bi skupaj proučili položaj podjetja, njegovih delavcev in tistih, ki so v dopolnilni blagajni. Sindikati pozivajo tudi krajevne politične sile, naj spoštujejo sprejete obveze, obenem najavljajo, da bodo zaradi neizpolnjenih obvez podjetja stopili do sodišča. Delovanje zadruge »Naš Kras« ni hrupno, je pa zato konstantno in nedvomno tudi uspešno kljub že kroničnemu pomanjkanju finančnih sredstev. Taka ugotovitev izhaja tudi iz poročila predsednika Egona Krausa na občenm zboru zadruge, ki je bil v soboto v prostorih restavracije Križman v Repnu neposredno pred odprtjem razstave v Kraški galeriji Kraške hiše na temo »Ljudska noša - včeraj in danes« in njej sledečo tradicionalno večerjo članov in prijateljev zadruge. DSL: Kaj pa slovenščina v rajonskih sosvetih? Demokratična stranka levice je na nedavni tiskovni konferenci, ki sta jo vodila načelnik tržaške svetovalske skupine Maurizio Pessato in odgovorna za decentralizacijo Anamarija Kalc, posredovala svoje mnenje o poslovanju rajonskih svetov v luči nedavnih predlogov občinskega odbo^ ra. DSL je mnenja, da vnaša osnutek pristojne odbornice Pittonijeve žal malo ali nič novosti in da je treba pred odobritvijo novega pravilnika rajonskih svetov oblikovati ter seveda odobriti občinski statut, ki naj bi točno opredelil pristojnosti, naloge in dolžnosti krajevnih sosvetov. Osnutek Pittonijeve formalno ne vsebuje člena št. 27 sedanjega pravilnika, ki omogoča rabo slovenščine na zasedanjih rajonskih svetov, vsebuje pa uradni dodatek, ki pravi, da bo do nadaljnega Občina Trst vsestransko priznavala zgoraj omenjeni člen. DSL glede tega zahteva, da se člen o rabi slovenščine polnopravno vključi v nov pravilnik, da ne bo nesporazumov ali neprimernih političnih tolmačenj. Kalče-va je tudi poudarila, da bi moral nov pravilnik nalagati krajevnim sosvetom, da se v prvi osebi prizadevajo za uveljavitev politike sožitja in polnega razumevanja med Italijani in Slovenci. Iz Devina-Nabrežine pa je medtem prišla vest, da se bo tamkajšnja sekcija DSL v kratkem razvila v Občinsko zvezo z dvema tematskima krožkoma. Prvi se bo ukvarjal s problematiko zdravstva in socialnega skrbstva, drugi pa bo posvetil prvenstveno pozornost kulturi. V tem okviru se bo ukvarjal s tematiko sožitja in miru, na programu pa ima tudi javne večere o krajevni zgodovini ter ekologiji ter predstavitve knjig in brošur o kulturnih vprašanjih, ki zanimajo ne samo občinsko, ampak tudi širšo javnost. Caldi: Prispevajte predloge za osnutek občinskega statuta Devinsko-nabrežinska občinska uprava poziva vse organizacije in društva, ki delujejo na območju občine, naj prispevajo predloge, sugestije in nasvete za oblikovanje občinskega statuta. Župan Rino Caldi je glede tega najavil, da bo Občina čimprej dala na razpolago osnutek statuta, ki ga je izdelalo Vsedržavno združenja italijanskih občin (ANCI). Caldi je v tiskovni izjavi tudi podčrtal, da predstavlja občinski statut zelo važno priložnost za javno soočenje o tematikah in problemih, ki od blizu zanimajo vso občinsko skupnost. Dobro in koristno bi bilo, da bi se glede tega vprašanja čimprej oglasila tudi domača slovenska društva in organizacije, ki jim je pri srcu utrditev sožitja med domačimi komponentami. Občinski svet mora na osnovi reforme krajevnih uprav odobriti občinski statut nepreklicno do srede junija. Jutrišnji openski glasbeni večer v celoti posvečen W. A. Mozartu Openski glasbeni večer, ki bo na sporedu jutri ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, bo tokrat v znamenju Wolfganga Amadeusa Mozarta, priljubljenega skladatelja, ki ga letos ob 200 letnici smrti še posebno proslavlja glasbeni svet. Na koncertu bo nastopil Godalni kvartet Glasbena matica, ki ga sestavljajo violinista Žarko Hrvatič in Jagoda Kjuder, violist Marko Bitežnik in violončelist Peter Filipčič. Priznani, in naši publiki dobro poznani komorni skupini pa se bo tokrat pridružila tudi flavtistka Daniela Brusolo. Koncertni spored bo obsegal naslednja Mozartova dela: v prvem delu Di-vertimento št.2 v B-Duru K 137, Kvartet v D-Duru K 285 za flavto, violino, violo in violončelo, v drugem delu pa Kvartet v D-Duru K 155 in Kvartet v G-Duru K 525, bolje poznana kot Eine Kleine Nachtmusik - Mala nočna glasba. Predsednik Kraus je v svojem poročilu dejal med drugim, da je Kraško hišo tudi v lanskem letu, od Velike noči do sredine novembra, obiskalo nekaj tisoč ljudi, med njimi mnogo turistov ter zlasti šolske mladine tudi iz notranjosti Italije. Kraška hiša kot zgodovinsko-etnografski objekt je bila tudi lani večkrat prisotna v raznih specializiranih revijah, publikacijah in vodnikih. Pomembno je tudi, da so bili predmeti v hiši s pomočjo Etnografskega muzeja iz Ljubljane dokončno katalogizirani in opremljeni s fotografijami. Odbor Kraške zadruge se je ob koncu pretekle poslovne dobe vključil tudi v obravnavo problema Kraškega parka in o tem vprašanju s posebno resolucijo povedal svoje stališče. Še posebej pa je predsednik izpostavil v svojem poročilu akcijo za priznanje Kraške hiše za »Etnografski muzej Kraška hiša« pri deželnem odborništvu za kulturo, kar bi ob pozitivni rešitvi prošnje zagotovilo zadrugi nekaj več sredstev za delovanje. V letošnjem avgustu bo spet na vrsti Kraška ohcet, tokrat že petnajsta po vrsti. Priprave zanjo so že v teku in tudi poročni par je že izbran. Za to priložnost je bila zainteresirana Kmečka zveza, da bi ob času Kmečke ohceti organizirala pokrajinsko razstavo terana - DOC, padla pa tudi pobuda za valorizacijo sirov, ki jih proizvaja Kraška mlekarna. Prisotni člani zadruge so poročilo predsednika, blagajnika in nadzornega odbora soglasno odobrili, potem pa so se podali v Kraško hišo na odprtje razstave »Ljudska noša včeraj in danes«, kjer se je zbralo res lepo število ljubitelev naše kraške slovenske starožitnosti. Zbranim obiskovalcem je predsednik zadruge Kraus na kratko predstavil razstavo v Kraški galeriji in pri tem poudaril, da so razstavljeni eksponati rezultat prizadevnega dela skupine repenskih in drugih vaščank (vseh je bilo kakih dvajset), ki so pod vodstvom mentorice Marte Košutove ter na njeno pobudo in pobudo Nadja Kriščak v dveletnem razdobju enkrat tedensko v zimskem času na skupnih srečanjih izdelovale kraške ženske ljudske noše in njene posamezne dele po starih redkih ohranjenih izvirnikih in pri tem dosegle res pomembne in za ohranitev noš tudi dragocene rezultate. Razstavljeni eksponati, ki to ugotovitev zgovorno potrjujejo, so delo domačink Silvane Škabar, Silvane Purič, Nadje Komar, Mare Skaber, Marine Purič, Nevenke Bizjak, Nede Grizonič in, Vesne Guštin. Kraus je pri tem poudaril, da je zamisel za izdelovanje ali dodeljevanje ljudskih noš po starih izvirnikih izšla prav iz prvih Kraških ocheti, ki so zaradi upoštevanja prisotnosti tega običaja pač zahtevale veliko število ljudskih noš, teh pa je bilo zelo malo predvsem zaradi ustaljenega običaja, da so se naše žene v preteklosti dale pokopavati oblečene v ljudsko nošo. S prizadevnostjo in zavzetostjo domačink je bilo od prve ohceti dalje izdelanih ali dodelanih okrog 200 ženskih noš, nekaj zelo lepih in verno povzetih, nekaterim so bili dodani novi manjkajoči deli, nekatere pa so bile bolj slaba kopija starih. S sedanjim tečajem, zasnovanim na strokovnem pristopu kar zadeva proučevanje blaga, barv, zlasti še vezenin pa seveda samega kroja, je bil dosežen velik kakovostni skok, lepo razviden tudi v razstavljenih izdel' kih. Odprtje razstave, ki je res vredna ogleda in za katero gre vse priznanje njenim snovalkam, je popestrila žensk« pevska skupina folklorne grupe »Stu ledi«, ki je zapela štiri izvirne in malone že pozabljene ljudske pesmi v ivzirm tonaliteti, kar je seveda tudi prispevek o ohranjanju tega našega enografskega premoženja. Razstavo je zadruga »Naš Kras« pripravila skupno z domačim kulturnim društvom »Kraški dom«. JOŽE KOREN Na sliki (foto Magajna) razstavljene noše v Kraški 9a' leriji v Repnu. Ob skoraj neznatni ponudbi in povpraševanju Nihajoča vrednost dinarja v pričakovanju navodil V Centru za liziko bodo danes uradno nagradili Rusa Fadejeva Odbornik Sancin o kamnolomu nad Borštom Namestiti zaščitno opremo proti onesnaževanju V pričakovanju uradnih sporočil je vrednost dinarja v Trstu še vedno nihajoča. Tako posamezne banke kot menjalnice in trgovine izhajajo iz dejstva, da se je dinar devalviral za približno 44% oziroma da je treba njegovo vrednost izračunati iz razmerja 13 hovih dinarjev za 1 nemško marko. V lirah to pomeni, da je 1.000 dinarjev yrednih približno 56.000 lir. Vendar pa je bil promet z dinarji včeraj, ko so Prvi dan poslovale italijanske banke Po najavi o devalvaciji dinarja, in ko 80 bile izjemoma (zaradi medteden-skega praznika) odprte tudi nekatere trgovine, skoraj neznaten. Na tečajnih listah tržaških bank se je včeraj pojavila nova vrednost dinarja: nekatere so odkupovale jugoslovansko valuto po izredno nizki ceni, Po 34, (za 1.000 dinarjev so interesenti Prejeli 34.000 lir), medtem ko je bila Prodajna cena višja, v povprečju se je sukala okrog 51. V Tržaški kreditni banki so včeraj upoštevali odkupno in Prodajno ceno dinarja, ki sta bili po oceni vodstva banke bliže realni vrednosti dinarja. Odkupna cena je nihala med 40 in 42, prodajna pa od 52 do 55. Sicer pa včeraj skorajda ni bilo ne ponudbe ne povpraševanja po dinarjih. Ze danes ali jutri bi se moral položaj normalizirati, saj bi morali pristojni izdati ustrezna določila. Kot že rečeno, so bile na tokratni Ponedeljek odprte nekatere trgovine, ker bodo vse zaprte v četrtek, 25. aprila, na dan vstaje italijanskega naroda. Tudi včeraj, ko po trgovinah ni bilo veliko kupcev ne s te ne z one strani meje, so bili tržaški trgovci večinoma Precej nezaupljivi do jugoslovanske valute. V veleblagovnicah dinarjev niso sprejemali, precej omejeno je bilo število trgovin, ki so dinarju pripisovale vrednost okrog 50 (1.000 dinarjev velja 50.000 lir), še največ se jih je odločilo za »previdnejšo« menjavo, ki je v istih trgovinah v nekaj dneh zdrknila s prejšnjih 60 na 40. Sicer pa že prejšnji teden, še pred najavo jugoslovanskega ukrepa o spremenjenem odnosu dinar-marka, dinar med tržaškimi trgovci ni užival velikega zaupanja. Ponekod so že pred soboto »svetovali« jugoslovanskim kupcem naj menjajo dinarje v menjalnicah in naj se nato vrnejo. Bali so se namreč, da bi si nabrali preveč jugoslovanske valute, ki je že pred zadnjim ukrepom vidno in hitro zgubljala na vrednosti. Odločitev o devalvaciji namreč ni iznenadila ne bančnih krogov in niti ne tržaških trgovcev, zlasti tistih ne, ki so v pretežni meri odvisni od jugoslovanskih odjemalcev. Že prej jih je veliko prihajalo po nakupih v Trst z drugimi, »močnejšimi« valutami, npr. z nemškimi markami. Splošen vtis je, da bo odslej prihajalo v naše mesto še veliko manj dinarjev kot doslej, ker bodo jugoslovanski kupci prihajali po nakupih z nemškimi markami oziroma drugimi konvertibilnimi valutami. Ob tem obstaja seveda zelo občutena bojazen, da bo vsaj v prvem obdobju devalvacije dinarja pritok takšne ali drugačne valute, ki bi jo v Trstu potrosili jugoslovanski kupci, zaznavno manjši. Tega se predvsem zavedajo na tistih področjih oziroma trgovinah, ki so prvenstveno namenjene jugoslovanskim odjemalcem in ki so jim tudi v teh dneh zmede nudili najugodnejše pogoje za nakup v dinarjih. Devalvacija pa je prinesla tudi nekatere podražitve: tako se je npr. v Jugoslaviji podražil tudi bencin. Po novem liter bencina tipa super stane 13,5 dinarja (približno 750 lir, odvisno pač od menjave). Tržaški vozniki še vedno lahko na obmejnem pasu plačujejo v lirah, v tem primeru naj bi liter bencina super plačali nekaj nad 803 lire. Danes bodo v miramarskem Mednarodnem centru za teoretsko liziko slovesno podelili Diracovo kolajno za leto 1990 ruskemu matematiku in fiziku Ludviku Fadejevu, enemu izmed najbriljantnejših umov leningrajskega Inštituta za matematiko Steklov. Slovesnost se bo pričela ob 11.30 v zborni dvorani miramarskega centra, nagrado pa bo izročil ravnatelj centra, nobelovec Abdus Salam. Za tem bo nagrajenec predaval na temo »Diracove generalizirane dinamike in teorija polja«. Omenimo naj, da je Fadejev s svojim delom med drugim pripomogel k oblikovanju teorije o poenotenju električne in šibke jedrske sile, s katero so si Glashovv, Salam in VVeinberg zaslužili Nobelovo nagrado. Fadejev je velik specialist za mejno področje med liziko in matematiko. Pristavimo naj še, da je drugi dobitnik Diracove kolajne za leto 1990 Američan Sidney Richard Coleman, izročili pa mu jo bodo letos poleti, ko se bo udeležil znanstvenega posveta v Miramaru. Zavod Rittmeyer potrebuje pomoč Včeraj so se sestali izredni komisar zavoda za pomoč in izobrazbo slepih Rittmeyer Silvano Pagura ter deželni odborniki Rinaldi, Antonini in Lam-bertijeva. Ugotovili so, da je zavod Rittmeyer velikega pomena, nahaja pa se v finančnih in drugih težavah, kot je potreba po prilagajanju statuta. Deželni upravitelji so zagotovili, da bodo posredovali pri ministrstvu za šolstvo zato, da bi sprejelo statutarne spremembe in uvrstilo zavod med nove ustanove za javno skrbstvo. Glede finančnega položaja pa so deželni odborniki zagotovili, da bodo upoštevali potrebe zavoda. Po letu dni, odkar so prebivalci Boršta in Zabrežca sprožili problem onesnaževanja, ki ga povzroča bližnji kamnolom, je vprašanje spet aktualno. Na zadnjem občinskem svetu je odbornik za okolje Stojan Sancin prebral pismo, v katerem je Krajevna zdravstvena enota sporočila podatke nedavno opravljenih analiz. Gre za prvo uradno merjenje zračnega onesnaženja, katerega vzrok naj bi bil prav kamnolom podjetja Scoria, ki deluje na pobočju nad Borštom. Za merjenje so se strokovnjaki KZE, na zahtevo Občine Dolina, posluževali posebnih naprav, postavljenih jugo-vzhodno in zahodno od kamnoloma. Rezultati, do katerih so prišli v časovnem razponu nekaj tednov, so vse prej kot zaskrbljujoči: povprečne količine prahu v zraku so namreč veliko nižje od tistih, ki jih določa pravilnik EGS. Pod kamnolomom so zabeležili 47 oziroma 54 mikrogramov prahu v vsakem kubičnem metru zraka, medtem ko se alarmni zvonec oglasi šele, ko dnevna mera zgoščenosti prahu doseže povprečje 150 mikrogramov na kubični meter in ko obenem 95 odstotkov meritev v dobi enega leta dosega povprečje 300 enot. Tudi vremenski pogoji v tednih, ko je prišlo do meritve, so bili dovolj značilni za področje. Vseeno bo po mnenju KZE v bodoče še enkrat treba preveriti stopnjo onesnaženja. Poglavje zase pa je sedaj javno mnenje. Prebivalci bližnjih vasi se namreč že dalj časa potegujejo za to, da bi kamnolom zaprli. Točneje zahtevajo od pristojnih oblasti, da ukrepajo proti zračnemu in zvočnemu onesnaževanju kamnoloma. Po mnenju odbornika Sancina je možnost, da bi delovanje kamnoloma preprečili na podlagi izmerjenih podatkov, zelo majhna. »Upoštevati je treba tudi vrsto gospodarskih interesov, ki so vezani prav na proizvodnjo Scoriovega kamnoloma, saj večji del zdrobljenega apnenca uporabljajo v tržaškem gradbeništvu,« Tržaško združenje trgovcev kave bo slavilo stoletnico Tržaško združenje trgovcev s kavo slavilo 100-letnico obstoja. Gre vsekakor za pomemben dogodek, ki ga Podo proslavili v dnevih od četrtka do sobote, novinarjem pa sta ga predsta-vua predsednik Združenja Hesse in Podpredsednik Sandalj. Osrednja pro-siava bo v petek v kongresnem centru °morske postaje. Prisoten bo tudi ravnatelj mednarodne organizacije za ^Sovino s kavo (ICO) Alexander Bel-rao. Zvečer bodo priredili slovesen Prejem. V soboto bodo na Gradu sv. Usta odprli razstavo o predmetih, ki 0 povezani s kavo. Med drugim bodo azstavili zgodovinsko pomembno Dirko Emilia Lavazze in številne dru-96 predmete (od mlinčkov za kavo do Kodelic), ki so tako ali drugače pove-j.aui s kavo in obredom dišeče skode-ce. Predstavnika trgovcev kave pa a opozorila tudi na nekatere proble-6, s katerimi se bodo srečevali tr-aovci. Leta 1992 bo namreč zapadla ednarodna pogodba o prostem tržiš-kave. Podpisati bodo morali novo, oliko pa bo odvisno od Brazilije, ki je uradno izrazila svojo razpoložljivi, uradno pa tega še ni izjavila. V lim m mestu pretovorijo od 5 do 6 mi-0i uov vreč kave letno, kar znaša 10 stotkov vsega svetovnega prometa. Sorodniki in strokovnjaki potrdili: okostnjak je pogrešani Marco Marchi Vse podrobnosti se ujemajo: človek, ki je umrl na strmih obronkih nabre-žinskega Krasa, nedaleč od steze Tiziana VVeiss, je 50-letni Tržačan Marco Marchi. Tako je uradno potrdil včeraj načelnik letečega oddelka Padulano, potem ko je slišal za vrsto strokovnih mnenj. Bila so potrebna, kajti od Martinja, ki je izginil neznano kam 7. marca lani, je ostalo le okostje, zavito v preperela oblačila. Da gre res za pogrešanega, je potrdil njegov zobozdravnik, medtem ko je sin spoznal očala, obutev, zapestno uro in še nekaj drugih predmetov. Anatomski pregled lobanje, ki ga je izvedel sodni zdravnik Costantinides, je rešil tudi zagonetko, kakšne smrti je umrl. Zdravnik je ugotovil, da je lobanjo prestrelila krogla, ki je v višini temen pustila vhodno in izhodno luknjo. Da se je Marchi odločil za usodni korak, pa priča pištola berretta kal. 7,65, ki so jo policisti našli blizu okostja in o kateri je njegova žena Rosanna povedala, da je izginila z Marchijem. Mož je bil ljubitelj orožja, imel je ustrezno dovoljenje, vse pištole je prijavil, manjkala je le tista, s katero si je pognal kroglo v glavo. Zakaj? Na to vprašanje po vsej verjetnosti ne bomo našli pravega odgovora, ugotavlja načelnik Padulano. Tudi pokojnikovi ožji sorodniki žena in dva polnoletna sina — ne poznajo razlogov, ki bi Marchijevo odločitev, vsaj z racionalnega vidika, ob- razložili. V Ul. Milano v središču mesta je imel uveljavljen lepotni salon, ni imel dolgov, življenje v družini je teklo svojo pot... Žena je sicer povedala, da sta se tistega dne, ko ga je zadnjič videla, sprla, da pa je to bil običajen »kratek stik«, do katerega rado pride med zakoncema. Marchi je odšel od doma v prvih jutranjih urah, napovedal je, da gre na partijo tenisa na Opčine in da bo ob 11. uri spet doma. S seboj je vzel le nekaj športne opreme, ključe svojega mercedesa, vse drugo — vozniško dovoljenje, denar, dokumente, obleke, pa je pustil doma. Čez nekaj dni so blizu nabrežinske srednje šole našli njegov mercedes. Avto je bil odprt s ključi v armaturni plošči. Naslednje dni so sile javnega reda prečesale okolico, toda kljub posebno izurjenim psom, speleologom, gorskim reševalcem (domnevali so, da je morda padel v kako jamo) in prostovoljnim gasilcem, ga niso našli. To, kar je po enem letu ostalo od Marca Marchija in kar tudi najbolj prizadevni gledalci oddaje »Chi l'ha visto?« niso mogli odkriti, je v nedeljo proti večeru odkril človek, ki se je v strmi graben nad Obalno cesto spustil v iskanju brščik. poudarja odbornik. Objekta ne more zapreti niti občinska uprava, saj dovoljenje za to dejavnost izda pristojni deželni urad, Občina izrazi le mnenje, ki pa ni obvezujoče. Vsa dovoljenja Scoriovega podjetja so veljavna: med drugim že nekaj let kopljejo kamen na zemljišču, ki je last Občine Trst, po mnenju odbornika Sancina pa bo verjetno do leta 1994 ko bo dovoljenje zapadlo — izkopanega veliko manj kamna kot ga predvideva odobreni načrt. O tem, da kamnolom povzroča nevšečnosti, ni dvomov. Stopnjo onesnaženosti pa bi lahko znatno znižali, če bi kamnolom opremili s primernimi zaščitnimi strukturami. Ograditev strojev za mletje, zgradnja pokritega prostora za natovor-no in raztovorno dejavnost, posebni panoji za omejitev ropota: vse to bi preprečilo razpršitev prahu v okolje in čezmerno zvočno onesnaženje, ki moti prebivalce bližnjih vasi. Za uresničitev tega predloga pa so potrebna znatna denarna sredstva. Po mnenju dolinskega odbornika obstaja možnost, da bi Občina lahko zahtevala podporo iz Sklada za Trst. Dragoceno vlogo pa bi moralo odigrati tudi krajevno prebivalstvo: boljši odnosi med prizadetimi vaščani in Scorio bi nedvomno prispevali h konstruktivnejšemu reševanju problemov. Zato bi tudi vsaj priložnostno sodelovanje in "trezno" obveščanje pristojnih organov o sprotnih neprijetnih dogodkih omogočilo iskanje primernih ukrepov, (dam) ■ Sekciji Demokratične stranke levice iz mestnega središča in Stare mitnice prirejata danes, ob 18. uri v dvorani v Ul. Madonnina srečanje s tržaškima televizijskima novinarjema Ful-viom Molinarijem in Sergiom Cancia-nijem. Govor bo o spremembah na Vzhodu, predvsem v Jugoslaviji in Alabniji. Oba znana novinarja sta tamkajšnjim dogodkom sledila kot dopisnika RAI. 23. 4. 1990 23. 4. 1991 Ob prvi obletnici smrti drage Sonje Sancin se je z ljubeznijo spominjajo mož Oskar in svojci Boljunec, 23. aprila 1991 ZAHVALA Ob hudi izgubi našega dragega očeta, nonota in strica Josipa Piščanca se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala doktorju Renatu Štoklju in osebju Doma upokojencev v Sežani. Sinova Oskar in Iko z družinama in ostali sorodniki Trst, Sežana, 23. aprila 1991 Sindikat policije zahteva ustrezno zvišanje organika je s deželnem kongresu sindikata policistov SIULP, ki je bil včeraj v Trstu, proP.re9ovoril tudi vsedržavni tajnik Antonio Lo Sciuto, ki je opozoril na številne Prpri me P°Kcije. Omenil je predvsem pomanjkanje ljudi, saj morajo policisti Pogostokrat nadomeščati druge strukture. 0Pra^v S.ciuto ie tako dejal, da morajo policisti skrbeti za pribegle Albance in jfj v.J.ati dela socialnih delavcev. Ob tem morajo zasledovati in paziti na ljudi, Zarari' sot^ča obtožila, nato pa so jih iz raznih razlogov spustili na prostost, ki j Ql tn drugih obveznosti policisti s težavo opravljajo svoje osnovno delo, tajn>V k°'u Proti kriminalu. Potrebno bi bilo opraviti podrobno analizo, je dejal biio t ^.ndikata, ter določiti število organika in potrebne strukture. Potrebno bi udi odpraviti protislovja, ki so v obstoječi zakonodaji. . Prireditev Moda, glasba in motorji Je kljub vremenu zabeležila lep uspeh Včeraj se je na tržaškem sejmišču Prireditev "Moda, glasba, motorji in šport' pri Montebello zaključila štiridnevna ' ki je kljub slabemu vremenu privabi- Približno 5.000 obiskovalcev. biiskUr9anizatorji, to je Tržaška velesejemska ustanova v sodelovanju z avtomo-lr*r klubom ACI in nekaterimi podjetji, so že podali prve ocene prireditve. sei.t obračuni so pozitivni in kažejo, da bo treba v naslednjih letih okrepiti tiste °rje, ki so vzbudili največ zanimanja. zaba Prireditev so ponovili v obnovljeni obliki po štirih letih. Dali so ji predvsem Hib vni značaj, saj so ponudili obiskovalcem vrsto zabavnih programov: od mod-spret6V1P koncertov in tekmovanj z avtomobili in motorji. Šlo je predvsem za lo tud'°Stne vožnie' ki so pritegnile zanimanje občinstva, veliko ljudi pa je sledi-hovp j Prireditvam v paviljonih. Vsekakor je namen Tržaške velesejemske usta-' da Ponovi prireditev tudi prihodnje leto. Solidarnost s prebeglimi Tamilci Jutri pogreb štirih malih žrtev Solidarnost, na katero je pozivala škofijska humanitarna organizacija Caritas, se je pokazala. Zaenkrat se je že dvanajst tržaških družin ponudilo, da bi vzelo k sebi tamilske begunce, ki so v strašni zimski noči izgubili svoje štiri najšibkejše člane. Dvanajst jih danes že uživa toplino doma, 7 je občinska uprava namestila v penzionu Marina v Ul. Galatti, devet se še zdravi v katinarski bolnišnici, v otroški bolnišnici pa so še štirje otroci in njihova mama. Za slednje je že domenjeno, da jih bodo sprejele sestre uršulin-ke v rojanskem zavodu. Ko bodo preostali Tamilci prišli iz bolnišnice, bodo tudi nje izročili tržaškim družinam oziroma penzionom. Za vseh 33 (23 odraslih in 10 otrok) je domenjeno, da bodo vložili prošnjo za status političnega jetnika, kar bi jim omogočilo obstanek v Italiji in dostojne življenjske pogoje. Prvi šokantni trenutki po tragediji so mimo, vendar vse čaka še huda preizkušnja, ki jim bo neusmiljeno priklicala v spomin prestane bolečine. Jutri ob 8.30 bo občinska pogrebna služba namreč poskrbela za pokop štirih malčkov, ki so podlegli mrazu in burji. Sprevod štirih belih krst bo krenil kar izpred pokopališča pri Sv. Ani na odsek, ki je namenjen otrokom. Pogreba se bodo udeležile oblasti, med njimi tudi škof Bellomi, ki bo malim žrtvam podelil univerzalen blagoslov. Tamilci so po veroizpovedi indujci,. vendar v Trstu ni možnosti, da bi opravili pogrebni obred v tej obliki. Medtem se reka pribežnikov iz nerazvitih dežel neustavljivo vije naprej. Včeraj so karabinjerji prijeli pri Cam-porah dva mlada Tamilca, prejšnje dni pa so jih pospremili ponovno na jugoslovansko mejo več kot 50. V boju proti vodnikom, ki se okoriščajo s to poceni delovno silo, so karabinjerji vsekakor zabeležili prejšnje dni lep uspeh. V hotelu Posta so aretirali pet Turkov, ki so čakali na svojega sodržavljana, s katerim naj bi prišlo v Italijo 21 turških pribežnikov. Zadeva se je zataknila, ker so karabinjerji pri univerzi ustavili tovornjak, na katerem je bilo strpanih 21 Turkov. Turka, ki je opravljal vlogo vodnika in šoferja, so vprašali, kam je namenjen, ker pa je bil nem, so ga preiskali in tako v žepu odkrili listič, na katerem je bil zabeležen naslov hotela Posta in številka sobe, v kateri so Turki čakali na svoje »delovne« sodržavljane. Ob hudi in nenadomestljivi izgubi dragega Pietra Callina izreka Anici in družini iskreno sožalje kolektiv SAGOR Ob nenadni izgubi očeta in moža izreka globoko sožalje prijatelju Rikiju in ostalim svojcem Štefan s starši. Ob prerani izgubi dragega očeta Pierota Callina izreka Silviji in družini najiskrenejše sožalje mladinska sekcija Slovenske skupnosti Ob nenadni izgubi Pietra Callina izrekajo občuteno sožalje prizadeti družini izvršni odbor, trenerji, atleti in vsi slogaši. Ob težki izgubi dragega očeta izreka Emilu Petarosu in družini iskreno sožalje Smučarski odsek ŠD Breg Dela slikarke Megi Pepeu v openskem Prosvetnem domu Tržaška umetnica Megi Pepeu razstavlja od petka pa vse do 4. maja svoja olja, tempere, risbe in grafike v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Otvoritev razstave je bila povezana z govori in recitacijami, ki so obogatili lep večer, ki se je, kot vedno, zaključil še s prijetno družabnostjo. V imenu domačega društva Tabor je umetnico in udeležence pozdravila Stanka Hrovatin; o umetnici pa je spregovoril prof. Jože Pirjevec, ki je med drugim dejal, da je slikarstvo Megi Pepeu, kot vsako pristno umetniško sporočilo, izziv za gledalca, saj ga sili, da se sooča, ne samo z njenimi estetskimi, temveč tudi stilističnimi in intelektualnimi vrednotami. »Kljub trpkosti, melanholiji in osamljenosti, ki so glavna tema zadnjih del umetnice, je v njih vendar čutiti etični naboj, ki ga zaznamuje iskanje človekovega dostojanstva v zavesti, da ni mogoče biti brez njega,« je poudaril prof. Pirjevec. Večer so popestrile recitacije pesmi Nazima Hikmeta, ki sta jih z velikim občutkom za njihovo vsebino podala Drago Gorup in Olga Lupine ob klavirski spremljavi Katje Granier. (ni) Na sliki (foto Magajna) otvoritev razstave v openskem Prosvetnem domu. V Devinu nagradili zaslužnega kulturnega delavca Iva Kralja Na sedežu slovenskih pevskih zborov v Devinu je v nedeljo bilo res praznično. Zaslužni pevovodja Fantov izpod Grmade ter vsestranski kulturni in prosvetni delavec Ivo Kralj je ob navzočnosti številnih prijateljev in znancev slovesno prejel nagrado iz Sklada Dušana Černeta za leto 1991. V imenu odbora Sklada mu jo je izročil prof. Robert Petaros (na sliki našega fotografa Križmančiča). Pred tem je o sami nagradi spregovoril časnikar Saša Martelanc, lik in delo nagrajenca pa je predstavil dr. Dragomir Legiša. Ivu Kralju so ob tem pomembnem priznanju prisrčno čestitali predstavniki devinskih zborov, Godbenega društva Nabrežina, devinsko-nabrežinski podžupan Brecelj, deželni svetovalec Brezigar, predsednik Zveze katoliške prosvete Paulin in drugi. Nagrajencu so seveda zapeli tudi Fantje izpod Grmade, večer pa se je zaključil s prijetno družabnostjo ob bogato obloženih mizah. _________gledališča____________ GLEDALIŠČE VERDI Operna sezona 1990/91 V petek, 26. t. m., ob 20. uri (red A) premiera opere PITTORI FIAMMINGHI A. Smareglie. Dirigent Gianfranco Mašini; režija Lorenzo Mariani. Ponovitve do 16. maja. GLEDALIŠČE ROSSETTI Nocoj ob 20.30 premierska predstava skupine Teatro de gli Incamminati z Goldonijevo komedijo I DUE GEMELLI VENEZIANI. Nastopa Franco Branciaro-li. Režija G. De Bosio. V abonmaju odrezek št. 8 B. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. LA CONTRADA Gledališče Cristallo Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina Teatro darte iz Rima uprizorila delo F. Brusatija LE ROSE DEL LAGO. Režija Antonio Calenda. Igrajo Gabriele Ferzet-ti, Pietro De Vico in Anna Campori. Gledališče Ul. Ananian Od 25. do 28. t. m. bosta na sporedu enodejanki CENTOCINOUANTA... LA GALLINA C ANTA v izvedbi gledališke skupine 1 Commedianti in PAURA Dl PRENDERLE v izvedbi skupine Quei de Scala Santa. Predstavi sta izven abonmaja. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE SSG gostuje s pravljico za najmlajše na sledečih šolah in vrtcih: danes ob 10. uri pri Sv. Ivanu in ob 11.30 v Lonjerju; jutri, ob 9.30 v vrtcu v Barko vij ah in ob 10.45 na Greti; v petek, 26. t. m., ob 10. uri v Zgoniku in ob 11.15 v Gabrovcu; v soboto, 27. t. m., ob 11. uri v šoli v Bar-kovljah. šolske vesti Na liceju »F. Prešeren« bodo danes, 23. aprila, skupne govorilne ure od 16. ure dalje. kino ARISTON - 17.00, 22.00 Cyrano de Ber-gerac, r. Jean Paul Rappeneau, i. Ge-rard Depardieu. EKCELSIOR - 17.30, 22.15 Storie di amori e infedeltš, i. Woody Allen, Bette Midler. EKCELSIOR AZZURRA - 17.15, 22.00 Amleto, r. Franco Zeffirelli, i. Mel Gibson, Glenn Glose. NAZIONALE I - 15.30, 21.45 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Suore in fuga, kom. NAZIONALE III - 15.40, 22.15 Brian dl Nazareth, kom. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Le eta di Lulu, pom., □ □ GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Senti chi parla II., i. John Travolta. MIGNON - 16.00, 22.15 Paprika, r„ Tinto Brass, i. Deborah Caprioglio, □ □ EDEN - 15.30, 22.00 Sexual heighis super bestia, porn., □ □ CAPITOL - 16.00, 22.00 Green card -Matrimonio di convenienza, i. Ge-rard Depardieu. LUMIERE - 16.00, 22.00 Ghost, i. P. Swayze. ALCIONE - 16.00, 22.00 II silenzlo degli innocenti, i. Jodie Foster. RADIO - 15.30, 21.30 I piaceri scatenati di Ramba, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ koncerti SKD Tabor - Openski glasbeni večeri - Jutri ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert POKLON MOZARTU. Nastopa godalni kvartet GM v sestavi: Ž. Hrvatič in J. Kjuder (violini), M. Bitežnik (viola), P. Filipčič (violončelo). Sodeluje flavtistka Daniela Brussolo. Vabljeni! SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRIPTIH Achille Campanile Vojna - Kosilo v naravi Dario Fo Še tat ne more pošteno krasti Režija Sergej Verč Igrajo: Stojan Colja, Tone Gogala, Adrijan Rustja, Dušan Jazbec, Livij Bogateč, Maja Blagovič, Alojz Milič, Miranda Caharija, Stanislava Bonisegna, Aleksander Vodopivec. Danes, jutri, v petek, v soboto, v nedeljo, v četrtek, v petek, 23. aprila, 24. aprila, 26. aprila, 27. aprila, 28. aprila, 2. maja, 3. maja, ob 16.00 — Abonma RED H ob 20.30 — Abonma RED D ob 16.00 — Abonma RED I ob 20.30 — Abonma RED F ob 16.00 Abonma RED G ob 20.30 — Abonma RED E ob 20.00 — Abonma RED K izleti razna obvestila Borci, aktivisti in deportiranci iz Bazovice organizirajo prevoz z avtobusi na veliko proslavo osvobodilne fronte in 50. obletnico vstaje slovenskega naroda dne 27. aprila na Trgu republike v Ljubljani. Odhod iz Bazovice ob 8. uri. Vpisovanje pri Stanku Vodopivcu, tel. št. 226133, ali v prostorih TPPZ od 10. do 12. ure vsak Devin-Nabrežina vabi člane in prijatelje, da se udeležijo proslave ob 50-letnici ustanovitve OF, ki bo 27. aprila v Ljubljani. Odhod avtobusa ob 7. uri iz Stivana v Devin, Sesljan, Nabrežino in Šempolaj. Vpisovanje pri tov. Ferrucciu Grattonu, tel. 200722, ali pri Stanki Mokole na sedežu patronata CGIL v Nabrežini, tel. 200036. Klub prijateljstva organizira 13. maja izlet na Bled, v Brezje in Vrbo. Vpisovanje pri Fortunatu v Trstu, Ul. Paganini 2, tel. 60542, ter vabi na srečanju 24. t. m. ob 16.30 v Ul. Donizetti 3. včeraj - danes Danes, TOREK, 23. aprila 1991 JURIJ Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 20.01 - Dolžina dneva 13.54 - Luna vzide ob 14.20 in zatone ob 3.25. Jutri, SREDA, 24. aprila 1991 . FIDEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 12.2 stopinje, zračni tlak 1019,5 mb, narašča, veter 6 km na uro severozahodnik, vlaga 52-odstotna, nebo rahlo pooblače-no, morje skoraj mirno, temperatura morja 10 stopinj. PLIMOVANJE DANES: ob 1.26 najnižja -12 cm, ob 6.30 najvišja 10 cm, ob 12.39 najnižja -32 cm, ob 19.34 najvišja 39 cm. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Bernard Puric, Federi-co Volpi, Elia Giorgi, Sara Zoch, Roberto Covri, Roberto Oltramonti in Francesco Andone. UMRLI SO: 69-letni Corrado Martinel-li, 54-letni Pietro Callin, 62-letna Dioni-sia Malivisic, 65-letni Leopoldo Gliezzo, 81-letni Marcello Corsi, 50-letna Adele Gunni, 41-letni VValter Glavina, 66-letni Renato Bradas, 96-letna Regina Omgaro, 74-letna Daniela Faidiga, 82-letni Angelo Giardina, 82-letni Edvino Redi in 88-let-ni Cesare Godina. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. aprila 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Milje, Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje, Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (tel. 364330). Četrtek, 25. aprila 1991 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Garibgldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje, Lungomare Venezia 3, Nabrežina. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Milje, Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. torek in petek. Sekcija VZPI-ANPI Društvo slovenskih upokojencev in Krut v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno dejavnost obveščata, da sprejemajo rezervacije za Šmarješke Toplice, Hotel Svoboda, Strunjan, Dolenjske Toplice in Rabac. Informacije na sedežu organizacij v uradnih urah. Zadruga Mangart vabi člane na redni občni zbor, ki bo 26. t. m. ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, Trst. Klub prijateljstva vabi jutri, 24. t. m., ob 16.30 v Ul. Donizetti 3 na predavanje dr. Borisa Ketiša »Duševni razvoj z vidika antropologije«, ki je 17. t. m. odpadlo zaradi slabega vremena. __________prispevki_______________ N.N. daruje_50.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitje Čuka. V spomin na Stanota Križmana daruje družina Križman (Repen 128) 100.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitje Čuka. Radovan Zorn daruje 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku in 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. Ob praznovanju 8. marca, dneva žena, darujejo žene od Banov 115.000 lir za zadrugo BAN. Antonija Vidali daruje 20.000 lir za Zadrugo BAN. V spomin na ljubo Dragico Kapun ob 2. obletnici smrti, na Marijo in moža Viktorija Vrabca iz Svetega pri Komnu, na dragega prijatelja Dušana Furlana ob 2. obletnici smrti, na nepozabna grijate-Ija-dobrotnika Silve in Angela Skerka ter na drago teto Rožo Košuta od njenem rojstnem dnevu darujeta Vlasta in Armi-do 150.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Nado Pahor daruje Marija Pirc 50.000 lir za_ŠK Kras. V spomin na Žarka Zidariča daruje Marija Pirc 50.000 lir za MePZ Rdeča, zvezda. Namesto cvetja na grob Žarka Zidariča darujeta Olga in Marjo Milič 50.000 lir za ŠK Kras in 50.000 lir za SPD Trst. V spomin na Meri Budin in Žarka Zi-dariča darujeta Tamara in Zvonko 30.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Nado Pahor daruje Jožica Guštin 30.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Nado Pahor darujeta Ivanka in Janko Simoneta 30.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Nado Pahor darujejo Sonja, Tamara^ in Dragica z družinami 50.000 lir za ŠK Kras in 50.000 lir za KD Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Nade Pahor daruje Zmaga Blasina 30.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Nade Pahor daruje Pepi Lorenzi 30.000 lir za ŠK Kras in 20.000 lir za KD Rdeča zvezda. V spomin na Stanka Devetaka daruje družina Devetak 100.000 lir za Amaterski oder SKD I. Gruden. V spomin na Nado Perčič darujeta Bojana in Pierina z družinama 30.000 lir za ŠK Kras in 30.000 lir za KD Rdeča zvezda. V spomin na Nado Perčič daruje Marija Tinna (Salež 38) 20.000 lir za KD Rdeča zvezda. V spomin na nepozabna brata Ferdinanda in Maria Pertota darujeta sestra Marija in Venček 50.000 lir za Amaterski oder J. Štoka. Namesto cvetja na grob Marije Alberti vd. Ražem daruje Marija Kralj 15.000 lir za Sklad Mitje Cuka. Namesto cvetja na grob Luciana Raž-ma daruje Edvin Švab z družino 100.000 lir za KD Valentin Vodnik. V spomin na Nado Perčič darujeta zeta z družinama 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. GIBANJE ZA PRENOVO KPI vabi na javno srečanje jutri, 24. aprila, ob 20.30 v prostprih restavracije »Belvedere« v Špetru Slo-venov, kjer bodo: Izidor PREDAN, Gastone AN-DRIAN, sen. Stojan SPETIČ spregovorili na temo: Obnovljena komunistična opozicija za obrambo demokratične ustave, za priznanje pravic slovenske manjšine. razstave V TK galeriji je na ogled razstava Gi-orgia Valvassorija OBJEKTI IN RISBE. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom V Prosvetnem domu je do 30. t. m. na ogled razstava tržaške umetnice MEGI PEPEU. Urnik: ob delavnikih od 16. do 20. ure. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je na ogled do 2. maja razstava Lojzeta SPACALA. V galeriji Bassanese (Trg Giotti 8) je na ogled razstava slikarja Bruna FAI-DUTTIJA. Razstava bo odprta do 6. maja ob delavnikih od 17. do 20. ure. V tržaški občinski galeriji - Trg Uni-ta - bo do 30. t. m. odprta razstava slikarke Luise M. SGUAZZI. V galeriji Rettori Tribbio 2 bo do 3. maja odprta razstava tržaškega slikarja Marina SORMANIJA. - V galeriji Studio Tommaseo, Ul.' del Monte 2/1, bo do 2. maja na ogled razstava z naslovom »10, 20, duecento«. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. Zaprto ob ponedeljkih. V galeriji Katoliške knjigarne SLO-VIMPEX - Gorica, Travnik - Trg Vittoria 25, je na ogled do 11. maja razstava KRAŠKE PODOBE Bogomile Doljak. Urnik vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30, razen ob ponedeljkih. razne prireditve Društvo naravoslovcev in tehnikov »T. Penko« organizira v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, v petek, 26. t. m., ob 20.30 predavanje na temo: ONESNAŽENOST TAL IN MOŽNOSTI REŠITVE ZA KMETIJSTVO. Govoril bo prof. dr. Franc Lobnik. Vabljeni. KD Vesna vabi v soboto, 27. t. m., ob 20.30 v Dom A. Sirk v Križu na veseloigro »Skupno stanovanje« v izvedbi amaterskega odra I. Gruden iz Nabrežine. Režija Maja Lapornik. Sekcija VZPI-ANPI iz Križa prireja v četrtek, 25. t. m., proslavo dneva vstaje. Nastopil bo MPZ Vesna, zbirališče ob 10. uri v Ljudskem domu. __________mali oglasi________________ PRODAM tomos matic malo rabljen po tržni ceni. Tel. (040) 575145. PRODAM ford transit bele barve, devet prostorov, 17.000 km, v dobrem stanju, po tržni ceni. Tel. (040) 575145 v večernih urah. MERCEDES 190 E, bele barve, letnik '83, 77.500 km, v dobrem stanju prodam. Cena po tržni vrednosti. Tel. v večernih urah na št. (040) 575145. SLAŠČIČARNA »Saint Honore'« na Opčinah išče mlado žensko zainteresirano za poklicno delo po možnosti iz bljiž-nje okolice. Telefonirati na št. 213055. OSMICO ima odprto Radovan Šemec iz Prečnika št. 3/B. OSMICO je odprl v S livnem Frandolin. Toči domačo kaplico. IŠČEMO natakarico z znanjem italijanskega jezika. Tel. 226710. OSMICO je odprl Mario Gruden v Nabrežini 38. Toči malvazijo, refošk in sa-vignon. PRODAM kraška vhodna vrata iz macesna z dvema okencema in tipično izdelanimi železnimi rešetkami, velikost 210 cm x 133 cm. Telefon 764584. OSMICO ima odprto Miro Žigon v Zgoniku št. 36. PRI ČOČEVIH v Doberdobu osmico so odprli, vino pretočili, svinjino posušili. Vse je že nared, da lahko pridete na izlet in prepričate se, če to je res. GOLF GTI 1800, letnik junij 1986, rdeče barve, električne šipe, garažiran, v odličnem stanju prodam; cena po dogovoru. Telefonirati ob uri obeda na št. 211375. VOLKSVVAGEN GOLF GL 1600, rdeče barve, maj '90, še v garanciji, prodam za 12.800.000 lir. Tel. 421508 od 13. do 13.30 ali po 20. uri. IŠČEMO 18- 19-letno dekle s pismenim in govorečim znanjem slovenščine ali srbohrvaščine, vešče uradniškega dela. Telefonirati na .št. 231736 od 8. do 13. in od 16. do 19. ure. PROFESOR pedagogike inštruira vse predmete za nižje srednje šole. Telefonirati 003867 - 72007 zvečer. OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot 18. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje, Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (tel. 364330). INFORMACIJE SIP 192. SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. menjalnica TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST 1225.— Ameriški dolar — . 1297,50 Nemška marka .... . 738. 730. - Francoski frank ... . 219,07 215. Holandski florint . . 655,46 648,- Belgijski frank . 35,929 34,50 Funt šterling . 2211,40 2170. - Irski šterling . 1976,75 1950. Danska krona . 193,46 188. Grška drahma 6,828 6,20 Kanadski dolar.... . 1120,30 1040. 22. 4. 1991 TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Japonski jen 9,329 8,80 Švicarski frank 879,90 864.— Avstrijski šiling .... 104,857 103,50 Norveška krona 190,15 185.— Švedska krona 207,48 201.— Portugalski eskudo 8,578 7,50 Španska peseta 11,987 11.— Avstralski dolar 1000,20 910.— Jugoslov. dinar — -< ECU 1525,40 — BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKd tržaška kreditna banka Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314 Maja m TV oddaji Piana della Repubblica Pomlad jazza v Ljubljani Trst in jezik Letošnja pomlad je prijetno predramila slovenske ljubitelje Jjjzza. V pičlih treh tednih so v okviru 32. jazz festivala na odru '-ankarjevega doma v Ljubljani nastopili glasbeniki, ki so se s svojimi izvajanji in deli že zapisali v zgodovino črnske glasbe: konec marca je legendarni trobentač Miles Davis (kljub astronomsko visokim cenam vstopnic) napolnil Gallusovo dvorano; [eden kasneje se je v intimnejši Linhartovi dvorani predstavil ■?P?lti kitarist John Abercrombie, preteklo nedeljo pa je neuničljivi bobnar Elvin Jones s svojo skupino Jazz Machine Potrdil, da spada — kljub letom — še vedno med mojstre svojega inštrumenta. Prvi del letošnjega ljubljanskega festivalajazza je vsekakor Pptekal v znamenju velikega Milesa Davisa. Čeprav so se organizatorji upravičeno bali, da bi jim jo ameriški trobentač zago-Qet (kot jo je le nekaj dni prej v Milanu, ko je po četrt ure ^iles Davis (Foto Brane Rončelj) igranja zapustil oder in se ni več prikazal), se je zvezdnik v Ljubljani tako vživel, da je na odru vztrajal dobri dve uri. S svojo izvrstno skupino se je bogato predajal glasbi in občinstvu ne da bi štedil z močjo. Udeležencem ljubljanskega koncerta je ta veliki, a muhasti fenomen jazza postregel s kvalitetno glasbo, takšno, ki jo je bolj poredkoma mogoče slišati v živo. Povsem drugačen je bil nastop kitarista Johna Abercrombi-eja. Le-ta velja za velikega kitarističnega inovatorja, kar je konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let dokazal s številnimi ploščami in skupinami, s katerimi je nastopal. V Ljubljani se je v triu z izvrstnima basistom Marcom Johnsonom in bobnarjem Petrom Erskinom odlikoval po tehnično-izvajal-ski plati, manj prepričljiv pa je bil kot komponist. Nedeljski koncert Elvina Jonesa je deloval kot ime, ki si ga je bobnar izbral za svojo skupino Jazz Machine. Glasbeniki so igrali kot dobro naoljen jazzovski stroj, ki ga je »upravljal« eruptivni vodja. Jones je eden od najpomembnejših bobnarjev jazza: v več kot štirih desetletjih je igral z največjimi glasbeniki jazza (spomnimo se le na znameniti kvartet Johna Coltra-nea!). Sicer maloštevilni gledalci so se lahko na lastne oči prepričali, kakšno moč še vedno premore glasbenik, ki je s svojim načinom igranja prispeval, da so dobili bobni v jazzu mesto enakovredno drugim inštrumentom. Njegova sedanja skupina je v nečem tudi nekakšen bobnarjev deja vu: na tenor in sopran saksofon je v Ljubljani igral Ravi Coltrane, 25-letni sin nepozabnega Johna... Ljubljanska jazzovska pomlad pa se s temi tremi koncerti ni iztekla. Organizator Brane Rončelj je za prihodnji mesec najavil še dve zanimivi predstavi. 7. maja bo v klubu CD nastopil ameriški saksofonist Greg Osby s svojim Sound Theatrom. Osby pripada mladi generaciji glasbenikov, ki se ne želi omejevati s stili in kategorizacijami, saj jim je enako blizu rock kot jazz. Gre torej za tipični glasbeni proizvod devetdesetih let. Ob Gregu Osbyju bodo igrali, še basist James Genus, kitarist Chan Johnson, klaviaturist Daryl Grant in bobnar Billy Kilson. Čez slab mesec (21. maja) pa bo v Ljubljani spet nastopil znani kitarist Paco de Lucia. Španski mojster flamenca je pred dobrim desetletjem navdušil prepolno Halo Tivoli, ko je zaigral v triu z Johnom McLaughlinom in Larryjem Coryellom. Znano je nato njegovo sodelovanje z Al di Meolo in drugimi kitaristi, v svoji bogati karieri pa je nastopil in snemal z vsemi najpomembnejšimi izvajalci glasbe od jazza do etno glasbe, med drugim pa je tudi stopil pred filmsko kamero, v Carlosa Saure adaptaciji zgodbe o Čarmen s plesalcema flamenca Antoniom Gadesom in Laure del Sol v naslovnih vlogah. Paco de Lucia je za ta film pripravil tudi glasbeno kuliso. Španski mojster se bo tokrat predstavil v duu in triu z obema prav tako znamenitima in izvrstnima — kitaristoma Jose-om Mario Banderom in Juan Manuelom Cannizaresom. Ljubiteljem flamenca in glasbe na sploh se torej obeta nov kvaliteten večer. Tržaška kavarna Tommaseo bo v sredo, 1. maja, prizorišče druge oddaje z naslovom Piazza della Repubblica (Trg republike), ki bo stekla jutri v živo na prvi italijanski televizijski mreži. V tržaški kavarni bodo vodja oddaje Franco Cangini, njegova sodelavka Rossella Gardini in številni gostje spregovorili o italijanskem jeziku, o odnosih Italijanov do vse bolj zapletenih in nerazumljivih »jezikov«, kot sta na primer tako imenovana »politični« in »birokratski« jezik, pa tudi o pomenu jezika v mestu, v katerem se je »bitka za italijanski jezik istovetila z nacionalno bitko« (kot je ob predstavitvi oddaje zapisala tiskovna agencija ADN-Kronos). Med drugim bo o jezikovnih vprašanjih v intervjuju spregovoril tudi predsednik senata Giovanni Spadolini. Na včerajšnji predstavitvi oddaje Piazza della Repubblica je vodja Cangini poudaril, da želi v šestih sredinih oddajah predvsem posredovati Italijanom novosti v italijanski družbi, in sicer take, ki že spreminjajo in bodo še spreminjale odnos prebivalcev Apeninskega polotoka do najrazličnejših vprašanj. Jutrišnja prva oddaja (Raiuno ob 23. uri) bo nekakšen »izlet« v svet italijanskih oboroženih sil. Predvajali jo bodo kar s krova križarke Garibaldi, v njej pa bo govor o pogledih izvedencev in preprostih ljudi na sedanjo pripravo italijanske vojske, na sporno možnost uvedbe profesionalne vojske, na nujnost oboroženih sil. Med oddajo bodo med drugim predvajali tudi intervju s predsednikom republike Cossigo o teh vprašanjih, predstavili pa bodo tudi elektronsko simuliran letalski napad na Italijo, da bi, vsaj na kompjuterju, pokazali, kakšen naj bi bil »odgovor« vojske na »napad«. Druga oddaja («tržaška«) bo, kot rečeno, posvečena vprašanju jezika, zatem pa bodo prišla na vrsto še nekatere žgoče teme italijanskega sedanjega časa, kot so bohotenje kriminala, vse večji vpliv političnih strank v javnem življenju in vprašanje institucionalnih reform. Peppino di Capn - Italijan na festivalu evropske popevke Neapeljski pevec in kantavtor Peppino di Capri bo zastopal Italijo na letošnjem festivalu evropske popevke. Pesem, s katero se bo predstavil na 36. izvedbi evropskega festivala nosi naslov Comm'e doce o' mare in je seveda v neapeljskem narečju. Prireditev bo na sporedu v soboto, 4. maja, v Rimu, vodila pa jo bosta pevka in pevec, ki sta doslej edina prinesla zmago Italiji v tem evropskem pevskem tekmovanju: Gigliola Cinguetti in Toto Cutugno. Cinguetti-jeva je zmagala ko še ni bila polnoletna (pri sedemnajstih) s pesmijo Non ho Veta, Cutugno pa je — ob pevski spremljavi ljubljanske skupine Pepel in kri slavil lani v Zagrebu s pesmijo Insieme. Na letošnji evropski popevki bo nastopilo skupno 22 pevcev in skupin iz prav tolikih držav. Pevci bodo peli v živo, orkester pa bo vodil znani dirigent Bruno Canfora. ■ Krausu zlati pečat. V bolonjski kongresni palači bodo jutri podelili znanemu španskemu tenoristu Alfredu Krausu zlati pečat za njegovo 35-letno pevsko kariero in za tri desetletja opernega petja v Italiji. Kraus je v Italiji debitiral leta 1961 prav v Bologni, kje je pel v Traviati. Kraus bo imel ob tej priložnosti tudi recital s španskimi in italijanskimi samospevi. iinii I iiiililj ___________________________________ v lili! : : današnji televizijski in radijski sporedi RAI 1 C RAI 2 ^ RAI 3 | fr- TV Slovenija 1 (iP| TV Koper lo'ls AKtualno: Uno mattma J Dokumentarec: Trideset let naše zgodovine (vodi "« n?„°,«fSS Pad„ 11 zn Prestito 40 Variete: Occhio al bi-glietto 12 ns Vreme in kratke vesti i-V.,5 Variete: Piacere Raiuno Uon Bnevnik 14 30 Svarkov svet 15 no 5ronika motorjev u Dokumentarec: 40. vz- 15.30 5°rednik Otroški variete: L'albero lfino azzurro 1? Ss ^adinska oddaja: Big! 18Vk a,Parlamenta in vesti 18 4? Aktualno: Italia ore 6 l^okumentarec: Trideset Jet naše zgodovine (vodi 19 40Pa°l0 Frafese) u Almanah, vreme in 2140 £ednik:"TG 1 - Sette Fdm: II soldato di ven-tura (kom., It. 1976, r. Pasguale Festa Campa-2'le, i- Bud Sprencer, 2*°° DnZe°vnCikmaVale) 0 2s n aPes v Parlamentu 0 Rubrika: Mezzanotte e n ,n omtorni ■4° Dok.: Sola dnevnik 7.00 Risanke, nan. Lassie in otroški variete 8.30 Nanizanka: Mr. Belve-dere 9.00 Aktualno: Radio anch’io 10.20 Španščina in nemščina 10.50 Nadaljevanka: Destini 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes, Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanki: Beautiful, 14.15 Ouando si ama 15.15 Variete: Detto tra noi 16.25 Variete: La TV degli animali 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.10 Videocomic 17.50 Nanizanka: Alf 18.20 Šport in Rock cafe 18.45 Nanizanka: Moonlig-hting 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nanizanka: Perry Ma-son - La novizia 22.15 Nanizanka: Llspettore Sarti 23.15 Dnevnik - Pegaz, Dosje, vreme in horoskop 23.05 Filmske novosti 0.10 Film: Capitn Blood (dram., ZDA 1935, r. Michael Curtis, i. Errol Flinn, 01iwia De Havil-land) 12.00 Vsakodnevne kulturne vesti: Krožek ob 12. 14.00 Deželne vesti 14.30 Krožek ob 12. (2. del) 15.40 Ameriški footbal: italijansko prvenstvo 16.10 Konjeništvo: Vsedržavni natečaj formule 3 16.40 Odprti prostor 17.00 Drobci 17.20 Nanizanka: Vita da stre- ga 18.00 Dok. oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Aktualno: Aspettando un terno al lotto 19.55 BlobCartoon 20.05 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una carto-lina di A. Barbato 20.30 Aktualno: Mi manda Lubrano 22.35 Aktualno: Aspettando un terno al lotto 22.40 Nočni dnevnik 22.45 Aktualno: Babele (vodi Corrado Augias) 23.40 Nočni dnevnik 0.25 Film: L'australiano (dram., 1978, r. Jerzy Skolimovvski, i. Alan Bates, John Hurt) 9.00 Mozaik: Zgodbe iz školjke 9.55 Šolska TV. Zemljepisne posebnosti - Podivjana zemlja 10.45 Tečaj angleščine 11.10 Sedma steza 11.30 Osmi dan 12.15 Omizje 14.55 Video strani 15.05 Tečaj angleščine (pon.) 15.55 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Šolska TV. Zemljepisne posebnosti - Podivjana zemlja 18.01 Spored za otroke: Periskopov raček 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Strast in paradiž (12.del) 20.55 Novosti založb: Odprta knjiga 21.05 Glasbena oddaja: Sanre-mo '91 22.00 Dnevnik in vreme 22.25 Nočni program Sova, vmes nanizanki Črni gad in Inšpektor Morse 23.50 Video strani 16.00 16.30 17.30 18.45 19.00 19.25 19.30 20.00 21.30 22.20 22.35 Športni pregled O zamejskem športu: 6. krog (pon.) Oddaja v slovenščini Odprta meja TVD Stičišče Video agenda Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risanke L'uomo ragno Film: II triangolo delle Bermude (pust., It. 1978, r. Rene Cardona, i. John Huston, Gloria Guida) Nanizanka: Dottori con le ali Loto in TVD Novice Rubrika o športu rir TV Slovenija 2 16.00 Satelitski prenosi 17.30 Regionalni program TVS: Studio 2 Koper 19.00 Naša pesem '90: Moški pevski zbor Slava Klavora Maribor 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Večer nemške TV produkcije 0.40 Yutel in Satelitski programi pANALE 5 I 00 Nanizanka: La famiglia 8 3 BradY 0 Film: Martedi grasso ZDA 1958, r. Ed-jhund Goulding, i. Pat 10 25 B°one) 11.45 i^Orika: Gente comune 1 ** Pranzo e servito, 12 45 I~05Tris 13 70 ~'anale 5 News viza: O.K. II prezzo e pusto!, 14.20 II gioco del- 15.04 »e,C°Ppie Aktualno: Agenzia ma- tr‘moniale, 15.35 Ti 16 no aJ?0"' Parliamone Otroški variete: Bim 18 15 dum.bam in risanke 18 45 L*anizanka: I Robinson Kviza: II gioco dei nove, 2n 1« Jra m°gbe e marito 20 95 ^adioLondra 2oto TVScflan0tizia '4U Jv film: II ricatto 2 -Bambini nelVombra (i. 2n Massimo Ranieri, 3. del) 23 io ^,k*:ua*no:L etanegata Variete: Maurizio Cos-tanzo Show, vmes (24.00) 1 ., "Čanale 5 News ib Striscia la notizia 0 Nan.: Marcus Welby, 2.30 Operazione ladro RETE 4 ITALIA 1 15.30 16.15 16.45 8.15 Nadaljevanke: Una vita 6.30 Odprti studio da vivere, 9.10 Gosi gira 7.00 Otroška oddaja il mondo, 9.40 Senorita 8.30 Odprti studio Andrea, 10.10 Per Elisa, 11.00 Senora, 11.50 Topa- 8.45 Nan.: L'uomo da sei mili-oni di dollari, 10.00 La 12.45 Variete: Buon pomerig-gio (vodi Patrizia Rosset- ti) 12.50 Nadaljevanke: Ribelle, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine, 15.15 Piccola Cenerento-la, 16.15 La valle dei pini 16.45 Nadaljevanki: General Hospital, 17.15 Febbre damore 18.30 Kviz: Čari genitori 19.10 Aktualno: Oeravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi) 19.40 Nadaljevanka: Marilena (i. Catherine Fullop) 20.35 Kviz: II ficcanaso 22.05 Nanizanka: Le inchiesti di padre Dowling 23.05 Aktualnosti: Ciak 23.50 Šport: Veliki golf 0.55 Film: Furyo (dram., Jap./VB 1982, r. Nagisa Oshima, i. David Bowie) donna bionica, 11.00 Sul-le strade della Califor-nia, 12.00 T.J. Hooker, 13.00 Happy Days 13.30 Otroška oddaja 14.30 Kviz: Urka! . 15.30 Variete: II paese delle meraviglie 16.15 Nan.: Simon & Simon, 17.30 Mai dire si, 19.00 MacGyver 20.00 Risanka: Papa Gamba-lunga 20.30 Glasbena oddaja: Azzurro'91 23.00 Šport: Torkov priziv 0.35 Odprti studio 0.50 Nanizanki: Kung Fu, 1.50 Samurai Hezard (pust., It. 1975, r. Fernando Di Leo, i. Luc Merenda, Luciana Pa-luzzi) 18.30 Risanke 20.30 Film: Colpo grosso a Ga-late Bridge (krim., 1965, r. Antonio Isasi Ismendi, i. Silvia Scoscina) 20.30 Kabaret: Fiori di zucca 23.00 Film: Cover Girls - Le ra-gazze di tutti (kom., It. 1964, r. Jose Benazeraf, i. Maria Grazia Bucella in Giorgia Moll) 0.30 Kabaret: Fiori di zucca 16.50 Rubrika: Ženska TV 18.30 Dok: Segreti e misteri: Stonehenge 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Kviz: Ho fatto 13!!! 22.30 Variete: Festa di comple-anno 23.30 Nočne vesti 23.50 Variete: Ladies and Gen-tlemen 0.30 Film: I gangsters di Pic-cadilly (krim., VB 1960, r. John Guillermin, i. Peter Sellers) TELEFRIULI TMC ODEON 13.00 Risanke 14.00 Film: Ascoltami (dram., It. 1957, r. Carlo Campo-galliani, i. Luciano Taio- li) 8.30 Nanizanke: I giorni di Bryan, 10.30 II mondo fantastico di Mr. Monroe 11.15 Nadaljevanka: Potere 11.55 Kosilo z VVilmo 12.30 Nan.: Doris Day Show 13.00 Dnevnik in šport 13.30 Rubrika: Ženska TV 15.00 Film: La sopravisutta (drma., ZDA 1078, r. Wil-liam graham, i. Vera Miles) 10.45 16.00 18.00 19.30 20.00 20.30 21.30 22.30 0.30 Telefriuli non stop Otroška oddaja in risanke Nanizanke: Mago Merilno, 18.30 E' proibito bal-lare, 19.00 II calabrone verde Dnevnik Zelena dežela Rubrika: II comune Šport in šport Film Nočne vesti TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Odprti prostor; 8.40 Country club; 9.30 Jaz, Mikula-letič; 9.45 Orkestri; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Roman: Prezir (Alberto Moravia); 11.40 Slovenska lahka glasba; 12.00 Starost danes; 12.25 Instrumentalni solisti; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba: Violončelist Andrej Petrač in pianist Tomaž Petrač; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Pesniške podobe; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.38 Do 14.; 14.05 Znanje za prihodnost; 14.25 Glasbena poslušalnica; 14.45 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17:00 Studio ob 17.; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za E. Griega; 21.05 Radijska igra; 21.35 Intermezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202, 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Na prvi strani 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 Glasba; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke; 14.40 Popevka; 15.00 Naše sanje; 16.00 Sanje o počitnicah; 17.30 Glasba; 18.32 Souvenir d'Italy; 19.00 Prostor za jazz; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 Naš Kras; 17.30 Oddaja o modi: Cest la vie; 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Nora leta. Tudi lani solidno poslovanje posojilnice v Doberdobu Hranilne vloge dosegle 28,6 milijarde čisti dobiček pa 746 milijonov lir Kmečko-obrtna hranilnica v Doberdobu je tudi v letu 1990 poslovala solidno. Upravljala je okrog 55 milijard lir sredstev. Precej so se povečale hranilne vloge (skoraj za 18 odstotkov), kar dokazuje, da uživa ta kreditni zavod polno zaupanje tako članov, kakor varčevalcev iz Doberdoba in okoliških krajev, kjer ima svoj delokrog. Obseg hranilnih vlog se je s 24,1 milijarde lir ob koncu leta 1989, povzpel na 28,6 milijarde lir 31. 12. 1990. Investicije so se s 13,7 milijarde lir povišale na 15,8 milijarde. Vrednost premoženja in rezerv se je v letu dni zvišala za 1,2 milijarde lir in je znašala ob koncu lanskega leta 2,9 milijarde. Posojilnica je poslovanje v letu 1990 zaključila s čistim dobičkom v znesku 746 milijonov. Dobiček je za približno deset odstotkov večji, kakor v letu 1989, ko so poslavanje zaključili s 680 milijoni lir čistega pribitka. V vseh pogledih torej kar se da uspešno poslovanje o čemer je bil govor na nedeljskem občnem zboru članov zadruge. Skupščina je bila v župnijskem domu v Doberdobu, ob udeležbi 86 članov (v tem številu je zapopade-nih tudi devet pooblastil), na njej pa so izvolili, oziroma vnovič potrdili tri člane upravnega sveta, ki jim je potekel mandat. Zasedanje je vodil predsednik upravnega sveta posojilnice Andrej Gergolet, ki je uvodoma predstavil bistvene elemente gospodarje- nja v lanskem letu, porast vlog in investicij, ki kaže na potrjeno zaupanje članov in občanov nasploh in začetek gradnje novega sedeža. Novi prostori so eden od glavnih pogojev za uspešno premagovanje težav in zlasti ostre konkurence, ki se napoveduje v letu 1993, z odpravo še zadnjih ovir na ekonomskem področju, v okviru Evrope dvanajsterice. Predsednik Gergolet je povedal, da bo predvideni strošek za ureditev novega sedeža znašal približno milijardo lir. 155 milijonov lir je posojilnica dala za odkup stavbe, vse ostalo pa bo šlo na račun gradbenih del, opremljanja itd. Novi prostori bodo predvidoma nared do konca leta. Po poročilu predsednika nadzornega odbora, Maria Vižintina, se je razvila krajša razprava, zatem pa je bilo na vrsti glasovanje. Člani so brez pridržkov odobrili tako poročilo upravnega sveta, kakor nadzornega odbora ter predlog porazdelitve čistega dobička: 618.813.562 v redni rezervni sklad, 50 milijonov lir v izredni rezervni sklad, 15 milijonov lir v sklad za dobrodelne in vzajemnostne namene. V nadaljevanju zasedanja je občni zbor osvojil predlog upravnega sveta o povišanju maksimalnega zneska za direktna posojila (500 milijonov) in indirektna posojila (600 milijonov), določil da ostane nespremenjen delež, ki ga ob pristopu v zadrugo plačajo novi člani. Prav tako ostane nespremenjena sejnina (50 tisoč lir za vsako sejo) za člane upravnega sveta in nadzornikov. Zadnja točka dnevnega reda so bile volitve. Trem članom upravnega sveta je namreč potekel mandat: predsedniku Andreju Gergoletu in članoma Ar-naldu Ferfolji in Armandu Jarcu. Na tajnih volitvah so bili vsi trije spet potrjeni in sicer za dobo treh let. Andrej Gergolet je prejel 79 glasov, Arnaldo Ferfolja 74 in Armando Jarc 68 glasov. Člane občnega zbora je v imenu deželne zveze kmečko delavskih hranilnic in posojilnic, pozdravil član upravnega odbora deželne zveze Milič. Upraviteljem je izrekel priznanje za solidno poslovanje, vendar tudi opozorilo na previdnost in potrebo po intenzivnih pripravah na gospodarsko integracijo v Evropi. "Misliti je treba in tudi pravočasno ukrepati v vidu novosti in sprememb, ki jih bo leto 1992 nujno prineslo in tudi predvideti najbolj uspešne protiukrepe." Ze zdaj dovolj uspešen način je prav povezovanje malih in manjših kmeč-ko-delavskih hranilnic in posojilnic v deželno in državno Zvezo. Kolikšno moč predstavlja vsedržavna zveza kmečko-delavskih posojilnic potrjuje že podatek, da združuje 730 kreditnih zavodov in ima nad 330 tisoč članov v vsej državi. Slovesna predstavitev je bila v soboto v Biljah Monografija o N. Nemcu kiparju evropskega pomena Poročali smo že o izjemnem kulturnem dogodku, ki se je odvijal v soboto v Galeriji Nemec v Biljah, ob predstavitvi Monografije o kiparju Negovanu Nemcu, umetniku, ki si je, čeprav razmeroma mlad s svojim neutrudnim ustvarjalnim delom pridobil ime med velikani slovenskega modernega kiparstva, ime ki ga poznajo v Jugoslaviji in v Evropi, prav posebej pa na Goriškem, tostran in onstran meje. Na prireditvi so spregovorili novogoriški župan Pelhan, pesnik Ciril Zlobec, umetnostni kritik prof. Nace Šumi, ki je k monografiji napisal tudi strokovno oceno, in umetnikova vdova Nelida Silič Nemec. Kulturni spored so oblikovali člani novogoriškega vokalnega okteta Vrtnica in flavtist Armando Mariutti. Monografija, ki predstavlja izjemen dosežek na tem izredno zahtevnem področju založništva je našla pot med številne ljubitelje umetnosti in prijatelje prerano umrlega kiparja. Na sliki (foto Klemše) Ciril Zlobec govori na predstavitvi v galeriji. Preizkušnja obmejnega sodelovanja za skupno zaščito pred poplavami Goljufija z loterijami Glavna osumljenca ostaneta v zaporu Domnevna organizatorja milijardne goljufije s ponarejenimi listki državnih loterij, Roberto Crisci in Aldo Pie-rattoni, ostaneta v zaporu. Tako kot pred dnevi preiskovalni sodnik je namreč tudi razsodišče prostosti zavrnilo priziv njunega branilca odv. Lippija, ki je zaprosil za njuno izpustitev na začasno prostost. Najbrž bosta osumljenca morala počakati v zaporu na izvedbo vrste zasliševanj in drugih preiskovalnih dejanj, za katera morda preiskovalci sumijo, da bi njuna prostost bila v oviro pri ugotavljanju resnice. Goriški državni pravdnik dr. Raffae-le Mancuso je včeraj zaslišal nekatere od preostalih 16 osumljenih sodelovanja v goljufiji. Potem ko se je predsednik Pokrajine Gian Franco Crisci, brat aretiranega Roberta, že v prejšnjih tednih sam javil preiskovalcem, sta včeraj bila na vrsti njegov oče Carlo in mama Iride Zanuttig, ki naj bi tudi sama vnovčila nekatere nagrade s ponarejenimi listki. Med osumljenimi enakih dejanja so še Pierattonijevi hčeri Annalisa in Alessandra, Vincen-zo Cei in Luigi Skok ter še dva Goričana, katerih imen še niso javili. Z njimi imajo preiskovalci na spisku še dve osebi iz Rima in pet iz Trsta. Zasliševanja se bodo predvidoma nadaljevala še ves teden. Tridnevni mednarodni posvet o civilnem in klubskem letalstvu se je v nedeljo sklenil na mirenskem letališču s spektakularno vajo civilne zaščite "Protala 91". Več sto sodelujočih prostovoljcev in pripadnikov raznih enot civilne zaščite iz naše dežele, Slovenije ter Koroške je prikazalo ukrepe v primeru katastrofalne poplave ob silovitem deževju, nevarno narasli Soči z vsemi pritoki vred. Simulirano akcijo so koordinirale slovenske oblasti, ki so skrbele za nadzorstvo jezov na Soči, in italijanske za nadzorstvo nad reko in pomoč poplavljencem. Prikazu na letališču so skupaj s stotinami radovednežev sledili tudi premier Slovenije Lojze Peterle, župana Gorice in Nove Gorice Scarano in Pelhan, načelnih civilne zaščite za FJk Moretti, predstavniki vojske in druge oblasti med katerimi sen. Spetič. Med vajo so preverili delovanje informativnih zvez med sosednimi deželami za koordiniranje posegov v primeru naravnih katastrof. Dokazali so, da obmejna lega v takih primerih ne pomeni obrobnost, pač pa omogoči združevanje sil, struktur ter izkušenj. Pri vaji, ki je obsegala tudi spektakularne ekshibicije letal, helikopterjev, padalcev in drugih enot, so poleg rednih enot civilne zaščite z obeh strani meje sodelovali tudi številni prostovoljci. Ob gasilcih in zdravstvenem osebju, ki je namestilo šotor za prvo pomoč, so sodelovali še letalci, padalci, vozniki terenskih vozil, radiamaterji ter druge skupine prostovoljcev, ki utegnejo uspešno pomagati v takih primerih. Pri tem pa gre omeniti tudi spodrsljaj, zaradi katerega se je načelnik goriškega aerokluba Nardini javno opravičil oblastem Slovenije. Vojaške služnosti in toga birokracija so preprečila pristanek dvema letaloma iz Slovenije. To potrjuje potrebo, ki so jo odločno postavili na posvetu, da se končno sprosti zračni prostor in odpravijo nesmiselne ovire tesnejšemu sodelovanju ob meji. Na sliki (foto Marinčič) nedeljska vaja civilne zaščite na letališču. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 14. do 20. aprila 1991 RODILI SO SE: Fabrizio Blasjg, Marco Bonvissuto, Michela Jenco, Alex Driutti, Martina Zuttioni, Matteo Pojan, Valentina Plesnizer. UMRLI SO: 60-letni upokojenec Felice Costi, 77-letni upokojenec Adolfo Piani, 76-letna upokojenka Ottilia Comis, 78-letni upokojenec Antonio Antonelli, 76-letna upokojenka Luigia Ferlin, 66-letna upokojenka Maria Mačehi, 92-letna upokojenka Ameba Sartori vdova Olivi, 84-letni upokojenec Faustino Medeot, 56-letni upokojenec Luigi Velicogna, 64-let-ni odvetnik Giovanni D'Andrea, 84-letna upokojenka Giovanna Leban vdova Pa-dovan, 59-letni upokojenec Antonio Leban, 68-letni upokojenec Alfredo Zonch, 69-letni upokojenec Ciro Stacul, 59-letni upokojenec Cesare Trevisan. OKLICI: zdravnik Maurizio Varotto in psihologinja Marina Gulin, financar Gi-anmario Romanin ip uradnica Manuela Concina, uradnik Roberto Lorenzi in uradnica Gina Biselli, podčastnik Gelin-do Di Modica in bolničarka Paola Scior-tino, delavec Carlo Reja in uradnica Na-dia Cucit, delavec Francesco Sanfilippo in uradnica Tamara Melocco, skladiščnik Alessandro Tarondi in delavka Cinzia Deiuri, podjetnik Marco Visintin in študentka Chiara Busato, uradnik Stefano Nanut in delavka Nadia Devetti, delavec Fulvio Cherin in uradnica Barbara Pel-lizzoni. POROKE: zdravnik Pierluigi de Forna-sari in zdravnica Alessandra Martinelli- kino Gorica Odv. ManiaccO zahteval obsodbo Mingarellija in Chiricafobenem pa opozoril na »višje« odgovornosti Kdo je prikrival resnico o Petovljah? Prava sled za atentatorji že v šestih na goriški kvesturi »pozabljenih« pismih, katerih avtor je skrivnostno umrl Drugi prizivni proces proti karabinjerjem, ki naj bi preusmerili preiskavo o petoveljskem atentatu, se nadaljuje danes pred prizivnim porotnim sodiščem v Benetkah. Na današnji obravnavi bo govoril javni tožilec dr. Remo Smitti, ki je že napovedal večurni poseg. Sledili mu bodo zagovori branilcev treh obtožencev, gen. Dina Mingarellija, polk. Antonina Chirica in marešala Giuseppeja Napolija. Skoraj gotovo bo današnji sledilo še več obravnav, pred umikom v sejno sobo za razsodbo pa bodo morali sodniki še odločiti o zasliševanju avtorja atentata Vincenza Viciguerre in delni obnovi oz. dopolnitvi preiskovalnega postopka, ki so ga zahtevali tako javni tožilec kot predstavniki civilnih strank. Prav predstavnik enega od šestih po krivem obtoženih Goričanov, odv. Roberto Maniacco, je na zadnji obravnavi prejšnji petek v dolgem posegu razčlenil vrsto vprašanj, na katera naj bi odgovorila razsodba. Maniacco je zahteval obsodbo Chirica in Mingarellija, ker naj bi zavestno poneradila uradne zapisnike o preiskavi in zakrila nekatera dejstva. To pa tudi pomeni, da sta preiskovalca zavestno obtožila skupino Goričanov z namenom, da prikrijeta odgovornosti pravih krivcev - skupine videmskih pripadnikov fašistične celice Grdine Nuovo. Te obtožbe je Maniacco podkrepil z ugotovitvami in dejstvi, ki so jih razkrile kasnejše preiskave. Prvo vpraša- nje zadeva 22-kalibrska tulca, ki so ju našli na kraju atentata, a o katerih ni sledu v fasciklih preiskovalcev. Zakaj? Najbrž zato, ker bi tulca privedla kaj kmalu do enega od pravih atentatorjev, Ivana Boccaccia, ki je jeseni istega leta umrl med spodletelim poskusom preusmeritve letala v Ronkah. V rokah je takrat imel svojo redno prijavljeno 22-kalibrsko pištolo, iz katere sta bila izstreljena v Petovljah izginula tulca. V zvezi s prikrivanjem te najdbe je tudi obtožba o ponaredbi uradnega zapisnika z ogleda preiskovalcev na kraju atentata. Med skrivnostmi petoveljske afere pa je tudi šest anonimnih pisem, ki jim je odvetnik Maniacco posvetil veliko pozornost, saj vsiljujejo še nova vznemirljiva vprašanja o tem, kdo je prikrival resnico o atentatu. Avtor pisem je bil - kot so ugotovili precej let kasneje - uslužbenec tržaške prefekture Mauro Roitero, doma iz Tržiča, ki je skrivnostno umrl za svojo pisalno mizo leta 1976. Je umrl zaradi srčne kapi, kot je bila prva verzija, zaradi zastrupitve ali kako drugače? Odgovora najbrž ne bo nikoli, saj so truplo na hitro pokopali, obdukcijo pa izvedli šele 7 let kasneje, ko je preiskavo prevzel sodnik Casson a ni bilo več mogoče dokazati morebitnega umora. Najbrž je Roitero vedel preveč, kot izhaja iz anonimnih pisem, ki so celih 12 let obležala "pozabljena" v nekem predalu na goriški kvesturi. Pisem ni podpisal, ker se je (upravičeno) bal za življenje. Kaj je vedel Roitero? Odgovor je v pismih. V prvih štirih pripoveduje, da je 31. maja 1972, na večer atentata, v baru "Nazionale" v Tržiču opazil dva mlada moška in naključno slišal del telefonskega pogovora. Šlo je za klic karabinjerjem, s katerim sta jih pritegnila na kraj atentata, kot je lahko ugotovil nekaj dni kasneje, ko je po radiu slišal posnetek klica atentatorjev in prepoznal nekatere odlomke pogovora. Roitero je v pismih dokaj podrobno opisal Vinciguerro kot enega od telefonistov in navedel druge okoliščine, ki so vodile v pravo smer. Še dve pismi je napisal jeseni istega leta po Boccacciovi smrti v Ronkah. V Boccacciu je Roitero takrat prepoznal drugega telefonista iz bara "Nazionale". Teh pisem svoj čas niso vzeli v poštev, o njih ni sledu v uradnih aktih preiskave. Ko so prišla končno na dan iz zaprašenega predala, je bil Roitero že mrtev. Toda ta pisma, je zaključil Maniacco, so danes dodatno dokazno gradivo o tem, da je bila resnica o atentatu namerno prikrita. Preiskava karabinjerjev je ubrala napačno smer ne zaradi napak ali površnosti, pač pa zaradi ukazov "z vrha", po vsej verjetnosti kakega državnega aparata, ki je usmerjal delo Mingarellija in njemu podrejenih kot tudi drugih preiskovalcev. V Štandrežu ocenjevanje domačih salam Čeprav se mnoge tradicije postopoma izgubljajo, ima izdelovanje domačih salam na Goriškem še vedno veliko privržencev. O tem smo se lahko prepričali na vsakoletnih tekmovanjih v Štandrežu, kjer zbirajo "najplemenitejše" salame iz širše okolice in nato nagradijo najbolj vešče izdelovalce. Praznik salam bo letos v četrtek, 25. aprila, ob 10. uri v Domu Andreja Budala. Organizacijski odbor vabi vse izdelovalce naj se prijavijo k tekmovanju, vrata doma pa bodo seveda na stežaj odprta tudi sladokuscem, ki se bodo lahko s pokušnjo prepričali o kakovosti predstavljenih vzorcev. Vzorce je treba dostaviti do 9.30. Kot prejšnja leta bo salame ocenjevala žirija izvedencev. Ob tekmovanju bo tudi družabno srečanje seveda ob kozarcu domačega vina in narezku, kajpak okusnih salam. razna obvestila Pokrajinski odbor SKGZ in VZPI-ANPI prirejata v soboto, 27. aprila, avtobusni izlet v Ljubljano, na slavnost ob 50. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte. Prijave in pojasnila na sedežu SKGZ v Ulici Malta 2. Sindikat slovenske šole obvešča, da sta goriškim šolnikom na voljo dve štipendiji za udeležbo na 27. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, ki bo v Ljubljani od 1. do 13. julija letos. Interesenti se morajo javiti pri odbornikih sindikata najkasneje do 25. aprila. CORSO 18.00-22.00 »II silenzio dtegli in-nocenti«. VERDI 21.00 Nastop rock skupin. VITTORIA 17.30-22.00 »La grande penet-razione«. Prep. ml. pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 17.30-22.00 »Časa di vizi erotici«. Prep. ml. pod 18. letom. COMUNALE Danes zaprto. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20.00 »Vojna za slavo«. SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Henry in June«. Amer. erotični film. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita Don Boscova ulica 175 tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo — Ul. Primo maggio 94 tel. 790338. pogrebi Danes v Gorici ob 8. uri Amalia Hojak vd. Pais iz bolnišnice sv. Justa na glavn0 pokopališče, ob 9.10 Giuseppe Klunich bolnišnice sv, Justa v Tržič, ob 9.30 Jože Battisti iz bolnišnice Janeza od Boga cerkev in na pokopališče v Štandrežu, °° 10. uri Jolanda Floris, vd. Preschern 1 bolnišnice Janeza od Boga v Tržič, 0 13.15 Alfredo Suerz in splošne bolnišnic6 v Krmin, ob 13.15 Giacomo Lorenzon 1 splošne bolnišnice v Gradišče, ob 13-1 Nives Del Fabro, vd. Gruden iz splošd bolnišnice v Gradišče, ob 13.15 Augus^ Tirel, vd. Marussi iz splošne bolnišnic6 Koprivno. Izšla nova številka revije »Isonzo-Soča« Tokrat o vojni v svetu in rasizmu med nami Pred nekaj dnevi se je pojavila v kioskih nova številka dvojezičnega glasila Isonzo-Soča". Časopis ob meji, kot ga označujejo njegovi uredniki, je tokrat posvetil precejšnjo pozornost vprašanju vojne. Zakaj taka izbira v reviji, ki se pretežno ukvarja s krajevnimi vprašanji? Zato »ker so tako vojna. kot mir, človekove pravice in odnosi z drugimi narodi na zemlji, kot rasizem, vprašanja, ki ne morejo biti snkrat za vselej rešena in je zato nujno stalno soočanje z njimi«, pojasnjuje v uvodniku urednik Dario Stasi, ki nadalje ugotavlja: »Mesto Gorica je simbol vojne, tako kot so Guernica, Dresden in Hirošima, tako kot je danes Bagdad. Vojna zapušča neizbrisen znak bolečine, sovraštva in odprte rane, ki večkrat, kot v začaranem krogu, napovedujejo druge vojne in nova sovraštva. Mi Goričani to dobro vemo.« Tako se na razmišljanje Karla Černiča o zalivski vojni in druge prispevke o tej dramatični izkušnji današnjih dni, navezuje tudi razmišljanje o sledovih preteklih vojn in nacionalnih ®S''' f . MUNtM® nasprotij, ki še vedno bremenijo naš goriški vsakdan. Fabio Del Bianco je v članku »Tanto per bene, tanto razzisti« prispeval res zanimiv pogled na današnjo šolsko mladino in njene predsodke do Slovencev. Iz šolskih nalog o teh vprašanjih je povzel nekaj odlomkov, ob katerih se je vredno zamisliti, »...jaz sem nestrpen do Slovencev in samo do njih... mislim, da izvira to sovraštvo (kajti za sovraštvo gre) iz dejstva, da živim v stalnem stiku z njimi.« Ali: »...sožitje ni posebno težko... toda ko se združijo in ker govorijo slovensko, jih jaz ne razumem, mislim vedno, da me imajo za norca...« Iz članka izhaja, da tak odklonilni odnos ne temelji na kaki ideološki opredelitvi, pač pa predvsem na nekem generičnem protislovenstvu, ki je bolj izraz nepoznavanja in nerazumevanja kot pa zavestnega zavračanja. Po drugi strani je namreč nekaj pričevanj o tem, da je skupno delo in stik med ljudmi, ki si prej niso govorili, omogočilo medsebojno spoznavanje in naenkrat razblinilo razlike in predsodke. To zanimivo razmišljanje o rasizmu v Gorici danes nameravajo uredniki še poglobiti v naslednjih številkah in vabijo predvsem šolnike, naj posredueje-jo svoje izkušnje, mnenja in predloge s tem v zvezi. Ob navedenem prinaša revija še vrsto zanimivih prispevkov o dveh Goricah, začenši s sporazumom med sosednima mestoma, ki ga uredništvo ocenjuje kot zaenkrat še zelo skromen začetek uresničevanja zamisli o sodelovanju med Gorico in Novo Gorico. V pričujoči številki "Isonzo-Soče" najdemo še ponatis članka New York Timesa o dveh Goricah, intervju z Renatom Fiorellijem in njegova "spričevala" drugim goriškim politikom, ocene novogoriških strank o osamosvajanju Slovenije, prispevka o zgodovini go-riškega Trgovskega doma in o arhitektu Maxu Fabianiju, zapis o novi češki "pomladi" ter še marsikaj. Na sliki: naslovna stran revije z risbo mirovnika Scelarinija iz leta 1915,pred vstopom Italije v vojno. V soboto slovesno odprtje letošnjega sejma Expomego P Goriški mednarodni blagovni sejem ^Pornego stopa v tretje desetletje. V nh i °' 27. t. m., bodo na razstavišču o ločniškem mostu odprli letošnjo 21. Pbreditev. Sejem bo za obisk odprt do nedelje, 5. maja. Organizatorji, ustanova za sejemske P j Reditve pri Goriški trgovinski zbor-ct, so posredovali podatek, da bo na anifestaciji prisotnih nad 200 razbijalcev iz FJK, Koroške in Slovenile K° novostih in spremembah, ki jih Jt„,blI° opaziti že na lanskem sejmu se v Ql na manifestaciji, ki jo bodo slo-sno odprli v soboto ob 11. uri ob p hotnosti podtajnika pri Ministrstvu Ro ZUnanj° trgovino, poslanca Alberta £utssii.a, obetajo nekatere novosti. Ob-v^tnejša bo prisotnost deželne ustano-D Za razvoj obrtništva, s posebnim .Markom na stanje v goriški pokra-bori Več prostora kakor prejšnja leta stvao Ramenih vrtnarstvu in cvetličarja a (urejena bo razstava cvetja, sadik st aznih potrebščin na odkritem pro-u med padiljonoma B in D). Veliko razstavnega prostora bodo zasedli tokrat proizvajalci in prodajalci športne opreme. Nasploh bo šport deležen posebne pozornosti med enotedensko manifestacijo. In tudi na tem področju velja zabeležiti novost, tekmovanje v bumerangu. Poleg tekmovanja pa se bodo obiskovalci lahko pobliže seznanili (beri preizkusili), to starodavno orodje-orožje. Napovedujejo nadalje zanimiv spored tekmovanj v biljardu, tekmovanja z gorskimi kolesi in demonstracije izšolanih psov. Poleg športnih prireditev obetajo tudi dovolj priložnosti za rekreacijo: od nastopa glasbene skupine Atahual-pa, ki bo izvajala folklorno glasbo Indijancev iz Južne Amerike, do točilnice avstrijskega piva, kjer tudi ne bo manjkalo glasbe. Na sejmu bodo tudi tokrat prisotna podjetja iz FJK, Koroške in Slovenije (za udeležbo je poskrbela Gospodarska zbornica iz Nove Gorice), poleg tega velja omeniti prisotnost Kalabrije in delegacijo iz Peruja. Slovesnosti ob 25. aprilu Kom d ulcllJcliQ je pieuvstun uija- 0h n' {Razstavo si je mogoče ogledati ■ do 12. ure in od 16. do 18. ure. ^a Tržiške Prihr,aSeh krajih na Goriškem bodo v aDr-, RRJih dneh komemoracije ob 25. in ^druženja bivših partizanskih pre Rasističnih borcev ter političnih komfnjancev P3 so pripravila, poleg ditve I??rach, tudi odmevnejše prire-odnrt V kulturnem domu je do sobote '-ih ? .razstava o nacističnih taboriš-ANFn j® pripravilo združenje kom D Namenjena je predvsem dija- °d 9.', rah*^r Vaškem bodo 25. t.m. organizi-tes kolesarsko tekmo za pokal Mon- sl® v nedeljo smo objavili seznam dan« Sn°Stl v faznih naših krajih, ki ga objavi' dopolniuieni0' oziroma vnovič ti 2s°t n* Doberdob bodo slovesnosti . : t- 8 sledečim razporedom: ob lian Vnaša, 10.15 komemoracija na Po-Doh h 10'30 Dol, 10.45 Jamlje, 11.00 Dn, er°°b. Osrednja slovesnost bo v b6c erctobu, kjer bo govoril Ciril Zlo- Dro!? slovesnostih bodo sodelovali 2(jr . tavniki društev, borčevskega d n2®1}!9 in občinske uprave. V sovo-m t?** občini bodo slovesnosti 25. t. ldzs 3,43 v Sovbdnjah, 10.15 na Peči, Vrh 'L Kupi in ob 11. uri na Vrhu. Na u bodo v ŠKC Danica odkrili ploš- čo z imeni 17 'krajanov, ki so padli v narodnoosvobodilnem boju ali kot žrtve nacifašizma. V Gabrjah se bodo pred spomenikom poklonili že v sredo, 24. t. m., ob 20. uri, na pobudo KD Skala. Pri slovesnostih na območju so-vodenjske občine sodelujejo društva, borčevska zveza in občina. Na pobudo sekcije VZPI-ANPI v Podgori pripravljajo v tem kraju slovesnost v sodelovanju z društvi, rajonskim svetom in učenci, v četrtek, 25. t. m., ob 10. uri pred spomenikom NOB. Slovesnost bo istega dne tudi v Pevmi in sicer ob 9. uri na pobudo sekcije VZPI-ANPI in rajonskega sveta. V Standrežu bo komemoracija v četrtek, 25. t. m., ob 11. uri pred spomenikom Pripravljajo jo člani sekcije VZPI-ANPI. V števerjanski občini bo komemoracija dva dni kasneje, v soboto, 27. t. m., ko bo b tem kraju proslava 50-let-nice ustanovitve Osvobodilne fronte. V goriški občini bodo slovesnosti potekale v glavnem v četrtek, na pobudo borčevskih in antifašističnih združenj. Združenje AVL se bo poklonilo spominu padlih s polaganjem vencev na glavnem pokopališču in drugih mestih, zaznamovanih s trpljenjem in žrtvijo, osrednja slovesnost pa bo ob 11. uri v kočniku na tamkajšnjem pokopališču. S SAMO 390.000 ’ URAMI LAHKO... Novi Rover 200. Motor iz lahke zalitine • 16 ventilov • elektronski vbrizg • neodvisne vzmeti e centralizirana ključavnica • 214: 1396 kem e 216: 1590 kem. TOMAUTO sa ROVER SERIH 400 GORICA - Ul. Nizza, 15 Tel. 0481/533923 TRŽIČ - Drevored Verdi, 42 Tel. 0481/40148 Volksvvagen Golf AUTOSACCHETTI GORICA Sedež: Ul. Lungo Isonzo A., 9/11 Tel. (0481) 533771/2/3 Avtosalon: Corso Halla, 65 Tel. (0481) 533627 TRŽIČ Avtosalon: Ul. A. Bolto, 38/A /®\ Volksvvagen Tel. (0481) 45949 xA/ J® vreden zaupanja RSCG GORI - CAR CITROEN BX ZASTOPSTVO CITROEN GORI-CAR GORICA: Corso Italia, 187 TRŽIČ: Strada per G rado Citroen zbere TOTAL PRESTI (ŽI(9Ž/*(9 ti omogoča, da s samo 390.000 (*) lirami mesečno kupiš udobno osebno vozilo. Poleg tega dobiš tudi dodatni paket zavarovalne garancije. Pohiti v Kmečko banko, na njen sedež v Gorici ali v podružnico v Krmi-nu; telefoniraj na posebno telefonsko številko 387333; vprašaj za pojasnila avtomobilskega zastopnika. Odkril boš ugodnosti, ki ti jih nudi domača ljudska banka. Storitev PRESTI J Z/ / V nudi M Banca Agricola corizia 3 Kmečka banka Gorica, E 3 GO (*) Mesečni obrok PRESTIAUTO Za 48. mesečno posojilo za navedene avtomobile, s 15% predujmom. 5 j I Na teniškem turnirju v Montecarlu V znamenju Borga MONTECARLO — V Montecarlu iz ure v uro narašča napetost za nastop nekdanjega švedskega asa Bjorna Borga, ki se do danes od 13. uri pomeril s Špancem Jordijem Arresejem, ki je št. 52 na svetu. Španec je na tem srečanju favorit, saj je Borg star že 35 let in je zapustil teniška igrišča 28. 3. 1983. Sicer Borg je Borg ... Ob pričakovanju tega nastopa pa je včerajšnji dan potekal v znamenju Italijanov. Cristiano Caratti je namreč premagal Leconteja s 7:5, 2:6, 6:1, Omar Camporese pa je odpravil Ekvadorca Andresa Gomeza s 6:3, 3:6, 6:1, Renzu Furlanu pa je za las spodletel podvig, da bi premagal Španca Brugu-ero (6:3, 6:7, 6:3 za Španca). OSTALA IZIDA: Koevermans (Niz.) - Mattar (Braz.) 6:3, 6:2; Skoff (Av.) -Fleurian (Fr.) 4:6, 6:4, 6:2. Seleševa zmagala HOUSTON — Jugoslovanka Monika Seleš je spet zmagala: na mednarodnem teniškem turnirju v Houstonu je v finalu odpravila Američanko Fer-nandezovo s 6:4, 6:3. Prpič izgubil v finalu NICE — Argentinec Martin Jaite je v finalu mednarodnega teniškega tur- nirja v Niceu premagal Jugoslovana Gorana Prpiča s 3:6, 7:6, 6:3. Cadalora sijajen Na VN ZDA v motociklizmu je Italijan Cadalora v razredu 250 ccm osvojil že tretjo zaporedno zmago v tej sezoni in seveda zanesljivo vodi na lestvici za SP. VRSTNI RED. 250 CCM: 1. Cadalora (It.) honda; 2. Zeelendberg (Niz.) honda; 3. Reggiani (It.) aprilia. LESTVICA ZA SP: 1. Cadalora 60; 2. Cardus (Šp.) in Zeelen-berg 45. 500 CCM: 1. Rainey (ZDA) yamaha; 2. Doohan (Avstral.) honda; 3. Scwantz (ZDA) suzuki. LESTVICA ZA SP: Rai-ney 55; 2. Doohan 51; 3. Schvvantz 46. Prihodnja tekma za SP bo v Španiji 12. maja. V Argentini ubili nogometnega sodnika BUENOS AIRES — V Argentini so v nedeljo med prvenstveno nogometno tekmo amaterjev ubili sodnika. V Cordobi, ki je oddaljena 800 km od Buenos Airesa, je namreč neki navijač s samokresom ustrelil 29-letnega sodnika Filemona Felixa Ferreiro. V nedeljskem 27. kolu 1. amaterske nogometne lige la 19. neodločeni izid Juventine COSTALUNGA - JUVENTINA 0:0 COSTALUNGA: Comelli, Manteo, Bartoli, Maranzina, Stokelj, Giacomin (Azzolin v 60'), Germand, Pelaschier, Ca-talano, Bellotto (Naperotti v 84'), Grimal-di. JUVENTINA: Pascolat, Chizzolini, Bastiani, Maso, Klanjšček, Černigoj, Lova to, Andaloro, Trevisan, Cingerli, Kavs. SODNIK: Claut iz Maniaga. TRST — Juventina je na tržaškem gostovanju proti močni enajsterici Costa-lunge dosegla že 19. letošnji neodločeni izid. Campijevi varovanci so prikazali solidno igro, vendar v ključnih trenutkih niso znali izkoristiti marsikatere ugodne priložnosti, da bi pospravili nov par prvenstvenih točk. Sicer je treba omeniti razpoloženost vratarja Pascolata, ki je ubranil vrsto tudi zelo nevarnih nasprotnikovih strelov. Naši predstavniki so igrali brez izključenega Tabaja, kar se je v vezni vrsti še kako poznalo. Srečanje se je pričelo, kot je to že običaj, z dokaj poletavno igro Standrežcev. Cingerli je takoj lepo prodrl v kazenski prostor domačinov, vendar so mu obrambni igralci odbili žogo v kot. V 26. minuti je Bastiani podal žogo Kavsu, ki je z ugodnega položaja streljal mimo gola. Costalunga si je zatem nekoliko opomogla, vendar terenske premoči ni znala izkoristiti. Deset minut pred iztekom prvega dela srečanja je z Maranzino sicer zadela zunanji del vratnice, le malo kasneje pa je razpoloženi Pascolat s težavo ubranil nov strel nevarnega Maranzi-ne. Kmalu zatem se je Kavs znašel v ugodnem položaju sredi kazenskega prostora domačinov, močno je streljal, vendar je bil vratar Comelli na mestu. V drugem polčasu so Štandrežci nadaljevali še bolj motivirano, a nasprotnikove mreže niso zatresli. Domačini so sredi polčasa zapravili ugodno priložnost z Bellottom, Klanjšček pa proti koncu srečanja ni znal izkoristiti nezbranosti domačih obrambnih igralcev. Tri kola pred iztekom letošnje 1. amaterske lige je vprašanje 1. mesta najverjetneje že dokončno rešeno. Prvouvršče-ni Tamai je namreč v tem kolu s 3:0 odpravil skromno Rudo in ima tako še vedno tri točke prednosti pred drugouvrščenim Pro Cervignanom, ki je v tem kolu prav tako zmagal. Igralci Juventine sicer še niso matematično izločeni iz boja za najvišje mesto, saj zaostajajo za pet točk, vendar je podvig po našem mnenju le še teoretičen. Sicer gre poudariti, da so Campijevi varovanci letos odigrali izjemno prvenstvo, s kančkom več sreče pa bi verjetno lahko bili na samem vrhu trenutne razpredelnice, (mar) obvestila ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi svoje člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v petek, 26. t. m., ob 20.30 na sedežu odseka v Ul. Carducci 12. Na sporedu bo prikaz diapozitivov z odprave Alpe Adria Sagarmatha Ex-pedition '90 na Everest. Vabljeni vsi! SK BRDINA priredi v nedeljo, 5. 5., avtobusni izlet v Gardaland. Odhod avtobusa z Opčin ob 6.00 in nato skozi Prosek, Križ, Nabrežino in Sesljan. Vpisovanje za izlet na sedežu kluba, Proseška 131, ob ponedeljkih in sredah od 19.00 do 20.00. Informacije na tel. št. 212859, 299573 in 226271. TPK SIRENA - Sekcija za športni ribolov obvešča člane, da so na sedežu v Mira-marskem drevoredu 32 (nasip) razobe-šeni razglasi za tekme v športnem ribolovu. Prva tekma ob organizaciji TPK Sirena bo 28. t. m„ trnkarjenje po dvojicah s čolna - I. kvalifikacija za italijansko prvenstvo. Vpis še jutri, 24. t. m., informacije na sedežu od 18. do 20. ure, tel. 422696. V 27. kolu 1. amaterske nogometne lige poraz zdesetkane Gaje, naj slabši letošnji nastop Primorja Dragocena točka za Zaijo, Vesna se vzpenja MOSSA - ZARJA 1:1 (1:1) STRELCA: v 33' Vecchiet, v 35' Robert Kalc. ZARJA: Kočevar, Grgič, Ridolfo, Kalc, Damjan Fonda, Germani, Gombač, Varljen, Voljč (v 81' Monzoni), Mauro, Antonič. Z izredno pomembnega gostovanja se Zarja vrača s točko, ki je glede na razplete nedeljskega kola še kako dragocena. Bazovci so tokrat izbrali zelo previdno taktiko, saj niso dopuščali domačinom, da bi se nevarno približevali vratom Kočevarja. Posledica tega je bila igra na sredini, kar je vsaj na začetku tekme dolgočasilo številne navijače. Na začetku srečanja so imeli domačini nekaj več od igre, toda Bazovci se niso pustili presenetiti in so po prvih minutah nasprotnikove premoči uredili svoje vrste ter s hitrimi protinapadi večkrat spravili v hude težave domačo obrambo. V teh akcijah se je najbolj izkazala trojica Robert Kalc, Mauro in Voljč. Ustvarila si je tudi nekaj zelo lepih priložnosti, ki pa se niso končale z golom. In kot se večkrat dogaja, ko preveč grešiš, so domačini s prvim strelom proti vratom Kočevarja povedli po neregularni akciji, ki pa jo je sodnik spregledal. Prejeti gol je zarjanom podvojil moči. Že v naslednji akciji je Mauro dolgo podal do Voljča, slednji je s krila zaposlil Roberta Kalca, ta pa je z izrednim volejem premagal Hledeja. Gol je domačine popolnoma strl, tako da se do konca polčasa niso mogli otresti premoči zarjanov, ki so si zapravili še nekaj ugodnih priložnosti. V drugem polčasu je nivo igre nekoliko padel, saj sta ekipi nadaljevali zelo previdno, da se ne bi po nepotrebnem izpostavljali. Kljub temu sta si ustvarili vsaka po eno priložnost. Najprej je moral Kočevar odločno poseči, da je po strelu domačega napadalca žogo odbil v kot. Proti koncu tekme pa je Mauro lepo preigral kar dva bra- nilca in podal v sredino, kjer je Gombač silovito streljal, toda mimo vrat. Ob koncu lahko rečemo, da je bila premražena publika kljub poprečni igri v drugem polčasu zadovoljna nad prikazano igro. (Big) PRO FARRA - PRIMORJE 1:0 (0:0) STRELEC: De Marco v 62' (avtogol). PRIMORJE: Coronica, Lukša, Trampuš, Štoka, Antoni, Savarin, Livan, Miclaucich, Sullini (v 67' Pipan), Cre-vatin (v 75' Štrukelj), De Marco. Prosečani so v Farri odigrali najslabšo letošnjo tekmo in so tudi zasluženo izgubili. Že od prvih minut so imeli velike težave ob prodiranju proti kazenskemu prostoru domačinov, znova pa se je v njihovih vrstah zelo poznala odsotnost Pipana v vezni vrsti. Ob vsem pa je še najbolj nerazum- ljivo, da je ista ekipa pred tednom dni dosegla premagala mnogo boljši Pro Romans. Po nedeljskem res bledem prvem polčasu, ko sta oba 'vratarja ostala praktično brez dela, so domačini v drugem polčasu imeli nekaj res dobrih priložnosti. Že v 10. minuti je napadalec prestregel podajo Štoke, a je zaključil čez prečko. Odločili zadetek je padel v 17. minuti: po podaji z outa je žoga končala v kazenski prostor, kjer pa jo je De Marco nesrečno preusmeril v lastna vrata. V nadaljevanju so domačini kljub skromni igri ustvarili še nekaj nevarnih protinapadov, a rdeče-rumeni so uspeli streljati proti vratom le z Antonij em; še najboljšo priložnost je imel Miclaucich, ki je po odlični podaji Sa-varina sam pred vratarja zaključil čez prečko. Do konca temke je igra gostov ostala na zelo nizki ravni, tako da so domačini brez težav ubranili rezultat. (Š. M.) FOGLIANO - VESNA 1:4 (0:3) STRELCI: Pertan v 5' in 10', Naldi v 15', Venturini v 56', Anzolin v 83' (11-metrovka) VESNA: Messina, Soavi, Massai, ' Niko Sedmak, Leonardi, Pertan, Venturini, Diego Šedmak (Kriscjak), Naldi (Pichierri), Candotti. Kriška Vesna je dosegla svojo tretjo zaporedno zmago, tokrat proti Foglia-nu, ki je nastopil v okrnjeni postavi. Križani niso imeli težav pri gradnji akcij in so povsem nadigrali nasprotnike. Vesna se je podala v napad takoj po sodnikovem začetnem žvižgu in je že v prvi minuti bila nevarna z Venturinijem, ki je s kakih 35 metrov zadel prečko. V 5. minuti so Križanu dosegli svoj prvi zadetek s Pertanom, ki je odlično izkoristil podajo Candottija. Kmalu zatem je Vesna podvojila: s kota je Candotti streljal proti drugi vratnici, kjer je visoko skočil Pertan in z glavo usmeril žogo v mrežo. Tretji zadetek je prišel po zaslugi Naldija, ki je preigral dva igralca in lepo zaključil z diagonalnim strelom. Križani se z visokim vodstvom niso zadovoljili in so še naprej ogrožali nasprotnikova vrata, najprej z Naldijem, nato z Venturinijem, Pertanom in Barillo, ki je s silovitim udarcem zadel prečko. Domači pa so v edinem prodoru prvega polčasa zadeli vratnico s Frandijem. V drugem polčasu so Križani pazljivo igrali na sredini in v 56. minuti dosegli še četrti zadetek z Venturinijem, ki je močno streljal izven kazenskega prostora. Domačini so nato poskušali doseči vsaj častni zadetek, kar jim je uspelo 7 minut pred končnim žvižgom po zaslugi 36-letnega kapetana, ki je odlično izvedel 11-metrovko. Ta zma- ga uvršča Križane na 6. mesto v lestvice in upanje za prestop v višjo ligo postaja med igralci in navijači vedno večje. (S.K.) GAJA - MARIANO 1:2 (1:2) STRELECI: Čermelj v 10', Viola v 13', Rodaro v 29'. GAJA: Zemanek, Loi, Grgič, Balla-rin (Stranščak), Deljagiacoma, Neppi, A. Kalc, Ghiotto, Čermelj, Kelemen, Milkovič (W. Kalc); Coronica. Na padriškem pravokotniku si je Gaja v nedeljo zapravila dragoceni točki proti sicer šibkemu nasprotniku iz Mariana. Naša ekipa je bila brez petih standardnih igralcev, tako da je moral trener Čermelj res improvizirati pri sestavljanju moštva. Navijači si vendarle niso pričakovali tega nerodnega poraza, ki je gajevce spet spravil na spodnji del lestvipe. Pripomniti pa moramo, da je porazu botrovala tudi smola, saj so si gajevci zapravili vrsto priložnosti. Takoj v začetku je trener Čermelj izbral napadalno taktiko in že v 10. minuti_so naši dosegli lep gol po zaslugi Čermelja. Gostom se je nekaj minut pozneje po napaki vratarja Ze-maneka posrečilo izenačiti. Gajevci so se spet pognali v napad, a Čermelj si je v 25. minuti zapravil 100-odstotno priložnost: potem ko je že preigral vratarja, je streljal mimo gola. Gostje so odgovarjali z redkmi protinapadi, eden od teh je proti koncu prvega polčasa prinesel zadetek. Polčas se je tako zaključil pri vodstvu Mariana. Drugi polčas je omembe vreden le zaradi priložnoti, ki so jih naši napadalci zapravili. Res škoda za ta neroden spodrsljaj »zeleno-rumanih«, a upamo, da ne bo negativno vplival na igralce v preostalih treh kolih. (Tjaša) Na sliki Davorina Križmančiča: akcija z derbija izpred tedna dni med Zarjo in Gajo, ki se je končal z zmago Bazovcev s 3:1. Mladinske igre v razredu optimist Močilnik (Sirena) na vsedržavni finale Mladi član TPK Sirene, 13-letr-ni Andrej Močilnik, se je lepo uveljavil na mladinskih igrah. V nedeljo je namreč osvojil obe regati deželnega finala v razredu optimist in si tako zagotovil nastop na vsedržavnem finalu v Rimu. Nedeljskega finala, ki je bil v Tržiču, se je udeležilo 37 jadralcev iz naše dežele, skupaj z Močilnikom pa bo v Rim potoval še drugouvrščeni Zupelli (Adriaco). Peto mesto je zasedel Andrej Pe-taros (Čupa), 8. je bil Aleš Omari (Sirena), 20. Iztok Colja (Čupa) in 24. Zoran Bandelli (Čupa.) Članica Sirene Arianna Bogateč pa se je udeležila 3. predolimpij-ke regate v razredu evropa v Hje-resu v Franciji, kjer pa niso imeli sreče z vremenom. Zaradi močnega vetra so od predvidenih 7 regat izpeljali le dve in tako preizkušnja ni bila veljavna. Tekmovanja se je udeležilo 71 jadralk iz približno 20 držav, Bogatčeva pa je bila po 2 regatah na 7. mestu (vodila je Jensenova iz Danske), Calligarisova je bila 6., Ingangije-va 10. in Salvajeva (vse It.) 29. Na prvih dveh predolimpijskih regatah se je Bogatčeva izvrstno odrezala: v Genovi je zmagala, v Anziu pa je bila druga. Naše enajsterice v nedeljo v prvenstvu tretje nogometne amaterske lige Zadovoljiv obračun naših predstavnikov SKUPINA H MEDEA - MLADOST 4:2 (2:1) STRELCA za Mladost: De Lorenzo v 42' (11-metrovka), R. Devetta v 70'. MLADOST: Baldan, Falcicchia, M. Argentin, A. Devetta, De Lorenzo, D. Gergolet (v 78' Caleo), Colja (v 79' L. Gergolet), D. Argentin, R. Devetta, Frandolič, Zoff. Mladost je proti drugouvrščeni Me-deii odigrala eno boljših tekem v tem prvenstvu in končni izid ni pravi pokazatelj dogajanja na terenu. Srečanje se je začelo s hitrim tempom gostov, ki so z Devetto kar dvakrat zamudili priložnost, na drugi strani pa so se domačini večkrat znašli v nedovoljenem položaju. Sredi prvega polčasa je srednji napadalec Medee po osebni akciji premagal Baldana. Kljub golu so bili naši predstavniki še vedno najnevarnejši od nasprotnikov in domači vratar je moral večkrat odločilno poseči, da je preprečil gol. Pred iztekom polčasa je sodnik spregledal očitni off-side in omogočil domačinom, da so prišli do drugega zadetka. Kasneje pa je dosodil enajstmetrovko v korist Kraševcev, in to je našim ponovno vlilo upanja in poguma. V nadaljevanju se igra ni bistveno spremenila. Domačini so dosegli še tretji zadetek, Devetta pa je zaostanek zmanjšal na 3:2. Kljub četrtemu golu domačinov so igralci Mladosti v za- dnjih minutah zapravili več stoodstotnih priložnosti, da bi zasluženo izenačili. (D.G.) AZZURRA - SOVODNJE 0:1 (0:0) STRELEC: Butkovič v 60'. SOVODNJE: _Gergolet, Hmeljak, Tomšič, Grillo, Čevdek, Bicciato, Butkovič, Fajt, Luisa (v 70' Acconcia), Agosto, Modula. Sovodenjci so tudi proti Azzurri dokazali, da so letos prav gotovo najboljša enajsterica v skupini. Proti solidni goriški Azzurri so imeli stalno terensko premoč in končni izid bi lahko bil še izdatnejši, če ne bi bili v poslednjih minutah zapravili kar tri stoodstotne priložnosti. Sicer so si Modulovi varovanci zagotovili nov par prvenstvenih točk že v uvodnem delu drugega polčasa, ko je Butkovič po lepi podaji Module v lobu ukanil domačega vratarja. Srečanje je sicer bilo precej naelektreno, domačinom pa so proti koncu popustili^ živci in so se med drugim znesli tudi nad sodnikom. Zmaga Sovodenj je povsem zaslužena, saj so bili znatno boljši nasprotnik, (mar) KRAS - CUS TRST 4:0 (2:0) STRELCI: Božič v 11., Špacapan v 15. min., Božič v 64. min., Albertini v 83. min. KRAS: Caputo, Tul, Škerk, Špacapan, Fabris, Božič, Šuc, Lepore, Pis- canc (od 80. min. Albertini), Cucarich, Parma. Krsovci so začetli tekmo zelo zbrano in povsem nadigrali goste. Že dejstvo, da je bil prav vratar eden boljšoih posameznikov gostujoče ekipe, kaže, da so gostitelji stalno napadali in tudi povsem zasluženo zmagali. Domačini so kronali svojo premoč že v uvodnih minutah srečanja, ko so vodili z 2:0. Novi točki sta predragoceni za napredovanje v višjo kategorijo. SKUPINA I BREG - ROIANESE 1:0 (0:0) STELEC: Lacalamita v 94' (enajstmetrovka) BREG: Petronio, Pavletič, Pečar, Olenik, Paoli, Prašel, Slavec, Lacalamita, Zeugna (Giuressi), Udovicich, Castellano, Rocchetti. Čeprav so dosegli zmagoviti zadetek iz enajstmetrovke, ko se je regularni čas že iztekel, je bila zmaga Brežanov proti trdoživemu Roianeseju zaslužena. Sedaj je Breg na drugem mestu začasne lestvice. Srečanje je bilo vseskozi enasmerno, modri so bili stalno v napadu, medtem ko so gostje skušali le spraviti žogo čim dlje od svojih vrat. Brežani so tekmo začeli v napadu, a niso ustvarili nevarnih priložnosti, saj so bile podaje večkrat previsoke za napadalce. Ob koncu polčasa so gostje reagirali, vendar so bili netočni in vratar Petronio ni niti enkrat posegel. V nadaljevanju so Brežani popolnoma zavladali na igrišču in imeli stalno pobudo v rokah. V 56. minuti je sodnik izključil branilca Roianeseja, tako da so se gostje še bolj strnili v obrambo. Lacalamita je dvakrat z akrobatskim posegom lepo udaril žogo, a brez uspeha. Gostje so zavlačevali igro, medtem ko so modri zapravili vrsto dobrih priložnosti: dvakrat s Castella-nom in enkrat z Giuressijem, Prašljem in ponovo Lacalamito. Regularni čas se je že iztekel, tekle so minute, ki jih je bilo treba po mnenju sodnika nadoknaditi, ko so Brežani imeli na razp°" lago 11-metrovko: nasprotnik se je namreč v kazenskem prostoru dotaknil žoge z roko. Gostje so se upirali odločitvi sodnika, ki je izključil branilca-Predno je slednji zapustil igrišče, je pljunil v sodnika. Po triminutnem ugovarjanju je Lacalamita končno le izvedel enajstmetrovko in z neubranljivim strelom premagal nasprotnikovega vratarja. Ob koncu srečanja so se odborniki Roianeseja zares nešportn0 vedli do sodnika, ki je zapustil slačilnico po stranskih vratih. Pohvalo zaslužijo prav vsi Bregovi igralci, ki odigrali eno izmed najboljših letošnjih tekem, posebno pa so se izkazali PaV' letič, Olenik in Lacalamita. (E. B.) V 27. kolu košarkarskega prvenstva C lige zmaga Jadrana TKB Naši le na varnem Bolj kot to, da se povrnemo na dognanja v tržaški športni palači v sobo-o zvečer, ko so jadranovci drugič za-P°red zaigrali tako, kot zmorejo, in brez pretiranega naprezanja odpravili cetrtouvrščene košarkarje Consulspe-Qa 'z Mester, bi raje usmerili pozornost bralcev na premike znotraj tega Ponorelega prvenstva C lige, v kate-rem je trenutno še vse nedorečeno, j^zen dejstva, da bodo v D ligo izpadli '-BU iz Vidma, Giganti iz Mester in Pa Conegliano. Primat na lestvici je izgubil porde-n°nski GRUP, ki je v nedeljo utrpel knil poraz v San Donaju (99:79) in zdr- na drugo mesto v razpredelnici, Prav za moštvom San Dona. Jadranov-.1 si delijo 5. mesto skupaj z Bassanom n Roncadami, vendar imajo v primerjavi z obema znatno slabšo razliko ®ed danimi in prejetimi koši. Pri 26 očkah najdemo skupinico 6 ekip, iz atere bo izšla nesrečna postava, ki bo jarupaj z prej navedeno »trojico« zapustila tretjeligaški tekmovalni rang. V veliki nevarnosti pred izpadom je Udi Jadranov mestni tekmec Servola-a Latte Carso, ki bo v soboto sprejela 9°ste Roncade. Eno od odločilnih ____JADRAN V ŠTEVILKAH Meti 2 TOČKI: Oberdan 4/5; Čuk > Pregare 9/10; Sosič 5/6; Merlin Paulina 3/5; Smotlak 3/3; METI 3 TOČKE: Oberdan 0:2, Prejle 1:3, Sosič 0:1, Merlin 0:4. SKO-Oberdan 1 v obrambi, O v napa-p®' Čuk 2,1; Pregare 2,2; Sosič 2,0; „ rtot 2,1; Merlin 4,1; Paulina 4,2; Dn»tlak 1-2.- IZGUBLJENE - PRI-4LJENE ŽOGE: Oberdan 1,4; Čuk p,d; Pregare 3,4; Sosič 2,4; Merlin 2,0, A^ina 1,0. ASISTENCE: Oberdan 2, rjp -2. Pregare 2, Paulina 1. BLOKA-Cuk 1, Sosič 1, Smotlak 1. SKUPKI MET 2 TOČKI: 32:46; MET 3 SRyv£E: 1:1°: MET SKUPNO 33:56. OKI: v obrambi 18, v napadu 9, A, ** 'K"J' W llMUKtMl » i , . *. Jadranovec Mauro Čuk polaga v koš med prvenstveno tekmo z ekipo Goccia (Foto Magajna) dnk?-n° 27- Izgubljene žoge 13; pride 3 ene koge 15; asistence 7; bloka- di Carnia. srečanj v smislu obstanka v ligi pa bo na sporedu v Gradišču, med domačo Italo Soteco in tržiškim Solvayem. In bržkone bo prav eden izmed »goriš-kih« tretjeligašev tisti, ki se bo moral posloviti od te kategorije, čeprav so v prav tako veliki nevarnosti tudi Latte Carso in Pierobon iz Padove. Pierobon bo v predpredzadnjem kolu sprejel v goste prav Jadranovo moštvo, zato je pričakovati, da bodo Padovanci v soboto naravnost neizprosni. Razen gostovanja v Padovo, čakata iadranovce še dve srečanji: mestni derbi s Servolano in gostovanje v Mestrah. Idealno bi bilo to prvenstvo, ki je potekalo v znamenju spremenljivosti m ekstremnih nihanj naše združene ekipe, skleniti z nizom petih zaporednih zmag, kar bi Jadranu TKB tudi omogočilo, da pristane nekje v zgornjem domu lestvice. (Cancia) 1. MOŠKA DIVIZIJA SKUPINA A AMATORI - BREG ADRIATHERM A 84:97 (48:46) BREG ADRIATHERM A: Kovačič 13 (0:2), Corbatti 24 (3:3), Koren, Trevisan 12, Žerjal 12 (0:2), Kneipp 19 (1:5), Slavec 17 (1:2). Kovačič 3, Corbatti 3. Po prvem delu, v katerem so naši izredno slabo igrali, so Brežani v nadaljevanju vendarle ujeli prvi tempo igre in tudi zasluženo zmagali. SUPERBASKET - BREG ADRIATHERM B 86:51 (35:23) BREG ADRIATHERM B: Kocjančič 4, Koren 10 (2:6), Canziani (0:1), Gobbo, Mokor 10 (4:6), M ingot 9 (2:5), Pintarel-li 1 (1:2), Bandi 17 (5:9). Tudi proti predzadnji na lestvici so bili Bregovi košarkarji druge postave brez moči. Naši so se enakovredno borili le v prvem polčasu, medtem ko so morali v drugem' priznati premoč gostiteljev. LESTVICA: Breg Adriatherm A 22: Professional 18; Amatori in Hair 10; Trash in Sba 8; Superbasket 4; Breg Adriatherm B 0. Zaostala tekma promocijske košarkarske lige Spet Cicibona CICIBONA - BOR RADENSKA 81:77 (39:46) CICIBONA: Prešel, Berdon, M. Per-tot 20 (5:6), Lippolis 3 (1:2), Cupin 7 (1:3), Bajc 26 (5:8), B. Pertot 14, Coloni-ello 11 (3:5). BOR RADENSKA: Debeljuh 7 (2:4), Kovačič 8, Perčič, Jogan 3, Barini 14 (2:3), Franceschin 8, Korošec 4, Semen 12 (2:2), Pieri 15 (1:1), Tul 6 (0:2). PM: Cicibona 17:27, Bor 7:12. ON: Cicibona 15, Bor 23. PON:Tul (24). TRI TOČKE: M. Pertot 1, Bajc 1; Pieri 2, Jogan 1, Debeljuh 1. V sinočnjem slovenskem derbiju na prvemu maju je Cicibona ponovno premagala Bor Radenska. Tekma pa je bila zelo izenačena do zadnje minute. V prvem polčasu so borovci poveldi za šest točk v osmi minuti, cicibonaši pa so stanje izenačili v 16. min (30:30). »Belo-zeleni« so z boljšo obrambo nadoknadili nekaj žog, tako da so s protinapadi spet povedli ter končali polčas v vodstvu za 7 točk. Cicibonaši so odlično začeli drugi polčas. Nadoknadili so ves zaostanek ter z Ivanom Bajcem na čelu povedli za 4 točke v 32. min. Borovci so s koši Davida Barinija in Štefana Semna nadoknadili zaostanek. Vse pa se je odločilo v zadnjih dveh minutah. Ivan Bajc in Maksi Pertot sta bila neustavljiva v igri 1:1, za borovce pa je bil uspešen le Marko Debeljuh, tako da je Cicibona zasluženo osvojila novi dve točki. Kontovelci čakajo spopad s Santosom V 23. kolu tega prvenstva je Konto-vel osvojil dragoceno zmago, tako da se bo gotovo vse odločilo v zadnjem kolu, ko bo na sporedu dvoboj s Santosom, ki je v tem kolu suvereno premagal Sokola. Kontovelci pa bodo morali igrati bolj umirjeno kot v zadnjih tekmah, kjer so nekateri posamezniki vse preveč podvrženi psihološkemu pritistku, kar se je poznalo proti Fin-cantieriju, ko smo bili priča nekaterim odvečnim in škodljivim scenam nervoze raznih posameznikov. Mednovi fantje so prevečkrat nasedli nasprotnikovi igri, ki je slonela na fizični moči in počasni igri. K sreči pa so tokrat zaigrali odlično »rezervni igralci«. Kontovel je namreč vseh zadnjih 11 minut igral z isto postavo, kjer so se izkazali Peter Sterni ter mlada Jan Budin in Kristjan Rebula. Trener Meden si je ob koncu tekme oddahnil, saj so »beli« v trideseti minuti zaostajali kar za deset točk. Sedaj pa je vsaka odločitev premeščena na zadnje kolo, ki bo 4. maja. Na dnu lestvice ima Cicibona še teoretično možnost, da prehiti vsaj Li-bertas, nujno pa bi morala osvojiti vsaj še eno zmago v zadnjih dveh tekmah. (Jogan) Promocijska liga na Goriškem Prestižen uspeh Doma Gometal Domovci so v tem kolu dosegli prestižno zmago v Krminu, kjer so premagali tekmeca za končno tretje mesto, ekipo Albe Betton. Brumnovi varovanci so bili vseskozi boljši tekmec in so si zato končno zmago povsem zaslužili. Izkupiček bi sicer lahko bil še izdatnejši, če ne bi zagrešili vrsto naivnih napak, ki so jih gostje vsakič primemo izkoristili. Dve koli pred iztekom letošnjega sicer zelo dolgočasnega prvenstva, ko si je vodeči Corridoni že zdavnaj zagotovil prestop v D ligo, so belo-rdeči prehiteli na skupni lestvici prav sobotnega nasprotnika. Drugouvrščeni Gradež je v tem kolu klonil Corridoniju in ima tako na skupni lestvici le dve točki več od naših predstavnikov. V ostalih srečanjih kola ni prišlo do presenečenj, saj je Petrolifera z lahko odpravila zadnejuvrščeni Vileš, tekme med ekipo Senators in Polisontino pa niso odigrali zaradi odsotnosti sodnikov. (mar) Odbojkarji Bora Agrimpex so v soboto dokončno dosegli napredovanje v C-l ligo Po desetih letih spet v državni ligi ^ojkarjl1 unčno po desetih letih so Borovi v spet dosegli napredovanje v teZavno C-l ligo. Zadnjič so namreč l9g0®} Prvenstvu sodelovali v sezoni stop'k° so si tudi zagotovili nase mv skupini za napredovanje, a so ligi °^ali po končanem tekmovanju °sip 0PP°vedati zaradi množičnega cije *9ralcev starejše »zlate« genera-ga društ ka9ev te^a na®e9a mestne- Hej^.Pj^dovanje Bora Agrimpex že tičn kol ni bilo vprašljivo, matema-Pfed i^otov° pa je šele zdaj. Tri kola točk koricern imajo namreč plavi šest ekinn Pje.dnosti pred tretjeuvrščeno k°ličn'i Povoletto in tako dober lih tek V da si lahko v preosta- Zqv „ 5*a*T celo privoščijo serijo pora-Usneh d:0, ne da bi bil njihov končni ogrožen. že aPredovanje v višjo ligo je bilo vč6r • vsega začetka naš cilj«, nam je (skunl;P°,telefonu dejal kapetan in Šernii o? .atom) tudi sponsor ekipe od Stančič, »vendar pa je seveda velikih t -°d 'Manj dolga pot. Toda letta ° tezav pravzaprav ni bilo. Povo-^ivil/?10 ^vakrat gladko premagali, sm0 v 'vodilni Sistema Credito op. ur.) tako V 905*-6*1 v popolni postavi prav nasnrPtremagali' doma P9 smo s tem dar A,« kom tesno izgubili s 3:2, ven-% , ^ bili okrnjeni. Mislim, da thočnei/1 , !e dokazali, da smo naj-RarC, 5 ekipa v prvenstvu.« »Zak* a