Ls&^šk Kil« tudi ob nedeljah !n praznikih, ob 5 zjutraj. Ulica St Frančiška Asižkega S.20 l- - 'V* ćepisl naj sc po511Ja)o uredništvu lista. NefranMnma pisma ae m 1 sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, i Izhaja vsak dan, Uredništvo: sprejemajo d ^^'rr^-S.:^ Aaiftcgi C* Telefon nredniltva In npravt it€T. Ftrofnln« zeiii: Za edo leta....... It pol leta.....................- m u fri cimcm, . . . • • r^'uL.9 *.....* l« ia nedeljsko Udaj® » ........ M pol* Izdajatelj In odgovorni urednik Stefarl Oodhi U*** - _ tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge « K 31-. IX- Potaraezne Številke ,Edinosti* se prodajajo po 6 vin*]:?, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglas! ae računajo na milimetre v Sirokosti ene kolona. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....■7Im P° ™ vin. Osmrtnice, zahval poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vil* Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K vsaka nadaljna vrsta........2.-* Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat ni oddelek .Edinosti*. Naročnin« ta reklamacije se po&ljajo upravi lista. Plačuje se izključno 1« opravi .Edinosti'. — Plač« iti toži se v Trstu. ttiiii in taavatnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiik« " - ft tt — rnitankrsiiilBlfirf račun SL 641.651 MeU MjfiSDSp đogođKou. Rusko bojišče. — Severovzhodno Kirli-babe praske. V vzhodni Galiciji in Voliniji ruski napadi odbiti. Ruski napadi jugovzhodno Baraoovičev in proti Hindenbur-govi fronti, ix>sebiio pri Smorgonu. Italijanska bojišča. - Laški topovski o&eni zlasti proti južnemu delu dober-dobske planote. Napadi odbiti. Laški napadi med Brento in Adizo. Zapadna bojišča. - Od oba H do potoka Ancre živahno artiljerijsko delovanje. Ob chch straneh Somme hudi boji. Pred Ver-dunom brezuspešni francoski napadi. Balkanska bojišča. — Nič nove"*. Turška bojišča. - V Iraku nic tzpr£ membe. Turški uspeli na kavkaski fronti v čoroške^ odseku. w ; Razno __ Venizelos o j>olozaju na Ur- sk^n^______ »uMno porotno. DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se razglaša: 5. julija 1916, opoldne. Rusko bojišče. — Na vrhovih severovzhodno Kirlibabe v Bukovini praske s sovražno konjico. Zapadno Koioineje je naša artiljerija opoldne napadajeco rusko brigado prisilila, da se je umeknHa beze. Proti večeru je sovražnik napadel z močnimi silami južno Sadzavke; bil je vržen povsod, mestoma v srditem boju moža nro i možu. Pri Barišu, zapadno Bucača, so Rusi začasno vdrli v naše postojanke; s protinapadom smo zopet zavzeli prvotno črto. Pri Verbenu ob gornjem Stiru je mio s sunkom avstro-grskih čet ujetih i 1 ruski^ častnikov in 827 mož in zajetni 5 strojnih pušek. Več dni sem se je na tem bojišču izkazal staro priznani oešpoik st. 42. Jugozapadno in zapadno Lučka so se izjalovili številni sovražni sunki ob težkih sovražnih izgubah. V stirskem okolišu, pred Sokuiom, vse preko Rafalovke, so Rusi zopet začeli napadati. SKipadno Kolkov se poizkuša sovražnik ob zastavitvi znatnih moči ustanoviti na severnem brega; ruski napadi so bili odbiti. italijansko bojišče. — V do-Ijrrdobskem odseku |e vztrajal zlasu proti Vžnetnu delu planote naperieni sovražni topovski ogenj. Laški napadni poizkusi proti našim postojankam vzhodno Tržiča in Seic so bili zavrnjeni. Na fronti med Brento in Adižo je sovražnik napadal naše oostojanke pri Rosni in severno poSln-ske dcirne. Pri N^borjetu in v Sudski dolini smo sestrelili ?o eno sovražno letalo. 'ugovzhodiio bojišče. — INe- izpreinenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. Rusko uradno ncrailto. DUNAJ, 4. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba 2. julija: — Zapadna fronta: Čete generala Lešickega so po srditem boi u z naskokom vzele sovražne postojanke zapadno Kdomeje in so doslej zajele okoli 2000 sovražnikov, ki so pripadali četam, ki so bile transportirane v ta okoliš. Večina ujetnikov je bilo pijanih. Na volinjski fronti sovražnik nadaljuie svoje trdovratne boje. Zaustavili smo nemško ofenzivo med Stirom in Stohodom v okolišu vasi K obče in pristave Ozgari, 18 o km zapadno Kobč. Odbili smo celo vrsto sovražnih napadov v okolišu jugozapadno Kisielina (Zubilno—Kozevo) in sovražne strelce in došla ojačenja smo prisilili, da so se hitro umeknili. imeli so zelo težke izgube. Ko so umikajoče se čete dobile oiačenja prihitelih rezervah, so ponovno napadle, a smo jih iznova potolkli. — Severovzhodna fronta: Na d vinski fronti in na fronti južno Dvinskega do močvirja pri Pinskem pehotni ogeni. DUNAJ, 5. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba 2. julija: Južno Stohoda trajalo boji na široki fronti. Sovražnik je uporabljal vsako priliko za protinapade Posebno srditi boji so se vršili pri stenu v Kiiazu severovzhodno Kisjelina,! zavrnteni ali vrženi izkrala. kamar sol VedlZSlOS 0 POlOŽDlB 00 GrŠKeO!. NIJ^ se\erov«.wu ' vrfrB Imeli s« težke iZBIlbe. — Linslnge- . ____________Vnr \ e-»»r.i iSs^rarf a1 sua --- —M nova arkadna skupina: Na obeh straneh Kostjuhnovke, severozapadoo Cartorljske-ga, in severozapadno Kolkom se vrše boji. Preko Stira zapadno Kolkov prodrle ruske oddelke napadamo. Na več mestih severno, zapadno kl Jugozapadno Lučka do verdenskeza okoflša, severozapadno Be-restečka, so se izjalovili vsi z močnimi silami izvršeni sovražnikovi poizkusi, da bi nam odvzel naše pridobitve. Rusi so, ne-«*fede na težke krvave izcube, izgubili 11 častnikov in 1139 mož ujetih. Letalci so naoadli železniške naprave in zbiranja čet v Lucku. — Bothmerfeva armađna skuoi-na: Južno Bariša se le sovražnik mimogrede ustanovil na ofcki fronti v prvi črti. Svo'*~ uspehe jugovzhodno Tlumača smo razširili. Balkansko bojišče. — Nič no-Vrhovno armadno vodstvo. AngleSke uradno poročilo. LONDON, 5. (Kar.) General Haigli poroča 4. julUa: Bo* j« na naši južni fronti trajal ves dali. Na nekaterih točkah smo nekoliko napreetovaii. V bližini Fricourta se je včeraj vdal ostanek oelega bataljona. Srditi boji z bombami $o se vršili zadnjih 24 ur v La Boisetie, ki ie sedaj popolnoma v posesti nafch čet. Močan nemški napad z bombami smo popokme z lahkoto in sovražnimi izgubami zavrnili na njegovo prvotno fronto južno Tiepvaia. Med Tiepvaiom in reko Aitcre je sovražni! energično bombardiral naše prekope. Ne-posredno severno potoka Ancre je polo zavrnjen. 3. julija, ob 3 popoldtie. — Med Stirom in Stohodom, južno Stohoda, se nadalje vrše srditi boji. Sovražni napad južno vasi Linjevke smo zadržali; 16 častnikov in nad 800 mož ter več strojnih pušek smo zajeli. V okolišu Zubilno—Zaturci smo avstrijske napade v ffostlh masah odbili s težkimi sovražnimi izgubami; zajeli srno nad 700 mož in 3 strojne puške. Vzhodno Uzrinovega, 30 km severovzhodno Zvi-nač, med Gorohovim in Lučkom, smo morali zadržati svofo pehoto pred pretečim obkoljenjem po svežih sovražnih silah. Pri tem prodrlega sovražnika je na§a konjica poteptala in večinoma posekala. Na desnem bregu Dnlestra j« sovražnik v številni premoči nap«adei pri laakovem, 10 km jugovzhodno Tlumača; s protinapadom smo ga vrgli nazaj. Po dopolnilnih poročilih so čete generala Lešickega v bojih ob Peče-nizinu, lO'S km zapadno Kolomele, zajele 7 topov ki 4 artiljerijske rraunicijske voze. — Na desnem krilu v otooiiSu je naša artiljerija na suhem in na ladjah obstreljevala sovražne postojanke. Sovražni letalec je brez uspeha vrgel 20 bomb na naše vojne ladje in je izginil, ko ga je napadlo naše povodno letalo. italijansko uradno poročila. DUNAJ, 5. (Kor.) iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 3. >ulija: V odseku adiške doline je sovražnik včeraj močno obstreljeval naše postojanke od ____________ SeravaJle do Pasubija. Nekaj strelov je žaj neizpremeinjen. Danes znatno artilje-norii^h tr Ai Mnča q T-f i i i ia if* rviitf nvar- rijsko delov^anje pri Loosu in Hohenzol- lernskem okopu. Včeraj popoldne je nemški nenadni napad južno Armentieresa ] popolnoma razpadel v ognju naših ročnih • i____♦ * 1 ___K^l« . »M ZA i tMM 1 -7 mi _ PARIZ, 4. (Havas. — Kor.) Sotrudmk »Tournala« v Atenah se Je razgovarial z Venizelosom, ki je izjavil, da bodo volilni boii zelo živahni. Venizelos ie dostavil, da podlaga razprav ne bo vprašanje, ali naj Grška ostane nevtralna ali naj na strani entente stopi v vojno. Venizelos da ne bo stavil vprašanja tako, ker ni pozabil, da so bili volilci pravkar demobilizirani. Venizelos je dejal končno, da njegova povrnitev k vladi pomenja, da Grška stopi na stran entente. Predvideva popolno zmago liberalne stranke, ki se z večjo večino vrne v zbornico. Iri- padlo v Alo. Naša artiljerija je oagovar- rijsko delovanje pri Loosu in jala učinkovito. Pehotni boj na severnih pobočjih Pasubija traja z veliko silovitostjo dalje. V posinski dolini smo »asedli razrastek severozapadno od Mcnte Bru-elie Molina v Val Zari in Scatola v Rui-reddu. Operacije proti oporiščem sovražne obrambe v teli odsekih, Col di Coston, Mcnte Zelr^io in Monfce Cimone, se nadaljujejo. Na asiaški planoti smo porinili sovražne oddelke nazaj preko severnih obronkov Val d'Asse. Na ostali fronti razmeroma mirno. V svrho sistemiziranja napadalnih sredstev v težavnem ozemlju v dolini Brente so se bojevali oddelki na pobočjih Civarona. Prizadejali smo sovražniku občutne izgube ter smo zajeli u-jetnike. V dolinah gornjega Buta m Rele živahno artiljerijsko delovanje. — Na kraški planoti je sovražnik včeraj napadel naše nove postojanke vzhodno bele. Po vročem boju moža proti možu smo ga zavrnili. — Nekateri letalci so obiskali gornji Val d' Assa ter so se povrnili nepoškodovani. __ __ Ifgsnilio unmno poročilo. BEROL1N, 5. (Kor.) Wo4fiov urad poroča: Veliki glavni stan, 5. julija 1916. Zaoadno b o i i š č e. — Od obali pa do potoka Ancre, fzvzemšl majhne poizvedovalne boje, samo živahno artH)eriisko m minovško delovanje. Število zadnje emi na desnem bregu Ancre zajetih neranjenih Angležev znaša 48 častnikov in 867 mož. Na fronti mod obema stranema Som me se od snoči dalje vrše zopet težki boji. So; vražnik doslej ni nikjer mogel priboriti resnih pridobitev. Na levem bregu JVloze je potekel dan brez posebnih dogodkov. Na desnem bregu so Francozi pr-novno z močnimi silami, toda zaman poizkušali napredovati proti našim postojankam se-serozapadno utrdbe Tliiaumonta. Vzhodno bojišče. — Kursko obal so brez usoeha obstreljevali *z morja. Sovražnik ie nadaljeval proti fronti armad generalnega voinega maršala pl. Hmden-bursra naperjena podjetja, posebno na ob*h straneh Smorarona. Nemška letalska brodov]a so izdatno obmetala z bombami železniške naprave in zbiranja čet pri Minskem. — Princa Leopolda Bav. ar-ntadna skupina: Rusi so zopet pričeli na-nadati na fronti od Zirina pa do okoliša jugovzhodno Baranovičev. V deloma zelo trdovratnih bojih moža proti možu so bili tembru. Znaki pa so že tu. da se bodo vršile v znamenju ententinega nasilja. Na to kaže dejstvo, da so pomagači entente v glavnem mestu, v Atenah, postavili kandidaturo Venizelosa, kar pomenja demonstrativno izzivanje in žaljenje dinastije in vsega lojalnega prebivalstva. Dogodki na Grškem morajo biti tudi Romunski v preresno svarilo. Gleda naj o pravem času, da ne pride tudi ona v tak žalosten položaj sramotne zavisnosti. Postopanje z Grško kaže, kako ententa, kjer je zasadila svoj prapor nasilja, ne pozna več ne ozirov, ne usmiljenja, zahteva le — slepega orodja in suženjske pokorščine. Položaj. PODLISTEK ©li Iz ruščine Leonide Andrejevega. > Hči moja, Vera! Saj razumeš vendar, kaj to pomenja — hči?! Hčerka moja, srce moje in kri moja, življenje moje! Starajoči se ti oče — stari oče, že siv, že slaboten ____« Rameni patra Ignacija ste začeli močno zmajevati in vsa postavna pojava njegova se je stresla. Ko je premagal notranjo grozo. je šepetal nežno, kakor da govori malemu otroku: »Stari oče tvoj... te pro- si---ne, Vera — te milo prosi. Joče. Nikoli poprej ni jokal. Tvoje boli — otro-čiček — tvoia trpljenja — so vendar tudi njegove boli in njegova trpljenja---- O, še veliko večje ....! Pater Ignacij je stresal glavo počasi, žalostno. >Veliko več, veliko več, Verica! To je in strojnih puSek; sovražnik je imel izgube. Naša bombe metajoča letala so včeraj uspešno napadla važna železniška središča Comines, Comples in St. Ouentin. Naše ofenzivne letalske patrulje so prodrle daleč v sovražno ozemUe in so naletele na veliko število sovražnih letal. Vršil se je živahen boj. Štiri nemška letala so bila prisiljena, da so pristaila v naših vrstah, ravno tako tudi tri druga. Mi rsrzun javljenih nismo imeli drugih izgub. Lausanska narodnostna konferenca. BERN, 4. (Kor.) Zastopnik »Berner Tagblatta« v Laiusanni naglasa v svojem poročilu o poteku lausanske narodnostne konference in o razpoloženju na tej konferenci predvsem na konferenci odobreni dnevni red, v katerem se poživljajo sinovi Francije in Anglije, da svo$e krvi ne prelivajo za zatiranje vseh onih uarodno-sti. ki stočejo pod ruskim jarmom, ter nadaljuje potem: 0 Nemčiji so, izvzeinši posamezne napade LaJiov, delegatje malo govorili, toda tudi ne da bi govorili o njej, so se ie spominjali. Karti kdo ni občutil grenke tragike, ki leži za tlačene narode v tem, da se mesarite medsebojno ravno oni dve deželi, od katerih pričakujejo toliko: Francija, ki je malim narodom dajala nekoč mnogo duševnega orožja za njihov boj za neodvisnost, NemCija, ki je z železnim orožjem v rok! izvrftila njihovo osvoboditev. __ S turiklii bojišč. CARIGRAD, 4. (Aaence Tel. Milit) Glavni stan javlja: Iraška fronta. — Nič izpremembe. Naše čete so, poMvSi Ruse v njihovih utrjenih postojankah zapadno Kormaodže v bojih, do 30. junija trafaJočHi, 1. julija zjutraj prišle v mesto. Kavkaska I r o p t a. — Na desnem krilu in v središču nič pomembnega. V čoroškem odseku krajevno obstreljevanje. Severno Coroha je sovražnik po srečnem iznenadnem napadu, ki ga Je Izvršil del naših čet proti njegovemu središču, popolnoma vržen iz svojih postojank, pri čemer so naši zaje« šest topov in dve strojni puški. — Drugače nič novega. 5. julija V svojem običajnem dunajskem situa-cijskem poročilu naglasa graška »Tages-post«, da se vojni položaj toliko v Bukovini kolikor v Vollniji ugodno obrača za centralni vlasti. Vsi poizkusi sovražnika, da bi prodrl naše obmejne pozicije, se iz-JalovlJajo. Nikjer ne more prodreti. Italijani nadaljujejo s svojo ofenzivo proti soški fronti, ali naši jih povsod krvavo odbijajo. Angleško-francoska ofenziva je imela tretjega dne bitke le neznatne uspehe. Največja pridobitev na globini iznaša pet kilometrov, in to v tistih dveh divizijskih odsekih na Sommi, kjer je nemško voiskovodstvo že prvi in drugi dan bitke fronto umaknilo. Nemška obramba je že zastavila na glavnih napadnih točkah. Bitka utegne še pridobiti na obsegu in razdalji. Zdi se, da znatni deli angleško-francoske napadalne vojske niso še prišli do razvoja. Toliko napovedovana ofenziva, od katere je ententa pričakovala velikanske in hitre uspehe — jej utegne torej donesti velika razočaranja. Simpto-matičuo jc, da se množe glasovi, ki trde, da je med francoskim generalissimom Joffreom in angleškim Haigom prišlo do nesoglasij radi te ofenzive, oziroma radi časa nje začetka. Joftre da meni, da angleška artiljerija ni bila še dovolj močna in da bi bili morali še čakati na nadaljna ojačenja, a potem naj bi bil tempo hitreji Ker pa je ruska ofenziva obtičala, ste Ru-<>;:/> in Ifolilo anulp^ka ntpn- festl. sija in Italija zahtevali, naj angleška oten živa že sedaj začne. General liaig se je udal, vsled česar da je prišlo do hudega prerekanja z Joffrejem, ki da je odločno izjavil, da za slučaj neuspeha odklanja vsako odgovornost, ki pade le na nezadostne priprave od strani Anglije. A še posebno značilno je, kar piše londonski list »Times«: »Pripravljeni moramo biti še na marsikatero razočaranje, predno dosežemo svoj cilj. Naglašati moramo, da se Nemci bore s srčnostjo, ki se ne plaši smrti.« Iz vsega izhaja, kako opravičeno smo rekii, da uspehi prvega sunka anglcško-francoske ofenzive ne dajajo še nikakega povoda za kako pesimistično presojanje položaja. Za razpoloženje na Grškem vsled nezaslišanega nasilja od entente ie značilno dejstvo, da se snujejo zaveze med častniki, naperjene proti ententi. A najočividnejc se kaže ogorčenje v tem, da celo v Solunu, kjer pašuje francoski general Sar-rail, demonstrirajo grški častniki proti Veni zel osu. Sploh deiaio te častniške zaveze na to, da bi prišlo do splošnega odpora proti ententi. Mera srda je morala že prikipeti do vrha. ako si upajo grški častniki tako nastopati, ko morajo vedeti, da spravljajo s tem svojo svobodo in morda tudi življenje v nevarnost. In res je že prišlo do tega, da francoska policija na grških tleh zapira grške častnike! In sodili jih bodo morda radi — veleizdaje. Ententa ne pozna več nobene mere in nobenih ozirov: postopa tako, kakor da je suvereniteta in nezavisnost Grške že popolnoma izbrisana in kakor da ta nesrečna kraljevina nima več ne svojega kralja, ne svoje vlade, ne svoje vojske — kakor da je le še nekak privesek entente. Preko Curiha poročajo, da je kot dan demobilizacije določen dan 18. julija. Zbornica bo razpuščena proti koncu julija a nove volitve se bodo vršile v sep- za-me, starca — smrt! Ti pa... ali. ko bi le sama vedela, kako šibka, plašna in sladka si bila!____Ah, ali se še spominjaš, kako si se" zbodla v prstek in je tekla kri ter si jokala preplašena? Dekletce moje! Saj si me vendar tudi ljubila, ljubila trdno - vem to! Vsako jutro si mi poljubljala roko... Reci, povej mi, kaj ti tako teži srčece!... Glej: s tema le rokama udušim tvojo boi'. Še sti močni. Vera, ti roki!... Pater Ignacij si je vrgel lase s čela. , Povej!« Trdno se je zaril z očesoma v steno. »Povej!« . j** V sobi »e bilo tiho! Le iz dalje se je razlegalo dolgo, nepretrgano žvižganje čolna na paro. , , . ,. Pater Ignacij se je ogledal po sobi z očesoma, odortima na široko. Počasi je privzdignil ruto in jo v omahujočem pregibanju dove! do čela. s prsti, napeto razprtimi, ter je šepeta! hripavo: »Povej!« In v odgovor ie bilo----molčanje. IV. Naslednjega dne, po zgodnjem samotnem obedu, je Šel pater Ignacij na pokopališče _prvikrat, odkar so mu zagrebh hčer Bilo je vroče, nobenega človeka, tiho, kakor da je dan le razsvetljena noč. Že iz navade se je držal pater Ignacij vzravnano, pokončnega hrbta, kakor vedno. gledal strogo okolo sebe ter si je domišljal — da je vkljub vsemu še vedno stari, ponosni pater Ignacij, kil so se ga vsi bali; strašne šibkosti v kolenih ni opažal- in da mu ie lepa dolga brada postala siva kakor da je iznenada padla nanj grozna slana... Pot na pokopališče je vt^ dila naravnost po cesti, rahlo vzpenjajoči se, a na nje koncu je blestel v Mem soln či ve m sijaju bel obok, ki ie tvoril vhod na pokopališče; tam notri vmes p« Je zevala črna odprtina smrti kot večno odprto žrelo, obrobljeno od blesteče belih zob. Verin grob se je nahajal dailec notri na pokopališču, kjer so nehavale s peskom oosate poti, med grobovi, m dolgo |e mo- Sklicateljem sej tn predavanj vojniških oskrbnic! Včeraj 5. julija, je bilo predavanje o dolžnostih vojniških oskrbnic in sicer ob 11. uri dop. v ul. S. Martiri. Vojniških oskrbnic je več, raznih narodnosti in rasnih stanov. Zato prosimo me Slovenke si. sklicatelje, da bi se ozirali na vse stanove in da ne bi prirejali sej in sestankov ob 11. uri dop., ker v taki uri more le gospoda, ki ima dvoje, troje poslov, zapuščati dom in hišo. Srednjemu stanu pa je udeležba ob 11. uri nemogoča! Me Slovenke imamo poleg družinskih m gospodinjskih dolžnosti tudi stanovske, ki jih moramo vestno izpolnjevati; zato želimo, da bi se sklical kak tak sestanek med 5 in 7 uro pop., da se ga lahko vse udeležimo. Prst na rano! Te dni je bil priobčil pulj-ski »Hrvatski list« članek, v katerem je ooozarjal upravno komisijo istre na različne deželne potrebe, ki nujno kličejo uo odpomoči. To so vprašanja vode, šolstva, poljedelstva, živinoreje, cest. razmešče-nja oblasti itd. In to so stvari, ki jih ni smeti odlašati za čas po vojni, v kolikor se dajo rešiti že sedaj. Na koricu pa ome-nia puljski Ifet, kako mu je neki prejšen siičen Članek skrčil svinčnik gospsoda cenzorja, ter pripominja: »Kaj hočete? Ko se piše o pokrajinskih ali »provincijalnih« stvareh, človek postaja tudi sam »provin-cijalec« ter se ne razume na neke fiuosti in reda, kot se razumejo onih v glavnih mestih. Da se pravi bobu bob — to je v provinciji povsem naravno, ali mislimo, da tudi v glavnem mestu ne bi smeli govoriti: popu bob, a bobu pop. Z druge strani moremo in smemo dihati tudi mi istrski Hrvati in sicer ravno kot taki. Bog ne daj, da bi se hoteli pregrešati proti pravilu in redu. Ali, ko z dobrim namenom dišemo, govorimo, pevamo----kakor se borimo, naskakujetno in gremo v smrt na vseh bojiščih---prosimo vsaj toliko svobode, kolikor bo zadostovaJo, da se nas vidi, čuje in pozna. Mi zahtevamo in zastopamo sanio korist države in svojega nareda, a uverjeni smo, da se na teh cba-lih ei?o pokriva z drugim!« Dobro jo je pogodil puljski list: tu je bil vir vsemu zlu, vsem našmi trpljenjem v minolih časih: da na izvestnih mestih niso hoteli razumeti, da se na tej zemlji tisto »e-no« ookriva z »drugim«. Hrvatski list« je položil prst na rano. Proti zlorabi uradnih pečatov. Izšla je ministerijalna naredba, ki hoče priti v o-kom zlorabam z uradnimi pečati (štam-piljami). Naredba določa, da moreta izdelovalec in prodajalec pečatov izvrševati ta naročila !e po naročilu dotične oblasti, ki mora pritisniti svoj pečat na naročilo. Pečate je pošiljati po pošti dotičnemu uradu, ali pa jih izročati v uradu predstojniku pisarne. Vsak drug način dostavljanja je prepovedan. Izdelovalci in prodajalci moraio voditi posebne zapiske, kjer rno-ra»o biti zapisana vsa naročila uradnih pečatov z navedbo oblasti ali urada, datuma in poslovne številke naročila, kakor dneva, ko se ie pečat oddal. Naročila se morajo hraniti, lzdelovatelji uradnih pečatov (stampiiij) morajo skrbeti za to, da bo izključena vsaka zloraba form, ki so se rabile pri izdelovanju. lzdelovatelji in prodajalci ne smejo v svojih cemkiii^ in kupčijskih naznanilih ponatiskati uradnih pečatov. Politične oblasti prve instance "in policijske oblasti so pooblaščene, da ral pater Ignacij hoditi po stezah, obrasce-nih s travo, ki so se, neskončno blesteče, vile med zelenimi holmci že davno Pozabljenih od vseh zapuščenih grobov. Mcd-potoma je naleta! na globoko pogrezmvse vsled starosti ozelenele grobove, ki jih le' bilo komaj izpoznati, zlomljene ograje ;f.-obov in velike težke nagrobne spomenike ki so se na "ol zarastli v zemljo, da se je zdelo, da jo hočejo tlačiti z zagrenelo zlobnostjo starca .... K enemu teh kamnov se je stiskal Verin grob. Pokrit je bil s svežini, ali vsled poletne vročine ze porumenelim zelenilom--— tem ze- leneje pa je bilo naokolo----Jerebika in javor sta se držala gracijozno v objemu m na daleč razgrajen lešnikov grm je stezal svoje prepihi ji ve veje s slivastim listjem kakor v naivnem otroškem ljubkanju. Pater Ignacij je sedel na sosednji grob, da pride do sape, se ogledoval pozorno na vse strani, obrnil pogled proti brezoblač-nemu praznemu nebu, na katerem je visela žareča solnčna plošča v polni nepremič- nosti ... in še le sedaj je opazil globoko tišino grobišč, ki se ne da z ničemur primerjati, ako noben veter in nobeno šu-štenje jesenskega listja ne moti tega razmišljanja o večnosti----In takoj je prišla patru Ignaciju misel, da to ni tišina, am- pak---molčanje: razlikovalo se je v težkih valovih do zidu iz opeke, ki je obdajal pokopališče, se je valilo silno tja črez in preplavljalo mesto--in kraj mu je bilo še le tam... v sivih, trdovratno, svojeglavno molčečih očeh. Pater Ignacij se je zdrznil, v notranjem zgrozil, zganil z rameni ter povesil oči na Verin grob. Zrl je na kratke, uvele travne bilke na njem, ki so jih izruli iz širokega polja, prepihanega od vetra, in ki niso našle časa, da bi na novem kraju začele novo življenje, predno jih zaloti smrt, ki je tu doma — in pater Ignacij si ni mogel, pa si ni mogel predočati, da tu — pod to uvelo travo, komaj dva vatla globoko — leži njegova Vera!... (Konec prih.) S (ran IT. »EDINOST* 5tev. 186. V Trstu, dne G. julija 1916. morejo po svojih organih vsak čas nadzorovati poslovne prostore, zapiske in naročila! Obratni podjetniki morajo dajati oblastvenim organom vsako zahtevano pojasnilo in jim predlagati svoje poslovne Spletke. Oblasti so dobile napotila in pouke, kako rim je postopati pri naročanju fn sprejemanju uradnih pečatov. V lastnem interesu obrtnikov je, da se natančno ravnajo po novih predpisih, ker sicer bi jih mogle zadeti občutne kazni. Hrvatje v bitki pri Custozzl. Zgodovina razdobja od viharnega leta 1848 pa do današnje najkrvaveje vseh vojen bo morala beležiti, da so ob vsakem krvavem dogodku na bojnih poljanah Italije reke hrvatske in slovenske krvi namakale italijansko zemljo v obrambo monarhije. Tako v letih 184S in i&49, tako 1859, tako 1866 in tako sedai...! Izlasti v bitki pri Custozzi 24. junija 1S66 so na odličen način sodelovali Hrvatje in Slovenci in imajo velik delež na sijajno izvojevani zmagi. Hrvatje pa še posebej po svojih slavnih generalih. Najbolj sta se odlikovala Marojčić in Rodič... Naj le izvestni »rati« zahtevajo, kar hočejo, ali dejstva, ki so jih pisali sinovi avstrijskih slovanskih plemen na vsaki bojni poljani, in čini Radeckega, Jelačića, Marojč4ća: Rodiča. Jovanovića, Borcevića, Sarkotiča, Kuz-manka — govore svoj veliki govor o tem, kaj so in kaj pomenjajo slovanska plemena se svojo zvestobo in svojim junaštvom za državo, in jim pišejo bpričevaio o opravičenosti njih zahteve, da se jim dajo vsi pogoji za njih bitno narodno življenje....! Proslava 50-letnice bitke pod Visom v Pazinu. Odbor za proslavo 50-letnice viške bitke na korist avstrijskega »Rdečega križa« v Pazinu pod predsedstvom ,velezaslužnega g. I. državnega pravdni-ka Maksa Črneta, je določil za dan 23. julija sledeči program: 1.) Ob 5 uri 55 minut slovesen sprejem po odboru c. in kr. vojaške harmonije, blagohotno prepuščene za slavnost. 2.) Ob 6 uri zjutraj pojde c. in kr. vojaška harmonija po mestu, svirajoč koračnice, dočim odigra pred c. k. okrajnim glavarstvom cesarsko pesem. 3.) Ob 9 uri zjutraj slovesen sprejem gospodov pokroviteljev v slavnostno odičenem mestnem vrtu ob sviranju cesarske pesmi. Zatem svečana sv. maša na planem ob sodelovanju c. in kr. vojaške harmonije, a po sv. maši blagoslov z molitvijo in govorom o padlih junakih leta 1866, in tistih, ki so dali svojo kri v tej svetovni vojni za obrambo naše mile domovine. 4.) Ob 3 uri popoldne javna tom-| bola v mestnem vrtu ob sodelovanju c. i in kr. vojaške harmonije, za tem koncert j ob otvoritvi 12 šatorov za pivo, vino, mrzla jedila, slaščice, sadje, cvetje, šaljive igre, šaljiva pošta, tekma z vrečami in slično. 5.) Ob 8 uri zvečer poslovitev od c. in k. vojaške harmonije ob odhodu v Pulo. Mesto Pazin in mestni vrt bosta slovesno odičena. Tržaška Kmetijska družba naznanja naročnikom kalijevega hipermanganata. da ga je prejela naročeno množino. Osebe, ki so se priglasile za kalijev hipermanga-nat, ga lahko dobijo v pisarni Kmetijske družbe v Trstu, Dunajska ulica št. 10/1. Cena kalijevega hipermanganata je kron 6'20 za 1 kilogram. O srednješolskih konviktlh. Prejeli smo: Šolsko leto se pomika k svojemu koncu. Dijaki se ne vračajo tako veseli domov kot prejšnja leta; doma najdejo potrto mater, sestre in mlajše bratce, toda očeta in bratov le ni____! Ako se pa dijaki ne morejo veseliti počitnic, pozdravljajo jih starši. Kako ne, saj jim počitnice prihranijo obilo stroškov. Da bi pa vsaj o-biinim in neznosnim stroškom sledil dober uspeh! Toda, mnogi se vračajo na po^ čitnice z dvojkami. Misel na vojno in svojce je res liuta mora, ki tlači dijakovo du-So, ali je še drugih bistvenih vzrokov,' vsle4 kterih dijaštvo ne more napredovati. Dijak potrebuje v prvi vrsti vestnega nadzorstva, pa zdrave, dobre in obilne hrane. To so predpogoji, brez katerih je vsak napredek izključen. Nikdar pred vojno se beseda »izkoriščanje« ni slišala tako pogostorna kot sedaj — tudi dijakova gospodinja hoče imeti tu svoj delež. Včasih so bile gospodinje, ki so dobrodelno vplivale na dijakovo vztrajnost in marljivost, ki so — z eno besedo — nadomestovale skrbne roditelje, — sedaj roje tudi njim vse druge misli po glavi. Dijaki dobivajo neprimerno slabo hrano ter so pripuščeni sebi in slabi družbi v milost in nemilost. — Kaj je torej storiti v sedanjih kritičnih Časih? HoČemo-li čakati konca vojne, da se razmere izboljšajo? Vojna ide svojo dolgo, trdovratno pot in ž njo leta otroška. S šolo torej ni odlašati. Pač se more odpo-moči temu na način, ki bode koristil otrokom, staršem in državi sami. Z vsako srednio šolo naj bi bil združen konvikt, kjer bi dijaki dobivali nadzorstvo, hrano in stanovanje, seveda, proti primerni denarni odškodnini — in to vsaj do dovršenega četrtega razreda. S tem bi bila nekako začrtana smer poznejšega dijaškega življenja. Nadzorniki, prefekti konvikta bi obenem lahko v patrijotičnem smislu vplivali na mladino, s čimur bi si vzgojili dobre državljane. Lahko si mislimo, s kakšnim veseijem bi starši pozdravljali tako plemenito ustanovo. Poklicani krogi naj bi začeli takoj pripravljati temelj takemu prekoristnemu podjetju. Zopet o draženju mesa. Pišejo nam: Ker je g. Bencdettich na zadnjo tozadevno notico molčal in ker je najemnik Be-nedetičeve mesnice skušal popraviti nekaj, kar se ne da; naj danes pristavimo k temu poglavju še sledeče: Dne 4. t. m. sta šla mesarja Benedetič in Kalin čakat trgovca živine, namenjene mesarju Zadni-ku. Trgovec se sicer ni uklonil, a Zadnik je ieote! na kupljeni živini plačati 240 K več kot bi bilo plačsti, da nista imenova- na s kočijo iskala trgovca- in ga ustavila! Sedaj pa naj popravljajo! Razpis mest za babici. Za porodišnico mestne bolnice se razpisujete dve mesti za babici, in sicer mesto asistenčne babice in mesto sekundarne babicc. Plača za asistenčno babico znaša letnih K 1000, plača sekundarne babice pa letnih K 720. Razen tega imate obedve prosto stanovanje, svečavo in kurjavo. Asistenčna babica mora poleg italijanščine znati tudi slovenski ali hrvatski. Ponudbe je do najkasneje 26. julija t. L vložiti na ravnateljstvo mestne bolnice, kjer se poizvedo tudi vse druge podrobnosti. SvctOlvanska podružnica CMD. vljudno vabi na slavnost, ki bo v nedeljo, 9. t. m., na vrtu Narodnega doma istotam. Slavnost bo v korist oskrbovalnici vojnih sirot in slovenskemu Šolstvu v Trstu. Namena, katerima gre ves dobiček, se pač priporočata sama. Le toliko naj omenimo, da je v samem Sv. Ivanu 16 družin, ki potrebujejo podpore ravno iz oskrboval-nice vojnih sirot. Tedaj priskočimo na pomoč tej plemeniti napravi vsak po svoš» moči. Da je slovensko šolstvo v Trstu vse podpore vredno in potrebno to ve vsak Slovcnec, ker brez teh šol bi bili mi primorani obiskovati tujerodne zavode. Mestna zastavljalnica. Jutri, 7. t. m., od 9 dop. do 3 pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca aprila 1915 na modre listke, in sicer od štev. 47.700 do štev. 49.500. Iz KcHonje. Vabimo na prireditev CM otroškega vrtca v Kolonji, ki bo 9. julija 1916 ob 4 popoldne v korist »Rdečemu" križu* in otroškemu vrtcu. Prireditev bo v lepem vremenu na vrtu otr. vrtca, v slabem pa v gostilni »Pri starem Matevžu.« Spored: 1. Cesarska pesem. 2. Zvonovi (O. Zupančič) deklamacija. 3. Kukavica (narodna) petje. 4. Cicibanus (O. Župančič) prizor. 5. Kolo, kolo, kolovrat (I. Mrcina) igra s petjem. 6. Malin pravi (I. Mrcina) igra s petjem. 7. Ciciban-Ciciiuj (O. Župančič) deklamacija. 8. Ples kralja Matjaža (O. Župančič) igra. 9. Ciciban in čebela (O. Župančič) prizor. 10. Polžek (L Mrcina) igra s petjem. 11. Pomladna ladja (O.Zupančič) deklamacija. 12. Kmetje (I. Mrcina) igra s petjem. 13. Soči (S. Gregorčič) deklamacija. 14. Jaz pa poj-dem .. . (narodna) petje. Potem bo prosta zabava in gostje bodo postrežem s pivom in pecivom. Darovi Darov«, došli ces. komisarju. Za Rdeči križ: Vodstvo laške mestne ljudske šo!e v Barkovljah K 11*30, nabranih med učenci tekom meseca juniia ; ravnateljstvo občinskega zabavišča na Vrdeli K 135*94 kot dohodek prireći ve dne 29. junija t. 1.; vodstvo I. mestne ljudske šele v ulici deli' Istria K 10*32, nabranih med učenci tekom meseca junija; posvetni tretjeredniki sv. Frančiška Asiškega v Trstu K 40. kot dohodek neke prireditve. V korist skladu za vdove in sirote padUh vojakov: Vodstvo slovenske mesne ljudske gole na Vrdeli K 12*88, nabranih med učenci tekom meseca junija; Rozalija Morpurgo K 200. — Marij Tripcovich K 50. za begunce z juga. - Moški podružnic! dr. sv. C. in M.: Gregor Bajželj daroval učit. g. Petrovcu K 5, ki naj jih po svoje obrne. Določenih je iz te svote K 3 za moško podružnico, K 2 pa dečku Petemeiu, ki oddaja ubožiiim otrokom denar za kruh. Denar prejel blagaj-ničar. Gospod dr. Kimavec je izročil g. šemetu 4 K za dva najrevnejša učenca na Acauedottu. M\ fz MM. Ženska podružnica Rdečega križa v Sežani je priredila v nedeljo, 2. t. m, vrtno veselico v hotelu »Pri treh kronah«. Veselica je postala dogodek, ki je vrgel v prid Rdečemu križu čistih K 1700. Ta sijajni uspeh naše podružnice kmalo po veselici meseca maja, ki je donesla v blage namene skoraj celih 1000 K, kaže pač jasno globoki čut vseh krogov za nujne milosrčne potrebe, ki nam jih nalaga kruta in dolgotrajna vojna. Priprosti vaščanje in bogati posestniki, mali, skromno živeči uradniki in življenje tvegajoči častniki z bojišča. — vsi so na svoj način, z darili in preplačili, prispevali k častnemu uspehu. Vsa čast pa tudi prireditvi! Za veselico se je zavzela in za vse priprave neumorno skrbela sedanja predsednica gospa Edmćc Vel ček, soproga g. voditelja okrajnega glavarstva v Sežani, ki je znala pridobiti in navdušiti tudi ostale so-trudnike in sotrudnice. Okusno so okrasili v cesarskih, raznih vojaških in naših narodnih barvah prostrani hotelski vrt in marljivo nabrali obilico krepČilnih daril za lično postavljene in ovenčane šotore, kjer se je dalo pozneje tako prijetno bivati! Naprošene pevke in pevci (žal, da se je število zadnjih po vojaških poteh tako skrčilo!) so pod vodstvom gosp. tajnika Kranjca skrbeli za ubrano petje; prav lepo jim je pomagal gospod poročnik Anton Kos. Gospice Zora Amfova, Zora Be-karjeva. Mara Goljevščekova, Irena pl. Potkova, Nela Rumerjeva, Lojzka Vad-nalova, Mici Žnideršičeva, pred vsem pa gospica Vanda, so na vseh krajih neumor- no prispevale k polnemu uspehu. Vojaška oblast je dala v prid blagemu namerni ra-dovoljno na razpolago oddelek vojaške godbe in pa živahno pozdravljeno pristno »ogrsko cigansko godbo na lok«. Ni čuda, da je bilo ves popoldan in pa zvečer pozno v noč živahno vrv enje in življenje domačih in tujih gostov, ki so vsaj za nekaj uric poskušali pozabiti vsakdanje vojno gorje. Še celo zarajalo in zaplesalo se je! In povsod je bilo videti, kako rado in prisrčno je občevalo vojaštvo raznih narodnosti z našim domačim prebivalstvom, ki mu je odstopilo toliko hrabrih sinov! — Bil je zares lep večer! Ob hotelskem vrtu pa so, pozdravljajoč pestro množico, vozili vojaški vlaki proti zahodu, nasproti grmenju topov v neznano usodo........ Krajnins podružnicam deželnega zavoda za vzajemno zavarovanje goveje živU ne na Goriškem je razposlalo ravnateljstvo sledečo okrožnico: Na Dunaju, dne 27. junija 1916. Ravnateljstvo deželnega zavoda za vzajemno zavarovanje goveje živine je izvedelo, da vlada ponekod v naši dežeii mnenje, da je zavod vsled vojnih dogodkov omejil ali celo ustavil svoje delovanje. To mnenje je povsem napačno, kajti slej kot prej smatra zavod za svojo dolžnost, delovati v izključno korist govedo-rejcev, ki baš spričo vladajočih gospodarskih razmer zaslužujejo vsega ozira in uvaževanja v tistih mejah, ki so jih veljavna določila začrtala članom deželnega zavoda v prilog. Toliko zavod sam, kolikor tudi njegove podružnice in govedo-rejci v obče pa morajo vzajemno stremiti za enim in istim smotrom, namreč za tem, prvič, da se zavarovana živinčeta ohranijo kot zavarovana še nadalje, in drugič, da se zavarujejo še nova živinčeta, vse to pa v namen, da se živinorejci obvarujejo pred težkimi izgubami, ki sicer brezpogojno nastopijo, ako ponesrečena ali pogi-nola živinčeta niso bila zavarovana. Deželni zavod posluje nepretrgoma še dandanes, dasi je bil vsled zapletljajev, ki so nastopili, primoran prenesti svoj sedež na Dunaj. Toda tudi tukaj, kakor prej v deželi, vrši svoj posel neskrčeno, izplačuje upravičenim zavarovancem odškodnine za škode, izplačili« nadalje lečilne stroške in slednjič tudi upravne in cenil-ne pristojbine za predsedništva. Dalje rešuje vse vloge, ki spadajo v njegov delokrog, sprejema nova zavarovanja, kakor tudi semestralne podatke o pregledovanju in cenitvi posameznih živinčet, sprejema seveda tudi zavarovalnino, ustanavlja nove podružnice in daje na sploh vse po^-trebne pouke in nasvete ter preskrbuje predsedništva s potrebnimi tiskovinama. V obče skrbi torej za to, da se zavodov glavni namen, dvlgnifi blagostanje živinoreje v naši dežeii, ohrani m po možnosti o~ krepi, ter ima sedaj še boli kot prej najboljše upanje za nadateuo uspešnejše In bla-godejnejše delovanje v prid govedoreji. Na tem mestu opozarjamo, da skrbno negovanje govedoreje posebno v sedanjih kritičnih časih zamore donesti posameznikom največje koristi, kajti pri tem vprašanju so tesno spojene koristi posameznega govedorejca z gospodarskim procvi-tom ljudskega blagostanja v deželi in z ljudskim blagostanjem v obče. Zato se mora naše delovanje podvojtti v pospeševanje začrtanega cilja. Napačno tolmačenje učinkovanja izrednih razmer na deželni zavod, sosebno pa dejstvo, da je moralo mnogo predsednikov in drugih članov predsedstva, sledeč klicu domovine, zapustiti svoje domove, da se je nadalje skrčilo število članov in vsled tega seveda tudi števlilo govedi; vse to je v mnogih slučajih dovedlo do tega, da so v upravnem letu 1915/16, to je, v dobi od 1/10 1915 do 30/9 1916, nekatere krajne podružnice molče ustavile svoje redno delovanje, tako, so se o-pustile cenitve živinčet in tudi zavarovalnine se niso potirjale in poslale zavodu. Da se temu nedostatku odpoinore, je deželni odbor s svolim sklepom od dne 23. junija 1916. odredil, da ima deželni zavod tudi v sedanjih težkih razmerah, povzro^ čenih od vojskinih dogodkov, še bolj kot prej rajširiti svoje delovanje čez vso deželo, oživita delovanje krajnih podružnic in skrbeti v obče za to, da se namen in smoter zavoda z dobrohotnim tolmačenjem pravil pospešuje in doseže, da se po možnosti povrnejo vse Škode, ki jih bodo imeli redno včlanjeni zavarovanci. Predsedništva, ozir. t. č. gg. upravitelji in eventualno tudi Člani krainih podružnic se vsled tega naprošajo, da obrazložijo to okrožnico govedorejcem v tamošnji občini in jih vzpodbujajo k delovanju v obrazloženem smishi. Dalje se vsi tu omenjeni činitelji vabijo, da izpolnijo priloženo vprašalne polo in jo potem vpožljejo zavodu tekom 8 dni. Nadaljne odredbe bodo sledile po predložitvi vprašalne pole. Uradi deželnega zavoda za zavarovanje živine se nahajajo na Dunaju (I. Parlament.) — Deželni zavod za zavarovanje goveje živine v Gorici. _ i a 1 MALI OGLASI ! BS □C 1 se računajo po 4 stot. bosedo. J Mastno tiskane besedo se ra«u-1 najo enkrat rti. — Najmanjša J : pristojbina tnala 40 stotin'*. : □ □ □□ Vsakovrstne Stev. 36. žaklje kupuje J. Stebel, Trst, Zalog* žaklje v ulica Torrenta 409 Ugfa s 5 prostori in zemljščem se pod ugoJ-lim nimi pogoji preda. Naslov pore los. cdd. Edinosti. ^03 KlIVtll?01t1 cunjo, volno, bombaž, volnena in vatirana pokrivala in volnene maje. Prihajam tudi na dom. — Zaloga Settefontane štev. 45. 405 zdrava in krepka z dobrimi spričevali ildSlIU vdobi takoj službo. Najboljša hrana in plača. Pendlce Scorcola 353. Villa Emilia 517 Sode prazne petroljeve, oljeve kupujem v vsaki množini. Kuret, Settefontane 1, 401 rffl VINlrinl J® 1 vaeon pristnega Emendol-' Ull piUUUJ skega sira, kupi se ga lahko večja množina in rudi posamezni hlebi pri IDekarski zvezi v Trstu ulica Valdirivo 29, Mlekarna. 407 Rešite Vaše vfnošrađe! isrstsn na drtbne. Via Chlosu if. 31. Zaloga* Trst. a9H \yft)fftfl ZDa SiTati, vezati in krojiti dj/iCniH obleke za gospo in otroke, se priporoča za delo na domu. Tlica PicarcM 2, I- nad-vr. Št. 5. 321 ^ffJflfO TEat* vrste kupuje prva slovenska trgo &URIJĆ vina, Jakob if argon, Trst, ulica Soli-tario 21 (pri mestni bolnišnici.) 401 ZUicd Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. .....ii ima seda! večjo zalogo belega, dobrega namiznega vina po 135 K loco klet in rizling po 150 K. Kupci pridite, ker je cena sedanjim razmeram primerno nizka. >9 B9BHB9 Mltftiiftffl izvr*iye Ti:ako delo točno m ele-IlLftBičiilljU gantno po zmerni ceni. — Ulica Aleardi 493, vrata 8, Pendice Scorcola. 518 FStPgraf t svojem ZOBOZDRAVNIK I Dr. J. C ermak se Je preselil fn ordinira seđnj v Trstu, u3. Poste vecchie 12, vogal ulice delfe Poste. ULiiaBje zoiJOv&iBz Solstlas. PioinSiraiji *tev. 10. ateljeju v Trstu, Via dello Posto 246*. »ia debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nik<>, razni gumbi, denarnice, mazilo za'čevlja, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razaa rezila, robci, mrežice za brk«, pletenine, arajce, spodnje hlače, ogleaala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe-* in drugo prodaja JAKOB UEVI. ulica S. fiTicoio Ste v. 13. Paradižna konserva. P PRODAJALNA SPECIJALITETA „C A J N O M A S L O", Via Campanile 15 in Via Ghegha 2 Koncentrirana v zaprtih originalnih lončkih in na drobno. Manufakturne trgovine. SUCCESSORI Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trst, Leseni trg (Piazza della Legna) Stev. 1. — Bogata izbera manufakturnega blaga. — Cene 194 zmerne. dalmatinsko, istrsko, šampanjec, Asti, refošk, peneči in desertni moškat. — Malinovec, žganje, rum, maršala, vermouth, grenčine od 56 1 naprej. — Velika množina modre galice. PARCINA, Kavarna „Armonla* — Trst. (Gradič) na najlepšem prostoru trga blizu kolodvora, pripravna za vsako obrt z veliko njivo in tra\nikom, gospodarskim poslopjem in dvema velikima vrtoma, se pod roko pr©<3a pod najugodnejšimi pogoji. Natančneja po;asnra se dobijo pri Hranilnice in pesojESa&a v Sevnici eb Savi. iftvju Ja^i Trst uilcH Ponterosšo šfeo. S Bcgsfa zalaga dliav, teri&i, predmetov za t^ilett© In za ufnefnosti. vllji nadzornik juine 2«~«zni