VflfottTMUo • • . 16.00 Za pol Ida . ... • S3.00 Za Nir York cofe lato «
GLAS
i1 ^
Tka largest Skraaan Dafly k»
Lisi slovenskih delavcev vAmeriki,
aad lagal Holiday«. 78,000
TELEFON: OHtlm S—1218_Intartd i» Beoond Chi Mitttr September SI. 1903, At thi Post Offln at V«w York, H. T, udar Act of Oongrtti ot March 8,1879.
TEUTON: OHeli* 1-120
No. 163. — Stw. 163.
NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 14, 1937-^SREDA, 14. JULIJA 1937
Volume XLV—Letnik XLVj
JEKLARNE V EAST CHICAGO MET OBRATUJEJO
———— / - _
Republikanci so izstrelili devet letal
STAVKARJE V CALUMET OKRAJU VINDIANI JE VELJALA STAVKA NAD DVA MILJONA DOLARJEV
Jekiarne Youngstown Sheet zopet obratujejo po 47 dneh stavke. — Povsod vlada mir in red. — Obe stranki se še vedno prepirata katera je iz« vo je vala zmago. — Zastopniki družbe zatrjujejo da niso podpisali z nikomur nobene pogodbe.
EAST CHICAGO, Ind , 13. julija. - Danes so se na široko odprla vrata, vodeč v "Harbor" tovarno Youngstown Sheet and Tube Company. Tovarna je bila vsled štrajka zaprta sedeminštirideset dni, in pred njo so se ponovno završili veliki nemiri in izgredi.
Ob vhodu so tftali kompanijski in železniški stražniki, mimo katerih so stopali delavci vedrih obrazov.
V tovarni je običajno zaposlenih šesttisoč delavcev. Davi jih je vrnilo nad tri tisoč, ostali jim bodo pa vkratkem sledili.
Vsepovsod vlada mir in red, edinole en spor se ni poravnan, eno vprašanje še ni rešeno: — Kdc je zmagal?
Družba pravi, da ni z nikomur sklenila nobene pogodbe ter dala ob vhodih nabiti velike lepake s sledečo vsebino:
— Naznanilo: Mi nismo sklenili nobene pogodbe z nobenim uradnikom, z nobeno osebo in z nobeno organizacijo. Delo v tej tovarni se bo obnovilo pod istimi pogoji kot so bili uveljavljeni 2t>. inaja 1937, predno je tovarna nehala obratovati.
Van A. Bitner, okrajni ravnatelj organizacijskega odbora jeklarjev, je pa ponovil svojo prejšnjo trditev, da je namreč družba sklenila pogodbo z governerjem M. Cliffordom Towsendom ter je pripoznala delavski organizaciji dobro voljo in odgovornost.
W. B. Gillies, podpredsednik Sheet and Tube Company ceni, da je bilo 7000 delavcev Calumet okraju vsled stavke prikrajšanih pri mezdah za Jva milijona dolarjev.
Razen "Harbor" tovarne ima družba še nadalj-2io, manjšo tovarno v South Chicago ter tovarno v Evanstonu.
Ko je izbruhnila stavka dne 26. maja, je izgubilo 70,000 mož delo v tovarnah treh družb. Pozneje je zaprla vrata tudi Cambria jeklarna Bethlehem Steel Co., v kateri je bilo zaposlenih 1 5 tisoč mož. V zadnjih treh tednih so začele tovarne druga za drugo obratovati.
Narodna garda je v državi Ohio ustrehovala pi-kete, da so se morali delavoljni delavci vrniti na delo.
Izpred "Harbor" tovarne Sheet and Tube Co. so se včeraj piketi umaknili, ko so jim stavkarski ■voditelji zagotovili, da je "pogodba še vedno v veljavi' \
SIRSKII ARABCI SO SE UPRLI
Prišlo je do Vročih spopadov med domačini in vojaštvom v Jezireh o-kraju. — 6 do 20 mrtvih.
JAP0N. ČETE PRODIRAJO NA KITAJSKO
Južno od Velikega zidu je že 12,500 japonskih vojakov. — Kitajci niso dovolili Japoncem dohod v Peiping.
PEIPLNC, Kitajska, 13. ju iija. — Mehaniziran« legije japonske kwantung armade, Ui se premikajo z inenavaduo naglico, gredo skozi Veliki zid ter so prednji oddelki že dospeli pred vrata Peipinga, medtem ko je -slišati regljanje strojnic ob roki Jungting, milj nižje <xl nufeta.
Japonci so dopolnili obkolite v mesta ter so dospeli v j ner je bil baje ubit. Vojaštvo Nanvpmi vojašnico južni o o-l je bilo prisiljeno streljati, da Peiflji ii-ga, kjt»r je osrednja (postojanka japonske armade v okolici Peipinga.
Japonci so dospeli do vzho- 'dala oklic, ki ostro obsoja pri dni h vrat Peipinga, pa jm ni bilo dovoljqno stopiti v mesto. V mesto je mogoče slišati po-kajine pušk. Ko so Japonci naskočili Ca j šen tempel, so se vneli vroči boji, ki iso trajali dve uri.
Med toon ča^om pa je pripeljalo 7 vojaških vlakov 2500 japonskih vojakov v Tientsin.
J K RUZALEM, Palestima, 12. julija. — Ud G do 20 oseb je bilo obutih ali inanjeuili v •spopadih v Jezireh okraju med vojaštvom in domačini, ki za h te vaj o ločen mandat od sirske republike.
Poročila iz Damaska nazpa-jo, da so vojaki skušali razbiti zborovanja v mosejah.
Mošeje so bile izpraznjene, ko je množica navalila na vla-<ina poslopja. Krajevni gover
STRAŽNIKI SO IMELI NAVODILA
Policist* Barnick dobil povelje pretepati vsakega unijskega delavca. — Fotografu so hoteli Fordovi delavci razbiti kamero.
razžene ljudsko množico.
V Jeruzalemu je arabska narodna obrambna stranka iz
poročilo angleške komisije za razdelitev Palestine v ločeno arabsko in židovsko državo ter v po^bni angleški mandat s svetimi mesti Jeruzalemom, Betlehemom in Nazaretom.
Bageh bej Nasašibi, bivši jeruzalemski župan, je predsedoval na Lzvrševalni seji stranke. Na seji je bila sprejeta re-
Južna od Velikega zidu imajo solucija, ki zavrača .priiporoči-Japonci armado 12,500 voja- 1 1 a 1 * kov.
lo angleške komisije.
Stranka je prejela na tisoče 'brzojavnih protestov. Ministrski predsednik Iraka, Hikmet SMejinan je tudi brzojavil visokemu odboru ter je ijzra7.il svoje simpatije za asrjabsko o-pozicijo (proti razdelitvi Palestine.
Visoki odbor <bo dairies zopet imel sejo, da lazpravlja o odgovorih arabskih kraljev princelr o bodoči politiki.
m
V Tientsiim se jiahaja tudi general Sung Oojuan, predsednik hopej-čaJiarskega sveta t>r novi poveljnik japonske vojske generalni poročnik Kijoei Ka-cuki. Oba se bosta pričela po-jgajati za poravmavo /spora.
Vsled močile japon&e voj-bke na Kitajskem je (nastala največja kriza po japonski pustolovščini v Mandžuriji v letih 1931 — 1933.
Oddelek, ki je dospel do Peipinga, je »e4 v-kozi Veliki izid pri Kupejkov prelazu, na severni ce^ti, ki pelje v Peiping
ter se je pomikal proti Peipin-j LOS ANGELES, Cal., gu« 10 tanki in 7 poljskimi to-1 julija. — Zagovornik Alberta povi, 40 tovornih avtomobilov! Dyerja, ki je priznal, da je pa je peljalo mu/nici j o in drugi j storil tsilo naid tremi deklicami vojni nmterjal.	iv Lnglewoodu in jih nato umo-
... .	, Po kitajskih poročilih so se!ril' * ®«®aiiil, da bo Dyerja
Kakor rečeno, je danes vladal mir, in policija ni|Ja^i približali PeLpiogu ™ ^l^Z^t SS ,!„ a! Vnf	™ r^ JTvhodu v.6	^ so -kopa-,^. M *****^ Dyerja
MORILEC SE IZGOVARJA Z BLAZNOSTJO
12.
imela drugega dela kot skrbeti za red pri vhodu v
tovarno.
Delavci so bili dobro razpoloženi. Le malokate-li je imel na prsih znak "SWOC'\ "ASC" oziroma znamenje kakšne neodvisne organizacije.
HIBB1NG, Minn., 13. julija. — Daneis je bila končana seat dni trajajoča stavka v štirih rudnikih International Harvester Company na Messaba Range. Štiristo mož se je vrnilo <na delo.
WASHINGTON, D. C., 13. julija. — John Lewis je pozval danes mestne, državne in okrajne u-službence, naj se pridružijo CIO, istočasno jih je pa posvaril, da v tem slučaju ne smejo niti stavkati in postavljati piketov. ^	^ f
ii strelne jarke ob cesti, ter so vstavili prodirajoče Japonce
KONEC ČASNIKARSKEGA BOJA
DUNAJ, Ajretrija, 13. julija. >— Av»trijyko-nemaka'komi-rija izvedencev je dosegla sporazum za kontrolo časopisju v
razglasilo za duševno zdravega. Policija pravi, da je Dyer, ki je star 32 let in-Je bil WPA delavec, V petek postal histeričen in se je rami na glavo, ko je anjo udaril ob železno mrežo.
enem letu in epem dnevu, odkar je bila med Nemčijo Ln Aivstrijo podpisana prijatelj-
DEROIT, Mick, 13. julija. Odvetnik za National Labor Relatione Board je pri javnem jMtsd^evajnju zaslišal priče, ki naj bi dokazale, tla je bil kruli nastop proti avtomobilskem delavcem 20. maja nameravan in izvršen na višje poivelje.
Fordov policist Joseph Pail iuk Barnick je rzpovetia'1, da je prejel naročilo, da pretepe vsakega, ki bi ga našel, da. v bližini Fordove tovarne deli a-gitacijske spi9e med delavce. To naročilo mu je dal nek mož, katerega ipozna pod imenom 'sodnik". Bartick je svojo siuzbo -pri For<ln pustil dva Ledna po nemirih ter je pristopil k uniji avtomobilskih delavcev.
Ford Motor Company je do sedaj vedno zatrjevala, da so njeni policisti v boju z linijskimi delavci samo branili svejo kožo.
Bčrtick je rekel, da sam ni nikogar vda ril. Nek bivši organizator unije je izpovedal, da so njega in več drugih Fordovi policisti odvedli v mestno kaznilnico in jih tam •zaprli.
Fotograf za list "Detroit Times", Frederick Arnold, je pričal, da je hotel 26. maja pred vrati Fordolve tovarn" fotografirati neko žensko, katero je pretepal mek Fordov policist. "Tulkaj je fotogTaf! Primiite ga! Razbijte njegovo kamero!" je nekdo kričal.. Arnold pa je z avtomobilom naglo pobegtnil in dirjal 80 milj na aro ter se zatekel na policijsko stražnico v Melvindale. Do tam so mu sledili trije Fordovi policisti.
"Že prej sem imel opraviti s temi ljudmi in ni jih mogoče prepričati o njihoivi zmoti, zato sem svojo irešitev iisikal z begom," je rekel AmoJd. Na policijski stražnici je moral Arnold Fordovim policistom pokazati svojo kamero, in jim dokazati, da še isjploh ni fotografiral. Ko se je Arnold; vrnil na bojišče, je bilo vse koi^ čtuno, 12 unijskih delavcev j« ležalo ranjenih na tleh.
obeli državah v interesu nem- ska pogodba, v kateri je Nemškega plemena. Komisija se je čija Avstriji^ priznala mieod-sporazumela, da časopisi ne visnost iai je Avstrija eamo se-bodo (napadali druge diržave. be r^izgiaisila za nemško dr-To naznanilo je prišlo po Lavo".
PARIŠKI NATAKARJI STAVKAJO
PARIZ, Francija, 11. julija. — Stavka natakarjev po tukajšnjih hotelih in 'restavracijah se neprestamio širi. Skoro vbi večji hoteli eo zaprti. Pri nekaterih restavracijah s o stavkarji pobili šipe.
AMER. HRVATJE PRI DR. MAČKU
ZAGREB, Jugoslavija, 13. julija. — Dr. Vladimir Maček je sprejel deiegacijo 50 ameriških Hrvatov, ki so ga pozdravi j idi ikot voditelja vseh Hrvatov doma in iv inozemstvu.
je, da upa, da bodo ameriški Hrvatje staJi iavesti i<lealu Kmetske diwnok racije.
VZROKI SLABIH ZOB
V DRŽAVLJANSKI VOJNI JE
PADI0 MILIJON LJUDI
MADRID, Španska, I 3. julija. — Včeraj se je bila največja zračna bitka, ko so fašisti izvedli s -lovit protinapad na Villaneuva del Pardilo in je bilo izstreljenih 9 njihovih aeroplanov. To je bik> največje število izstreljenih aeroplanov od lanskega novembra, ko so republikanci z zvijačo zvabili fašistične aeroplane nad Madrid in so jih 13 izstre-
l>o zračnega spopada je prišlo, ko so republikanci izvedeli, do fašistični aeroplani bom-baiVlirajo njihove postojank«* blizu ViHanueva del'Pardillo. Takoj se je dAignilo 33 re^juii-lLkanskih aerofplapiov in se j-spustilo v boj s 40 fašističnimi aeroplani. Vladni škadron 'y napadel 'bombne, ostali pa /:i-sledovalino aeroplane. Veiiki fašistični aeroplani wo tkjI/c-Dr. Maček je v svojem od^nih ter <so motali bombo mi govoru izrazil svoje veliko <ve- SVoje ozomilje .selje nad trni, da Hrvatje, ki yes ta ^oj, ki je trajal dolgo išive v tujipi, še niso {toeabiii, ča-sa, se je Tršil nad fa-sistični-M "s\"oje trpeče matere". Reke! ozemljem. Ko je 'bil boj kon-
čan. je legalo na tleh H fašističnih aeropdanov, 8 italijanskih in eni nemški, medtem ko so republikanci Lzgvtbili samo ent*-
ga-
V	ostalih bojih je vsaka stranka izgubila po dva aero-plana.
Odkar se je pričela sedanja velika ofenziva, vladni letalci izstrelili 18 fašističuih aeroplanov, izgubili 1*1 ^o jih sest.
V	sedanji ofenzivi so republikanci dosegli naslednje:
1.	Prebili so cesto, ki nxnli v Toledo, v južnem predmc*st.;;i Madrida. Fašistom je na tej fronti ostaJa še «aano ces-ta, ki pelje v Estramadnro.
2.	V Sierri Gmdarrama so zavzeli 6 mest.
5. V Villaaueva del Pardil-lo so vjeli 700 fašističnih vojakov, ki so (povedali, da so lašustičuo vrhovno »poveljstvo profili z (pomoč, pa zatman.
4.	Poslužili so se enega bataljona Garibaldijeve (brigade, ki sestoji iz Italijanov, ki so nasprotni fašistični vladi.
5.	V šestih mestih so vjeli 1500 fašistov.
VALENCIA, Španska, 13. julija. — V 51 tednih španske državljanske vojne je bilo ubi-tin 1,000,000 ljudi, vendar pa to ni aijataneno štefvilo. Pred tremi meseci navaja vladno poročilo ^a 5 mesecev 700,000 mrtvih. Ranjenih je bilo skoro ee dvakrat toliko.
GIBRALTAR, 13. julija. — Neko zanesljivo (poročilo pravi, da se je v Algecdra.su na Španskem izkrcalo 2000 maroških vojakov m so takoj odpotovali na madridsko fronto.
ATLANTIC CITY, K .T-13. julija. — Dr. I L. MeGc nigle iz Freehold, N. J., je na zborovanju American Dental Society rekel, da razburjenje, velike skrt)i im moderno napenjanje živce*v i}X)\-zroča, da zobje gnijejo.
Vsled velikih razburjenj ne delujejo žleze, ki dovajajo zobem apnenec, vsled česar zoiljje opešajo in se pričjno kršiti.
Otroci, katere razburjajo ^e-io razburljivi stariši, imajo navadno votle zobe, ker jim ne delujejo žleze, ki dovajajo zobem apnepec.
Dr. McGomigic je navedel slučaj 27 let stairega moža, ki je imel popolnoma zdrave zobe. Kmalu zatem je (njegova žena zbolela in je več tednov visela med življenjem in (smrtjo. Slednjič je ozdravela, toda mož je prišel čez šest tddno.v k njemu ip našel je pri njem & »votlih zob.
KRALJ KAROL V PARIZU
PARIZ, Francija, 12. julija. — Romunski kralj Karol je dospel v iPariz, kjer bo imel več političnih razgovorov in bo nadziral vojaško pajrado, njato pa bo odšei na počitnice v Normandijo, kjer ga čaka njegofva prijateljLqa Magda Lupetscu.
Lujpescu je prišla v Pariz en dan pred kraljem ter je takoj odpoltovala v Normandijo na grad Conesmes, ki je last kralja Karo&a.
Na tem gradu ista tudi živela, ko je bil Katrol v izgnanstvu, predno se je vrnil na Romunsko in tzpseded prestol. Karol smatra ta grad za pribežališče, kamor se 'bo zopet uma knil, ako bi bil telaj (prisiljen iti v izgnanstlvo.
iiiiiiii;^iiiyiiiiiiiiiiii;M;iiiiiiiiiiiiyiii:«iii
NAROČITE SE NA "aLAS NARODA^ NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVN-v AMERIKI
sltfflKf
"ft? "if3* y
■'■ s- 5 ;
•IBM
•New York, Wednesday, July 14, 1937
THE LARGEST BlflVENF VA1LT 19 VJS3.
gfc
—-g
i i i
Vnak 0dMk C
'Glas Naroda"
(A
Ova* PokUM V AOIMO mUSHDH« OOMPANX
u

«t um
MOttr. Kl
"SLAB K i BO DA" (VMn «f M
Day Mxcept 8e»defi sat oloMoTiOiaAMrikDll |Zft New Tork * e*	«7d0O
HIO b pol hta ...................|MC
P®' lite mmimm«,i»«,mm PLIMI Zi IdombRtc■ eaio Isto »*„•• $7j00 .............. P.80• Si pol Ma
Mosey Order. Pri
Mvalllfe
ao prfoMafejo. Dour aC knjt aarotelkor, da hitreje
-Glee
"OLAS NARODA", ti« W. lttk Street, Hm tak. N. I.
Telephone: OHeliea 3—1242
produkcija v masah
Oftteik, da stroj ispodrrva delavca je popolnoma opravičen. Kjer je bilo zaposlenih .pn»j deset, dvajset ali še »več de-iavoev, *ta eaposl«n a seifcij dva ail i trije.
Po zatrdita kapitalistov in tvorničarjev ima pa tudi stroj svojo dobro stran,
Cenem avtomobil je mojfoče dobiti danes za šeststo dolarjev. Tako nidto ceno omogoča prodiikcija v masah, kajti sicer bi veljal tak aivtomobil najmanj $3500.
Leta 1935 je bilo prodanih samo 2428 avtomobilov, ki so biK dražji kot po $3<)00. Nasprotno so pa prodali istega leta štiri milijone avtomobilov, ki so bili cenejši kot (po t*oč dolarjev.
Par naidaljnih številk naj pokaže, katko bi se vse podražilo, če bi ne bilo produkcije fv masah.
Izdelava pisalnega stroja bi veljala tiso? dolarjev, do 'jim je mogoče kupiti danes že dober pisalni stroj za p«4in-sedemde^et dolarjev.
Ure budilke bi bile po petindvajset dolarjev.
Refrigerator, ki ga je mogoče dobiti danes za sto do larjev, bi velja) (najmanj AesJtsto dolarjev.
z mooneyem slabo ravnajo
Prijatelji Toma Mooneva, 'ki je že maid dvajset let zaprt zaradi atentata, katerega ni »vrši, so se priložili pri war-dem Bmitbn v San Quetinu, pri cslifornijtskem goveroerjo Merriamu in pri kaznilni&em uradu v Sacramento proti jet-niškhn paznikom-
Mooneyevi prijatelji zatrjujejo, da je bala zasnovama zarota za uničenje Moqneyevega zdravja, ki ni bilo nikdar posebno dobro.
Nedavno je bil v bolnišnici v Sap Franciscu, kjer so mu zdravili želodec. Zdravniki so ga izpustili iiz bolnišnice le pod pogojem, da -bodo ječarji strogo tfkrbeli za njegovo dijeto in ga ne bodo silili (k težkemu delu.
Zdaj se je izkazalo, da Tom Mooney ne dobiva predpisane hrame, da ga silijo deJalti na vrtu in da se je zadnje dni že dvakrat valed vročine nezavesten zgrudil.
Dovolj slabo je, da imajo Mooneva že nakl enoindvajset ?ct zaprtega, dasi so prišle tri oficijehve zvezne komisije do zaključka, da je bil iponedolžnem obsojen.
Če po mmenju nAaterih mogoč njalwv drugega ne zasluži, zasluži že vsaj to, da skibe za njegovo adnrvje.
Denarne pošOjatve
DENARNA, NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
ft
$ LH S Mt
Sn.n
if»
_ m
m m
IS
TRALOO b (IN - Ur m
l ms $ njn $ stjm
WW
lir m Ur J«
Lir im Ur
HITjM-Ur
KBB SB CENE SEDAJ HITRO IfENJAit) SO NAVEDENE CENti PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOU
la Itplafllo
kot rwrmi navedeno, bodici v dinarjih 4U ie boljfte pocoje.
Izplačila v ameriških dolarjih ^
««r-
iic-
IUL-


Pi^—ik dobi t starem kraju ixplatilo t dolarjih. -
PO CšMjk išt&t ŠA
slovenk' publishing company "Gl«« Naroda'9 ■
JlHjliMlftWI^^^^^	fttt TOtKK, N. t
ivan samsa —
80-letnik
Redc& julbilej dela in truda, boffo in uspehov je praznoval prdd dnevi obče znani in čislani Ivan Samsa, starejši. Eodil se je leta 1857 t Malem loga v občini Loški potok. V Sodra-žici se je izučil kotarske obrti, «e tkmalu osamosvojil in si u-■stvaril svoj dom. Z zvosto živ-ljenško dnužico Nežko h znane Košmerljeve družine, ki mn je nedavno umrla, sta skrbno vzgojila 6 »hčera in 3 sinove, od katerih živijo še tri ličere v A-meriki, najstarejši sin Ivan pa vodi ridaj očetovo obrt ter v vsakem oairu sledi lepim očetovim agledom. Ivan Sanisa je bil v svoji mladosti dvakrat
po več !et v Ameriki, potem	- * ' i • • x j
•	* i	A, , Anton z Zepovcev, ki ie postal pa se je stalno naselil v Sodra- ^	J^r ' J i^"1
*	žrtev podivjanega bika. Nekaj dni poprej je sel v svoj hlev da nakrmi živino. Nesrečno naključje pa je naneslo, da se je tedaj ortvezal petletni bik, iu se zakadil «v svojega gospodarja. Z rogovi ga je potbnil k steni tako močno, da mu je vlomil štiri rebra. Odlomek enega rebra se je Probata zasadil v pljuča, kar je povzročilo notranjo krvavitev. Občutno poškodovani gospodar se je zvrnil nezavesten na tla. Ker se mož predolgo ni vrnil iz •hleva, ga je šla žena iskat in ga je našla nezavestnega na tleh. Na kraj nesreče je bil poklican zdravnik iz Apač, ki pa
sreči niso nikogar zadeli. Pre-tepaska vnema je bila tako huda, da med ljwdmi, ki so se klestili in metali po tleh, ni bilo mogoče več razlikovati obeh taiborov. Boja je bilo konec, ko je večina bojevnikov obležala krvava na tleh. Samaritan-skega dela se je lotil kot pitvi kon^ederec Selan, ki je s svojim vozom prišel po opravkih na VaČe. Sest ari co najbolj o-klanih je naložil na svoj voz ,in jih odpeljal v Litijo k zdravniku.
smrtna Žrtev po-
divjanega bika
Te dni je bil na župnijskem pokopališču v Apačah pokopan 75-letni posestnik Probst
roparski napad ~ v polju
Ko 9e je vračal z vlakom iz Maribora iposestnik in železničar 65-letni Leopold Ko' t, ga je v gozdiču v Polju , .izu doma ustavil klic. Stoj! V istem hipu je Kebru priletelo pod levo koleno debelo poleno in ko je klecnil na tla, so se pred njim pojavili štirje neznani možje. Keber je v svoji duševni prisotnosti uvidel, da ima pred seboj razbojnike, potegnil je samokres in sprožil. Eneca
^•fcLAŠ NARODA'' \
j pošiljamo v staro do- J Smovino. Kdor ga ho- S tcc naročiti za svoje p 4sorodnike ali prijate- 4 2 Ije, to lahko štori. — 4 J Naročnina za s t a r i p A kraj stane $7. — V J 2 Italijo lista ne poši- 4 SIjamo.	a
napadalca je zadel v nogo, dnu- Z™" ««r«vum iz ^pac, k. pa ^ pa menda v roko, nakar J ^ ugotoviti, da je vsa. 90 vsi zbežali. Napad je bil iz- ka
vršen bliTiii Kehrm e liise in je možu prihitela na pomoč njegova žena ter za odvedla domov. Keber je imel pri sebi nad 75,000 Din, ki mu jih je v Mariboru pred odhodom vlaka izročil prijatelj-industrija-lec, da bi jih oddal v Ljubljani.
krvava bitka na vačah
Ves okoliš govori o strašnem pretepu, ki je bil te dni na Klancu, malem naselju nad Vačami, po otvoritvi nekega kegljišča. Tam je bil tudi vaški župan Jaka Krmovec s svojim bratom in občinskim tajnikom. Gruča razgretih fantov je začela župana zbadati, župan in njegovi spremljevalci pa bo se s fanti prerekali, in kmalu se je iz prepira razvil pretep. Med županovimi nasprotniki je bil tudi njegov svak. Gostilničar in mnogi gostje so mirili, a vse je bilo zaman. Prepirljive! so se spopadli v gostilni, potem pa 90 svojo bitko nadaljevali pred hiso. Obdelovali so se s pestmi, krepelci, stoli, steklenicami in seveda tudi no ži niso mirovali. Oddanih je bilo tudi nekaj strelov, ki pa k
pomoč
največ avstrijcev
V preteklem mesecu je blo v Mariboru 1742 tujcev s 5768 nočninami. Med 799 inozemci je bilo največ Avstrijcev, in sicer 351. Drugo mefc?to zavzemajo fVhoslovaki s 164.
ZLOČINSKA BABICA.
Policijske oblasti v Lvovu so prišle na sled zločinskemu početju neke balbice, ki je odpravljala človeške plodove v velikem obbegu. ŽenščuTa je živela v razko/ni vili, ki je zbudila pozornost oblasti posebno s tem, da je bilo v njenih sobah osem velikih štedilnikov.
V vseh štedilnikih so pri nenadni preiskavi odkrili ostanke človeških kosti. Vrt vile je baje pravcato pokopališče nedolžnih otročičfcov, ki jih je zločinska babica umorila. Ba-bičin mož je priznal, da je njegova žena izvrševala svoj obrt z angeljčki že od leta 1935 in je v tem čaau ugonobila nešteto otroških življenj.
Iz Jugoslavije.
Trtfgedija izumitelja.
V Kraplnskih Toplicah se je ustrelil nekdanji zagrebški o-brtnik Ivan Jaikirac, ki se je že pr^ko 20 let bavil z najrazličnejšimi izumi. Postal je tako rekoč izumitelj po poklicu in mnogi njegovi izumi so bili tudi patentirani, a mož ni imel old njih niti toliko, da bi mogel Skromno preživljati ^ebe svojo ženo in hčerko. Že pred leti je bila patentirana njegova varnostna ključavnica, katero so strokovnjaki ocenili kot zelo praktično iznajdbo, ni pa Se nihče našel, da bi ta patent izkoristil ter izumitelju preskr-bel gkromno eksistenco. Jaikirac je izumil tudi šivalni stroj, pri katerem se da uporabljati kot pogonsko sredstvo vse mogoče od električnega toka pa do špirita in bencina. Dalje je izumil najrazličnejše naprave za alarm, ki zvonijo, svetijo, in se tudi Jia drage načine zelo doibro udejstvujejo. Nekatere take naprave so bile patentirane, a nobena še. ni praktično uporaibljena. Mož je svoje patente ponujal mnogim domačim in tujim tovarnam, dobil je tu in tam kako naročilo in to je bilo tudi vse. Pred dnevi so dobili mnogi njegovi prijatelji in znanci v Zagrebu pismo naslednje vsebine: "Dragi kumi! Sklenil sem iti domov in tam vse končati. Hvala vam za vse in če mi hočete ostati dobri prijatelji, spomnite se kdaj na mojo ženo in otroka." Ko, je tal pisma razposlal, je odšel v svoj rojstni kraj in tam res vse končal
Razbilo se je letalo beo-grajskega "Vremena"
Oni dan je nad okolico Tre-binja krožilo neko letalo in videlo se je, da nekaj ni v redu in da iSče pilot primerno mes-
to za pristanek. Letalo je opazovalo mnogo ljudi. Nekaj ur pozneje pa je vodovodna postaja Vrkljan, Oci je na obali Tre-bisnjice, 3 ikm daleč od Tre-binja, telefonirala v mesto, da se je v njem bližini zrušilo neko letalo. Na pomoč je bil takoj poslan avtomobil reševalne postaje. Pilota so našli Zdravega, le malo obtolčenega, letalo, ki je last beograjskega dnevnilka "Vremena" pa je bilo popolnoma razbito. Razbilo se je med pristajanjem, ko je zadelo ob kup kamenja.
751etni starec naj bi plačeval alimente.
Pred kočo škotskega drvarja se ustavi dragocen avto in eleganten, nilad gospod izstopi. Iž koče pa pride godrnjavi drvar.
Mfafii gogpodič pristopi k njemu in veselo vzklikne:
"Oče, kaj me ne poanate? Jaz sem vaš sin William, ki ste ga: pred desetimi leti poslali po tobak v mesto! Takrat isem jaz 'kar tain ostal, sem lepo napredoval in imam zdaj sijajne do • hodke! Tole je moj lastni av-Poročali smo da toži v Kar-»to. No, oče, kaj pravite?"
lovcu neika 24-letna Ančka 75 let starega posestnika iz M oltarja, Janlka M., češ, da je oče njenega nezakonskega otroka in da naj ji plačuje alimenta-cije. Janko je oženjen že 54 let, pa nima nobenega otroka, zdaj naj bi pa -naenkrat postal oče. Sodišče ščiti v takih primerih mater in tako ho moral starec šele dokazati, da se ni pregrešil. Preiskali bodo njegovo Ikri, potem se bo pa pokazalo, ali je res oče nezakonskega otroka ali ne. Kri mu bo
prei sk al vseuč i 1 išiki dr. Zarnik.
mu
sor
Najdba starih spanskih kovancev.
Na svoji njivi v Gornjem Se-heru v okolici Banjahrke je našel »kmet Mato Stošič, ko je o-kopaval koituzo, večje število srebrnih kovancev. Na dobro ohranjenem denarju se vidi španski grb in letnica 1634. Takrat je Vladal v Španiji kralj Filip IV. Za najdbo kmeta Stošiča se že zanimajo mno-gi zbiralci starega denarja.
Gostilničar in gofetilni-
čarka ubila gosta zaradi posmehovanja.
V vaisi Ribiči pri Novaki so imeli žegnanje. V vasi ima Valentin Babič gostilno, ki je bila pa navzlic žegnanju prazna, docim so bile druge polne. Zvečer se je ustavil pred Babičevo gostilno 25-letni Anton Jako-vac in se začel k romarju roga- telJeni o kakšni ženski, ki je ne
Drvar nezaupno ogleduje sina.
"Tako," zamrmra čez nekaj easa, "in kje imaš tisti tobak?"
k
Mati mladima poročeneema, odhajajočima na žemtovanj-slco potovanje: ,4Vnnita se torej adrava in srečna, zlasti pa glejta, da se vrneta oba in ne samo eden." ,
♦
Neki Italijan, ki ni bil pj-sebno vešč angleščine, je prevezi s karo skoro vso Ameriko in je rekel ob povrartku: — Kar je res, je res. Lincoln je lil inžinir in pol in je znal grabiti ceste. Detour bi pa pri nas v Italiji še polirske službe ne dobil.
*
*
Neki list je zastavil ženskam petnajst vprašanj, iz 'katerih laibko' zvedo, dali se aagilba.p k ljubosumnosti, če morajo na večino teh vprašanj odgovoriti z *■ ja", tedaj naj $e pazijo, kajti ljubosumnost jim bo delala še mnogo preglavic.
Vprašanja <se glase:
1.	Ali ste preiskovali žepe svojega moža?
2.	Ali citate njegova pisma, ki jih ostavlja po vseh kotih/
3.	Ali ste kdaj odprli kakšno pismo, ki je bilo .nastavljeno na|nj in je imelo opazko "osebno"?
4.	Ali se počutite neugodno, kader govori s kakšnim pri ja-
ti, češ, tvoja gostilna je prazna. Ves razdražen je Babič za-Mical gvoj ženi:4Žena streljaj' Jakovac je pa odprl srajco na prsih, rekoč: "Evo vam moje prsi, pa streljajte!" Babičcva žena je res jela streljati s samokresom. Baibič je pa dvakrat ustrelil z lovsko puško. Nesrečni Jakovac se je zgrudil na cesto. Orožniki so gostilničarja in njegovo ženo taikoj aretirali.
RUSOM NAMERAVA VRNITI OBISK
Znani ameriški letalec James Mattern upmerava poteteti iz Burbank, Cal., v Moskvo in sicctr ipo isti poti kot so jo uibrsK sovjetski letalci te Moskve v Združene Wave,
Važno
za potovanje.
Kdftr * AMMfiJra Htoratl t M KM) ali MW k*C» * Je p«tr*M. da Je fmim v imk *varck.	nfe Mf*
"	Ml mJMjfci y«jMBlte ia tudi
pstrrifne prMtoStiUi Sa J#
in hitlC <«Un»
Sit gtOcftfa m, MU pntaje ta pmaU davčlMi. jM I tate. ilmj* ta wfUk rat, kar Je i» piUviaJ« potrebo« v ■aJkUraJAm Imam, ki kar Je giavM, trn
Nf*favljMl Mj M »M b ffMktaftaM pwnlM
(knlMi RUNTKV PHDBRf,
PiUto tonj Mi«) za ki
SLOVEWC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
2?! 6 tfest 10th Street
New York, N. Y.
»t -

poznate ? t 5. Ali vas navdaja strah, če zvečer pogosto odhaja in pravi, da ima "delo"?
6.	Kadar pride domov, ali preiščete, da-H ima puder na ramah, sledove rdečila v žepnem robcu in tuj parfem na ovratnici?
7.	Ali vas zazebe, če vam predstavi 'kaikšno žensko z o-pombo 4'prijateljica iz mladih c*ni"?
8.	Oe greste z njim in se u-staivi on"2 neko žensko, ki je ne poznate, ali strmite nepreme-lwma vanjo f
9.	Če plesete z njim in napravi opazko, da je ta ali ona žendka mična, ali mu potem tadcoj rečete: "Če hočeš plesati z njo, se ti ni tireba brigati same!"?
10.	Če vztrajate na tem, da bi plesal op se e^ikrat z njo. ali napravite pri tem opazko: "Nje nos je čisto lep, toda poglej si njene roke, kako so straSnel'M
11.	A'li pa morda rečete: — "Je čisto lepa, toda takooo neumna!"?
12.	Če. se vam ponudi pritoka, ali vprašate svoje prijate-tje, je-li res, da je bil vaš mož i njimi, Ikakor je sam trdil!
13/Aili (poudarjate v navzočnosti svojih prijateljev, da vam je vse eno. :kij delii vas tqož in Ob niste ljubosumni nanj?
14. Ali ga- pčBovete kdaj na tetefoft, kadar je dejal, (Hr bc tam?
< 15. Ali ga vprašate pogoeto-ma po impira, barvi o^l in tipu tistih žerafc, ki jim j^ bil (prijatelj, preden ste se eemir-nttrz tujim?


"9£Z9 WAMQW2* *
Jack je našel Doto In gram o-vo na khtaki verandi. Bila je naravnost privlačna v svojem ljobkem športnem kostumu in njene oži so sijale kakor v vro-ifei.
"Kaj <pa se je zgodilo?" je vprašal Jack.
"Ndkaj,^ je odvrnila Dota in pokazala Jadku stol, naj sede. "Bila sem pri Fairfcank-sovih."
"Ali smem postreči z majhnim oooktailSkom?" je vprašal Jack in okrog usten mn je zaigral nasmeh. 44Smem upati, da mi 'boste povedali, kako je bilo tam T"
"Bom," je dejala Dota. — 4 4 Kajti če se nekomu ne izpo-vem, se bojim, da mi bo razpo
ŽREBANJE
je oboje: lepoto in denar. Zato je dejal naravnost: 44Ljubko deikle!"
44Da" je nadaljevala Dota. 44Ideja je bila privlačna. In potem se je zarisala na njenem obrazu poteza trptkosti: 4 4 Domenili smo se, da bo vsak moški napisal na listek ime deklice, ki jo ljubi. Potem smo te listke zvili. Dekleta so storila isto. Napisala -so na listke imena moških, ki jih imajo radi*. Zvite listke smo potem vrg[i v vazo in začeli žrebati. Listki, ki so se vjomali, sino na glas preči tali, ostale pa zavrgli. Seveda je moral vsakdo obljubiti s rastno besedo, da bo molčal o tem, kar se bo zg<> dilo. Ko je Helena Maysovn
4 4 Upajmo, da bosta srečen par!" je dejal Jack, ki ni Do-tinega ogorčenja niti oddaleč sliutii.
44Jaek, ali se vam ne svita, katero je volil Jerry?" je vprašala zdaj Dota.
"Najfarže vas . .
4 4 Ne. Jaz vem, katero ime je napisal na listek."
"Saj to vendar ni mogoče."
44C ne! Vidite, imela sem ga na sumu. Ko so se vsi odpravljali, sem se vtihotapila v Neillovo sobo, pobrala iz košare papirčke z Jerryjevo in Helenino pisavo ter jih primerjala."
Dota je odprla svojo torbico in vzela iz nje dva koščka papirja, ki sta bila zlepljena.
čila glav«. Saj niste čenčač!" predlagala to igro, -sem si bila'Jadk je vzel papirčke v roke
4 4 Vsaj takrat ne, kadar imam nekoga ritfd .. je dejal Jack in nežno pogladil Dotino roko. "Nu, kaj se je ugodilo pri Fair-banfksovih ? "
44Jaa . . . vsi, kar nas je bilo tam, smo- imeli nekakšno žrebanje . . .M je dejala Dota.
44Žrebanje?" je povzel Jack. 14Upam, da^te dobili?" Dota je strmela predse. 44Dobitek, dragi Jack je bil , . . moški."
Jack je ostro pogledal kvišku. Neill Fairbanks ni foil noben Adonis, toda njegov oče je zapustil s i mi nekaj milijonov, katerih izvor je bil vsekako sumljiv, toda vendar ... denar je bil tu.
"Če ste imeli v mislih Neilla, razumem vaše razburjenje," je dejal Jack. Dota pa je odkimala: 44Ne, jaz ne mislim na Neilla Fairbanksa, ampak na nekoga dragega ... Na Jerrvja Sloa-na."
in je <ftrmel v besede.
t4|Za božjo voljo! Tedaj sta ie volila eden drugega! Helena Jerrvja, on pa njo!"
je bilo I" je dejala
takoj na jasnem, kaj ima za bregom."
"Kaj pa?" je vprašal Jack nedolžno.
Dota je sočutno skomignila _ z rameni.	i 14'Talko
"Saj mora videti vsak sle Dota. . pec. Menda veste, da je zaboj "I" ^eill & Ribana v Jerrvja. Ampak to tu i prostaštvo!" d i dobro ve, da je ne bo Jem* sam nikoli prosil za roko. Preveč ima pod palcem, da bi se ji upal približati Jerry pa, kakor veste, ni denarolovec pri ženskah. Zalo mu je hotela Helena dati priložnost, da bi se ji približal in se ji razkril. Vsega skupaj nas je bilo pri Fair-banksovih pet parov. Napisali smo na listke deset imen."
•"^e bi jaz bil zraven, bi bil napisal na svoj listek vaše
Razne vesti.
ZAPRISEŽENI LA2&IVEC.
V Belgiji vabuja velikansko pozornost afera sodpega izvedenca prof. Daelsa, ki so ga prijeli pod obtožbo, da je iz zločinskih motivov dolga leta dajal namenoma napačna izvedeniška mnenja v poročilih, kjer je šlo za umore z zastrupitvijo. S tem je pripomogel k oiteodbi cele vrste obtožencev in zarvoljo tega se bodo vsi ti procesi, kar je pač edinstven primer v kriminalni zgodovini | Obnovili. Sreča je samo ta, da t Belgiji smrtne kazni ne poznajo, kajti drugače bi si bili danes tam svesti najmanj desetih justicnih umorov. Toda navzlic temn je bila usoda obtoženca iz prvega procesa, ki ga bodo sedaj obnovili, dovolj bridka.
Častnik Henri de Mazieres, ki stoji danes spet pred sodniki, je preflbil 14 let v ječi in je danes star mož. Tudi če ga bodo oprostili in to je gotovo, ne bo imela prostost ob njegovih 58 letih, kolikor jih danes šteje nobenega mika več. Mazieres je bil v svojem prejšnjem žilvljenju napravil nekoliko neumnosti in zato je bil sod-
nikom pri odločilnem 't^osu Kakšno!že v najprej sumljiv.
j Po vojni se je bil poročil z 44Da," jv dejala Dota. 44Te- mlado baronico, ki je umrla po ga nrsem smela povedati vce-,**^ letih zakona. Moža so
obtožili da jo je zastrupil. Profesor Daek je kot sodni izve-
raj, ker sem bila Neillova gostja. Jerrv bi ga bil zaradi tega lahko ubil. A ta straJšni denec imel odločilno ulogo. nesporazum med Heleno in' Njegova izjava, da je našel v Jerrvjem ju je moral za vedno. truplu pokojnice sledove strih
ime," je dahnil Jack.
Dota pa je govorila, kakor da ni slišala njegovih besed.
44Neill je čital imena ter izjavil, da ne sodita niti dva
Jack ni osupnil. Saj mu ni i skupaj. Potem je Mse listke
bilo neznano, da je Dota imela vse poletje v mislih Jerrvja Sloana. To je bil človdfc, ki je sicer imel izvrsten značaj, je bil tudi ljubek, toda imel je zelo malo denarja . . .
44Nadaljujte!" ej prosil Doto, ki je bila edina deklica iz njegovega kroga, katero bi bil rad dobil za ženo.
44Veste, deževalo je, pa nismo mogli igrati tenisa. Sedeli smo nekaj časa v sobi in smo se dolgočasili. Tedajci je Helena Mavsova predlagala, naj bi igrali igro, o kateri je čitala v nekem listu.	*
raztrgal in jih vrgel v koš za papir"
44Kaj!" je vzkipel Jaek. 44Jerry se torej ni izjavil za Heleno? In tudi ona ne za nie-ga?"
<4Pač, pač! Ko je Neill pre-čital njeno ime, je postala Helena bleda kakor papir . . . Le pomislite, Jerry je volil neko drugo. Neill pa je videl njen listek z Jerrvjevem imenom.. Tisti Neiil, ki jo je mesece in mesece zasledoval s svojimi ponudbami. Rekel je samo: "Škoda, da nisem mogel jaz glasovati za vas, Helena! f'e bi smel napisati ime po srčni želji, bi bil to prav gotovo .-to*
"Heflena Maysova?" je po-vtapel Jadk. Ta trenutek se je' ril." domislil, da je to ženska, ki je Helena je odgovorila: zelo ugajala-Jc-rvju. Imela pa "Soglašam, Neill."
ločiti . . ."
Jack je pogledal Doto. * Bila je še otrok. Imela je osemnajst let. In je držala v svojih rokah usodo treh ljudi. Bleda kakor smrt, toda čvrsto odločena, se je zazrla v deklico, ki je pravkar prihajala po stopnicah na verando."
44To je Helena," je pripomnila. Ob enajstih imava sestanek."
44In vi ji boste vse to povedali?" je vprašal Jack. .
44Vse ji bom povedala."
4 4 Čeprav ljubite Jerryja ?''
44Prav zato bom storila to!" je pri/pomnila Dota. Jadk pa je z nežno pobožnostjo poljubil njeno roko.
nina, je Mazieresa pokopala. Zaman je prisegal, da žene ni umoril. Kakor pišejo bruseljski listi, je pričakovati še celo vrsto podobnih obnovljenih procesov.
POZOR
ZAOSTANKARJI
«
Vsak, ki mu je potekla naročnina, je dobil opomin. Vpoštevajte številke poleg naslova in poravnajte, da nam prihranke stroške.
Uprava.
PREDSEDNIK ROOSE VELT V DRUŽBI KONGRESNIKOV

NAJLEPŠE LJUBEZENSKO PISMO.
Na nedavni seji londonske literarne družbe so obravnavali med drugim * tudi vprašanje 4 4najlepšega ljubezenskega pisma."
Ko so začeli ocenjevati zgodovinska ljubezenska pisma, ki jim je priznala literarna vrednost, je izjavil predsednik družbe, Maiurice Healy, da je nanj napravilo največji vtis pismo, ki ga je mlad fant pred kakšnimi tridesetimi leti pisal svojemu dekletu iz kaznilnice v Coifeu na Irskem. Mladi mož je pisal:
4 4Daleč od mene je majhna zareza v verigi gričev, ki jim vznožje namaka morje. In tja gledam ves dan, kajti za tistimi griči si ti in ta pogled me spravlja še najbolj blizu tebe."
Ko je tedanji sodnik Johnston, ki je moral jetnika obsoditi zaradi tatvine, fki j6 je iz vnsil zavoljo pomanjkanja, to pfismo bral, mu ni mogel odpustiti kazni, ko je fant kazen presedel, mu je daroval večjo vsoto, da si z njo ustvari novo eksistenco. Maurice Healy se je zanimal za .nadaljnjo usodo obeh tedanjih zaljubljencev in ju je se pred kratkim obiskal. Tedaj se je mogel prepričati, da živita, še danes po 30-letnem zakonu v popolni harrribniji.
Predsednik (Roosevelt sat je v družbi odličnih demokratov udeležil izleta aia Jefferson otok j^hnii AnfiapMila. Poleg njega sedita generalni postni mojster Farley in feecater
NAPREDOVANJE "NEŽNA
* : NEGA VOJAKA."
< >
V Franciji bodo prihodnje dni na originalen način počastili vse padle bojevnike iz svetovne vojne. Vojaška šola v Saint Cy-flu bo poslala k polke ra svoje najmlajše absolvente, ki bodo imenovani ža podporočnike. Ob istem časni bodo proglašeni za podporočnike vsi francoski vojaki, ki so padli na bojišču v svetovni vojni. S tem bodo simbolično vsi francoski vijaki dosegli Častniški čin.
N4R0ČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVJrK V
' iin^krart < ■ A M ivKIKi
KNJIGARNA *GLAS NARODA"
216 WEST 16th STREET
NEW YORK. N. Y.
Znanstveni in •... ... * Poučni Spisi
AHN*S NEW AMERICAN INTERPRETER. -
Trda vex. 279 strani. Gena ..............1.40
Učna knjiga za Nemce In za one, .ki so nan* Kine zmotni.
AMERIKA IN AMERlKANCI. Spisal Ker. J.
M. Trunk. 608 strani. Trda vex. Cena......5.—
Opis posameznih držav; priseljevanje Slovence?; njihova druStva in dru» Ukraine
ustanove. Bogato ilustrirano. •
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena .»...........»....Z.—
BURSKA VOJSKA. 85 strani. Cena...........40
BODOČI DRŽAVLJANI naj narote knjiiieo — "How to bees— a citizen of the United States".
STATES. V tej knjigi so vsa pojasnita in zako- 4 ui za naseljence. Cena .................. .30
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani Cena.....33
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 140 Knjiga Je namenjena v prvi vrsti *a stavbno, umetno in strojno ključavničarstva *<w iele-zolivarstvo.
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. M AJAR. Trije deli : 162, 141, 133 strani. Cena mehko vea. .50
Cena vezane .60 Poljuden in natančen opis. odkriHa novega sveta. Spis se člta kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih.
PRAKTIČNI RAte Trda vez. 251 »tr... .75 Priročna knjižleak- "vsebuje vse, kar je pri nakupu \n prodaji notrebno.
PROBJ^ : SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. f. Veber. 341 strani. Cena .... -70 Knjigo toplo priporočamo vsakomur, k) se hoče seznaniti z glavnimi čuami sodobna s filozofije.
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj.
413 strani. Cena ..........................L50
V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske * stroje.
DENAR. Spisal dr. Kari EngHS.
230 strani. Cena ........................ 40
Denarni problem je zelo zapleten in težaven ln ga nI mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan CeSkl narodno-gospodar- < ski strokovnjak, je razširil svo>» delo tako, da bo služilo slehernemu kot orientaOnl spis
9 denarju.
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez............. 140
broS............. 1.25
Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike.
DO ORHIDA DO BITOLJA. 1«« -tranl. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami "atlb krajev naše atare domovine, ki so Slovencem le malo znani.
GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena .............................
GOSTILNE V STARI LJUBLJANI
51 strani. Cena .......................... 49
Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvez?— zgodovina slovenske prestollce.
VELIKA SANJSKA KNJIGA.
strani. Cena ............
S slikami, 256.
SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. .iallnfiek.
OSMA POMNOŽENA IZDAJA, 728 strani, lepo trdo vezana. Cena ..................C
STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Ona ...... 4f
DoZlvljajl slavnega raziskovalca, ki le prvi raziskal "črni kontinent".
SPOMINI. .CJk.. Jože Lavtižar.) 243 strant
• Cena......1.50
V	tej knjgi "tuja naS znani potoplsec župnik Lavtižar spomine na svoja hrezStevilna potovanja.
SANJSKA KNJIGA .......................... JO
SANJSKA KNJIGA. S slikami. 100 strani. Cena .00
SPLOŠNI PODUK, KO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE, TRAVNIKE IN VRTOVE
Cena broS. ........................ .50
SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 799 ln 233 strani. Trda vez. Cena 3.-
SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN-
SLOVAR. 148 strani. Cena .............. JO
SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Druga polovica Knjige vsebuje nemško-slo-venski slovar ln kratko slovnico slovanskega in nemškeea jezika.
SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Felldta ' KallnSek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano 6.—
SPRETNA KUHARICA. 248 strani, v^nna. CenaL45
V	knjigi Je nad Beststo najv»Snejgla kuharskih navodil.
UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovSe.
Cena broS......................... J®
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... Z0 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber.
352 strani. Cena ........................1£0
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 straji. Cena .... Poljudni spisi o naravoslovju ln zvezdoznan-stvu
40
IZBRANI SPISI 1A MLADINO.
Levstik. 220 strani. Cena .... Levstik. 220 strani. Csna bro&
Spisal'Franc
............ JO
..JO vez. 1.10
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Mellk. Prvi ln drugI del obsegata 321 strani.
Cena: L Del.....80____n. Del
Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu.
KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razinger, 64 strani. Cena ti-3 o vez.....50 Broš..... .35
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena ........ .30
VELIKI VSEVEDE*. 144 strani. Cena .......
Zbirka zanimivih in kratkočasnlh spretno-KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25 sti; burke in Šaljivi poskusi: vedeževalna tabela ; punktlranje; zastavice.
J50
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. -50 KUBIČNA RAČUNICA. Trda vel. 144 «t*. Cena .75 Navodila za lzračunanje okroglega, /ezane-ga m tesanega lesa. .
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 906 ftr.
Cena...... .70
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISL 332 straflL Cena .70 V bih treh knjigah je zbrano vse književno delo nagega velikega kritika.	pisate-
lja In Jezikoslovca.
LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom. Gena .... 40
MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc GoestL —
275 strani. Cena ........................
Razprava o blaznosti ln -*c«ledlcih pijančevanja.
MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. LavO Cermet). -S Slikami. 100 strani. Cena ..........1.25
Nauk o atomih, molekulih ln elektronih. Poljudno plsfchc razprava o tjc*ifeokir moderne znanosti.
A
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S sllknmL
168 strani. Cena ........•••»•••..........—
Knjiga za mlekarje ln Ijublteije mlekarstva splob.
VOŠČILNA KNJIŽICA. 93 Btrant Cena ...... JS9
Zbirka voščilnih listov In pesmic k eodOvom, novemu letu in drugim prilikam.
VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... 40
VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL —
100 strani. Cena .........1............... a§
J65
k
X
NAJVEČJI SPISOVMK. 150 strani. Cena.... Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnlb in ienltnih pisem.
NAROD, Ki IZUMIRA. 101 strani. Cena .... .40 Poljttden rtois najsevernejšega naroda na svetu: vtosove ieve in navade.
NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Ffcre. 60
■traal. Trd« ve«. Cena ..................
To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig- * »iU^g. Primerno aa otroke, katera hočete n*ufit! slovenskega pravopisa. ,
naSe Škodljive živ au t podobi in besedi. Opisal Fran Erjavec, 224 strani- BroS.
VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. —
48 strani. Cena ..........................
V	prvi knjigi so pesmi ln basni; d očim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, governlka, glasbenika ln časnikarja.
VODNIKOVA PRATIKA sa leta 1927. 128 str.
Cena........40
Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena.
VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... 40 Knjiga je izfila v založbi Vodnikove družbe ter vsehujje življenjepise mož. ki so a svojim delom privedli slovenski narod is «n£ehj«tva \ v svobodo.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 stranL Cena.. JI
Zanimivosti iz ruske zgodovine ln natančen opis vojaške republike zaporoSkih kozakov.
ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 strani. Cena .t.... .40
V	knjižici najdeg v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohraniš ln poi>.«vii svoje zdravje.
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI RLbVENctH, SRBIH IN HRVATIH. 137 stranL Cena.... 130 Znamenito delo naSe^ znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je 07 krasnih slik.
ZDRAVJE MLADIH. 147 strani Cena........Mtf
Hlgtjena domfe in v SolL Opis bolezni pri mladini.
« SL0VENIC PUBLISHING
.75
.75
OB 50-IJETNICI DR. JAlNŽZA EV. KRI®A -
94 stranL Cent .......................... «»
Napisano v spomin motu, U je nrvt med nami uspeSno propagiral wlllto mejo juco*
siovinstva.
■MUUbUUUMiimMmrnmiMmmm,
COMPANY
m WEST 18th STttEET NEWfYOKK, N. Y.
.....ih iil'liiilTll
mum
I \ —
New YoA, Wednesday, July U, 1937
IP®
if HOMAI
ga mala Veša
ttwttgmf imwww wxiLTi m rjfji
SOMAN 12 ŽIVUEUA OftO ZA "6USIAR00A" PRIREDIL: I. H.
De
=354-1
3(t
Zaupaj se se mi za
Najraje (hi rekel: "Bad te imam! <*lo življenje!"
Toda za to je bilo še prezgodaj; njene plahe duše ni snW prwtraaiti; ker je poln sreče čfcitil, da se je že nagnila k njemu. Toda vse je še ibilo tako nežno in tajno, da ni preneslo
niti najmanjšega Atika. Zanj je bila sedaj poglavitna ^^ ^no'^n^^Z
V*1®0 ** Sw,aj je m *
y '___,„■ , •	..	, , ____ _ naslednjeipismo Matijo Horva-
In sedaj sedi v majhnem, prijaznem gl«Mit*"u, poln ne-1
Živ mrlič iz Prekmurja piše o svoji usodi.
Nešteto tragedij je povzročila svetovna vojna. Prav posebno mnogo bridkosti in razočaranj so doživeli vojni ujetniki. Se danes ko mineva že dvajseto leto, odkor je bilo klanje končano se Obnavljajo posamezne
ta v iz Otovcev:
Takoj v začetku svetovne vojne sem odšel na rusko bo jišče. Že oktobra 1914 leta sem bil ranjen in sem prišel v
mira ter nestrpno7 čaka da ee plesalka prikaže.
Pri sosedni mizi vidi gospoda, kateremu jo ta!:rrt na postaji pomagal. Tudi on ga je isti trenutek zapazil. Baron Sorau vstane, ga vpraša, kalko se počuti ter se odzove njego-
rTido Asohenbachovo. Kako izzivalno se je obnašala, da je „;i ± kmc v i še komaj ostala v mejah dostojnosti. Kako se je sme jata, I T ™ šalila, koketirala, in baronu p^iljala najeladkejše pogine! ^ in Z ioSk ' Sam pa je bil pri tem tako hladen in brezbrižen! Niti senca	ujetnica. ka
občutka do toga lepega, elegantnega ddkleta ni več živela v njem. Prav je napravil, da se je še pravočasno umaknil, ko je enkrat spoznal strašno puhlost pod sijajno zunanjostjo. Nikldar mu ne bi mogla biti življenjska družica, ki jo je

kosem skušal pobegniti in priti domov, bil ujet drugič na po tu obolel, bil »pet ujet; kako so mi bili pokradeni moji dokumenti, da-nikamor nisem mo-
brcnsrena mati.
Naenkrat pa prostor rntomni; na odra stoji velika, napol goreča sveča, č i je,luč je vabila sivo vešo. V dolgem loku obletava veša varljivi plamen, počasi se mu bliža z neznano privlačno silo. To je bil ples, ki ga jo Veša pWala s Car-mencito v cirkusu, toda v še večji popolnosti.
'A graoijoznimi kretnjami, katerih ni bilo mogoče posneti, obletava luč. Prozorna pajčolanasta obleka se meša z bujnimi, razpu&enimi, dolgimi valdvrtimi, srebrnimi lasmi, da vse izgleda kot kipeča, blesteča se pena.	z
Vedno hitrejše obletava JVeša svečo; takorekoč zaletuje se v pogibelj pri naša jočo luč, n ato pa se umirajoč zpndi, popolnoma zaikrita v krasne lase. Občinstvo Obstane pod vtisom prav nekaj posebnrga. Z
v rokah se je iakazaU pri sres-kein sodišču v Murski Soboti in postala je s sinom pravomoč-na dedinja |>o meni. Mojo oporoko je seveda zatajila. Ker je bil sin nedoleten, je upravljala s svojim ljubimcem vse moje posestvo in prodajala no mili volji los in drva.
Ne mislite, da me pri vsem tem zadene kaka krivda, češ da so nisem ženi javljal. Pisal *om ji vsako loto in še leta 1925 je dobila mojo pismo. Tudi •lrugi ujetniki, ki so prišli domov -in me pustili bolnega v ujetništvu, so ji povedali, da -em živ. A na vse to ona ni lala nič.
Za m pojasnila glede potnih listo*, cen in drugih podrobnosti se obrnite na
POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 W. 18th Si. New York
Posebno naj hite oni, hi namera vajo potovati meseca Junija ali jnlija, kajti za ta dva meseca m na vseh parnikib skoro ie vs» kabine oddane.
Leta 1931 sem na srečo pri-<el v stike s svojim bratom Bla-'.em, ki tnidi živi v Otovcih. Lahko si mislite, da se je kakor bHsk raznesla ne samo po vsaj približno že poznate kotiva^i, ampak ,po vsej krajini
zgodbo marsikaterega u jetnika, ki je begal po neizmerni Sibiriji ter po širni Azijski Rusiji doli do Kavkaza. Vse to je danes zame postranskega pomena. Glavno je, da sem pred odhodom pustil doma s krvavečim srcem ljubljeno ženo |n komaj 2-letnega sinčka Aleksandra. V brezmejni ljubezni do teh dveh dragih sem napravil oporoko za primer moje smrti. Z oporoko sem določil za dedi-
glasnim ploskanjem hočejo videti mlado ume nico ki se pa ?	. ■	deT
ni več rmk»*» 1« T^« „flra sina, a zeni sem void dosmrt-
ni več prikazala Toda ne |>renehajo, dokler oznanjevalec upi-rajočega se dekleta ne privede na oder. Po dvorani zopet zagore luči in oči vseh z velikim zanimanjem vise na mladi umetnici, ki se s čarobno sramežljivostjo, ponižnim nasmehom zahvali za ploskanje. S prijetno kretnjo vrže buine lase čez glavo in ogrnejo njeno postavo kot plašč.
Dr. Sorau je ves očaran nad njeno krasno postavo in veliko umetnostjo. Toda trdno je sklenil — danes zvečer je tukaj zadnjič nastopila. Kajti to dekle je bilo njegovo in ne radovednih zijal. Toda pa se je zgodilo__
Dešine oči brezskrbno plavajo nad gledalci, iskajoč nje-ga, k-i ji je rekel, da bo nocoj pri predstavi. Štiri oči so se srečale in njemu tudi vetja njen nasmeh. Naenkrat pa zastane njen očarljivi smeh; vsa kri ji šine k sreu in v glavi čuti omotico--
Tulkaj — tik pml njo — dama v črni svilnati obleki s skrbnimi srebrnimi čipkami — to je vendar teta Otilija in |H)leg nje mlajša dama — to mo ra biti Frida, četudi se je precej premenila, toda obraz, obrobljen z zlato rjavimi, kratko ostriženimi lasmi, to je Fridin obraz, ki ji je ostal tako živo v spominu — in teto Otilijo je mogel vsakdo takoj spoznati, kajti v sedmih letih se je le malo izprenieniU.
Ali ste jo spoznali ? Dozdeva se ji, da presenečeni strmi te v njo ter si nekaj šepečete na ušesa. Nato pa jo zopet opazujete, kafcor pač vsi opazujejo ljudi, ki javno nastopajo
Z divjimi utripijaji ji bije srce. Presenečenje je bilo preveliko — na to ni mislila, da bi tukaj videla teto'Otilijo in Fndo. Mogoče ste bili na potovanju — kajti strica ni videla. In mlad gospod poleg Fride — mogoče je bil Fridin mož ali zaročenec.
V	manj kot eni minuti je razumela vse; nato pa se ji pred očmi vse izpremeni v meglo. Presenečenje je bilo preveliko, k temu pa še razburjenje plesa — čuti, da jc blizu omotica m nehote se Okušajo njene roflce česa oprijeti.
V	neizmernem presenečenju se spogledate «ospa OtiHia Sn Frida.
"Ta plesalka — to je vendar —" zašopeče gospa Otilija s tresočim glasom, ne upajoč se izpregovoriti besede, ki io je pmela na jeziku.
Frida je svojo mater razumela. Mirno ji prikima, kajti presenečenje je kmalu pregnala.
"Tudi jaz tako mislim. Brez dvoma mora biti."
. BoS ,S°5,Pa Otilija pritisne roko na divje utri-pajoce srce — vseeno jo je zelo prevzelo, ko je prišla na to — "moj Hog, Frida, kaj bo rekel tvoj oče, ko bo izvedel, da njegova Deša še živi--".
"Ali mora izvedeti? Tega ni treba!" od-rne Frida hladno. "Ne bo izvedel--"
Topo gleda gospa Otilija svojo hčer.
"Ali mu ne>boš pikala?"
Fridin obraz okameni.
VNe! Veša je mrtva; Ta kabaretna umetnica nas prav inic ne briga!"
. .	J'e spoznala, da bi jo oče, ko bi izvedel, da Deša še
Im, takoj vzel !k sebi in bi za njo skrbel, kot T>i bila njegov otrok! S tem pa bi bil del dedščine zmanjšan za polovico — očeta je preddbro poznala in prav nobenega veselja ni imela, da bi delila svojo dediščino.
"Mrličev ne smemo obujati!"
Kaiko hladno in brezčuftno zveni ta glas.
"Ali misli«, da naju je videla in »poznala?"
Mogoče. Mogoče pa tudi ne. To me ne zanim|! To utvar glede "Vese" bomo pustili, mama. Čas je že, da zremo domov."	6
* J** j* Preenečenje, da je "mrtvo" Deeo tako nepri-
čakovano afrpet videla, mnogo prej premagala kot mati, v
*** m je rarfmrjenje še dolgo treslo. Gospa Otilija ni peneči v nagovor o "pfenalni zvezdi" med Frido in uročencem. Naenkrat pa se Frida zgane — ali ni to ki je «el tik-Trrftmrnjene mize v spremstvu nekega pa odlično izgledajooe^a gospoda? Ogovori jo more poodraviti.
.(Dalj«
ni užitek.
Že 1919 leta si je moja žena omislila ljubimca, ki ga je tako vzljubila, da brez njega ni mogla živeti, zato ga je vzela k sdbi pod mojo streho, kjer še danes živi, jaz pa moram hoditi kot občinski ubožec od hiše do hiše ter prositi in jadikova-ti za skorjico kruha, ker si je kot invalid prislužiti ne morem.
Moji ženi ljubezen ni zadostovala. Treb& je živeti. A kje vseti? Tn glejte bisrtro glavo! Leta 1924 me je dala proglasiti za mrtvega. S smrtovnico
vest, da'sem Še živ. Občani so obsojali početje moje žene. A za vse to se ona ni zmenila. Brat mi je pisal, kako živi žena in kaj dela z mojim imetrjem. Prosil sem ga, naj mi pomaga, da pridem domov. Toda kako? Za povratek je bilo treba mnogo denarja, tega pa z bratom nisva imela. Moral som, ostati še dalje v ujetništvu, pooblastil pa sem brata, da toži mojo ženo, zaradi zapravljanja mojega premoženja. Res je vložil tožbo pri sreskem sodišču v Murski Soboti, ki pa je tožbo na zahtevo moje žene — češ da pisma nisem pisal jaz — zavrni lo. Šele ko som drugič pisal in poslal svojo fotografijo s podpisom, je sodišče tožbo sprejelo.* A luspeh — ničen! Zena ie predlagala, naj se razprava vrši, ko se povrnem in Sodišče ii je ugodilo. Po zaslugi sodišča bi bila srečna na veko. kajti ona ni niti s prstom mignila, da bi mi pomagala priti domov. Za ljubimca ie lahko tratila denar in zapravljala mojo imovino, zame ni imola pa-
imam že okro":
NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ
V JUGOSLAVIJO
SAMO 7 DNI ^ če potujete na ekspresnib parnikib:
BREMEN »« EUROPA
HrzKluk ob Bremt 11 in Europa v Bremmt-r-haveii za jamči udolino-potovauje do Ljubljane.
Ali potujte s priljubljenimi ekspres parniM-
COLUMBUS HANSA »« DEUTSCHLAND HAMBURG »« NEW YORK
"Izborile železniške zveze «1 Cherbourga.
Bremena a ki Hauiburpi.
Pomagali vain bomo preskrbeti vizeje th
obisk ali preselitev vašib evropskih
sorodnikov. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBUH6-1MERICM LIHE NORTH GERMAN LLOTDI
v 57 BROADWAY. NEW YORK
K
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA


DOMAČE ŽIV ALL 72 strani. Gena .......... M
GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 stranL Gena J» HUMORESKE iN GROTESKE. 180 strani. Cena M
Trda vez. Cena 1.— If KRATKOCASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena 25
PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena .... M POL LITRA VIPAVCA, spisal Peigel. 138 str. M PREDTRŽANI, PRESERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 stranL Cena .. 25
SANJSKA KNJIGA ..................................M
SLOVENSKI ŠALJIVEC. 90 stranL Cena '.'.'.".".' 4«
SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ M
TIK ZA FRONTO. 150 stranL Cena......
1WRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 stranL Cena M TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi fialolgro 14 Vse na Se"). 189 stranL Cena ....................
VEUKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA .... .IM
ŽBNINI NASE KOPRNELE. 111 stranL Cena M TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:
KNJIGARNA XtAS NARODA

re. Škodo 80,(KM) din.
Končno jo bratu"le posrečilo, <la je spravil skupaj potrebni denar »a moj povraitek. Hvala bogu, vrnil sem se srečno. Prestano trpljenje je bilo hitro pozabljeno. Začelo pa je novo, še hujše gorje. Žena me sploh ni pustil-a in me ne pusti v mojo lajstno hišo. In sodišče! Prvotilo je tožbo odločilo do mojega povratka; zdaj ko tožim sam, pa tožbe ne prizna in jo zavrača, ceš da mora priti najprej moj *in i« Francije,l17> Rex T Genoa kjer je na delu kot moj dodič. j Bremen ▼ Bremen
Mnenja sem, da bi moralo sodišče sedaj ko sem tu, popraviti vse storjene mi krivice in razveljaviti prepis posestva na ženo in sina ter me priznati kot edinega pravomo^nega lastnika moje imovine, kakor bi tudi moralo kazensko nastopiti proti moji ženi radi bigamije. Žal so ne ukrene ne eno, ne tlrtugo, Ženi prizna sodišče. <ia ji dolgu jem 60,000 dinarjev in to brez vseh dokazov; jnoje terjatve pa ne prizna in zahteva od mene, da priznam namišljeni dolg. Prosil sem, naj se mi prizna iz mojega vsaj toliko, da mi bo mogoče živeti. Zaman. Odgovor je bil: "Kaj hočete, če ni vaše!" Z občinskim nibožnim spričevalom sem prosil za dodelitev pravnega zastopnika, do katerega ima celo najvpčji zločinec pravico. Meni poštenjaku, ki se borim za svojo last, ga sodišče odreka. Obrnil sem se na dva odvetnika v Murski Soboti, ki sta bila izprva pripravljena zavzeti se za mojo zadevo, a sta mi pozneje pomoč oklonila, bogve po čigavem nasvetu. In koi18. avgusta: sem po koilč-ani razpravi izja-l Normandie v Havre vil, da bom vložil pritožbo, mi je dr. Fledk, •zastopnik moje žene, vpričo sodnika, mojega brata in žene kazal fige in se mi rogal. Je to dostojno? Ali sem ros brezpraven?
In kakor da bi časa mojega gorja še ne bila polna, me je žena tožila za škodo češ, da k hiši ničesar nisem prinesel, zakaj nisem prišel domov itd. Vse to je zaradi tega, da neovirano lahko nadaljuje z zapravljanjem in prodajo mojega imetja.
Obrnil sem se pismeno na o-krožno (Sodišče v Mariboru prošnjo, da se postavi moja tožba v prejšnji stan. In kai sem dosegel T Končni nič. O-krožno sodišče je odstopilo mojo' prošnjo sresfkemu sodišču v Murski Soboti, kjer počiva in bržčas sp!i nevadramno spanje. Orožniki in občina bi gotovo v teku 24 ur napravili red, če bi ne imeli vezanih rok. Tako pa moja žena nemoteno živi in ravna po svoje.
To je moja zgodba., Mogoče teem še kaj izpustil a ni čudno, saj sem že ves ribit od trp-ljertja in pomanjkanja, in čra-do je le, da se mi ni pamet zmešala. Ali kaikor vidite, je res, da sem ziv in mrtev.
Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da so ie precej ▼ nejasnosti slede potovanja. Veiina onih, ki se hočejo pridružiti temu ali onemu iiletu, misli, da ae morajo i isto grapo tudi vrniU. To nI pravilno. Izlete se pripravi samo sa tja in sicer zato, da lanjo rojaki priliko potovati skupno tja In imajo s tem vel zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vola za dve leti, pa Se vet, ie je potrebno. Torej ima vsak Izletnik celi dve leti časa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil % istim parnikom, ampak si sam izbere parnlk, s katerim se bole vrnitk Če je pa slučajno razlika v eeni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, doplača, le izbere parnik, na katerem stane voinja v*i Zahteva M samo. da izbere parnik od iste parobrodne druibe ko« je bil parnik, s katerim je potoval tja.
Ameriški državljani dobe potne liste sa dve leti, nedriavljanl pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem Hm vrnKL Nedriavljanl morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, Id M izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki imajo priliko, da si svoje potne liste podaljšajo In ravnotako ^vratno dovoljenje, le Imajo za to zadostne vzroke.
^ Vsi oni, ki so namenjeni letos potovati v atari kraj, naj s) takoj »jamčijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij hi julij so ie skoro vsi prostori oddani.
Na pamikih, ki so debelo tiskani, se vrie izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca.
KRETANIK PAWN 1KOV - SHIP NEWS
21. julija: Berengarla v Cherbourg
S. julija: EUROPA v BREMEN
24. julija: Saturnla v Trat Cbamplain v Havre
JS. julija: Washington v Havre Queen Mary ? Cherbourg
3. julija: lie de Franee v Havre
<1. julija: Conte dl Savoia v Genoa
3.	avgusta: Bremen v Bremen
4.	avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
0. avgusta: De Urusse v Havre
7. avgustr: Rex v Genoa
10.	avgusta: Europa v Bremen
11.	avgusta:
Queen Mary v Cherbourg
14. avgusta: Vuleauia v Trs* Champlain v Havre
Aquitania v Cherbourg
19. avgusta: Bremen v Bremen
21. avgusta: Paris v Havre Conte di Savoia v Genoa Barengaria v Cherbourg
?4. avgusta: Koma v Genoa
25.	avgusta.
Queen Mary v Cherbourg
26.	avgusta:
He de France v Havre Europa v Bremen
28. avgusta: Lafayette v Havre Saturnla v Trst
1. septembra:
Normandie v Havre Aquitauia v Cherbourg
3.	septembra:
l>e Grasse v Havre
4.	septembra:
Champlain v Havre
Bremen v Bremen
Kex v Genoa -
8. septembra:
Queen Mary v fherl>ourg
septembra: Paris v Havre
11. septembra: lie de France v Havre
Berengaria v Cherbourg
Europa v Bremen
Conte di Savoia v Genoa
15. septembra:
Normandie v Havre
Aquitania v Cherbourg
18. septembra:
Vuleauia v Trst
22. septembra:
Queen Mar;- v Cherbourg Bremen v Bremen
24.	.september:
Lafayette v Havre
I»e Grasse v Havre
25.	septembra: Champlain v Havre Rex v Genoa
27.	September: Paris v Havre
28.	September: Europa v Bremen
29.	september: Berengaria v Cherl>ourg Normandie v Havre
2E322 VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je i L'« vidno do kdaj likate plačano naročnino. Prva Ster'Jka pomeni mesec, druga dan in tretja pa :eto. Da nam prihrani«; nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skufiate naro&nl-nu piavočasnc poravnati. PoSljite naročnino »laravnost nam ali Jo pa plačajte naSemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastoplkov, kojih Imena su tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih.
PEČINA TEH ZASTOPNIKOM IMA V ZALOGI TUDI KOLEDARJE IN rKATIKE; ČE NE JIH PA ZA VAS NAROČE. — ZATO OBiSCETE __ZASTOPNIKA. ČE KAJ POTREBUJETE
CALIFORNIA: San Francisco, Jacob
COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SaftM Walsenbnrg. M. J. Bavuk
NDIANA:
Indianapolis, fir. ZupanW.


NKW YOU. K X.
Ekshumacija po 14 letih.
V Zagrelbu bo otikopali zemeljske ostanke kmeta Imbre Havajca, iz vasi Sušabrega, ki so iga našli 9. januarja 1923 mitovega na železniški prop. Že veofcraik so sodne oblasti n-vedle preiskavo, iker se je koivo-rilof da je postal Havaje žrtev zločina. Ker te govorice nočejo utihniti, so te dni Havajeeve ostanke o<Jkopali, da se prepri; cajo, Se je bil Havaje umorjen in njegovo truplo položeno na železniški tir.
LUNOIS:
Chicago, J. Bevčlč, J. Lnkanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Ck w
ln Illinois) Jollet, Mary Bambich La SaUe, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustla
North Chicago In Waukegu. M i-thias Waršek IARTLAND:
Kttaniller, Fr. Vodoplvea
IICHIGAN: Detroit, L. Pianur
UNNESOTA: Chliholm, Frank Gooio Ely. Jos. J. Peohol Eveleth, Louis Oonio Gilbert, Louia Venel Hlbblng, JoLa Povio Vlrgina, Frank Hrvatlob
•ONTANA:
Roundup, M. M. Panlan Waahoe, L. Champa
•EBRASKA: Omaha, P. Broderlck
VEW TOEK:. Gowanda, Kari Mttlp Valla, top*
OHIO: Barberton, Frank Troaa Cleveland, Anton Bobek, (tefiaH-linger. Jacob Resnlk John Slajmlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John K/vw*0 Youngs town, Anton Klkelj »REGON:
Oregon aty, Ore« J. Koblat I PENNSYLVANIA:
Bessemer, John JevnikaY
Brongbton, Anton Ipavoo Oonemangb, J. Brexevee
Coverdale ln okolica, Mr*. Bnpnik Export, Louis FarreL Jerry Okorn Forest City,
Greensbnrg, Frank Novak
Homer City, Fr. Ferenchak
Johnstown, John Poiantz
Krayn, Ant Tanielj Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žnat Pittsburgh in okolica, Philip Proga I'hiiip Progv Steeljxm, A. Hren Turtle Creek, Fr. SeUfNr Wert Newton, Jooeph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, Wert Allla, FT. 81A Sheboygan, J WYOMING: '
Rock Spring«, Loots JCMamondvllle, Joe Rollch "Vsak nitfJi U o, talen J« prejel
ŠrSATl "8UI