Pnčtninn nluCuna » srotovini
f eto IX]
V Ljubljani, v torek 12. septembra 19*53.
Štev. 207 a
Cena 1 l)in
Naročnina mesečno I )iu. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
U red n išt vo je t Kopitarjevi ul. 6/III

VEHEC
Telefoni uredništva: dnevna služba 205« — nočna 2996, 2994 in 2«5»
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79?
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993
Vprašaj nad Evropo
V nedeljskem uvodnem članku (10. septembra) tmo imeli priliko opozoriti na globoke spremembe, ki jih je v življenju in mišljenju novodobnega človeka povzročila tehnika, ki po svojem notranjem bistvu človeško družbo izenačuje in jo vzgaja za kolektiv. Gotovo so pri tem izravnalnem procesu vzrok tudi druge sile, tako na pr. pomanjkanje živega krščanstva, v katerem je vsak človek poedinec radi svoje neumrjoče duše in nadnaravnega namena neprecenljive vrednosti v božjem odrešilnem načrtu in zato vreden pozornosti, spoštovanja in ljubezni tudi od vseh soljudi. Krščanska socialna filozofija radi tega odklanja družbo, v kateri je poedinec zgolj številka, kjer so ljudje samo z vidika svoje delovne funkcije razdeljeni v čete, skupine, razrede ... Takšna mehanična družba svojim sestavnim članom ne more postaviti drugega življenjskega cilja kakor kvečjemu čast stranke, dvig razreda, lri mu pripadajo, ali v fašističnem kolektivu nacionalni razmah. Kar je na poti temu cilju, je treba kakor z valjarjem poteptati in uničiti.
Jasno je, da takšen delovni nazor nujno vodi do voijne na znotraj in na zunaj. Kdorkoli se upira novim dogmam ali če tudi samo poskuša ugovarjati, je proglašen za izdajalca svojega razreda ali naroda, kakor ravno kaže. Razlogov za kako od-dvojeno mišljenje nihče ne posluša. Gorje tistim, ki dvomijo v edino zveličavno novo politično doktrino, slabo za tiste, ki se niso pravočasno odločili, a trikrat gorje vsem, ki imajo smisel za človeka in ki so pametni. Njih delež je obrekovanje in sramo-tenje, ječa in smrt. Kritika sakrosanktnih dogem, proglašenih od Marxa, Mussolinija in Hitlerja, absolutno ni dovoljena. Kdor jim ne sledi, ne velja le za bedaka, temveč tudi za zločinca. Zato moramo pričakovati, da se bo vrsta mučencev za svobodo osebnosti, vesti in razuma še in še daljšala.
Nastaja vprašanje, če bodo tudi drugi narodi voljni vzeti nase fašistični, oziroma boljševiški režim. Od rešitve tega vprašanja mnogo zavisi bodoča usoda Evrope in vsega sveta. — Mislimo, da bo pri tem največ odločevala narava in kultura vsakega naroda posebej, razvoj in stanje njegovega gospodarstva in zelo mnogo tudi njegova politična in kulturna tradicija. Čisto gotovo se bo fašistični in prav tako tudi boljševiški val ustavil ob mejah držav, ki so notranje urejene in konsolidirane na državni zavesti in zaupanju ljudstva. Ni dvoma, da bo zaman butal ob prag slehernega naroda, ki se •ebe zaveda kot močne moralne osebnosti, kjer so socialne razmere urejene in so državljanske svoboščine skrbno gojene in tudi za|amčene.
Vzemimo za primer Švico. Švica je danes podobna zagvozdi med dvema fašističnima velesilama, podobna je malemu otoku sredi fašističnega oceana. A vendar nič ne opazimo, da bi njeni prebivalci imeli veselje malikovati pred etatističnim raythosom, Zakaj ne? Ker ima švicarska konfederacija za vse svoje poštene državljane dovolj svobode in sicer, kar je zelo važno, enake svobode za vse. V Švici uživajo državljani popolno toleranco od strani države, zato tudi niso na državo ljubosumni in je ne sumničijo, da bi jim hotela kratiti njihove pravice. Prav iz tega vzroka se tudi ne organiziraijo v združbe, ki naj bi imele namen ščititi državljane pred državno omnipotenco, kar opazujemo po tolikih drugih državah. Nasprotno, Švicarji se zavedajo, da je to, kar predstavlja država, izraz njih lastne volje in da so torej oni sami država. Potemtakem ni pričakovati, da bi si svobodoljubni Švicarji naložili kak fašističen jarem, privzeli centralizem in se odrekli svojim upravnim samoupravam. Odločno odklanjajo vsakogar, ki bi jim hotel podreti njihov ponosni mir, ki ga uživajo kot svobodni Francozi, Nemci in Italijani, trije narodi, katerih vsak je svoboden gospodar na svoji svobodni zemlji.
Vzemimo še drug primer: Francijo. Dvomimo, da bi se Francozi hoteli odreči svobodi govora in tiska. Ne verjamemo, da se je rodil že tisti francoski politik, ki bi od Francozov zahteval, da hodijo okrog pod vodstvom in nadzorstvom in z istim korakom ter sprejmejo prepoved: Lachen veTboten! Da se odpovedo svojim mislim, svojemu dostojanstvu in svoji krasni preteklosti, ki jih krasi kot ve-kovite borce za čloVečanske svoboščine. Težko, da bi Francoz dovolil, da kdo uniformira čudovito mno-gostranost in raznoličnost njegovega vsakodnevnega življenja, v katerem je toliko duha in srca, da je Nemec Friedrich Sieburg napisal poln zavzetosti o njem lepo knjigo: Gott in Franikreich, ki je izredno duhovita in so jo Francozi prvi prevedli v svoj jezik ter ji dali ponosen naslov: Dieu est-il Fran-fais? Skratka, ni verjetno, da bi svobodoljubni Francoz hotel kdajj postati državni robot, mravlja v krasnem vrtu, ki ga s svetim zanosom imenuje Francija. Ves svet čuti, da bi v tem trenutku Francija prenehala biti to, kar je dosedaj bila v zgodovini.
Isto bi, hvala Bogu, mogli reči še o mnogih, da, o večini evropskih narodov. Problem zase tvori Nemčija, ki pa ni tako nerešljiv, ako se zamislimo v njen položaj. Nemec je vedno ljubil eksperimente in se navduševal za novosti, če tudi samo zajto, ker je šlo za nove stvari. Pomislimo le, s kako silo so nemš/ki socialisti takoj po vojni socializirali — in doživeli polom. Kako se je nekaij let pozneje nemški industriji mudilo, da se amerikanizira, kar se je tudi kmalu izkazalo kot docela zgrešeno za njih narodno gospodarstvo. Nemčija je še mlada država — kakor Italija — in se pač hoče »narediti«, pri tem pa doliži ves svet, zlasti Francoze, ako ne gre vse po volji od rok. Pri svojem neugnanem stremljenju ljubijo Nemci ekstremne rešitve, ki pa sc jih hitro naveličajo. Razven tega se je nemški narod v svoji domišljiji nahajal v desperatnem stanju, odkar se ni čutil več varovanega po milijonski armadi. V tajkc&n lianiu m aletoo vrtfc.l r vrtinec fašizma,
»Polkovnik" Herriot v Rusiji
Francosko zblizanje z Rusijo
Francoska vlada ne za do voh na s pre- Zlati IflOSl 250 milijard Din zgodnjimi Herriotovimi slavospevi -	*
Pariš, 9. sept (posebno poročilo »Slovencu«). Tukajšnji listi in za njimi menda ves evropski tisk so prinesli vest, ki jo je razširila agencija »Sud Est«, da je bil Herriot imenovan za j>olkovnika sovjetske rdeče armade. Takoj drugi dan se je izkazalo, da so bili listi potegnjeni in da so postali žrtev šale. ki pa je Herriotu samemu mnogo škodovala, naj bo resnična ali ne. Stvar je izgledala zelo verjetna in tudi sovjetsko veleposlaništvo v Parizu, kamor so se zatekli časnikarji po podrobnejša poročila o tem nenavadnem odlikovanju, ni bilo prav nič začudeno in je izjavilo samo, da o odlikovanju še ni uradno obveščeno. Edouard Herriot, župan mesta Lyona, pa se kljub zanika-vanjem ne bo več mogel iznebiti dovtipa, da je postal polkovnik sovjetske ozir., kakor pravijo tukaj, boljševiške armade. Humoristični listi in satirični slikarji so z velikanskim veseljem zgrabili za ta prekrasni motiv in danes se po Mon-martru že prepevajo pesmi o »lepem polkovniku, ki je odjezdil po slavo onstran daljnih obzorij«, med tem, ko slikarji delajo velike dobičke, ko razpečavajo slike, ki predstavljajo Herriota oblečenega v elegantno rdečo polkovniško uniformo, s polumescem in boljševiško zvezdo na junaški čeladi in z dolgo sabljo, ki jo vleče po pariškem pločniku v veliko veselje občinstva, ki mu spoštljivo dela špalir in ga od vseh strani slika.
Toda ta smešna stran ima tudi svoje resno ozadje. Francosko javno mnenje namreč ni prav posebno zadovoljno z vsem, kar Herriot počne v Rusiji in tudi zunanje ministrstvo je očitno t zadregi. Paul-lloncour. to jo znano, iskreno želi zbližanja z Rusijo in si dela o koristi te zveze tudi velike iluzije, vendar pa je in ostane malo čudno, da se nekdanji in mogoče bodoči francoski ministrski predsednik tnlil;o izpostavlja za stvar, ki še ni dozorela in da svoj izlet izrablja na način, ki je podoben gledališkim metodam. 0 sovjetski ar-
madi, čigar vrhovno vojaško šolo je obiskal z vsem svojim spremstvom, se je izrazil s tolikim navdušenjem, da bi niti sovjetski častnik ne mogel najti lepših hesedi. Kamorkoli pride, sami izrazi občudovanja, samo izjave ljubezni in prijateljstva, kjerkoli se ustavlja, povsod podčrtava, da je največji prijatelj holjševikov. Vse je že obiskal, vse je že pohvalil, samo vrhovnega urada GPll' (čeke) še ni. In če bi ea. bi brez dvoma našel zopet le pohvalne besede. Francosko ljudstvo in i njim tudi zunanje ministrstvo pa še ni pozabilo, da mu bolj-ševiki šo dolgujejo 22 milijard zlatih frankov (okr.
M
I
Herriot pozdravlja boljševiško Rusijo
250 milijard našega denarja, op. ured.) in da bo treba s pohvalo počakati, dokler se ne ho izvedelo, če so boljševiki tudi pripravljeni, dolgove vrniti.
Menda je vlada tudi zaradi tega vrgla ▼ javnost vest, da tudi vprašanje dolgov dozoreva in da je sovjetski trgovinski zastopnik v Parizu Rosen-berg uradno sporočil francoski vladi, da je želja Rusijo to vprašanje urediti. Sovjetska vlada je pripravljena dovoliti, da se od vseh za t Rusijo namenjenih uvoznih izdelkov pobira 10-odstotna taksa na blagovno vrednost, s katero bi upnike polagoma odskodovali, če ne celotno pa vsaj delno. Vendar pa tukajšnji tisk noče prav verjeti tem obljubam in bi rajši videl, ie bi se Hen-iot manj navduševal po Rusiji in bi sovjetska vlada dala konkretno obljubo, da ho prevzela pravno obveznost sa odplačevanje dolgov Franciji.
Važen poliličen sestanek
Tukaj se je razširila tudi ve«rt, ki pa menda ne bo odgovarjala resnici, da se bo namreč Herriot udeležil tudi diplomatskih posvetovanj večjega sloga, ki so bodo kmalu začela v Zaleszyoki v vzhodni Galiciji, kjer se nahaja na počitnicah poljski maršal iPilsudski. Najavljen je prihod poljskega zunanjega ministra Itecka ter romunskega zunanjega ministra Titulesca in večjega števila sovjetskih diplomatov, toda o Herriotu na uradnih mestih ni bilo ničesar povodanega, kar bi mogli tolmačiti tako, da se tudi on udeleži teh razgovorov, ki bodo imeli dalekosežne posledice najprvo za medsebojne vojaško-zavezniške odnošaje med Rusijo, Poljsko in Romunijo, ampak bodo soodlo-čevali tudi o razvoju podonavskega vprašanja.
Pariz, 11. sept. (a). Po najnovejših vesteh iz letalskega ministrstva, odletijo 4 letala letalskega ministra Piena Cota. jutri popoldne z letališča Villacoublaya v Rusijo.
Veliki slovanski dnevi v naši
mpt&isirhtiiifl Poljski poslanci in senatorji slavijo trajno
priiatelistvo med obema državama
Belgrad, 11. sept. m. Današnjo skupno sejo poljskih in jugoslovanskih parlamentarcev in senatorjev je otvoril danes ob pol 10 predsednik lugoslo-vansko-poljskega parlamentarnega odbora minister dr. Angjelinovič, ki je ponovno v krajšem govoru pozdravil poljske goste, ki so prišli na obisk v Jugoslavijo. V svojem govoru je naglašal, da sili oba bratska naroda k tesnejšemu in priiateVskemu sodelovanju dejstvo, da sta bili obe državi ustvarjeni na podlagi samoodločitve narodov in na podlagi mednarodnih mirovnih pogodb. Princip ■.amoodloč-be narodov ni pripomogel samo z idj.no borbo, ki se je vodila desetletja in desetletja, ampak je tudi rezultanta velike vojne, v kateri n2ka".f.n mislijo, da so bili prizadeti in na podlagi tega tudi rešujejo kot rezultanto vojne samo principe, na katerih počivata naši državi. Poleg te idejne osnove obstoja še ena pozitivna in realna osnova principa mirovnih pogodb. Vsi ti razlogi, tako nadaljuje dr. Angjelinovič, ki jih je podal podmaršal sejma o sodilo anju vseh narodov srednje Evrope, razlogi, ki sem jih tu navedel in ki jih mi vsi eni in drugi neprestano naglašamo, princip samoodločbe narodov in princip spoštovanja mirovnih pogodb, je podlaga, ki nam narekuje ozko in pozitivno sodelovanje brez ozira na vse druge sentimentalne razloge. Minister Angjelinovič je zaključil svoj govor s ponovnim pozdravom poljskih gostov ter je nato povabil člane poljsko-jugoslovanskega odbora, da podajo vse predloge in nasvete za čim globlje, iskrenejše in uspešnejše sodelovanje
Nato je dobil besedo podpredsednik sejma,
popolnem medsebojnem razumevanju. Makovski je nadalje govoril o skupnih problemih Baltskega, Jadranskega in Črnega morja ter je prešel nato na
skega senata je naglašal, da pripravlja sedaj Poljska novo ustavo. Boguc.ki je podrobno podal delo na reformi poljski ustave, v kateri bodo po njegovi izjavi izpolnjene narodne težnje s popolno doslednostjo. Nato je bila seja zaključena.
Poljski gostje so se nato odpeljali na Avalo, kjer so položili venec ua grob neznanega vojaka. Po povratku iz Avale jim je priredil predsednik Narodne skupščine banket v hotelu »Srbski kralj«,
delo, ki ga je storila poljska vlada v svoji domo- j katerega se je udeležilo veliko število povabljenih
vini posebno v pogledu zakonodaje. Poljska se tre-nutno bavi tudi z drugo veliko reiormo, z reformo ustave.
Podpredsednik poljskega Sejma je žel za svoja izvajanja vsestransko odobravanje. Za njim je stopil na govorniški oder bivši minister Velizar Jankovič, ki je izjavil, da bi sodelovanje poljskega in jugoslovanskega parlamenta dalo precejšnjo podporo aktivni politiki naših držav v treh smereh in sicer: v smeri zunanje politike, v smeri uKonomsko-finančne politike in v smeri širšega nacionalno-sooialnega dela.
Za Jankovičem je še govoril podpredsednik poljskega senata Anton Bogucki, ki je govoril o velikem delu, ki ga je storila poljska vlada z izenačenjem zakonodaje. Tudi podpredsednik pol.j-
gostov. Dr. Kumanudi je imel mi banketu daljši govor, v katerem je izjavil, da naš narod ne vidi v navzočih polj. parlamentarcih ljubih gostov, ki so samo iz vljudnosti vrnili našim parlamentarcem obisk, ampak drage brate, ki jih bodo povsod kot take tudi sprejeli in pozdravili. Dr. Kumanudi je nato govoril o skupnih borbah za svobodo jugo-slov. in poljskega naroda, o težki usodi, ki je bila obema narodoma skupna ter izjavil, da hočeta oba slovanska naroda ohraniti pridobljene pravice. Popoldne ob 5 je priredil poljskim parlamentarcem zunanji minister Jevtič čajanko v prostorih zun. ministrstva. Čajanke se je poleg poljskih gostov udeležil tudi diplomatski zbor in najuglednejše osebe belgrajske politične, vojaške in gospodarske družbo.
Katoliški shod na Dunam
Dunaj, 11. sept. b. Z včerajšnjim dnem je dosegel nemški katoliški shod svoj vrhunec, V Schon-brunnu in na stadionu sta bili dve veliki prireditvi, ki sta vzbudili splošno zanimanje in priklicali ogromno udeležbo. Že v ranih jutranjih urah je napolnila ogromna množica stotisoč ljudi pred-Vaclav Makovski, ki je v svojem govoru izjavil, da dvor 6chonbrun. grada, da prisostvujejo pontifi-
Pontifikalna sv. maša se je pričela ob 9.
lai
sodelovanje med obema državama, med obema bratskima narodoma ne počiva samo na simpatijah src. Poleg vseh iskrenih simpatij, ki usmerjajo naša naroda na isto pot za povzdigo vrednosti napredka in z miroljubnostjo navadnega konstruktivnega dela, obstoja tudi simpatija razuma, ki sporedno s simpatijo src obeležuje pot in cilj našemu sodelovanju. K sodelovanju nas pa sili tudi veliko število važnih vprašanj, ki jih moramo reševati skupno v
kalni sveti maši, ki jo je daroval papeški legat, kardinal La Fontaine. Na balkonu grada je kardinal ob navzočnosti predsednika republike Miklasa, zveznega kanclerja dr. Dollfussa, vseh članov vlade, diplomatskega zbora ter drugih osebnosti, daroval sveto mašo. Službi božji je nadalje prisostvovalo 30 škofov in nadškofov, 12 članov habsburške hiše, princ Filip Saški, princ Alojz Lichten-stein, knez Kr st Riidiger Starhemberg in drugi.
misleč, da ne more ničesar izgubiti, pač pa mnogo pridobiti. Ker rad uboga in je discipliniran, ni bilo novim voditeljem težko ga potegniti za seboj, zlasti, ker so bile obljube tako blesteče: Hitler je njega samega, nemški narod namreč, postavil za Boga. Neprestano mu dopoveduje, da je germanska rasa prva rasa na svetu in da je logično dolžnost vseh drugih narodov, da Nemcem služijo in se od njih dajo voditi. Demokracija je za Hitlerja in njegove bila očividno pretežka stvar. Demokracija vzgaja individualnost, kliče k neprestani odgovornosti in budi neprestano kritiko, česar pa ne prenese doktrina, ki zase reklamira absolutno pravilnost in nezmotljivost.
Potemtakem imamo zaenkrat v Evropi tri narode ali vsaj tri države, ki se imafo za »prve«: Italijane, ki so otroci večnega Rima, ruske boljševike, ki obljubljajo »odrešenje« vsemu svetu, in Nemce v Hitlerjevem tretjem carstvu. Toda vsi trije v istem hipu, ko to trdijo, pozabljajo, da neverjetno ponižujejo svoj »prvi narod«, ker v njegove sposobnosti ne zaurMLio niti toliko, da bi nu Aali mož-
nost svobodnega življenja in udejstvovamja. Kadilo, ki ga zažigajo vsak pred svojo nacijo, torej ne velja toliko narodu kot njim samim, ducejcni in Fiihrerjem.
Ob teh razmišljanjih ne moremo, da ne bi mislili tudi na naš narod, na našo državo. Mi jmo mladi in zato naš narodni in politični položaj še ni ustaljen, ampak se nahaja še vedno v evoluciji. Pri tem je bistveno važno; ali naj sledimo narodom, ki so se že našli, kakor Francozi, Švicarji, Angleži, ali pa naj sledimo eksperimentom, ki so sicer v modi, toda razen ogromnega propagandnega materiala nimajo pozitivnega veliko pokazati. Pa še :o, kar je na njih dobrega, je odkupljeno s potoki solza in krvi in zgrajeno izključno na sili, ki se nc ve, kako bo zdržala prvi resnejši potres. Vse slovanske države — razen Rusije _ se imajo za svojo svobodo poleg lastne vrlosti in hrabrosti zahvaliti svo-bodoljubju velikih demokracij zapada. Gotovo bo tudi za nje prava pot, da jih vsaj v tem posnemaio in ne hodijo iskat na posodo politične modrosti, ki je i>oroiena i* obuoa in zavisti.	Drm.
.	Po
evangeliju je imel kardinal dr. Innitzer govor, v katerem je med drugim rekel, da nihče ne more služiti dvema gospodoma, Bogu in mamonu. Predolgo se je služilo mamonu in zato smo dobili neizmerno bedo, nezadovoljstvo, neslogo, razredno borbo stanov in narodov. Med brati je vedno večje sovraštvo. Zato se moramo odločiti za Boga kot edinega gospodarja. Narodi danes zahtevajo novo carstvo, mi pa tega novega carstva ne rabimo, ker ga imamo v carstvu božjem. Nato je tudi papeški legat, kardinal Le Fontaine spregovoril in podelil navzočim papeški blagoslov.
Popoldne je bila velika prireditev raznih gim-nastičnih športnih društev na stadionu. Govorili so kardinal La Fontaine, kneginja von Starehemberg in kardinal Innitzer.
Na tej svečanosti bo imel zvezni kancler dr. Dollfuss svoj napovedani programatični govor, za katerega vlada v vseh političnih krogih velikansko zanimanje. Pozneje bo še mimohod patriotske fronte pred zveznim kanclerjem in voditeljem tc fronte.
*
Gombos: Moramo še nekatera vprašan a urediti s sosedi
Budimpešta, 11. sept. (n) Madjarski dopisni urad poroča, da je imel predsednik vlade Julij Gombos včeraj govor, v katerem je med drugim naglasi! svoje prepričanje, da bi se gospo-darske razmere na Mndjarskeni v 24 urah temeljito izpremenile, če bi prišlo do tesnejšega gospodarskega sodelovanja med njo in njenimi sosedi. Toda Madjarska mora poprej urediti še nekatera vprašanja s temi sosedi. Madjarska stoji na stališču, da je glavni vir vseh gospodarskih težav nepravična mirovna pogodba in zato misli, da rnorn še nadalje delati na to, da z. miroljubnimi sredstvi doseže iz,|K>lnitev svojih političnih aqpiracu-
V Španiji,
Proč z ruševinami
Madrid, 11. septembra.
Po demisiji ministrskega predsednika Aza-ne je predsednik republike Alcala Zamora začel po ustavi predpisana posvetovanja s predstavniki parlamentarnih strank, da izve njihovo mnenje, kako naj bi se vladna kriza rešila. Prvi, ki ga je poklical, predsednik kortesov (parlamenta), socialist Besteiro, je bil odločno mnenja, da naj sedanja večina bodisi zopet pod Azaiio ali ]>a pod kakšnim drugim voditeljem ostane na vladi. Utemeljil je to svoje mnenje s tem, da je treba srečno končati temeljno ustavodajo republike, ki jo je začela vlada Azane, predvsem agrarno reformo. Izrazil je svoje pomisleke proti novi vladi, ki brez socialistov ne bo mogla vladati, če pa bo razpisala nove volitve, bo vrgla deželo v vrtinec najhujših političnih strasti, kar bi pomenilo samo okrepitev desničarske reakcije.
Ti nasveti predsednika parlamenta Besteira niso mogli veliko vplivati nn predsednika republike, ker je znano, da je dosedanja večina — socialisti, novorepublikanci in »radikalni socialisti« (to niso nobeni socialisti, ampak radikalna meščanska stranka po primeru francoske llerriotove) — med seboj needina in zalo vlade ne more sestaviti. Na drugi strani pa je očitno, da je velika večina dežele proti frama-»onsko-socialistični vladi, kar so predsedniku republike izjavili skoraj vsi parlamentarci in dru^i politiki, ki so bili poklicani na posvetovanja. Kako veliko važnost pripisuje predsednik sedanjemu položaju v Španiji, dokazuje tudi dejstvo, da je povabil k sebi dr. Maraiiona in bivšega ministra Santiago Alba, ki se nahajata v Parizu. Strogo držeč se ustave, je predsednik države nato na koncu poklical k »ebi še ministrskega predsednika Azaiio, kateremu je izročil noto, v kateri ga je obvestil o uspehu posvetovanj in o smernicah, ki so jih parlamentarci označili kot nujno potrebne za novo vlado. Obenem ga je obvestil, da bo poveril vlado vodji zmerne republičanske stranke Lerrouxu.
V resnici je kmalu nato bil pozvan k pred-tedniku Lerroux, kateremu je Alcala Zamora po-
veril sestavo novega kabineta. Program Lerroux-ove vlade je že danes popolnoma pojasnjen, Medtem ko se je namreč predsednik republike posvetoval s parlamentarci, se je zbrala večina korte-sov in se posvetovala o poloiaju. Uspeh posvetovanja je bil ta, da naj Lerroux sestavi večino po možnosti iz vseh republičanskib strank. Ali bodo v to večino vstopile one republičanske skupine, ki so podpirale Azano, to je veliko vprašanje; skoraj gotovo pa je, da bo Lerroux pridobil zase nekatere člane teh strank, ki so, kakor znano, jako nedisciplinirane. Absolutno izključeni so seveda oni bivši podporniki Azanove vlade, ki so propagirali kulturni boj s katoliško cerkvijo, in pa socialisti. Brezpogojno pa bodo podpirali Lerrouxa konservativni republikanci pod vodstvom Maure. Nova večina je obenem sklenila, da se mora parlament čimprej razpustiti in razpisati nove volitve, da se izve mnenje dežele. Kabinet pa, ki bo med tem vladal, mora začeti popolnoma novo politiko, ki bo zasigurala svobodo in zaSčito vsem nacionalnim strankam brez razlike, naj bodo levičarsko ali desničarsko republikanske. Energično pa je treba nastopati proti razkrajalnemu vplivu in delu socialistov in ostalih ekstremistov. Z eno besedo, španska vladna politika se bo odslej usmerila proti desnici. Vendar pa bo, kakor se razume samo po sebi, ščitila republiko proti vsakim poskusom vpo-stavitve monarhije. Konservativni republičani in večina zmernega liberalnega republikanskega krila zahteva tudi, da se razveljavijo protikatoliški zakoni bivše vlade.
Razen razpoloženja ljudstva, ki je pri zadnjih volitvah v občine in v ustavno sodišče jasno pokazalo, da ne mara kulturnobojne iramasonske in socialistične politike, je vplival na ta preobrat posebno znani pisatelj in profesor Miguel de Una-muno in vplivni inteligenti, ki stojijo za njim. Una-mtmo že dolgo dela na to, da se razpišejo nove volitve, ker je sicer republika vsled protikatoliške in socialnoboljševiške politike Azanove vlade v nevarnosti.
^Madrid, 11. sept. (a). Lerroux je sestavil de-tinitivno listo članov nove vlade in jo izročil predsedniku republike, ki je nato konieriral z odsto-pivšim premierjem, nato pa bo sprejel Se Lerrouxa.
Volitve v Delavsko zbornico

dnevi za reklamacije
Volivni imeniki so zaradi reklamacij razgrnjeni na občinskih uradih onih občin, v katerih ima zdravnik zdravstvenega okroža OUZD svoj sedež, samo do 14. septembra 1933. Vsak nameščenec in vsaka nameščenka naj se torej takoj prepriča ali je vpisana v imenik in če je vpisana v pravi, t. j. v nameščenski skupini.
Kje so volišča?	*
Volitve se bodo vršile dne 7. oktobra 1933 na obratnih voliščih, dne 8. oktobra 1933 med 9. in 17, uro pa na rednih voliščih.
Obratna volišča se vpostavijo za volivce, zaposlene v obratih z nad 150 delavci, ako zahteva to do 20. septembra pismeno pri glavnem volivnem odboru starešina delavskih zastopnikov dotičnega obrata ali organizacija, ki je registrirana pri Delavski zbornici.
Vsi drugi volivci volijo na rednih voliščih dne 8, oktobra 1933.
Voli se osebno ali pismeno. Osebno morajo voliti vsi oni volivci, katerih obratovališče ni oddaljeno nad 5 km od rednega volišča. Vsi ostali pa volijo pismeno po pošti.
Volišča, kjer se voli osebno, so v sledečih krajah:
I. (štajerski del banovine) Žalec, Rogatec, Laško, Polzela, Celje, Vojnik, Sv. Jurij ob juž. žel., Šmarje pri Jelšah, Štore, Št. Pavel pri Preboldu, Radeče, Rogaška Slatina, Planina pri Sevnici, Oplotnica, Slov. Konjice, Mozirje, Šoštanj, Velenje,
V •
Brežice, Sevnica, Rajhemburg, Maribor, Sv. Lovrenc na Pohorju, Sv .Lenart v Slov. goricah, Št. Ilj v Slov. goricah, Fram, Ruše, Slov. Bistrica, Murska Sobota, Dobrovnik, Dolnja Lendava, Gornja Radgona, Ljutomer, Apače, Radenci, Ormož, Ptuj, Guštanj, Črna, Ribnica na Pohorju, Muta, Marenberg, Slovenjgradec, Prevalje, Mežica, Dravograd, Trbovlje, Hrastnik.
II. (kranjski del) Krško, Velike Lašče, Kočevje, Ribnica, Žari, Kokra, Škofja Loka, Železniki, Kranj,, Radovljica, Bled, Bohinjska Bistrica, Jesenice, Ljubljana, Višnja gora, Št. Vid nad Ljubljano, Vrhnika, Grosuplje, Vevče, Logatec, Cerknica, Stari trg, Kamnik, Domžale, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje, Toplice, Žužemberk, Mokronog, Zagorje, Litija, Tržič.
Osebe, katerih obrati se nahajajo na navedenih voliščih, volijo torej osebno. Pa tudi te osebe morejo voliti pismeno, ako je njih obratovališče najmanj 5 km oddaljeno od njihovega rednega volišča. Vsa drugi pa volijo pismeno, in sicer volijo pismeno volivci naslednjih volivnih okrožij:
Vransko, Podčetrtek, Poljčane, Loče pri Konjicah, Vitanje, Ljubno, Gornji grad, Sv. Peter pod Sv. gorami, Kozje, Bizeljsko, Lukovica, Motnik, Dobrova, Ig, Pragersko, Sv. Jurij ob Pesnici, Gor. Lendava, Beltinci, Križevci, Cankova, Fara pri Kočevju, Sodražica, Kranjska gora, Planina pri Rakeku, Kostanjevica in Središče ob Dravi
(Iz pisarne glavnega volivnega odbora Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije v Ljubljani.)
volitve
(Odgovori na vprašanja)
Kongres zdravnikov
Belgrad, 11. sept. m. Danes 6e je pričel v Belgradu balkanski medicinski teden, ki ga jo otvoril predsednik Balkanske zveze zdravnikov dr. Mar-kovič, ki je navzoče romunske, gTŠke in turške zdravnike ter turškega poslauika na našem dvoru Hajdar beja, grškega jioslanika Melasa, bolgarskega poslanika Kjoaeljvanova ter razne zastopnike naših civilnih in vojaških oblasti, pozdravil z iskrenim nagovorom. Bolgarski in balkanski zdravniki na balkanski teden niso mogli priti ter so se pismeno opravičili. Romunski zdravniki so prišli na zdravniški kongres pod vodstvom dr. Galacia, grški pod vodstvom dr. Pejzisa, univ. prof. iz Aten, turški pa pod vodtvom dr. Akima Mukterja. Predsednik Balkanske zveze, zdravnik dr. Markovič je v svojem govoru nadalje naglašal, da so se balkanski zdravniki zbrali na tem sestanku z željo po miru in z željo, da se balkanski narodi gospodarsko in kulturno dvignejo. Za tako skupno delo je v prvi vrsti poklican ravno zdravniški stan, ki je prost vseh predsodkov in ki se je tega dela tudi med prvimi joti I. Za njim je še govoril dr. Vasa Jovanovič, bivši minister, ki je izjavil, da so skupni napori na Balkanu že pričeli roditi prve sadove s sklenitvijo raznih konvencij med posameznimi državami. Kakor so zborovali že balkanski pravniki in industrijalci, prav tako so se letos balkanski zdravniki ponovno zbrali, da ]>oiščejo vse možnosti m skupno delo na Balkanu, ker higijenski pogoji v posameznih balkanskih državah ne zadovoljujejo. Zato je potrebno, da se za pobijanje skupnega zla med posameznimi balkanskimi državami sklenejo zdravstvene konvencije. Prvi je nato govoril upokojeni sanitetni general dr. Djurdjevič o vlogi medicine v zvezi
balkanskih narodov, nato dr. Matija Ambrožič, univ. prof, o problemu zdravja in higijene pri otrokih in dr. Bojan Pire, šef odseka Centralnega higijen-skega zavoda v Belgradu o higijeni vasi. Gostje so se nato odpeljali na Avalo, kjer jim je bilo prirejeno kosilo. Popoldne so 6i ogledali higijensko razstavo.
*
Varšava, 11 sept. (a). Pat poroča iz Poznanja, da se je tam začel kongres medicinskih študentov iz slovanskih držav. Dozdaj je prispelo okoli 250 Čehoslovakov in 70 Jugoslovanov. Tudi nekaj bolgarskih zdravnikov se je pripeljalo. Na železniški postaji so delegate pozdravili zastopniki oblasti, člani odbora kongresa in člani krajevnega poljsko-jugoslovanskega društva ter poljsko-češkcslcfv.-tš-kega združenja.
*
Belgrad, 11. sept. n. V dvorani nove univerze je bil danes kongres zveze zdravstvenih zadrug in jugoslovanskega društva za čuvanje narodnega zdravja, kateremu je prisostvovalo mnogo delegatov iz vso države. Na dnevnem redu je bilo tudi več predavanj, v katerih so se obravnavala strokovna vprašanja. Med drugimi je predaval tudi dr. Pire, ki je zbranim delegatom razložil pomen in delovanje jugoslovanskega društva za čuvanje narodnega zdravja. Ob koncu je kongres sprejel reso- i luoijo, v kateri se naprošajo vsi merodajni čini- ; telji, da posvetijo zdravstvenim vprašanjem našega | naroda svojo glavno skrb. Izgovori o varčevanju tu ne. morejo jn ne smejo obveljati.
Nemški konkordat potrjen
Vatikan, 11. sept. t«. Vatikan se je odločil brez odloga ratificirati konkordat z Nemčijo. Ratifika-rijske listine so bile snoči izmenjane. Nemška vlada je Stolici sporočila, da je pripravljena razpravljati e vseh še nerešenih vprašanjih, da se doseže sporazum v duhu sklenjenega konkordata.
Grško-turški pakt
Ankara, 11. sept. (a). Anatolska agencija po-mča: Predsednik grške vlade g. TsaldarL«, zun. minister g. Maximos in minister za gospodarstvo g. Pezmazogin »o se v spremstvu STojih soprog pripeljali v Ankaro.
Istambnl. 11. sept. (a). V poučenih krogih mislijo, da bo grško-turški pakt, ki je že izdelan in »ta ga obe vladi že odobrili, podpisan takoj po prihodu grških ministrov v Ankaro.
Sofija, 11. sept m. Tu so se nenadoma prekinila turško-bolgarska pogajanja za ureditev važnih, do sedaj še neršenih vprašanj med obema državama. Turški delegati 90 namreč sredi pogajanj nenadoma odpotovali v Ankaro. Vladni krogi »e bojijo, da bi ta dogodek ne ohladil preveč odnosov med Turčijo in Bolgrijo in da bi radi tega morda celo odpadel napovedani obisk tur?t*ga prvega ministra, ki bi lahko mnogo doprinesel do konsolidacije meddržavnih odnosov na Balkanu.
19 let po bitki, ki je odločila o usodi svetovne vojne
Pariz, II. sept. (a) Pisatelj Andre Salmon, ki se je udeležil kot poročevalec lista »Petit Parisien« proslave 19. obletnice zmage na Mar-ni, piše v svojem listu:
Človek, ki je deda! mimohod teh starih vojakov, mladih nabornikov in majhnih otrok, je moral nehote pomisliti: Nobene napadalne misli, nobenega izziva ni v teh ljudeh. Ničesar, kar hi moglo pri komerkoli z.buditi misel na napad. Poglejte te veterane, kako inalo jih je v uniformah, in recite, ali ni v vsem njihovem nastopu zgolj izrazita človečanska civilnost? To niso vojaki, ki bi se jim tožilo po vojaških mondurah in ki bi hrepeneli ]h> dnevu, ko bodo spet zadonele bojne fanfare, — ne, to so samo tovariši, ki so preživel i svetovno vojno in so prišli krasit s cvetlicami grobove svojih tovarišev, padlih v bitkah. Ko bi hoteli ljudje onkraj meja (o razumeti! Ko bi hoteli to francosko realnost razumeti zlasti ljudje iz takih držav, kjer se je razvil agresivni nacionalizem zgolj zaradi strašnega novega duha, nastalega iz bede, nezaposlenosti in pomanjkanju vere v mirni razvoj njihove domovuia
Starhemberg:
„Fašizem bo rešil Avstrijo"
Budimpešta, 11. sept. b. Posebni poročevalec »Ajz Esta< poroča iz Rima, da ee je premestitev alpskega anmadnega zbora iz Verone v Bozen izvršila po predhodnem sporazumu med Anglijo, Francijo in Italijo. Italija hoče s tem ukrepom ohraniti neodvisnost Avstrije in jo zaščititi pred eventuelnimi vpadi, bodisi prasketarskih čet, ali pa organizirane vojska Italija pa bo še naprej ostala prijateljica Nemčije vse dotlej, dokler Nemčija teh prijateljskih zvez ne bo sama onemogočila. >Az Est« poroča o posebnem intervjuju, ki ga je imel knez Starhemberg ob času svojega obiska v Rimu e predstavniki avstrijskega tisto, vendar pa njegova izjava iz do sedaj neznanih razlogov še ni bila objavljena v avstrijskih listih. Starhemberg govori v tej izjavi, da bo Heimvvehr podpiral Doll-jussovo vlado vse dotlej, dokler bo Dollfuss hodil po poti fašizma, če se bo pa položaj spremenil, potem lleinnvehr računa ne samo na podporo Italije, ampak tudi na podporo Anglije in Francije I o njegovi izjavi zastopata Francija in Anglija stališče da bi Starhembergova fašistična politika konsohdirala državo in jo očistila nacional-no-socialistlcne propagande.
Pariz, 11. sept. c. Pertinax je v »Echo de I arisu« objavil izjavo zunanjega ministra Paul-iloncourja z ozironi na vprašanje, ali je storjeno vse potrebno, da se prepreči priključek Avstrije k narodnosocialistični Nemčiji. Perti-nax trdi, da je Paul-Boncour v svojem odgo-voru naglasa!, dn ima zadnjo besedo o tem Mussolini, kateremu je Francija dala proste roke v reševanju avstrijskega problema.
Avtomobilske nesreče
, Ri"i' i,?-.,Sepi- C',P° včeraiSnji veliki nesreči na avtomobilskih tekmah v Monziu, ,pri katerih sta se smrtno ponesrečila vozača Campari in Borsachini ter je bil hudo ranjen vozač Cortelbacco, se je danes pripetila druga nesreča. Poljski vodja Čajkovski, ki je vozi! z avtomobilom znamke »Bugatti« jc zdrknil s proge in zadel v deblo, pri čemer jc mo'tor takoj eksplodiral. Čejkovski je dobil hude poškodbe in je kmalu potem v bolnišnici umrl.
Stare znamke v veljavi
Belgrad, 11. sept. (a) Prometni minister je odobril, naj se odstranjene franco znamke — izdane iz leta 1926, s pretiskom imena »Jugoslavija« _ vnovič izroče v promet za taksiranje poštnih pošiljk. Te znamke so pretiskane s črno barvo. Na gornjem delu je ime »Jugoslavija« v cirilici, na spodnjem delu pa v latinici. Teh znamk ie 12 vrst in sicer nn 25 in 50 par, po 1, 2, 3, 5, 8, 10, 15, 20 io 30 Din.
Na uredništvo prihajajo vsak dan vprašanja, ki se tičejo občinskih volitev, volivnih imenikov, kandidatnih list itd. Ker so nekatera vprašanja zelo važna za vse volivce, bomo na ta vprašanja odgovarjali v listu.
Popravek volivnega imenika. F. M. v S. Pri županstvu ste zahtevati popravek volivnega imenika in sicer ste hoteli nekoga v volivni imenik vpisati, za drugega pa ste predlagali, da se izbriše iz volivnega imenika. Na županstvu so Vam rekli, naj dotični volivci sami zahtevajo popravek volivnega imenika in so Vam Vaš zahtevek kratko odklonili. — Vaš župan nima prav. Opozorite ga na §§ 8, 9 in 10 zakona o volivnih imenikih. Vsakdo ima pravico volivni imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njegov popravek. Imate pa tudi pravico zahtevati pismeno pri okrajnem sodišču popravek imenika, bodisi zase, bodisi za koga drugega.	«
Takse. F. R. v K. Na občini ste hoteli prepisati volivni imenik. Župan Vam je to brez nadaljnjega omogočil, potem pa je zahteval od Vas za vsako stran volivnega imenika takso 5 Din. — Če ste županu takso plačali, zahtevajte takoj povrnitev takse, ker po zakonu o volivnih imenikih župan nima pravice pobirati taks; zakon celo izrečno določa, da se ne pobirajo nobene takse.
Klicanje na odgovor radi glasovanja. A. C v J. Uslužben ste v državnem podjetju. Nekateri Vaši tovariši Vas strašijo, da boste takoj odpuščeni iz službe, če boste glasovali za gotovo listo. — Vaša bojazen je popolnoma brez podlage. Zakon o občinah pravi v § 43: »Nobeno oblastvo ne sme v nobenem primeru klicati volivca na odgovor zaradi glasu, ki ga je oddal pri volitvah. Vsakdo ima torej pravico glasovati za tisto listo, od katere pričakuje, da bo najbolje upravljala občino in občinsko premoženje, Samo po sebi se razume, da tudi noben zasebnik ne sme klicati na odgovor zaradi glasu, ki ga je kdo dal pri volitvah eni ali drugi listi.
Stranke in kandidatne liste. A. G. v R. Pri Vas trdovratno govorijo, da mora biti kandidatna l»ta za občinski odbor vezana na stranko. Pravijo celo, da je bilo to razglašeno v uradnem listu.
V Službenem listu ni bilo nikdar razglašeno, da morajo biti liste vezane na stranko. Zakon o občinah in uredba, katero je sprejel banovinski svet, določa, da se kandidatna lista imenuje po nosilcu liste. Izjave, želje in predlogi kakega strankarja, še niso zakon. Po zakonu, ki točno predpisuje sestavo kandidatnih list, se liste ne 6mejo vezati na stranke.
Razrešeni župani in občinski odborniki Isti. Med volivci v Vaši občini vlada velika nejasnost glede tega, če občinski odborniki odnosno župan, ki so bili v zadnjih letih razrešeni, lahko kandidirajo.
Župani in občinski odborniki, ki so bili razrešeni v zadnjih letih, lahko kandidirajo, ker ni bil noben odbornik ali župan razrešen po § 132 zakona o občinah od 14. marca 1933, ki je stopil v veljavo 14. junija 1933.
Kazni in kandidature. A M. t J. Letos ste bili obsojeni na denarno kazen ozir. v slučaju neizterljivosti na 14 dni zapora. S kaznijo Vam ni bila izrečena tudi izguba državljanskih pravic. Vprašate, če smete kandidirati, oziroma če imate sploh pravico voliti.
Če nimate nad seboj drugih grehov, smete voliti in smete kandidirati. Zakon o volivnih imenikih pravi: »Začasno izgube volivno pravico: t. oni, ki so obsojeni na robijo ali zapor, daljši od leta dni, dokler se ne vrnejo v pravice; 2. oni, ki so obsojeni na izgubo častinh pravic; za čas, dokler traja ta kazen; 3. oni, ki so v stečaju (kon-kurzu); 4. oni, ki so pod skrbstvom, in 5. oni, ki so z razsodbo izgubili volivno pravico zaradi volivnih kaznivih dejanj.
Občinski računi in kandidatura. J. B, v S. Kot župan ste bili razrešeni. Proti Vam so nekateri občani vložili ovadbo, češ, da niso računi pri občini v redu. Revizija je ugotovila, da so Vaši računi popolnoma v redu in da ste še celo svoj denar založili v občinsko blagajno, ki ni imela potrebne gotovine. Tisti ljudje, ki so Vas ovadili, sedaj govorijo po občini, da Vi ne smete kandidirati.
Vi lahko kandidirate. Ne more biti občinski odbornik tisti, ki je z občino v pravdi, dokler se pravda ne dovrši, in pa tisti, ki mora položiti račun o upravljanju občinske imovine ali o upravljanju kakega občinskega zavoda, ali o kakem poslu, ki mu ga je občina poverila, dokler ga ne položi. Vaši računi so v redu, zato lahko kandidirate.
Kdo sestavlja liste za občinske volitve. G. L.
K, V vaši občini se govori, da bodo kandidatne liste sestavljala oblastva, banov, svetniki in po-
Dunajska vremenska napoved: Verjetno je, da se bo oblačnost na jugu še zmanjšala.
Zagrebška vremenska napoved: Večinoma jasno s počasi naraščajočo oblačnostjo. Zmerno toolo.
slanci. Kaj v tem oziru predpisuje zakon in uredba bana?
Zakon in uredba predpisujeta, da sestavijo kandidatno listo občani-volivci, ki po svobodnem preudarku izberejo ljudi svojega zaupanja. Samo obrazec kandidatne liste bo od oblasti točno predpisan. Nobena oblast ni po zakonu poklicana, da se vmešava v sestavljanje k and. list, ker zakon že sam izloča od kandidature tiste ljudi, ki niso sposobni za občinke odbornike.
Ljubljana, 11. »ept. (a) Baraka uprava dravske banovine razglaša, da se bodo občinske volitve v dravski banovini vršile 15. oktobra.
Uredba o kandidatnih listah, ki je bila sprejeta na izrednem zasedanju banovinskega sveta v začetku septembra, je odobrena. Prav tako je odobrena tudi uredba o komasaciji občin.
Slovenski romarji pri Mariji Bistriški
Iz celjskega in laškega okraja ee je zbralo v desetih dneh blizU 700 božjepotnikov k Marijin .Bistriški. Večinoma so bili kmetje, delavci, rudarji, železničarji in njihove žene. Pri Mariji Bistriški je čakala slovenske romarje vsa Bistrica. Predsednik občine je iskreno pozdravil vse Slovence, zlasti romarje. Na njegov pozdrav je odgovoril vodja izleta in podčrtal potrebo sodelovanja in poglobitve verskega življenja. Med sviranjem pobožnih pesmi gasilske godbe in petjem slovenskih in hrvatskih Marijinih pesmi so šli romarji v procesiji v Marijino svetišče. Na vseh oknih hiš so gorele sveče, zažigali so bengaličen ogenj in po peturrn vožnji in enourni pešhoji so prišli izletniki v največjo hrvatsko Marijino svetišče, kjer je imel navdušeno pridigo o Majki božji Bistriški g. Pavlič. Večina romarjev je vso noč pela in molila v svetišču. V nedeljo so skoraj vsi pristopili k sv. obhajilu, na koru pa je pel zbor cerkvenih pevcev iz Dola pri Hrastniku, pomnožen z izbornimi tenoristi celjskih Študentov in mariborskimi bogoslovci. Ob 10 so romarji dospeli v Zagreb, kjer so jih na kolodvoru sprejeli in pozdravili zastopniki zagrebških prosvetnih društev. Med petjem Marijinih pesmi je šel sprevod po Tomi sla vovem trgu preko Jelačičevega tq?a na Kaptol, kjer je imel pred Marijinim kipom prof. Pavlič slovenski in hrvatski nagovor.
Izletniki so si nato ogledali muzej, Str osema -yerjevo galerijo slik in etnografski muzej, kjer so posebno žene in dekleta občudovale lepoto hrvatsko narodne noše. Skupina pobožnih romarjev pa je imela še eno sv. mašo in pridigo pri sv. Roku.
Popoldne smo ob pol 2 zapeli Marijine pesmi v prekrasni zagrebški stolnici, od koder so se skupine napotile v Maksimir, v zoološki vrt, na velesejem, kjer so 6i naši kmetje ogledali razstavljeno živino. Zadnja skupina pa je šla na pokopališče Mirogoj, kjer so položili venec na grob Stanka Vraza. Prof. Pavlič je imel na grobu hrvatskih književnikov govor o slovanski vzajemnosti. Nato je sprevod krenil med petjem narodnih pesmi k sv. Ksavenju, kjer je položil venec na grob Ant Mahmiča z napisom: »škofu mučeniku in učeniku — Celjani«. Nato je imel pridigo g. Pavlič o gla-goljaših, škofu Mahniču in o zvestobi do matere cerkve. Na vsem potovanju je vladal najlepši red. katerega so pomagali vzdrževati celjski skavti.
Kongres odvetnikov
Dubrovnik, 11. sept. (a). Priprave za mednar. kongres v Dubrovniku, ki se bo vršil od 14. do 18, t. m., so popolnoma končane. Dozdaj ie prijavljenih 200 udeležencev iz raznih držav. Mnogo odvetnikov pride iz Avstrije, Češkoslovaške, Francije in Švice, zastopane bodo pa tudi držav VS* Vetniške Pernice iz v«eh evropskih
Belgrad, 11. sept. Za šefa knjigovodstva v peti skupini v podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani je povišan g. Koloman Meisner.
Belgrajske vesti
Belgrad. 11. sept (a). Danes ob 12 je Nj, Vel Kralj sprejel v svečani avdijenci novega poslanika . nn »asem dvoru g. Charlesa VVilsona, ki ie pri tej priliki izročil po običajnem ceremonijelu svoja akreditivna pisma.
Belgrad, 11. sept, m. Včeraj se je sestal jugo-slovansko-pale«tinski gospodarski odbor in sklenil, da se udeleži velesejma v Tel-Avivu in da se zgradi stalen jugoslovanski paviljon za te velesejme.
Belgrad, 11. sept. m. Kongres Mednarodne zveze zelezničarjev-abstinentov je danes dopoldne ia popoldne nadaljeval svoje delo ter je odobril poslovanje upravnega odbora za zadnji dve leti. it
Celje, U. sept. Danes dopoldne se je mudil v Celju minister za zgradbe g. dr. Srkulj. Na okrajnem glavarstvu je sprejel tudi zastopnike mestnega magistrata ter v razgovoru z njimi obljubil svojo pomoč v vprašanju regulacije Savinje.
20.000 Prekmurcev izpričate
zvestobo Odrešeniku in Cerkvi
Dne 8. septembra se ie v Turnišču vršila slovesna proslava 1900 letnice Odrešenja. Udeležilo se je je 20.000 ljudi
Cvet moravške dekanije
na Limbarski gori
Moravče, 10 sept.
»Saj ne bo nič danes, ko tako slabo kaže«, so rekli malodušneži, ko so gledali težke oblake, iz katerih je rosilo. »Kdo bo šel v takem vremenu na Limbarsko ooroU Toda med fanti ni bilo malo-dušnosti. Kaj pa je kranjskemu fantu, takale jesenska ploha! Marelo stisne pod pazduho, pa gre po blatu in strminah tja, kamor ga vleče srce. In ta dan je dvignila fante resna želja na Limbarsko goro, da bi tam opravili skupno pobožnost, se navdušili za svete fantovske ideale in si izprosili božjega varstva za težke dni, ki jih v prihodnosti čakajo. Od vseh strani so se zgrinjale fantovske trume, vesele in korajžne. Ko je ura udarila deset, se je 600 fantov zbralo v prostorni romarski cerkvi.
Na prižnico je stopil ljubljanski stolni vikar g. Jože Košiček in je fantom, članom župnijskih kat. akcij v dveh govorih razložil naloge, ki čakajo predvsem kat. slovenske fante pri uveljavljanju programa kat. akcije ter jim priporočal sredstva,
s katerih pomočjo bodo ta program lahko izvrševali. Med prvini in drugim govorom je bila sveta maša, med katero so peli združeni fantovski zbori pod vodstvom moravškega g. organista. Za sklep so bile pete litanije M. B. z ljudskim petjem. Tu sem naj bi prišel poslušat oni, ki trdi, da moški niso za ljudsko petje. Tako korajžno in glasno so peli fantje, da se je dobesedno cerkev tresla. V dveh in pol urah je bila pobožnost končana
Fantje so se v cerkvi in na poti vzorno obnašali. Nekaj minut po končani službi božji so že zadnji zapustili prijazno goro, katero so kot v pohvalo sijajnim fantom objeli solnčni žarki, ki so premagali temne oblake. In ti fantje so se kot solnčni žarek, ki prenaša toploto in življenje, razšli na vse kraje moravške dekanije, kjer bodo sedaj s podvojenimi silami delovali za zmago idej, katerim so na gori prisegli zvestobo. Drugo leto pa bodo, tako so sklenili, zopet prišli. Takrat bodo še druge pripeljali s seboj, da jih bo tisoč; in vsi bodo ene misli, enega srca.
10.329 srednješolcev v Sloveniji
Ljubljana, 11. septembra.
Sedaj so zaključeni vpisi v slovenske srednje šole. Seveda je še čas, da'6e nekateri zakasneli dijaki morejo še vpisati, vendar pa končna slika bistveno ne bo spremenjena.
Na klasično gimnazijo v Ljubljani 9e je vpisalo 821 dijakov in 105 deklet, skupno torej 926. V 1. razred se je vpisalo 278 dijakov in dijakinj.
Na L realno gimnazijo 6e je vpisalo 808 dija-ikovj od teh 108 v realčne razrede. Na III. realno girtorazijo se je vpisalo 696 dijakov, na obeh gimnazijah skupno se je vpisalo v prve razrede 353 dijakov. Na II. realno gimnazijo se je vpisalo 1317 dijakov, med temi 412 fantov in 905 deklet. V 1. razred se je vpisalo 120 fantov in 173 deklet. Na mestno realno gimnazijo se je vpisalo 651 dijakinj, od teh v 1. razred 140. Skupno se je vpisalo v Ljubljani 4502 srednješolca, med temi 1670 deklet.
Na državnem učiteljišču v Ljubljani se je vpisalo 307 dijakov, med temi 125 fantov in 182 deklet. V četrtem letniku so morali odpreti za dijakinje paralelko.
V Mariboru se je na državno učiteljsko šolo vpisalo 314 dijalkov, med temi 107 fantov in 207 deklet. V prve letnike učiteljske šole letos niso sprejemale.
Na maribonfco klasično gimnazijo se je vpisalo 736 dijakov, med temi 663 fantov in 133 deklet. V 1. razred se je vpisalo 137 fantov in 38 deiklet, skupno 175. Na mariborsko realno gimnazijo se je vpisalo 1226 dijakov, med temi 755 fantov in 468 deiklet. V prve razrede se je vpisalo 153 fantov in 89 deklet, skupno 242. Na celjsko realno gimnazijo se je vpisalo 823 dijakov, med temi 266 deklet. V prve razrede ee je vpisal 201 dijak, med temi 69 deklet. Na ptujsko realno gimnazijo se je vpisalo 394 dijakov, med temi 278 fantov in 116 deklet. V 1. razred se je vpisalo 53 fantov in 20 deklet.
Na štiri razred-no gimnazijo v Murski Soboti se je vpisalo 256 dijakov, med temi 72 deklet. V prvi razred ee je vpisalo 50 fantov in 28 dekle*.
Na gimnazijo v Kranjiu so se vpisali 604 dijaki, med temi 223 deklet. V 1. razred se je vpisalo 90 fantov in 55 deklet, skupno 145. Na gimnazijo v Novem mestu se je vpisalo 260 fantov in 104 de-kelta, skupno 364. V 1. razred ee je vpisalo 51 fantov in 19 deklet, skupno 70. Na gimnaizijo v Kočevju sta se vpisala 302 dijaka, med temi 68 de-
Starček v boiu z vlomilci
Drzen roparski vlom v župnišče v Mošnjah
klet. V 1. razred se je vpisalo 53 dijakov, med temi 16 deklet.
Na zasebnih gimnazijah se je vpisalo: V klasično gimnazijo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu 347 dijakov, meti temi 95 v 1. razred. V zasebno uršulinsko gimnazijo v Ljubljani se je vpisalo 140 dijakinj, od teh 59 v 1. razred.
Splošen položaj navedenih slovenskih srednjih šol je: vseh dijakov je 10.329, od teh 3936 dijakinj, v 1. razred se je skupno vpisalo 2168 dijaikov in dijakinj. Med srednjimi šolami niso vštete srednja tehnična šola, za katero še ni podatkov, trgovska akademija, o kateri smo številke že poročali in še nekatere strokovne Šole z značajem srednjih šol.
Mošnje, 10. sept.
V soboto, dne 9. septembra proti polnoči
si potepuhi pripravili vhod v mošenjsko župniššče. Pri sosedu Francu Megliču so si izposodili tesarski stol Na njem stoječ je eden na oknu na stopnišču iz pritličja v nadstropje razmaknil omrežje, spretno ubil eno steklo-in odprl okno. Tisti, ki je imel najdrobnejšo glavico s seboj, se je splazil v poslopje ter vsem odprl zadnja vrata župnišea. Pol ure so gospodarili v pritličju, v kuhinji posipravili drobiž, pripravljen uprav za brezposelne potnike, vlomili v klet ter pokusili malo rdečega.
Nekaj pred j>olnoejo sta dva vstopila v nadstropju v nezaklenjeno pisarno; župnik v sosednji sobi ie čutil, da so se vrata zelo rahlo odprla. Na vprašanje, kdo je, ni dobil odgovora. Ker so hiia vrata med pisar .10 in spalnico do kraja odprta, je videl svit električne svetilke, ki sta jo imela s seboj in jo večkrat za hip prižgala, pa brž spet ugasnila. Planil je s postelje k odprtim vratom in jih hotel zapreti in zakleniti, da bi bil vsaj začasno varen. Morda sta menila, da jih hoče župni* oborožen napasti; planila sta nanj; eden ga udaril parkrat po glavi, spoprijela sta se in oba padla. Župnik je roparju izvil iz roke napadalno orožje in ga je z njim v temi krog štirikrat kresni! po glavi ali .... ko je ropar skrbno skušal jireprečiti z rokama župnikove klice.
Kar začne ropar prijazen biti: »Vi ste starček; ne bomo vam nič žalega storili, lo pa veste, da smo mi brezposelniki veliki reveži; potreba nas je prignala; hočemo samo denar; veste nas je šest; lepo se vdajte in blagajne odprite, pa bo dobro. Samo tiho bodite!« župnik je dejal: »Denar dam; pa ga je malo. Blagajno tudi odprem, pa je skoro prazna. Cerkev nima nič. Hranilnice več nimamo.« »Ali
„Tf, Stanko, v farovški blagajni je pa mizerija, suša in kriza l"
ne?« — »Ne!« — »No, brž vstnnite in odprite!« — »Posvetite, da bom videl vstati.« — »Luči pa ue, vam bom jaz pomagal,« kar je res storil.
Župnik je segel v žep suknje, ki jo je tisti dan nosil, in mu dal 120 Din. Primerilo se je, da je bila vprav ta dan njegova suknja tako bogata. Potem mu je dal ključek od blagajne, šepetaje je rojiarski načelnik tožil tovarišu Stankotu, da je v blagajni mizerija, suša, kriza in nič jurjev, ki sta jih pričakovala.
Sedaj so se pa jele vžigati žarnice v žup-nišču in krog n jega; bila je razsvetljava kakor na sveti večer; tla so jima postala pregorka; odkurila sta jo s tovariši, ki so stali na straži.
V	blagajni je bilo samo Din 5.25 in teli ni s seboj vzel; pač je šla z njimi /.upnikova no-vomaišna ura in 2 verižici.
Vlom v župnišče v Lomu
Tržič, 10. septembra.
V	Lomu nad Tržičem je bilo v nedeljo med sv. mašo vlomljeno pri vratih iz dvorišča v župnišče. G župnik in gospodinja sta bila v cerkvi in nepoklicane roke so nemoteno stikale po sobah za denarjem. Denarni plen ni bil sicer posebno velik, ker so te zaloge danes po vseh župniščih le pičle. A odnešett je bil župnikov zasebni denar in župnijska ročna blagajna. Poleg različnih drugih predmetov je tat odnesel tudi župnikovo in gospodinji-no žepno uro. Škode je kar okoli štiri tisoč dinarjev. Ročno blagajno so našli proti večeru v bližnjem potoku za župniščem, vlomilcev pa doslej še niso izsledili. Upravičeno se je vsak zgražal nad tem vlomom, saj je znano splošno, s kakšno požrtvovalnostjo so Lomljani ustanovili lastno župnijo in le 5 težavo in priznano župnikovo dobrohotnostjo jo morejo v teh časih vzdrževati.
2500 Mar. otrok v Rajhenburgu
Modrasi in gadi
Vavta vas, septembra.
Ni dolgo tega, kar smo poročali, da je gosp. štrumblj Franc ubil 16 gadov. Je precej spreten in ima v ta namen v svojem vinogradu tudi primerno orodje.
Ljudje sicer trdijo, da se konec avgusta kače pospravijo v svoje luknje k zimskemu spanju, vendar je zgoraj omenjeni dobil na Mali šmaren v vinogradu v Straži velikega modrasa. Takega lepega, živopisanega ni še nihče videl. Posrečilo se mu je, nepokvarjenega in živega vjeti v precep. Prinesel ga je domov in del v špirit. Vaščani so si ga hodili pridno ogledovat. Modras je nad pol metra dolg, precej debel in svetlo bele barve, po hrbtu pa ima kakor oglje črno vijugasto progo, nad zgornjo čeljustjo pa zelo dobro razvito bradavico. Ker ima odprto žrelo, se zelo razločno vidita tudi strupena zoba — na vsaki strani eden — in s strupom napolnjeni žlezi, Baje je ta lepi eksemplar podaril mešč. šoli v Novem mestu. Iz tega je razvidno, da živita pri nas oba: gad in modras.
Lepe. moderne spomenike poceni izdelute
KUNOVAR FRANJO
kamnoseško in kiparsko podjetje Ljubljana, Pokopališče Sv. Križ
Telefon St. 2787.
Rajhenburg, 8. septembra.
Komaj so se danes ohladila tla v rajhenburški baziliki Lurške Matere božje ko so odšli ljubljanski romarji, že so začeli prihajati novi častilci nebeške Matere, mlada srca nedolžnih otrok iz okoliških župnij. Ko je danes odzvonilo poldne, se je začelo gibanje. Okrašeni vozovi, naloženi veselih otrok, kar samoposebi je privrela pesem in na Videm so se zgrinjali vozovi z vseh strani. Nad 50 voz — samo z Velike Doline, ki ima blizu 40 km do Rajhenburga, je bilo 12 polnili voz — je šlo proti svetišču lurške Čudodelnice. Mnogo jih je prišlo peš. V oerkvi je kratko, a lepo povedal svetnik Žust, po kaj smo prišli. — Pred petimi litani-jami, ki jih je vodil g. dekan Medvešček z Vidma,
so otroci zapeli: 0 Marija, naša ljuba Mati. — Nato so zborovali otroci pred cerkvijo, kjer so nastopili posamezni otroci iz posameznih župnij. Lepo so naredili vsi, a najbolj srno se radovali svetoduš-k»>ga govornika, a občudovali smo druge, med katere gotovo spada zbor govornikov z Rad ne,, ki so izrekli prisego — zvestobo ljubi gospej Lurški, katere 75-letnico smo s to slavnostjo obhajali. Da pa ni bilo dolgočasno, je zapel brežiški pevski mladinski zbor par pesmi. — Ko je še g. dekan Anžič iz Škocjana posvetil to veliko družino Marijinih otrok za vselej Mariji, so 9e razšli domov otroci, odkoder so prišli, t. j. v Krško, Brežice, Zdole, Videm, Sevnico, Boštanj k Sv. Duhu, Les-kovec, Sv. Križ, Cerklje, Vel. Dolino.
Ljubljana sredi zračnega prometa
Ljubljana, 11. septembra.
Ljubljana se po otvoritvi letališča krepko uveljavlja tudi kot važna letalska postaja. Vedno večje je število ljudi, ki spoznavajo prednosti in ugodnosti letalskega prometa. Počasi tudi izginjajo predsodki proti letalu, ki ni nič manj varno kakor železnica in avtobus in kar je glavno: nj dosti dražje, če pa vpoštevaš udobnost in naglico potovanja, pa znatno cenejše Iz podatkov, ki nam jih je dala na razpolago družba za zračni promet-center Ljubljana (ki pa žal ne pozna slovenskih štampiljk), posnemamo nekaj podatkov o ugodnem razvoju letalskega pronneta v zadnjih dnevih.
Tako je 28. avgusta letelo v Zagreb 6 potnikov, nazaj pa se ni nihče vrnil. Drugega dne, 29. avgusta je letelo v Zagreb 5 potnikov, v Ljubljano pa so prileteli štirje. Tudi za naslednje dni kaže statistika, da leti povprečno iz Ljubljane v Zagreb 3, 4, 5 in tudi 6 potnikov, nazaj pa povprečno tudi toliko. Letalo je torej vedno bolj zasedeno, k čemur bi še pripomnil, da ima izmed potnikov vsaj eden s seboj nekoliko več prtljage.
Še bolj ugodno pa se razvija promet Ljub-ljana-Sušak in povprečno leti vsak daft na Sušak 4 do 8 potnikov, nazaj se jih tudi približno toliko vrne.
Vseh potnikov skupaj je potovalo od 20. avgusta pa do 9. septembra 225 in sicer le na rednih linijah med Ljubljano, Zagrebom in Suša kom. Na dan otvoritve letališča, dne 20. avgusta je letelo skupno 100 ljudi, v nedeljo 3. septembra pa 18 ljudi
Občinstvo pri tej priliki opozarjamo še na vozna red letal: Letalo na liniji Ljubljana-Zagreb-
Belgrad odhaja iz Ljubljane zjutraj ob 7, pristaja v Zagrebu ob 7.50 in v Belgradu ob 10.35. Iz Belgrada pa se vrača ob 13.55, pristane v Zagrebu ob 16.25 in prihaja v Ljubljano ob 17.30.
Letalo na liniji: Ljubljaia-Sušak-Zagreb pa odhaja iz Ljubljane ob 6.10, pristane na Sušaku ob 6.50 in v Zagrebu ob 7.50. Vrača se iz Zagreba ob 16.45, pristane na Sušaku ob 17.35 in prihaja v Ljubljano ob 17.40.
Siražni ognit
Banja loka, 8, sept.
Zdihovski mežnar odzvoni Ave Marijo, moški prebivalci bornih vasic okoli zdihovske planote se porazdele po svojih poljih, zažgo kupe suhljadi in stražijo ...
Sovražnik je v deželii, divji prašiči jim uničujejo polja, iz.orava.jo krompir, teptajo oves in koruzo ter rijejo pov-sod, kjer jc le malo upanja, da bo kaj za njihov želodec.
Po več skupaj jih pride na pašo in kar naglo uničijo njivo koruze ubogemu bajtarju. Če jih pri delu zalotijo in preženo, se kaj kmalu oglasijo na drugem koncu in nadaljujejo z delom.
Gorijo ognji, da v temnih nočeh razsvetljujejo okolico, grejejo može in fante ter odganjajo nadležne živali
Vedno več mora biti ognjev in stražarjev, da obranijo sadeže pred njimi. Noč za nočjo, v suhi ali mokri, hladni ali topli bodo goreli še ti kresovi, dokler ne bodo spravljeni vsi sadeži, ki so del življenja teh ljudi, med nepreglednimi gozdovi na ka-meniti kraški zemlji.
Na Durmitor
Do Donjih Crkvic.
V senci udobno zleknjen je ležal pastir, zraven njega je 6edel sinček, okoli njiju so se pasle ovce. Zmotimo ga, vprašamo ga, koliko je še do Donjih Crkvic. Mirno odgovori: »Pol ure za vas, a jaz pridem v četrt ure, ako Bog da!« »Vraga,« reče naš Ibro, »nikdar!« Pastir živahno poskoči, stopi k Ibru in mu moli roko. »Daj, staviva,« reče pastir. Ibro stisne roko. Že smo mislili, da bomo videli zanimivo tekmo. Pa si Bosanec Ibro in črnogorski pastir pogledata v obraz, pastir reče: »Vročina je, brate.« »Tako je, ako Bog da,« odvrne Ibro. In počasi smo zopet nadaljevali pot.
Vzpenjamo se bolj in bolj. Če se na tej poti ozreš nazaj, te pozdravi v dalji sivi Mag-lic, ki jx>gleda iznad svojega predgorja. Na našo Gorenjsko te spominjajo s snegom pokriti vrhovi. Hodimo še eno uro in druge pol.
Zavijemo še čez rob grebena in že smo na najvišjem vrhu visoke planote. Prvič zagledamo v daljavi 40 km pogorje Durmitor. Krasna je ta skupina. Malo odročne so videti stene, vrhovi in grebeni, pa nič ne de. Bo že! Pod seboj zazreš inično planinsko vas — Rudine. Hodimo še pol ure, gori, doli in dospemo do vasi. (Od pastirja do vasi smo rabili dve uri, on bi pa prišel v četrt ure, ako Bog da ... Če ti bo v teli krajih kdo povedal, koliko boš hodil od tod do tod, moraš napovedani čas pomnožiti s štiri in še urilo boš moral stopiti.)
Zavili smo v vasico in se ustavili pori košato lipo sredi vasi. Ta dan je bil« nedelja. Vse jc bilo pražnje oblečeno. Če si motril oble- , ko, zlasti žensko, si zapazil, da je industrija že J dnkai zrinila domače Drjdeiovanie bla«a. plat- I
na, nogavic in čevljev. Ljudje so se pogovarjali pred hišami, dečaki so sc podili po vasi, deklice so si šepetale med seboj. Na vzpetini nad vasjo so se pasle ovčice in razsedlani konji. Orožnik se je važno pogovarjal z nekom. Učiteljeva žena je pestovala in mirila številno deco. Ozračje je bilo hladno, ostro, pa vendar prijetno. Srečni so ljudje, ki žive tako daleč od nrupa in prevare.
Mlado deklico smo naprosili za mleko in kruh. Takoj nam je prinesla oboje, v lepi porcelanasti skledi. Bila je oblečena mično in čisto, če si se pogovarjal z njo, si videl veliko prirodno razumnost. In vsi ljudje v tej vasici so taki. Dobršen del zasluge pri toliki stopnji ljudske omike ima šola in njen učitelj, ki je v tej vasi.
Pod lipo je prišel učitelj in se nam predstavil. Visok, močan človek, zgovoren, prijeten in ne vsiljiv. V te kraje je bil prestavljen s hrvatske nižine. Pa se ni za pil, temveč si je ustvaril dom in se izživlja v deln zn mladino in prosveto. (Še enkrat smo ga imeli čast srečati na svoji poti, že na povratku.) Šola sama je lesena zgradba s skromnimi okni. majhna in prikupna. Tudi lično cerkvico imajo v vasi.
Kmalu za nami je prispela v vas skupina zagrebških turistov. Tudi nje so prijazno sprejeli. Njihov vodnik, znani Omer, je prišel k nam in nam dal nekaj dobrih nasvetov na pot.
Ko smo se dodobra odpočili, je bila že dve popoldne. Treba se je bilo kar urno odpraviti, če smo hoteli biti za noči v Nedanju. Oprtali smo konjiča, vprašali zn pot in odšli.
Že zopet smo stvorili stari ustroj naše odprave — spredaj Ibro na konjiču, za njim kobilica, visoko natovorjena. za njo nas pet brez srajc, le s ci*pini v rokah. Pot nas vede (»o skorai ravni visoki uLanoti. fci W»r iivo mo-
minja na Bloško-Rakitniško planoto. Na desni se dvigajo beli grebeni Magliča, pred nami utriplje v razbeljenem zraku Durmitor. Spotoma srečavamo ponosne Črnogorce, ki nam z živahnimi gestami razkazujejo svojo deželico. Pet ur hoda je po tej planoti. Spotoma so se privlekli težki, svinčeni oblaki, iz katerih se je vsul nemil dež in nas do kosti premočil. Pa je kmalu jenjal in ko smo se ravno posušili, smo uzrli pred seboj Nedajno.

Gorska vas Nedajno (1600 m).
Vas leži 1600 metrov visoko, v velikem lijaku, ki z.bira vodo in jo pošilja v Tnro. Lep je bil pogled, ko je zadnja, rumena luč oJhsvc-tila vasico iznad Maglien. Isti tip hiš. kakor naše planinske hiše, strehe strme, lesene, okajene od dima. ki se je prijetno vil iznad domov. Na vzpetini iznad vasi stoji cerkvica, ki opomin in na naše orimonsie kaoelc. Res mjčn«
vasica je Nedajno, Bog daj, da bi nas dobro sprejeli.
Vprašali smo Ibra, ali pozna tu ljudi in če bomo lahko dobili prenočišče. »Kai jih ne bi.« ie dejal, »saj sem tod že neštetokrat tovoril. Nosil sem za firmo, ki plavi les po Tari. Dobro poznam gospodarja Matijo, tam bomo lahko prenočili in konje dali v njegov hlev.« »Vedi nas tja,« smo rekli Ibru.
Med plotovi mimo vaškega vodnjaka pridemo že v mraku do hiše gospodarja Matije. Ibro obrazloži gospodarju, kdo smo, od kod in kam gremo in česa želimo. Gospodar nas prijazno pelje v sobo, ki nas kar preseneti s svojo snažnostjo in udobno opremo. Mož je bil namreč v Ameriki, kopal je tudi v Franciji, videl je mnogo sveta. Vse to se jx>zna na njegovem domu. Kakor v naših krnetiških hišah, so viseli tudi tu na stenah okvirji z najrazličnejšimi fotografijami, razglednicami in slikami, na častnem mostu izbe visi slika kraljeve družine, pod njo priznaniee, ki povedo, da je bil naš gospodar v vojni izvrsten strelec, zraven odlikovanja iz svetovne vojne. V izbi vidiš tudi zanimiv letak ic. volilne borbe v polpretekli dobi.
Gospodar nam ie prinesel večerjo: kislo mleko in vareniko, kaj mak (slana smetana) in ječmenov kruh, tudi nekaj skodelic kave. Pojedli smo, nato smo moževali. Ibro nam je povedal, da nam ue bo mogel več nositi, ker mora na košnjo in ker ne zna več pota. Treba je bilo dobiti drugega konja. Ponudil se nam ie kmet, ki jc bil pri gospodarju po opravkih. Srečo smo imeli, da smo ga dobili, kajti vsi moški so odšli na katune seno spravljat. (Ka-tuni so najvišja naselja v naši državi. So nekake planšarije; v njih prebivajo kmetje po teti, pozimi sc ikavadno vračajo v vasi
Ljubljanske vesli:
Učenci meščanskih šol v Ljubtjan1
Mariborske vesli:
Uboj za ubojem
Maribor, 11. septembra.
Komaj smo poročali o žalostnem dogodku, ki se je pripetil prejšnjo nedeljo v Kačah, že moramo zopet zabeležiti žalostni dogodek, ki se je pripetil zopet v sosednji vasi — v Framu. Pri nekem posestniku v Franm je bila zbrana večja družba fantov, med njimi 22 letni kovaški pomočnik Ladislav Lorenčič ter kovaški pomočnik Anton Štern. Po orožniški ovadbi je dejanski stan sledeči: Omenjena družba fantov je spila pri posestniku olkoli 4 litre vina, nakar so se v malo vinjenem stanju podali proti domu. Na križišču drž. ceste v Framu so obstali ter je prišlo do majhnega prepira, med katerim so se famtje med seboj spo-
□	Iz poštne službe. Napredovali so pri mariborskih poštah: Za upravnike pete grupe Irgolič Franc im Klemenčič Anton; v šesto grupo pa so napredovali sledeči uradniki in uradnice: Jamnik Ivo, Mohorčič Marija, Zivko Amalija, Dekleva Helena, Malkuc Josipina, Sila Terezija, Pfeferer Hilde-garda; v sedmo grupo Vatovec Ana im Gozdnikar Valerija; v deveto grupo pa Pahor Ivan.
□	Smrtna kosa. V ponedeljek je umrl v Krče-vini, Aleksandrova cesta 7, v 65 letu starosti Ko-vačič Ivan, strelovodni mojster. Pogreb bo v torek ob 3 popoldne iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. V Studencih, Frankopanova ulica 29, pa je umrla v starosti 64 let zasebnica Frančiška Cerče. Pokojnico položijo k večnemu počitku v torek ob pol 5 iz studenske mrtvašnice na tamošnje pokopališče Rajnkima večni mir, žalujočim pa naše sožalje.
□	Veliko javno tombolo v prid Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju priredi Mariborsko slov. žensko društvo na Trgu Svobode v nedeljo 17. t. m. ob 15. Razen 10 glavnih dobitkov je tudi še mnogo krasnih in koristnih daril, zlasti ročnih del, ki so izložena v izložbi Scherbaumovega paviljona na Aleksandrovi cesti.
□	Nezgoda in napad. 27 letni delavec Josip Hraš iz Jezdarske ulice je padel s kolesa in si pri padcu poškodoval obraz tako hudo, da so ga morali spraviti v bolnišnico. — Ko se je vračal 60-letni užitkar Ignac Vogrinc iz Spod. Dupleka na svoj dom, je nenadoma dobil od zadaj od neznanega napadalca s palico tako hud udarec po glavi, da so ga prepeljali v bolnišnico.
□	Avtomobil zavozil v voz. Ko se je v nedeljo večer vračal z enovprežnim vozom posestnik Brus iz Gornje Sv. Kungote proti svojemu domu, je v temi pridrvel proti vozu nek tovorni avto ter pri tem ubil konja. Pri trčenju se je voz preobrnil ter so gospodar in na vozu sedeči njegovi otroci zleteli z voza. Voz je precej poškodovan. Brus je za-dobil le lažje poškodbe, dočim so ostali otroci k sreči nepoškodovani. Avtomobilist, ki je baje vozil po levi strani, je izginil v temni noči, vendar 60 mu že na sledu. Skoda, ki jo trpi Brus, je precejšnja.
□	Razpis gledališkega abonmana. Uprava »Narodnega gledališča« v Mariboru razpisuje za sezono 1933/34 abonma, ki se zaključi že v začetku maja 1934 ter obsega 20 predstav (12 dramatskih in 8 glasbenih) in znači velik popust napram večernim cenam. Plačuje se v sedmih zaporednih mesečnih obrokih, vedno v prvih dneh vsakega meseca. Cene za vsak mesečni obrok (ves abonma stane 7 takih obrokov) so sledeče: Ložni sedeži 58, 38, 31, 24 Din (za uradnike 49, 32, 27, 20 Din); parterni sedeži 48, 38, 31 Din (za uradnike 41, 32, 29 Din); balkonski sedeži 48, 38, 29, 22 Din (za uradnike 41, 32, 24, 18Din); galerijski sedeži 24, 19, 13 Din (za uradnike 19, 14, 9 Din). Dobe se tudi bloki, ki omogočajo obisk gledališča pri poljubnih 12 dramskih in 8 glasbenih predstavah (izvzete so le one predstave, ki imajo na lepakih označbo »izven«). Cene teh blokov so nekoliko višje, kot pri navadnem abonmanu. Priglase sprejema gledališka blagajna, ki je odprta vsak dan od 9 do pol 13 ter od 15 do J7 (ob nedeljah in praznikih samo dopoldne) do sobote 23. septembra. Za lanske abo-nente ostanejo dosedanji prostori rezervirani do sobote 16. septembra. Uprava prosi vse dosedanje, zlasti pa nove abonente, da se priglasijo čimprej.
□	Slava rezervnih častnikov. Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov slavi v petek 15. t. m. svojo slavo, združeno s parastosom za padle junake, ki so ob priliki proboja solunske fronte dali življenje na oltar domovine. Spominska svečanost se vrši istega dne ob pol 11 dopoldne na Trgu svobode (v primeru slabega vremena pa na verandi restavracije »Union«).
prijeli. Štern je zbežal na bližnje dvorišče posest-nice Helene Skrbiš, za njim pa je tekel Lorenčič s kolom, katerega je izruvaJ na bližnji njivi. Na dvorišču sta se spoprijela ter je Lorenčič udaril s kolom šterna večkrat po glavi tako hudo, da je Štern nekaj ur po tem dogodku umrl. Lorenčič prizna dejanje, pravi pa, da je dejanje izvršil radi nekega starega sovraštva, radi nekih obrtnih zadev in ker je tudi njega in tovariše zmerjal, kar ga je zelo razburilo. Žalosten dogodek je zbudil v vsej okolici, ki še ni pozabila tragičnega dogodka od zadnje nedelje, splošno ogorčenje. Danes popoldne pa seje vršila v framski mrtvašnici obdukcija ubitega Šterna. Komiijo so tvorili sodni zdravnik dr. Jurečko ter preiskovalni sodnik Miškot.
□	Dobava mesa. Mestno načelstvo v Mariboru razglaša, da se vrši dne 16. t. m. v pisarni garni-zijske uprave mestnega poveljstva v Mariboru druga javna licitacija za dobavo mesa mariborski gar-niziji za dobo od 1. oktobra 1933 do 31. marca 1934. Pogoji so na vpogled istotani.
□	Tatinska smola. Ko se je 34-letna delavka Matilda vračala iz Peker proti domu, je videla viseti na dvorišču gostilne Ahtik na Teznu razno obleko in perilo. Skušnjava jo je premagala, da je segla po tujem blagu in si ga naglo pobasala v svoj nahrbtnik. Sreča pa ji vendar ni bila naklonjena. Komaj je naredila nekaj korakov, je že prišel gospodar iz hiše ter opazil tatvino a obenem tudi videl žensko bežečo z nabasanim nahrbtnikom. Stekel je za njo ter našel v nahrbtniku ukradeno obleko in perilo v vrednosti 1500 Din. Poklical je orožniištvo, ki je žensko zaslišalo in oddalo 6odišču. Rekla je: »Prvič sem kradla, pa še tokrat sem imela smolo.«
Možem in lanlom
braslovške, celjske in novocerkevške dekanije.
V nedeljo, dne 24. septembra t. 1. priredijo možje in fantje dekanij Braslovče, Celje in Nova cerkev pri romarski cerkvi Materi božje v Petrov-čah proslavo 1900 letnice našega odrešenja na križu. Možje in fantje, pridite vsi in izpričajte vsemu svetu, da ste vredni sinovi katoliške cerkve in slovenskega naroda. Spričajte, da vam je beseda križa velika, sveta stvar, vredna največjih j žrtev. Zato ne me ta dan ostati nihče doma, vsi naj poskrbe, da bo udeležba pri tej proslavi čim veličastnejša.
Shod se bo vršil po sledečem sporedu: Ob 9 pridiga in sv. maša. Po sv. maši še dva govora. Potem litanije in posvetitev presv. Srcu Jezusovemu. Petje oskrbi jo tudi možje in fantje. Pelo se bo:
1. Pred pridigo: Mihelčič, Možje in fantje Materi Mariji — 4glasno. 2. Mašila: Mihelčič, O Bog v nebeški slavi — 4 glasno. 3. K darovanju: P. A. Hribar, Ti, o Marija — enoglasno, Cecilija. 4. Po povzdigovanju: Mihelčič. Jezus naj živi — 4glasno. 5. Po obhajilu: Mihelčič, Kristus mora kraljevati — 1 glasno, konec dvoglasno. 6. Pred govori: Ki-movec, Angiel Gospodov — dvoglasno. Po govorih: Premrl, Povsod Boga — enoglasno.
Številke 1, 2, 4 in 6 dobe organisti po pošti, kateri nimajo pesmi pod št. 3, 5 in 7, naj se;;obr-nejo na g. pevovodjo Mihelčiča Alojzija v Celju.
Ptui
Ustanovitev kreditne zadruge državnih uslužbencev. Pretekli torek se je vršil v prostorih Nar. doma sestanek državnih uslužbencev radi ustanovitve lastne kreditne zadruge. Sestanka se je udeležil tudi predsednik Saveza nabavljailnih zadrug v Belgradu, g. Stibler, ki je orisal zgodovino zadrug in obrazložil njihovo potrebo. Po sestanku se je vršil ustanovni občni zbor. Zbor je izvolil v upravni odbor sledeče ustanovne člane; predsednik: sodnik dr. Lipič, podpredsednik: davčni inšpektor Fiihrer, odborniki pa so: upravni pripravnik Rozman, okr. šol. nadzornik Capuder, in davčni upravitelj Prime, Nadzorni odbor: 6odnik dr. Mu-hič, predsednik; odbornika: davčni upravitelj Arnuš okr. šol. upravitelj v. p. Pretnar. Zadružni delež zpaša 100 Din, Obresti so določene in sicer za nevazane vloge 5%, za vezane pa 5 in pol %, za posojila 7%. K novi zadrugi je pristopilo že pri ustanovitvi 21 članov. Da bodo režijski stroški čim manjši, se kreditna zadruga nastani v prostorih Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev. Tozadevna pravila so že predložena v odobritev in bo pričela zadruga poslovati v najkrajšem času.
Ljubljana, 11. sept.
Zadnjič smo priobčili številke o letošnjih ljubljanskih osnovnošolskih učencih. Pa tudi meščan-skošolskih učencev je dovolj, čeprav seveda ne toliko, kakor osnovnošolskih.
V Ljubljani se je na I. deško meščansko šolo vpisalo 447 dijakov. Od teh se jih je vpisalo v
I.	razred 180, ki bodo razdeljeni v tri oddelke. Na
II.	deško meščansko šolo so se vpisali 304 dijaki, od teh v I. red 132, ki bodo razdeljeni na dva oddelka.
Kai bo danes?
Kino Kodeljevo ob 20: »Solze ljubezni« (Konrad Nagel). Znižane cene.
★
O Esperanto! Najlažje in najhitrejše se ga naučite i» izvrstni in zabavni če-metodi brez vsakih učil. Vabimo vas k poskusni, uri v četrtek 14. t. m. ob 8 zvečer v prostorih šole na Grabnu, Cojzova cesta. Po zaključku lekcije se interesenti lahko vpišejo. Tečaj bo vodil diplomirani učitelj espe-ranta.
0 Asfaltna dela. Pred dnevi je mestna občina dala asfaltirati ploščino med Marijinim trgoin in trimostjem. — Včeraj pa so delavci dovršili asfaltiranje hodnika pred florijansko cerkvijo, kjer so sedaj vsa dela končana.
0 V Ljubljani umrli od 1. septembra do 7. septembra 1933. Komatar Jožef, 42 let, 60dar, Vi-dovdanska c. 9; Jašovec Tekla roj. Ahn, 66 let, poštna uradnica v p., Gosposka ul. 10-1; Vrhove Ivana, 58 let, služkinja, Japljeva ul. 2; Gerbec Anton, 26 let, pripravnik mestne kontrole, Kobaridska ul. 58; Bernik Frančiška, 71 let, zasebnica, Celovška e. 63; Regnard Edvard, 71 let, trgovec, Ulica Stare pravde 2; Rocco Karolina, roj. Mazzarotti, 67 let, Sv. Petra c. 24. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Nanut Gvido, 10 let, sin dninarja, Česence 33; Doič Ana, 2 meseca, hči trgovke, Gregorčičeva ul. 4; Hren Marija, 60 let, perica, Štepanja vas 52; Okorn Matevž, 52 let, posestnik, Brdo 8 pri Radovljici, Kopač Jerica, 66 let, zasebnica, Tržič; Bučar Ana, 66 let, vžitkarica, Vel. Mlačevo 21; Ostrovski Franc., 8 let, sin delavca, Primskovo 94; Simčič Anton, 1 mesec, 6in postrežnice, Aškerčeva ul. 1; Pav-lič Frančiška, 38 let, žena posestnika, Rove 7.
Zobozdravnik
Dr. Mirko Kambič
zopet redno ordinira
Telefon 33-28
© Dobro gospo prosim, da bi hotela dajati zajtrk revni dijakinji brez očeta, ki hodi v šolo Lichtenturnov zavod. Ponudbe na uredništvo »Slovenca«.
© T jO v ia tatom kolesa. Ob dramskem poslopju je včeraj okrog poldne slonelo kar lepo kolo, ki ga ie tja pristavil gledališki elektrotehnik Franjo Mrak. Mrak je odšel v poslopje, tedaj pa se je priplazil okrog vogla neki možakar, ki se je hitro vse-del na kolo in se pognal v dir po Erjavčevi cesiti. Mrak pa je prav tedaj slučajno jxigledal skozi okno in opazil tatu, kako se pelje na njegovem kolesu. Pričel je klicati za njim: »Držite tatu!« Neki drugi kolesar se je pognal za tatom, pridružili pa so se mu kmalu še nekateri drugi moSki na kolesih in eden od teh je res tatu dohitel ter ga pahnil s kolesa. Ko je zasledovalec hotel tata prijeti, je ta hitro izvlekel nož in zagrozil z njim: »Če me ne izpustiš .. Tat je nato stekel v tivolski park in se tam skril v grmovje. Z Bleivveisove ceste pa je hitro prišel stražnik Jakoš in pričel iskati tatu. Kaj kmalu ga je iztaknil in ga odgnal na policijo. Lastnik kolesa pa je ves srečen odpeljal svoje kolo. Na policiji so spoznali, da imajo opravka z 29 letnim Rudolfom, brezposelnim natakarjem iz Pulja v Istri. Rudolf 6e klati po Julijski Krajini in Sloveniji ter se preživlja običajno samo s tatvinami. Ljubljanska policija je imela z njim že večkrat opraVlta. Izročila ga je sedaj sodišču.
O Vlomilec i zlomljeno nogo. Zadnjič smo poročali, da se je policiji posrečilo odkriti vlomilca, ki je odnesel iz OUZli 4600 Din. Vlomilec je neki 24 letni Štefan T. Pri vlomu je namreč prehitro slkoeil več metrov globoko s poslopja in si zlomil nogo ter je moral v bolnišnico, kjer ga je našla tudi policija im ga zaslišala. T. je policiji že precej znan in je že sodeloval pri nekaterih drugih pustolovščinah in vlomih v železne blagajne. Bil je član
Kulturni obzornik
■■■HHBHHaBHBHnnnn
Anion Ocvirh:
Levstikov duševni obraz
Inavguralna disertacija
Prodreti v duševnost umetnikovo je isto, kakor dokopati se do vira njegovega dela in ga v kali pozajeti, aH pa se povzpeti na osrednjo in najvišjo točko, odkoder se nudi najstvarnejši in najjasnejši razgled po širokem polju njegovega izživljanja in udejstvovanja. Prav zato je za poznavanje človeka analiza njegove duševnosti brez primere važnejša kakor analiza vnanjih vplivov, ob katerih je posameznik dozoreval in rastel, se razvijal in krepil; kajti tudi vsi vnanji činitelji so morali biti prese-jani skozi ozko mrežo lemperamentno-karakterne-ga sita, preden so proniknili do plodnih tal človekove osebnosti in se uveljavili v svoji tvornosti in vplivnosti.
Že s tega stališča moramo pozdraviti poizkus mladega slovenskega znanstvenika, ki je skušal doumeti Levstika od znotraj navzven, ali kakor «am pravi, »dognati osrednjo žariščno točko Levstikove duševnosti in ga šele od tu pregledati v celoti«. Še bolj pa moramo biti veseli tega poizkusa zato, ker ni ostal poizkus, ampak nosi pečat na vse strani dognanega in trdno utemeljenega znanstvenega dela, ki bo prav zato, ker obdeluje osrednjo točko Levstikove osebnosti, postalo v nekem pogledu osrednje delo polagoma se razvijajočega levstiko-slovja. S to razpravo je istočasno izpolnjena sevajoča vrzel v literaturi o Levstiku. Izčrpne in celotne »like Levstikove osebnosti si dozdaj sploh še nismo mogli ustvariti; številne razprave in razpravice pa se bavijo večinoma z vnanjo plastjo njegovega življenja in analizo njegovega dela. Pa še v tem pogledu so večinoma samo fragmentarični doneski k izčrpni in popolni biografiji, ki jo naj ustvari bodočnost.
Ocvirk je postavil za izhodišče vsej razpravi osnovna gibala Levstikove osebnosti, predvsem »nietfov shicoidni značai. kateri «e ie v zadnjih le-
Na I. dekliško meščansko šolo se je vpisalo 300 dijakinj, od teh v 1. razred 132. Na II. dekliško mešč. šolo se je vpisalo 175 dijakinj, od teh 58 v I, razr. Skupno se je v Ljublj. vpisalo letos v mešč. šole 751 fantov, od teh v 1. razred 312, ter 475 deklet, od teh v 1. razred 190. Vseh meščansko šolskih dijakov je v Ljubljani 1936, med temi se jih je vpisalo v 1. razred 502,
Kljub tem visokim številkam pa v Ljubljani še vedno nimamo nobenega poslopja za meščansko iolo.
znane tolpe, ki jo je vodil Martin Pračetk. Praček je bil pred kratkim obsojen na 5 let robije ter eedi sedaj v mariborski kaznilnici. Policija preiskuje, če ni T. tudi vlomil nli vsaj sodeloval pri vlomu v glavno zalogo tobaka na Bregu v noči na 30. julija. Vlomilci so tam odnesli okoli 800 Din. V tem poslopju je bil to v kratkem času že drugi vlom in policija je že tedaj slutila, da mora imeti vmes svoje dolge prste Pračkova tolpa.
© Razno tatvine v Ljubljani. Na veseličnem prostoru na velesejmu je neznan tat ukradel Francu Ilijašu iz žepa telovnika nikelnasto uro znamke »Doxa« in srebrno verižico v vrednosti 450 Din. Ura ima na pokrovu monogram I. F. — Te dni je neki približno 30 letni moški beračil v Florijanski ulici 1 ter je pri tej priliflci ukradel stranki Mariji Parcerjevi iz škafa dve mokri novi moški srajci, vredni 300 Din. — V posredovalnici za službe No-votny je neznan tat ukradel Frančiški Koroščevi iz torbice 179 Din gotovine. — Tovarnarju Henriku Franzlu je neznan tat te dni odpeljal iz veže davčne uprave na Vodnikovem trgu 2000 Din vredno kolo znamke »Diamant«. — Iz veže v Gledališki ulici 5 pa je nekdo odpeljal Kamilu Hilbertu 700 Din vredno kolo znamke »S4eyer«.
O Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Cerkveni vesinik
Za duhovnike bodo letos v Domu še sledeči tečaji tridnevnih duhovnih vaji od 18. do 22. in od 25. do 29. septembra, od 9. do 13. in od 16. do 20. oktobra. Priglasite sel — Vodstvo Doma.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama
Začetek ob 20
Četrtek, 14. septembra: KOMEDIJA ZMEŠNJAV.
Otvoritev sezone 1933-34. Izven. Petek, 15. septembra: Zaprto.
Za gobe 12 milijonov
Ljubljana, 11, sept.
Prav ugodna sezona za gobe je bila lani. Jesenska sezona je lani trajala od septembra pa skoraj do srede novembra. Po mnogih krajih Slovenije so ljudje zaslužili lepe denarje, skoraj jim je bil edini zaslužek. Ponekod so nabrale cele koše gob v enem tednu. Zaslužili so tedensko 1000 do 1500 Din. Ugodna letina za gobe se je lani poznala tudi na ljubljanskem trgu, ki je bil ob tržnih dnevih ž njimi izredno bogato založen.
Letošnja sezona ne kaže,, da bo donesla tako lepih milijonskih zneskov. Doslej je bilo za gobe dokaj neprimerno vreme. Šele prejšnji leden so se na ljubljanskem trgu pokazale večje množine gob in posledica je bila, da so cene jurčkom prav znatno padle. Danes je že merica po 3 Din, kg pa po 8 do 10 Din. Na trg prihajajo še razmeroma lepe gobe. V soboto je bilo na trgu v 6 dolgih vrstah do 20 košar in košaric, pa tudi danes je bil trg založen z gobami. Nedeljsko vreme pa ni bilo ugodno za nabiralce gob, ker je bilo sprva deževno, zlasti ob jutranjih urah, ko je najboljši čas za nabiranje zdravih in lepih gob. Največ gob so danes prinesle na trg kmetice iz smledniške okolice. Tam v smledniških gozdovih, okoli Skaručne in Suha-dol, je velika množina jurčkov, tudi gozdovi okoli Brezovice so pravi eldorado za gobarje. Po nekaterih krajih so se prikazali prvi karžliji, goba, ki je zelo okusna, dalje prvi kukmaki in ponekod so našli strokovnjaki v gobarstvu tudi posebne, prav velike gobe, ki so jih krstili za »kodravke«, Pričakujejo, da bo letošnja jesenska sezona za gobe trajala tja do konca oktobra, ker napovedujejo lepo jesensko vreme z malimi padavinami.
tih življenja pod vplivom neugodnih življenjskih razmer polagoma stopnjeval v paranoidno psihozo globoke notranje razdvojenosti« (Šerko). V zvezi z razklanostjo Levstikovega značaja nam mladi znanstvenik očrta literarno izobrazbo Levstikovo kaKor tudi njegov filozofski in svetovni nazor. Posebej analizira njegovo izredno močno erotiko, ki je bila za Levstika tem usodnejša ob pretežno umstvenih prvinah njegovega značaja. — Ob analizi značaja skuša nato razkrojiti Levstikovo literarno delo v odstavku »Levstik ustvarjalec«. Predvsem razčleni njegovo pesem in ugotavlja v njenem sestavu isto razklanost Levstika-pesnika, kakor v prejšnjem neuravnovešenost Levstika-človeka. Podrobneje nam pojasnjuje njegovo nihanje med doživetjem in spoznanjem, med čuvstvenim in umskim ustvarjanjem in ugotavlja, da v Levstiku »emocijonalno pristnost in domišljijsko elementarnost vedno prerašča 3ii-selna logika«. Še bolj tragično za Levstika-pesnika pa je dejstvo, da si polagoma skvari pravi pesniški obraz z naličnikom ozkosrčnega filologa, — Takisto kaže Levstikova proza borbo dveh elementov, namreč globoko v ljudstvu zasidrane vsebinsko-stilistič-ne plati in arhitektonsko-racijonalistične umerjeno-sti, ki je prilagojena zahtevam klasicistično-racijo-nalistične dogmatike. Plod te sinteze je tudi Levstikov stil in ob analizi le-tega pride avtor do zaključka, da je treba Levstiku odreči osobine pravega realista in mu priznati le neki »naivni realizem, ki dopušča spoj primitivne, idealizirane snovi z obris-no realistično opisnostjo«.
Tretji odstavek nosi naslov »Levstik kritik, literarni ideolog in znanstvenik«. Svojega literarnega nazora sicer Levstik ni nikoli izpovedal v celoti; toda njegova estetska ideologija se da razbrati iz številnih njegovih kritik. Avtor na ta način zopet ugotavlja njegovo neuravnovešenost med klasicističnimi in romantičnimi nazori o umetnosti, ki se križajo povrh še s tretjo komponento Levstikovega umetnostnega nazora: z njegovim tipičnim, naivnim realizmom.
Pač pa je bil Levstik povsem stvaren realist v narodno kulturni in politični ideologiji, V prvem primeru se je sicer nekoliko vnemal za neki jezikovni panslavizem, katerega pa si je zamišljal čisto svojevrstno. Do le-tega po njegovem nazoru ne pridemo po opustitvi manjših slovanskih jezikov, ampak po niih izobrazbi do najvišje stopnje. »S tvo-
jo narodno politično ideologijo je do dobra opredelil slovenski kulturni in nacionalni program, zasidral ga na jasni politični ideologiji o naši samostojnosti, kulturni samobitnosti in jezikovni neodvisnosti; izpovedal nazore, ki hranijo v sebi vso problematiko slovenskega narodnega življenja v sodobnosti in prihodnjostl« (100).
Ob sklepu nam avtor predoči še Levstika v njegovem znanstvenem delu in sicer ne kot filologa znanstvenika, marveč kot nadarjenega raziskovalca in jezikovnega ideologa. — Seznam virov in bogat katalog opomb ob koncu knjige lepo pojasnjuje avtorjeve teze in daje delu pečat solidne in temeljile
razprave, kakršnih bi si še želeli.	—aš.
★
»Poglosy historji Polskiej w epice Jugoslovvi-akskiej.« Konstantin Wiskowatyj. Izdal Slovanski ustav v Pragi, 1933. — Za 250 jubilej osvoboditve Dunaja pred turškim vpadom, kjer se je pred vsem izkazal junaka poljski kralj Jan III. Sobieski, je izšla v Pragi zgoraj imenovana knjiga (»Odmevi poljske zgodovine v jugoslovanski epiki«), ki primerja in razlaga vse južnoslovanske narodne pesmi, katere so kakorkoli nastale pod vplivom takratnih dogodkov. Tudi slovenske narodne pesmi so zastopane (»Turk vže zbira silno vojsko, nubčn ne ve, kam pojde ž njo. . .«}. Knjiga je pisana v poljščini, uvod pa je napisal v češčini slavist Matija Murko, ki se že dolga leta uspešno bavi s srbskohrvatsko narodno pesmijo.
Leonhard Frank: »Od tri milijuna trojica.« Roman savremene nezaposlenosti. Preveo To-mislav Prpič. »Binoza«,' Zagreb, 1933. — Nemški socialni pisatelj Frank, katerega poznamo tudi iz slovenske prevodne literature, je v romanu »Von den drei Millionen drei« razkril sicer v potopisni obliki, vendar izredno močno problem brezposelnosti in gladu. Današnjo družbo brezposelnih iskalcev dela in kruha je pokazal avtor v treh osebah, ki po čudnem naključju dobe denar za Južno Ameriko, češ, tam ni brezposelnost zajela tako na globoko, a jih po velikih razočaranjih prinese po izgonu ladja nazaj, razcapane in brezupne, v rodno mesto, odkoder so sj pred dvema letoma odpravili s tolikimi upi. V teh treh bednikih čutimo roman kolektivne usode milijonov s celega sveta; pisatelj jih vodi stvarno, brez sleherne efektivnosti, brez ob-
tožbe ali obljub, brez ozira na rasno pripadnost skozi temne ulice proletarskega vzdušja, ki je radi i gole resnicoljubnosti globoko pretresljivo. — Za i uvod je napisal dr. Ivan E s i h nekaj misli o so-
I dobni književnosti, posebno v zvezi s Frankom, ter ! ocene njegovih del, s čimer je dal zaključeno sliko i ustvarjanja Franka in njegovega mesta v sodobni socialni nemški literaturi.
»Danica«, kalendar hrvatskog književnog društva sv. Jeronima za godinu 1933. Uredjuje dr. Josip Adrič. — Že 65. leto pošilja brv. družba sv. Jeronima med preprosto ljudstvo vsakoletni koledar »Danico«, v katerem je v malem zbrano vse, kar mora preprost človek vedeti za svojo praktično porabo na deželi. Ta izdaja je po zasnovi in namenu na las podobna slov. Mohorjevi družbi, le da ni tako razvita. Zanimiv je članek »Naša prezime-na«, kjer tolmači Stjepan Gorupič nastanek in razvoj priimkov. Moramo priznati uredniku Andriču, da je prav posrečeno uredil ta vsakoletni ljudski almanah.
Anton Žnideršič: Reforme knjigovodstva in pisarniške opreme. Založil konzorcij »Detajlista« v Ljubljani. — Avtor je v tej knjigi izumil poseben način kontrole dvostavnega knjigovodstva, s čimer bi se dale v najkrajšem času preprečiti pogreške, ki se rade pojavljajo pri knjižbah. Na koncu opisa kontrole ter knjigovodske forme je dodal avtor še opis nekaterih svojih malih izumov, kakor nove forme ameriškega dnevnika, omarice za odlaganje map za korespondenco itd.
Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« bo vprizorilo v tej sezoni češko gledališče v Brnu.
C I a u d e Farrere: »Opij.« Prevedel Pavel Karlin. Založba Evalit. Ljubljana, 1933. — Eden izmed francoskih pustolovskih pisateljev, C. Farrere, je v svoji najboljši zbirki eksotičnih novel, »Opiju«, razkril strašno silo in posledice tega vzhodnega mamila. V devetih novelicah se nizajo čudežna delovanja opija na posamezne ljudi, ki so sc mu predali. Pisatelj je zlasti močan risar miljejev, psihologične napetosti dejanja in mojster fantaziie.
Prejeli smo: Izveštaf o radu glavnog odbora ju-goslovenskog učiteljskog udruženja u god. 1932/33. Radenkovič, Belgrad, 1933.
Dodatak Spomenici Kongresa pravnika u Du-I brovniku 1932. Izdao i uredio stalni odbor kon-1 tSresa.
Zanimiva sodna obravnava
Ljubljana, 11. septembra.
»Slovenec« je že poročal o razpravi, Id ee je 10. avgusta letos vršila pred kazenskim sodnikom-poedincem okrožnega sodišča g. Koršičem Mirkom proti katehetu Andreju Križmanu, ki je bil obtožen dve>h prestopkov. Obtožnica mu je najprej očitala, da je 26. septembra lani prekoračil pravico kaznovanja, ker je udaril s knjigo (beležnico) učenca Slavujeviča Dušana po obrazu in glavi in s tem zakrivil prestopek po § 294 k. z. Drugič je zakrivil prestopek po čl. 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ker je 4. februarja letos ob priliki proslave škofa Strossmayerja imel v cerkvi na učence govor, iz katerega je državni tožilec inkriminiral besede, češ. da je med drugim dejal: /tisti narodni voditelji, ki jih preganjajo in mečejo v ječe, niso slabi voditelji.« S tem govorom naj bi bil ustvaril nerazpoloženje zoper na-redbe oblastev in zoper političen red v državi.
|Prva razprava je bila preložena, da 60 se zaslišal® še nekatere priče. Obtoženega kateheta pa je zastopal odvetnik na Jesenicah dr. Aleš Stanovnlk, javno obtožbo pa je zastopal nanvestnik državnega tožilca dr. Julij Fellacher.
O. katehet je danes ponovno izjavil sodrtiku-poedincu: »Nič ne pristavim k svojemu zagovoru. Povdarjam, da smatram pod svojo častjo, da bi govoril drugače kakor sem delal, če bi bil položaj drugačen kakor sem ga opisal, bi to priznak Sodnik je nato zaslišal še nekatere priče.
Učenec, 7 dn pol leta stari Dušan Slavujevič, sin pomočnika obmejnega komisarja, je prav obširno opisoval, kako je prišlo v šoli do dogodka, ki je bil inkriminiral v obtožnici. Njegov oče Gjoka Slavujevič je povedal, da je prišiel sinko po šoli okoli 16 k njemu. Povedal mu je, kaj se mu je primerilo v šoli. Lice je imel rdeče in oteklo. Dobesedno je izjavil: »Gospod je storil to iz verske in plemenske mržnje.« Sodnik ga je nalahno zavrnil.
Priča Justina Hafnerjeva, učiteljica na Jesenicah, je jasno dn odločno izpovedala: »Spominjam
se na vsiebino tega govora. To tudi zato, ker je bilo zaradi tega govora mnogo šundra in govorjenja. Svoj govor je g. katehet začel: »Ce hočeš, da te svet slavi, umri, če hočeš, da te preganja, živil« Nato je v kratkih besedah očrtala vsebino govora, ki je bil namenjen šolskim otrokom. Ni imela vtisa, da bi namigaval na sedanje politične razmere. Stvar je bila umetno inscenirana. Če bi prav hotel g. katehet politično govoriti, bi ga otroci ne razumeli, kier pozna psiho otrok in tudi gospod katehet.
Priča kaplan g Leopold Govckar je prav tako kratko izjavil: »Govor je bil vzgojen in poučen. Ne morem se spominjati, da bi bil govoril: Tisti narodni voditelji, ki jih preganjajo in mečejo v ječe, niso najslabši voditelji.«
IPriča J. Percnič, bivši učitelj: »Ni bilo nobene stvari, da bi dobdl vtis, da je njegov govor bil političen. Bil je naprošen, da govori v cerkvi. Zunaj cerkve so se mnogi razburjali, ker ni omenil, da j'e bil Strossmayer Sokol. Inkriniiniranih besed ni izrekel.«
Priča Rudolf Dežman, učitelj: »V svojem govoru ni namigaval na sedanje politične razmere. Inkriniiniranih besed ni izrekel.«
Razprava je bila v formalnem pogledu končana, nakar se je sodnik-poedinec umaknil, da sestavi obsodbo, ki jo je po polurnem presledku objavil.
Obtoženi katehet g. Andrej Križman je kriv prestopka po § 294 k. z. in se obsoja na 7 dni zapora pogojno na dve leti. Oprošča se od obtožbe glede prestopka po čl. 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. V razlogih je sodnik povdarjal, da niso napravile na njega pri prvi razpravi zaslišane priče-učitelji dober vtis. Sodniku se čudno zdi, da se inteligenti po 6 mesecih ne morejo več točno spominjati na vsebino govora v cerkvi.
Državni tožilec je prijavil priziv o krivdi in kazni, branilec pa priziv glede I. dela sodbe Razprava je trajala dve uri in je bila končana ob 11 dopoldne.
Dolenjsko stavlje na Polici
Polica, 11. sept.
Včeraj smo ustanovili na Polici krajevni od-Sor »Krke«, Ustanovitev je bila zamišljena kot velika ljudska prireditev, ki naj bi se je poleg domačinov udeležili v večjem številu tudi Ljubljančani. Žal da je dež onemogočil njihov prihod. Pripeljala sta se le predsednik centralnega odbora »Krke« dr. Perko in tajnik Podbevšek. Z mnogih hiš so vihrale zastave, postavljena sta bila kar dva slavoloka z napisi: Pozdravljeni! Živela »Krka«! in Dobrodošlil Med streljanjem s topičem so ju pred vbodom v vas pozdravili, številni domačini.
Po ogledu krajevnih znamenitosti, kakor kopališča, ki so ga zgradili za domačine in letoviščarje sodjetni poliški fantje z Avgustom Burgerjem na 5elu, se je vršilo po nauku v cerkveni dvorani ustanovno zborovanje krajevnega odbora »Krka«; dvorana je bila nabito polna. Člani krajevnih odborov ►Krke« iz Grosuplja, Višnje gore in Stične so mo--trf^ali stati zunaj. Pred otvoritvijo so zapeli domači peVci, za njimi pa so zaigrali tamburaši na instrumente, ki so jih sami izdelali. Pozdrave so izrekli poleg predsedujočega g. Jožeta Kozlevčarja župnik Bamibič, ki je poveličeval lepoto dolenjske zemlje, župan Janežiič in šolski upravitelj. Po govorih predsednika dr. Perka in tajnika Podbevška so bili pri volitvah soglasno izvoljeni v odbor: predsednik šolski upravitelj Rado Janežič, podpredsednik Avgust Burger, pos. sin, tajnik Ladko Potokar, trg. pom., namestnik Alojz Tomaždč, prevžitkar, blagajnik Franc Drobnič, veleposestnik in trgovec, odborniki: Joško Bambič, župnik; Alojz Janežič, župan; Joža Župančič, pos. sin, Janez Vovk, pos. (za Blečji vrh), Franc Štrubelj, pos. (za Peč), Jože Vovk, pos. (za Treščine), Frac Kočmar, pos. sin., Eni Brčan, Ivanka Šeme in Jerica Burger, posestn. hčere.
Po zborovanju se je razvila na Gradišču med petjem poliških fantov in sviranjem tamburašev prijetna domača zabava. Pekli so janca in streljali s topičem. Gosta sta bila očarana nad razgledom, ki se jima je nuddl odtod. Obljubila sta, da organizira ljubljanska »Krka« ob prvi priliki velik izlet Ljubljančanov na Polico. Polica bo izmed dolenjskih krajev pozimi najbolj prihajjala v poštev za smučarje.
Hud boj z jazbecem
No Kočevskem, 8. sept.
V nekaterih delih Kočevske dela jazbec posebno v tem času kmetu veliko škodo. Čeprav to žival razmeroma precej preganjajo, se je v zadnjih letih hudo razmnoždla.
Pred dnevi ej znani Francelj poklical psa in sta krenila čez polja, ki so raztresena med gozdovi. Tudi to pot je bil v koruzi jazbec. Pes je navalil nanj in gospodar mu je pomagal. Obdelovala sta ga in ga le s težavo zmogla.
Jazbec se je branil z vsemi močmi. Kdo bi se ne v takem položaju! Z gobcem in tacami je delil rane psu in ga pograbil za spodnjo čeljust. Obupno je zajavkal pes, se branil, a bolečine so bile prevelike, zato je končno prosil pomoči gospodarja.
Gospodarju ta neenaki boj ni bil nič kaj po volji. Priskočil je prijatelju na pomoč, pograbil jazbeca za zadnji nogi in ga dvignil v zrak. Žival je res spustila psa, a se istočasno zvila in vgriznila človeka v roko. Spustil jo je na tla in jo brcnil z nogo, kar pa se mu ni izplačalo. Kmalu bi bil dobil še kaj, jazbec mu je odtrgal peto na čevlju.
Nadaljeval se je boj med živalmi, dokler se psu ni posrečilo, da je jazbeca pograbil za golt. Tiščal ga je k tlom, četudi mu je jazbec obdelaval kožo z nogami. Zlomek vedi, kakšen bi bil konec, ko bi mož ne bil potegnil iz žepa noža in jazbecu razparal trebuha.
Pa ni odnehal, vlačil je čreva za seboj, napadal psa, dokler ni omagal in končal to res mesarsko klanje,
Avtomobiiska nesreča pri Laškem
Laško, 9. sept.
Avtomobilska nesreča se je zgodila dne 8. sept. 4. 1, avtokoloni, ki je vozila na cesti Zagreb Celje na Slrnici pri Laškem, Avto je vozil preveč na desno, ter se zvrnil na obrežje desnega brega Savinje ter se večkrat prevrnil, podrl eno jablano in se. k sreči na njej obdržal. Sicer bi sc bil zvrnil naravnost v Savinjo. Šoferju se k sreči ni zgodilo nič hudega. Pač pa je listi vojak, ki je sedel poleg šoferja, tako poškodovan, da so nezavestnega odpeljali.
Ta del cestne proge je zelo ozek. Nameravam ti a to leto razširiti, kar bi bil žc skrajni čas.
škof.
Kote dar
Torek, 12. septembra: Ime Marija; Macedonij,
Osebne vesli
= Poročila sta se v mestni župni cerkvi v Radečah g. Lovro Rogelj, hotelir in posestnik, in gdčna Slavka Polanc, hčerka župana Polanca. Bog daj srečol
= Za škofijskega duhovnega svetnika je imenovan g. Matija Kastelic, župnik v Dolu pri Ljubljani. Možu molitve in tihega dela iskreno časti-tamo!
= Iz finančne službe. Napredovali so: pomožni knjigovodje IX. pol. skupine Pele Stanko in Ple-stenjak Anton za knjigovodje VIII. pol. skupine. — Premeščeni so: K glavni carinarnici v Ljubljani: car. kontrolor VIL pol. skupine Tukanovič Ljubo-mir od gl. carinarnice v Novetn Sadu na prošnjo; glavni carinski skladiščnik VIL pol. skupine Djor-djevič Tasa od glavne carinarnice v Mariboru po potrebi službe. — K glavni carinarnici v Maribor: car. kontrolor VII. pol. skupine Radič Josip od glavne carinarnice v Ljubljani po potrebi službe,— K carinarnici I. reda v Gor. Radgoni: car. kontrolor VII. pol. skupine Pavlovič Dragoljub od glavne carinarnice v Zagrebu po potrebi službe. — K gl. carinarnici na Sušaku: višji car. inšpektor VI. pol. skupine Pipa Alojz od gl. carinarnice v Mariboru po potrebi službe.
= Napredovali so v čin podpolkovnika pehot, majorja Rudolf Štaufer in Mario Zlobec, konjen. major Rado Avšič in inženj. major Vekoslav Ce-ner; v čin peli. poročnika podporočnik Stanislav Hude; v čin poročnika fregate poročniki korvete Franc Valentinčič, Ivo Rebula, Oskar Bizjak, Franc Misjak, Božo Brančič, Emil Rajer. Stanko Jamšek, Alojzij Mohorič, Milan Malnarič, Franc Dolinšek, Matej Lenoh, Milan šonc, Ernest Kopriva, Albin Semen in Franc Prelog; števši od 1. aprila 1933 v čin poročnika zrakoplovni podporočnik Branimir Petrič; števši od 28. junija 1933 v čin intendant-skega poročnika podporočnik Karel Paleček; v čin poročnika korvete gojenec pomorske voj. akademije — narednik Vekoslav Krol; števši od 6. junija 1922 v čin rezervnega poročnika peh. podpor. Bogoslav Vormanek; števši od 10. marca 1924 v čiu rez. kap. II. razr. peh. poročnik Vekoslav Vol-fram in vet. poročnik Metod širola in v čin rez. poročnika peh. podporočnik Rafael Vinci; števši od 17. decembra 1927 v čin rez. kap. I. razr. peh. kap. II. razr. Luka Baue, Rudolf Brajner, Ladislav Ropaš in Drago Švarc ter sanitetni kap. II. razr. dr. Mavricij Horn; števši od 28. junija 1928 v čin rez. kap II. razr. peh. poročniki Josip Vig, Emil Ror in Artur Engel ter za rez. nižjega voj. uradnika II. razr. ekonomske stroke nižji voj. uradnik III. razr. Vinko Kožuh.
= Odlikovani so z zlato kolajno za vestno vršenje službe orožniški narednik vodnik I. razr. Martin Kerin, s srebrno kolajno za vestno vršenje službe orož. podnarediik Franc Domitor in orož. narednik Peter Popivod.
Ostale vesti
—	Novi slovenski misijonar odhaja v Afriko.
Prihodnje dni odpotuje v afriške misijone novi slovenski misijonar, preč. p. Franc Bratima iz kon-gregacije sinov presv. Srca, Pater Bratima je pel lansko ieto novo mašo Doma je iz Idrije. Novi afriški misijonar kliče vsem slovenskim rojakom svoj zadnji iskreni pozdrav in se toplo priporoča v molitev. »Sedaj odhajam v deželo svojega hrepenenja,« tako piše Klaverjevi družbi.« Zelo bom hvaležen za vse, kar mi boste poslali .. .« — Misijonski prijatelji! Dajmo novemu misijonarju, predno odide čez morje, znake svoje tople misijonske ljubezni. Meja je zabranila, da se ni mogel osebno posloviti od nas. Pa bomo mi sedaj hitro nekaj zbrali, da mu bomo mogli nabaviti v spomin na svojo domovino, belo mašno obleko, albo in nekaj cerkvenega perila. Če bi se našlo nekaj velikodušnih src, bi mu mogli da/ti s sabo tri mašne obleke in sicer bele, rdeče in zelene barve, katere se največkrat rabijo. Kako hvaležno bo novi misijonar za vse molil, ki bi kaj k temu prispevali. En kelih s pateno smo že dobili. Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova ul. 1, bo z veseljem poslala novemu misijonarju vaš dar.
—	Na I. in na III. dri. realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova ulica) bo otvoritvena služba božja skupno za oba zavoda v četrtek 14. t. m. ob 8 v cerkvi sv. Jakoba. Učenci, ki so se vpisali na L drž. realno gimnazijo, naj pridejo v šolo takoj po službi božjo, učenci, vpisani na III. realno gimnazijo, pa Isii dan oh 3 popoldne v isto poslopje, ker bosta obe gimnaziji imeli ves pouk v šolskem poslopju v Vegovi ulici 4. Podrobnejše odredbe so obtavliene v avli šolskeca posiopia. - Ravuaieli»lvi.
—	Na drž. konservatoriju bodo sprejemni, naknadni in prestopni izpiti v dneh 11., 12. in po potrebi 13. septembra po naslednjem redu: V ponedeljek, 11. sept. od 9—11 dopoldne za klavir, od 11 do pol 1 pop. za violino, popoldne od pol 4 do pol 6 zti soloptelje. V torek, 12. septembra od 10 do 11 dopoldne iz teorije za vstop v harmonijo, kompozicijo, kontrapunkt itd., od 11 do 12 za orgle glavni predmet in klavir stranski predmet, popoldne od pol 4 do 5 za učiteljski oddelek (solopetje, klavir, violino, teorijo in event. harmonijo. Tozadevni razglas je od 8. sept. dalje nabit na uradni razglasni deski v veži konservatorija v Vegovi in Gosposki ulici. Prijavljeni kandidati naj pridejo ob napovedani uri k sprejemnemu izpitu v sobo
—	Osebe, ki trpe na žolčnih in jetrnih boleznih, žolčnem kamnu, preobili tvorbi kisline in napadih protina, uredijo lenivo delovanje črev z rabo naravne »Franz-Jo-sei«-grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz-J ose!«-voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalno sredstvo, ki se more priporočati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in prostata-hipertrofiji.
ravnateljstva v Gosposko ulico št. 8.
—	»Slovenski Učitelj«. Vsebina št. 7.-8.: O sedanjih bioloških in psiholoških smernicah vzgoje. France Žekar. — Vzajemno delo na šoli. Alfonz Kopriva. — Šesti kongres »Mednarodne zveze za novo vzgojo«. Anica in Minka Očakar. — Kako usmeri učitelj pouk k zaposlenju mladine, da čuva gospodarsko blagostanje kmetskih domov. Franc Žukovec. — Naš položaj na Koroškem. Vojteh Čuš. — Posebnosti kanadskega šolstva. Dr. L. Sušnik. — Vzgojni pomen potovanja v tujino. Etbin Boje. — Listek. Prešernova pesem »Pod oknom«
—	v izvirniku, v prevodih in skladbah. Fr. Stupar.
—	Moj dobrepoljski učiteljski zbor. Ivan Hribski.
—	Doneski k zgodovini šolstva v Selški dolini. Dr. Rudolf Andrejka. — Poročilo urednika. — Knjige Slovenske Šolske Matice 1932. — Književnost. — Obzornik.
Samo do 15. septembra traja redno vpisovanje
" Dopisno trgovsko šolo v Ljubljani Pražakova ulica 8-II, - Uradne ure dnevno od 9 do 12 in od 4 do 6. — Poslužite se ugodnosti, ki Vam jih nudimo v tem času
Pri nakupu Čevljev polaga vsak odrasel človek pažnlo ne samo na cenenost, temveč tudi no priletno noSnlo. Te prednosti »e doseželo s PALMA GUMIJEVIMI PODPETNIKI.
Zakol ne pazilo stariši pri nakupu otroških Čevljev »Bdi na to da so Cevtjl opremljeni s
PALMA GUMIJEVIMI PODPETNIKI.
Prijetno elastična hoia, zoto zdravo, trpežno In poceni.
Dobite lih pri vsakem Čevljarju.
Jugoil. izdelek
Celje
—	Odšla je neznano kam dne 8. septembra Marjeta Kranjc, doma z Rakeka, stara 57 let. Oblečena je bila v modro obleko in črn plašč. Kdor jo je videl, se naproša, da sporoči upravništvu »Slovenca«.
—	Še en nenavaden jurček. Zadnjič smo poročali o jurčku-velikanu, ki je tehtal skoraj en kilogram, danes pa nam je prinesel g. Franc Černivec, posestnik v Kosezah-Kotu pri Vodicah, jurčka, ki jc še večje čudo, takorekoč pravi unikum med gobami. Človek se pri pogledu nanj nehote spomni na skupaj zrastla Siamska dvojčka. Naravnost iz sredine klobuka nekoliko večjega jurčka je namreč pognal manjši, a normalno razvit jurček, kar je med gobami pač redek primer. G. Černivec nabira
—	ne tolikanj zaradi koristi, kolikor zaradi veselja
—	gobe že dvajset let, pa še nikoli nikjer ni staknil takšnega spačka. Dvojčka sta drugače zdrava in užitna in sta vsakomur na ogled v izložbi naše uprave.
—	Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok.
—	Živinski in kramarski sejm na Polšniku, kateri bi se imel vršiti v četrtek po križevem tednu, se v letošnjem letu ne bo vršil. — Županstvo v Polšniku.
—	Tiskarski škrat je v nedeljskem »Slovencu« v zahvali po pokojnem gospodu Antonu Gerbec besedo mesne dvakrat zamenjal za mestno, kar bodi s tem popravljeno.
—	V osmrtnici Švigelj iz Borovnice naj se ime rajne gospe bere pravilno Jera Švigelj roj. Kos in ne Marija, kot je bilo pomotoma stavljeno v nedeljskem »Slovencu«.
—	Kolodvorska restavracija v Karlovcu. Dne 16. oktobra t. 1. bo ofertalna licitacija za najem železniške restavracije v Karlovcu. Pogoji in informacije se dobe v sobi št. 53 žel. direkcije v Zagrebu.
—	(}g. dijakom, slušateljem tehnike in tehniške šole sporoča trgovina Ivan Bonač (nasproti glavne pošte), da ima največjo zalogo priznano finih učil, samoprodajo vodilnih in prvovrstnih risalnih orodij »Nestler«, risalnih desk, risalnih, skicnih, pavznih papirjev itd. Cene nizke. Edina oficielna zaloga Jadranske straže za Slovenijo.
—	Antauer. Do stvarnega uka v I. razredu je izšla. — Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
—	Ko se začno cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša naval krvi
Trbovlie
Reklamacijska doba za volitve v Delavsko zbornico je pri nas radi zakasnelo došlih imenikov od 9. do 18. septembra. Volivni imeniki so razgrnjeni v pisarni bratovske skladnice, tam se vrše tudi reklamacije ob uradnih urah. Volivna komisija sestoji: predsednik Pleskovič Ivan, učitelj, Križnik Filip in Štruc Jakob.
Člani bratovske skladnice in zavarovanci okrožnega urada naj si imenike v reklamacijski dobi ogledajo. Kdor ne bo vpisan v imenik, ne bo mogel na dan volitev — 8. oktobra glasovati.
Hrastnik. Brzoturnir za pokal, ki ga je darovala steklarna v Hrastniku, se vrši danes ob 14 na igrišču SK Hrastnik. Sodelujejo klubi: Sava, Zagorje, Rudar in Hrastnik. Za tekme vlada zanimanje, ker bo to prva večja športna prireditev v Hrastniku.
Ruše
Spored za »Ruško nedeljo« je sledeči: zvečer ob. 6 v soboto romarska pridiga (gosp. prof. 2i-vortnik), slovesno večernice, nato zunaj cerkve rimska procesija z lučicami. V nedeljo zjutraj ob pol 5 skupno sv. obhajilo, ob 5 prva sv. maša, ob 0 slovesno rano sv. opravilo, ob pol 8 in 8 tiha sv. maša, potem slovo in odhod procesij, ob 9 tiha sv. maša, oh 10 slovesno pozno sv. opravilo. Popoldne ob 3 slovesne lilanije. (VI ruške nedelje naprej do l. majnika so nedeljske večernice redno popoldne m sicer Ou pol 3.
j& šola Glasbene Matice v Celju. Vsi vpisani
gojenci in gojenke se zberejo 14. t m. ob dveh popoldne v Glasbeni Matici, kjer bo razdelitev učnega reda in dodelitev gojencev k učnim močem. S tem dnevom se prične redni pouk. Gojenci, ki še niso vpisani, se še lahko naknadno vpišejo do tega časa.
& Na občnem zliorn pevskega društva »Celjski Zvon« izvoljeni odbor se je na prvi seji konstituiral sledeče: predsednik g. Močan Josip, podpredsednik g. Jerič Franc, tajnik g. Koren Anton, blagajnik g. Debeljak Ciril, arhivar gdč. Koren Betka, odbornika gg. Jurač Joško in Golob Kari ml., revizorja g. Križnik Filip in gdč. Gajšek Štefka. Petje bo učil g. Močan Mirko. Z rednimi pevskimi vajami prične društvo v četrtek, dne 14. t. m.
es Skioptično predavanje o plezalni alpini-stiki v Savinjskih Alpah priredi danes ob 8 zvečer v risalnici meščanske šole Savinjska podružnica TK Skala v Celju. Predaval bo g, Režek Boris iz Ljubljane.
•0- Poročili go se: Vanovšek Viktor, mostni šofer v Celju in Škoda Justinijana, natakarica na Bregu; Lednik Karel, ključavničar v Gaberju in Drev Marija, šivilja v Celju. Rodite srečni!
j0r Umrla sta v celjski bolnišnici: Antlej Anton, 60 let star. kočar iz Kalobja in Marija Kolšek, stara 60 let, dninarica s Polzele. N. v m. p.!
j& Položaj na delovnem trgu. V prvd desetini meseca septembra se je pri celjski ekspozituri Javne borze dela na novo prijavilo 78 delovnih moči, posredovanj je bilo izvršenih 43, dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 286 oseb napram 252 dne 31. avg. t. 1.
JSr Delo je na razpolago pri eeljfki ekspozituri Javne borze dela: 2 hlapcem, 1 kolarju, 5 tkalcem. 2 kamnosekom, 1 čevljarju, 1 služkinjam, 1 kmečki dekli, 1 pletilki, 1 natakarici, 2 privatnim sobaricama, 1 hotelski sobarici in varuhinji.
& Tatvna kolesa. Dne 9. t. m. je bilo okrog pol 10 dopoldne ukradeno izpred nekega poslopja na Cankarjevi cesti nekemu pečarskenui mojstru iz Arclina moško dvokolo, črno pleskano. brez znamke, brez tovar. štev. evid. štev. 2—14032—o, vredno okrog 600 Din.
£f Najdena hranilna knjižica. Včeraj dopoldne med 8 in 9 je bila v mestu najdena hranilna knjižica Hranilnica Dravske banovine št. 34.907. glaseča se na ime Hribernik Marija.
J0" Žrtve nesreč. Frančiška Zupane, 67-le*m prevžitkarica s Kalobja je dne 10. t. m. padla s kozolca in si zlomila (lesno roko. — 2-lelno Karo-lino Kresnik, hčerko delavca iz Št. Janža pri Sv. Lovrencu pod prožinoin je doma vrgel pes na dvorišču; otrok si je zlomil desno ključnico. — 60-letni viničar Jurij Vrečko z Babnega pri Celju je v noči od 8. na 9. septembra padel na Miklavškem hribu in se poškodoval po glavi — 68-letni kočar Jurij Preložnik iz Zlateč pri Novi cerkvi se je doma spri z nekim moškim, ki mu je med prepirom zlomil levi sredinec in ga poškodoval po glavi. — 20-letnegn posest, sina Franca Jecla z I Ostrožnega je v soboto ob pol 8 zvečer povozil avtomobil; Jecl je dobil poškodbe po hrbtu. — 48-letni delavec Franc Cmok, od Sv. li ozn lije v Št. Jurski okolici je med potjo, ko je šel domov i iz tovarne padel in si zlomil desno nadlahtnico. I Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski javili bol-| nišnici.
& Šport na praznik in v nedeljo. Na praznik I popoldne se je vršiila pri Skalni kleti prijateljska j nogometna tekma med SSK Maribor in SK Jugo-| slavijo. Mariborčani so premagali SK Jugoslavijo z rezultatom 9:1 (3:0). — V nedeljo dopoldne se je vršila na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in SK Olimpom. Zmagalo je Celje s 3:1 (1:1). — Popoldne se je pa vršila pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med SK Ilirijo iz Ljubljane in SK Atletiki. Ljubljančani so zmagali Celjane z 8:1 (6:0).
Radio
Programi Radio-LitibJfana i
Torek. 12. septembra: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče, borza 19.00 Radio orkester 20.00 Resnica in zmota o duhovih (Fr. Terseglav) 20.30 Simfonija B-dur (Franck) na ploščah 21.15 Šlagerje pojo gdč. Vanda Zllierl 22.00 Čas. poročila, Radio orkester.
Sreda, 13. sept: 12.15 Plošče, 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče, borza 19.(10 Otroški kotiček (gdč, Komanova) 19.30 Plošče 20.00 Literarna ura: Gledališki zapiski (Ciril Debevec) 20.30 Solistični koncert ge. Zlate Gjungjenac-Gavella 21.15 Oklet »Ljubljanskega Zvona« 22.00 Čas, poročila. Radio-jazz.
DrugI programi t
Torek, 12. septembra.
Belgrad: 20.00 Vokalni koncert, 21.00 Radio orkester. — Zagrieb: 20.30 Koncert radio orkestra s sopranom. — Dunaj: 17.00 Koncert vojaške godbe, 19.05 Zabavni koncert, 20.05 Osvobojeni Dunaj, radio igra. — Budimpešta: 13.30 Ciganska kapela, 21.50 Koncert opernega orkestra. — Leipzig: 16.00 Orkestralni koncert, 20.50 Pesmi s Sutedov. — London: 21.15 Radio orkester, zbor in klavir. — Praga: 19.25 Vojaška godba. 21.00 Orkestralni koncert. — Varšava: 17.05 Vokalni koncert — 18.85 Vokalni koncert, 20.00 Koncert solistov (so-,1- \
f rancoski prijateljski polet v Rusijo: franroski zrakoplovni minister Pierre Cot, ki poloti dno 12. t. m. v spremstvu rekordnih letalrev Rossija in ( o-dosa v Rusijo, kjer obišče Kijev, Harkov in Mnskvo.
Kjer ukazuje policija, ne vest
Američan Ormann, vodja balona na Gordon-Ben-nettovih dirkah, ki se še vedno ni vrnil i,n manjka o njem vsaka sled. Boje se, da se je smrtno ponesrečil.
In še en jubilej
Paketna pošta je prav te dni praznovala svoj petdeseti jubilej. Septembra meseca 1883 je angleška pošta uvedLa to novost, ki je javnost ni bila nič kaj ljubeznivo sprejela. Saj so uganjali vse mogoče burke s pošiljkami, pošiljMi so si celo podgane v zabojih. Toda kmalu je poslalo drugače in že naslednje , leto je bilo po pošti odpremljenih nič manj kakor 23 milijonov zavojev. Danes pa sprejme angleška pošta na leto ogromno število paketov, in sicer 150 milijonov.
Bivši socialdemokrat
gre v samostan
Znani nizozemski konvertit in pisatelj Pieter van der Meer de Waicheren je prosil za sprejem v benediktinski samostan sv. Pavla v Oesterhoutu. Njegova žena vstopi v neki benediktinski samostan na Francoskem. Tudi njuna dva otroka sta si že izvolila redovni poklic. Pieter van der Meer de 1 Wa!chcren je hi! preje socialist, kasneje -c rvi prestopil v katoliško cerkci Napisal je knjigo -Beli raj«.
Najboljši plavač na svetu: Američan Marvin Nel-son. ki je zmagal na 15 milj dolgi progi na To-rontskem jezeru in prejel nagrado 5000 dolarjev.
V zadnjem hipu so se ga spomnili
V Polinu pri Klatovu na Češkem je pred kratkim umrl 70 letni samotarec Prokop Balak. Živel je bil dokaj let sam samcat v gozdni votlini in se preživljal z gozdnimi sadeži. Nabiral je jagode, gobe in zdravilna zelišča ter jih prodajal na trgu v Klatovu. Tako si je prihranil 100.000 Kč. Lepega dne se je napotil Balak k notarju in napravil tamkaj oporoko. Določil je, da naj ga po smrti polože v dragoceno krsto in ga pokopljejo z godbo. Za svoj nagrobni spomenik je določil 20.000 Kč. Enako vsoto je volil za zgradbo kapelice v občini Polin, za sv. maše je zapustil 5000 Kč. Pet dni pred njegovo smrtjo so se pa pri Balaku iznenada oglasili sorodniki. Balaku se je to tako dobro zdelo, da je šel z njimi k notarju in njim na korist izpremenil oporoko. Izgovoril si je čisto priprosl pogreb, na grob Ic enostaven kamen, vsa druga volila jc črtal in zaposlil ves denar svojim sorodnikom, ki so sc tik pred smrtjo zavzeli zanj. Seveda ^c takale .zadnja pomoč, ne obnese vselei lako «irain«v
Ob otvoritvi mednarodnega kongresa kulturnih zgodovinarjev v Stockholmu. Švedski prestolonaslednik Gustav otvarja kongres s pozdravnim nagovorom.
Kava - pijača vetepolitske
Ko je prišel poljski kralj Jan SobiesNi leta 1683 pred Dunaj, da ga reši Turkov, se je nahajal v njegovem spremstvu tudi turški kuhar kave. Po zmagi nad Turki si je ta mož izprosil dovolj«, nje,^ da na Dunaju odpre kavarno. Tako je nastala v Evropi prva kavarna. Kmalu so odprli kavarne tudi po drugih velikih mestih Evrope. In čudno: povsodi so postale kavarne središče duševnega in političnega življenja. V Londonu so skušali za-treti nevarna kavarniška zbirališča političnih glav s kraljevim ediktom, a brez uspeha. Tako angleška kakor pozneje francoska revolucija sta izšli iz kavarn, Kava je torej velepoLitična pijača. Čaj pa je nasprotno pijača lepoznancev in gospoduje po salonih. Iz vina se poraja ljubezen, iz čaja Izbrana družabnost, iz kave pa svet preobrazujofa politika. Vsi revolucionarji od Voltaire-ja do Trockega, so bili strastni pivci kave, nasprotno je pa Goethe dejal: »Saj sem, prijatelji, po pravici vedno sovražil kavo. /. obletnico rešilve pred turško nevarnostjo praznuje Evropa tudi 250 letuico
Res ni šala, biti župan, posebno še v letoviškem ali kopališkem kraju v času sezijc. Seveda, nihče ni rojen za župana, niti ni njegovo mesto dedno. Ko pa je župan slednjič izvoljen in potrjen, tedaj pa mora za čas svoje službene dobe zastaviti vse svoje moči.
Župan mora biti navadno v vseh odborih. Paziti mora, da so v njegovem območju ceste v najboljšem stanju, vzdrževanje istih pa ne sme pose- j gali pregloboko v žepe davke plačujočih občanov. Udeleževati se mora vseh mogočih sestankov, sej, zborovanj, anket, a ne samo udeleževati se in se- : deti na častnem mestu, ne, ob vsaki priliki mora ludi spregovoriti primerno besedo. Posebno pozornost mora posvečati tujskemu prometu, skrbeti za prireditve, organizirati ob raznih prilikah razsvetljavo, udeleževati se mora raznih parad, prisostvovati cerkvenim opravilom, ne sme ga manjkati pri lovskih prireditvah, biti mora v vseh gasilskih društvih, v športnih in ne vem še kakšnih odborih. Pri vsem tem pa mora na zunaj kazati, kot da vse te funkcije z veseljem vrSi.
Neki nesrečni župan je moral enoinisti dan nastopiti v dveh popolnoma različnih položajih. Kot župan je imel slovesno otvoriti prvo letalsko progo, i na kateri bi letel aeroplan domačega izdelka, na 1 drugem koncu trga pa je imel nastopati kot pred- I sednik razsodišča o negi dojenčkov. Seveda si je moral primerno besedilo napisati — kje pa je mogoče vse to obdržati v glavi! Dvignil je v naročje krepkega enajstmesečnega fantiča, zamenjal spisa ter pričel: »Z velikim veseljem vara imam sporočati, da je razsodišče naklonilo prvo nagrado temu domačemu proizvodu, ki porabi samo 80 litrov bencina na uro, tehta 1500 kilogramov in je najhitrejši svoje vrste.«
Skrbeti mora tndi, da ostane kraj na dobrem glasu tudi v moralnem oziru, da, celo na to mora paziti, da so letoviščarji pri kopanju primerno oblečeni. Toda, ako preveč natančno uveljavlja svoje
upravičene zahteve, prihodnje leto izpadejo tujci in z njimi znatni dohodki za kraj. Uradno korespondenco sprejema in odpravlja navadno županov namestnik ali tajnik, toda zasebne pošte dobiva župan kolikor toliko večjega kraja nič koliko. Od vsepovsod mu pišejo in opisujejo svoje težave, pišejo, da jim preskrbi posla, da posreduje pri iztir-javanju dolgov, pomaga izslediti pogrešane sorodnike, urediti zastarele zapuščine itd. itd.
Letoviščarji navadno ne skoparijo s pritožbami. Tu je steza zaprta, tam manjka klopi, ondi popoldanske sence, v vodi je preveč kamenja in premalo peska, gospodinja jim preveč zaračuna za stanovanje. Povedo mu tudi, kako so »predrzno kmetico« ošteli. Domači se pritožujejo nad tujci, ti zopet nad domačini, edini so si le v tem, da je vsemu temu kriv župan.
Znano je, da je ob vsaki priliki, jubileju, obletnici itd. župan povabljen na banket ali slavnostni obed. Tu pa v svojem svojstvu kot prvi predstavnik občine nc sme molčati, marveč mora tudi spregovoriti in njegov govor mora biti kratek, jedrnat, zabaven in odličen. To pa ni lahka naloga za vsakega župana. Neki iznajdljiv župan je ob taki priliki povedal navzočim slavnostno razpoloženim gostom tole priliko: »Bilo je ob času preganjanja kristjanov. Kruti Neron je dal znak, privedli so v areno enega samega kristjana, nato pa odprli levje kletke. Toda čudno, vsak lev, ki je prišel do kristjana, sc je hipoma obrnil. Neron je strmel, obljubil je kristjanu svobodo, ako mu pove skrivnost, zakaj ga levi niso napadli. To je kaj lahko, je pojasnil kristjan, vsakemu levu sem na uho povedal: Če me pohrustaš, boš imel sicer dobro kosilo, toda potem boš moral imeti slavnosten govor.«
Župan mora poznati slehernega občana, imeti izboren spomin, z vsakomur biti prijazen in ljubezniv. Slednjič pa mora skrbeti tudi sam zase in iti po svojih opravilih, kajti tudi župan mora živeti. Zato pa: kdo bi hotel biti v tvoji koži, župan?
oolgaivski kralj iu kraljica kot zasebnika v Londonu. — Kar vidi se jima, kako dobro se počutita
kot navadna Zemljana.
Kriza ubija ameriško javno šo stvo
Po zadnjih poročilih ameriških šolskih oblasti fe gospodarska kriza strahovito prizadela tamkajšnje javno šolstvo. Devet in pol milijona otrok ne dobiva več zadostnega pouka. Na zapadu in jugu so zaprli mnogoštevilne šole. V departementu Ala-bama so odpustili toliko učiteljstva, da je 100.000 otrok brez pouka. Po mnogih šolah so število učnih ur znižali ali pa šolsko leto skrajšali. V departe-mentih Chicago in Detroit so učiteljem, ki že dolgo niso prejeli plač, prejemke znova znižali za 14 do 32 odstotkov. Seveda je treba vpoštevati, da zna-iajo državni in krajevni izdatki za javno šolstvo v Združenih državah ogromno vsoto 14 bilijonov, torej četrtino celokupnih javnih izdatkov. V tej vsoti pa niso v pošte ti stroški za zasebno, torej za katoliško šolstvo. In kar je posebno značilno: katoliško Šolstvo navzlic krizi izvrstno uspeva. Požrtvovalnost ameriških katolikov za dobro šolo ne pozna nobenih me?a.
Kraljevič Peter slavi svoj 10. rojstni dan. Ob njegovi desni strani Nj. Veličanstvo kraljica Marija.
Novi francoski mornariški minister Albert Sarraut.
Kje vse se pretaka židovska kri
Te dni izide v Budimpešti izredno zanimiva knjiga »Židovsko zrcalo«, ki jo je spisal bivši bogoslovni profesor dr. Ladislav Ajtay. Knjiga prav za prav ni drugega kakor seznam vodilnih družin vsega sveta, po katerih se pretaka židovska kri. Seveda podaja knjiga tudd popolnoma zanesljive dokaze, kako in kdaj se je primešala tem družinam židovska kri. Izmed ogrskih plemiških družin navaja knjiga imena baronov Dory, Sejervary, Lip-thay, Podmaniczky, Pereny, Pronay, grofov Appo-nyi, Bethlen, Csaky, Erdody, Forgžcs, Gyurky, Ka-rolyi, Keglevich, Ledohowszky, Pallavicini, Pechy, Pongr&cz, Raday, Szapdry, Szeckenyi, Teleki, Vay, Zichy, knezov Batthyany, Eszterhazy, Festetich, Hohenlohe, Montenuovo, Odescalchi, Palffy, Sul-kowszky in Windischgratz. Izmed inozemskih krščanskih knežjih rodovin, po katerih kroži židovska kri, jih navaja knjiga nad sedemdeset, med temi vladarske rodovine Hessensko, Monaco in Lichten-stein. Pa tudi kraljevske in cesarske rodovine se niso ubranile židovske krvne primesi; sem spadajo italijanska, grška in pruska kraljeva rodovina, pa tudi Habsburžani, Bonapartovci, Romanovi in Hohenzollernci. Hitlerja čaka torej nadčloveška naloga, če bi hotel dosledno izvesti svoje čiščenje nemškega naroda vse židovske primesi. Saj če je v teku dolgih stoletij židovska kri šinila na visoko, se je raztekala tudi na široko in globoko. Kdo ve, če ni kaj tega »strupa« v Fuhrerju samem? Vse je mogoče. — Dr. A,jtay je zbiral gradivo za svojo knjigo celih pet in dvajset let, od tega 15 let v Rimu, deset pa v Jeruzalemu. Kakor sam pravi, je vestno pazil na to, da v njegovo življenjsko delo ne bi zašel niti en napačen podatek.
Ni dvoma, da se mora boriti sovjetski režim z ogromnimi ovirami na vseh popriščih notranje uprave; saj je komunizem tuj ogromni večini ruskega prebivalstva, ki zato nima vneme v izpol-novanju državljanskih dolžnosti. To se opaža tudi v železniškem prometu, posebno zdaj ob spravljanju žita in drugih poljskih pridelkov. Po postajah se gomilijo prazni vagoni, po delavnicah stroje in vozove površno popravljajo, povsodi se čuti vne-marnost, ako ne naravnost sabotaža. Železniška uprava si ne ve drugače pomagati kakor s poostreno policijo. Pravkar so reorganizirali nadzorni sistem na vseh sovjetskih železnicah; pomnožili so oddelke železniške policije in ji dali skoraj neomejeno oblast. Vodstvo je vseskozi poverjeno samo zanesljivim komunistom, ki so v stranki že najmanj 15 let.
Za načelnika politične uprave v prometnem komisariatu je imenovan V. Polonski. Iz njegovih izjav je razvidno, da je promet na ruskih železnicah izpodkopan, da so na delu tajne sile, ki promet na vse načine ovirajo. »Naš promet preživlja hude čase,« pravi Polonski. »Na tisoče in tisoče ton žita je nagrmadenih po postajah. Žito je treba hitro prevažati, ker se inače utegne izkvariti. Zaloge žita se sicer bližajo v načrtu določeni količini, a to se godi na škodo drugega, za državo nič manj važnega prevoza. Premog, rude, kovine čakajo na prevoz.« Policijski oddelki imajo nalogo, da neizprosno zasledujejo vsak poizkus sabotaže na železnicah, skrbe za izboljšanje prometnih razmer, popolnoma zagotove prevoz žita, premoga, rud in nalte ter uvedejo po vseh progah železno službeno disciplino. Če se jim le posrečil
Po zaključku velesejma
V ponedeljek zvečer so se zaprla vrata vele-
sejmske jesenske prireditve, ki je tudi leto« po svoji raznolikosti privabila toliko gledalcev, da skupno Število le malo zaostaja za Iranskim, od-nosno za obiskom sponiladnegn velesejma. Kakor vsako leto, tako je tudi letos jesenska prireditev združevala celo vrsto različnih razstav, ki so nam pokazale deloma naše gosjiodarsko deloma pa naše kulturno življenje. Sodelovalo je pri razstavah lepo število strokovnjakov, da omenjamo zlasti veterinarsko razstavo. Lepo uspela celotna prireditev nas navdaja z zaupanjem v bodočnost.
Letošnja odreditev ljubljanskega velesejma je bila 28. po številu in je bila pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra, častni predsednik razstave 1*1 je bil minister zn trgovino in industrijo g. dr. L šuntenkovič.
Da ponovimo, je jesenska prireditev obsegala te-le posebno razstave:
a) Velika veterinarska razstava, b) Razstava »Slovenska cerkev«, c) Umetnostna razstava >Ma-dane slovenskih likovnih umetnikov«, č) Misijon-sko-etnološka razstava, d) Kmetijska razstava (mlekarstvo in sirarstvo, čebelarstvo in uied, vinarstvo
in vinski sejem, zelenjadarstvo, semenogojstvo, gospodarski stroji in orodje, vrtnarska razstava dali j), e) Hazstava živine montnfonske pasme dne 2. in 3. sept f) Razstava plemenskih ovac in koz 5. do 11. sept. g) Gospodinjska razstava * Red in snaga zdravju pomaga.. h) Razstava pohištva, i) Krojaška razstava, j) Razstava male obrti, k) Skavtski tabor v ilustracijo sikavtakega vzgojnega delovanja in tabornega življenja.
Nadalje je bila 8. septembra tekma jugoslov. harmonikarjev za jugoslovansko prvenstvo 1938-34 z lepim številom udeležencev.
Industrijsko-obrtni in trgovski del velesejma je bil dobro založen, tako, da je ni bilo pomembnejše produkcijske panogo, ki ne bi bila zastopana, seveda razen onih, ki za jesensko in zimsko sezono ne pridejo v paštev. Kupčijski uspehi so bili povprečno zadovoljivi. Razstavilo je 201 tvrdk.
Zanimanje javnosti za to prireditev je bilo zelo živahno, obisk je bil znaten, v številkah izražen okrog 90.000 iz vseh delov države in iz inozemstva (Avstrija, Italija, Bolgarija, Nemčija in Švica).
XIV. mednarodni vzorčni velesejem t Ljubljani bo od 4. do 13. junija 1931.
Bolgarska zahvala
Predsednik Zbornice za TOl g. Ivan Jelafin je prejel od predsednika bolgarske delegacije g. Veli-zarja Pejeva iz Caribroda sledečo brzojavno zahvalo:
»Zapuščajoč Jugoslavijo se bolgarski trgovci, industrijalci, obrtniki in predstavniki gospodarskih organizacij še enkrat preko Vas srčno zahvaljujejo vsem ljubeznivim gostiteljem za prisrčen sprejem v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Prav tako se zahvaljujemo Vam in vsem onim, ki se iskreno navdušujejo s prisrčnimi željami, da se odstranijo vse ovire s poti dobrih sosedskih odnošajev. Mi bomo na tem vedno in z navdušenjem delali. Industrijalci in trgovci so bili vedno zveza med narodi in naj bomo tudi mi taka zveza med Jugoslavijo in Bolgarijo. Za skupino: Velizar Pejev.<
Za izvoznike živine v Avslrifo
Belgrad, 11. sept AA. Urad za nadzorstvo nad isvoeoan živine pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine poziva izvoznike, zadruge in pridelovalce, ki hočejo oktobra t. 1. izvoziti v Avstrijo žive svinje (mastne in mesnate), govedo, zaklane svinje in zaklana teleta, da to prijavijo uradu najpozneje do 15. septembra t. 1. Prav tako se pozivajo izvozniki, da pošljejo uradu do omenjenega roka tudi prijave za žive svinje, mast in slanino, ako jih žele izvoziti meseca oktobra na Češkoslovaško. Tisti izvozniki, zadruge in pridelovalci, ki so prosili ali bodo v bodoče prosili dovoljenja za izvoz mesnatih svinj v Avstrijo in jim je strokovni odbor to dovolil, ne smejo v nobenem primeru izvoziti namesto mesnatih mastne svinje, temveč le takšno blago, kakršno je navedeno v izkazilu. Ce se izvozniki, zadruge i« pridelovalci ne bi držali določil o izvozu mesnatih svinj v Avstrijo, izgubo pravico do izvažanja.
GOSPODARSKA LITERATURA
»Vinski zakon in ktotarski vedrik. Druga, predelana in pomnožena izdaja. — Pravkar smo prejeli to trdo vezano knjigo s 226 stranmi i. Cena 50 Din. V samozaložbi pisca: Andrej Zmavc, Maribor, Gosposka ulica 50. Čekovni račun št. 16.(>86 pri poštni hranilnici, podružnica v Ljubljani. Za vinarje, vinarske in klelarske zadruge, kletarje, gostilničarje, trgovce z vinom in spirituozami, za vinske konsumente in kletarske kontrolne organe, pa tudi za pravnika, narodnega gosjiodarja, organe linančne uprave in prometne ustanove.
Vestnik Zveze hranilnic kralj. Jugoslavije. — Prejeli smo prvo številko četrtlenega glasila Zvev.e hranilnic kralj. Jugoslavije. Polog člankov vsebuje tudi statistiko regulativnih hranilnic v naši državi za leti 1931 in 1932, deloma pa tudi podatke za 30. junij 1933. Kolikor smo mogli pregledati podatke o hranilnicah v drav*4ki banovini za obe leti, niso točni iri bi želeli pri izdelavi statistike več pozornosti kot sedaj, ko so variacije prevelike. Vestnik ureja tajnik zveze dr. Račič, izhaja pa v Zagrebu.
Nova strokovna revija. V Novem Sadu je začela izhajati strokovna revija >JugosIovansiki stola^, torej za mizarstvo. Revija je mesečnik in prinaša predvsem članke v srbohrvaščini. Prva številka prinaša tudi en članek v slovenščini.
Razstava vina, grozdja in sadja. Glavna Zveza
vinogradnikov im sadjarjev v Belgradu priredi od 7. do 15. Oktobra veliko razstavo vina, grozdja in sadja- Poleg tega Mdo razstavljene kletarske in vinogradniške potrebščine, stroji itd. Posebno pozornost bodo gotovo vzbudila 6lovemska štajerska vina, katerih bo mnogo na razstavi. Tako bodo tudi Bel-grajčani imeli priliko pokusiii naša slovenska vina, ki bodo gotovo našla v Belgradu odjemalce. Odbor dela že hvalevredno propagando za slovenska vina.
Nova delniška družba v Zagrebu. Odobreno je osnovanje nove deln. družbe v Zagrebu s firmo »Etilen«, d. d. za kemično fizično čiščenje. Glavnica znaša 500.000 Din (5000 delnic po 100 Din).
Sporazum v rečni plovbi. Prometni minister je odobril sodelovanje rečne plovbe ter Srbskega brodarskega društva za enkrat samo za vlačilska dela z veljavo od 5. sept. dalje. To je prvi korak k še obsežnejšemu sodelovanju obeh organizacij.
Znižanje glavnice. D. d. ^Meteor« iz Bolgrada (trgovanje s stroji) je izvedla znižanje glavnice od 1 na 0.5 milij. Din.
Madjari vračajo kredite. Iz Pariza poročajo, da namerava Madjarska vrniti kredit 350 milij. franc. frankov, ki ga ji jo posodila francosi:a država leta 1931.
Borza
Dne 11. septembra 1333.
Denar
V današnjem prometu so ostali neizpremenjoni tečaji Berlina, Bruslja, Curiha in Prage. Popustil je edini Pariz, nasprotno pa so narasli Amsterdam, Trsi, posebno pa Newyork in London.
Avstrijski šiling je na ljubljanski borzi bil zaključen po 8.80, na zagrebški po 8.60 in belgrajski 8.55. Grški boni so notirali v Zagrebu 38.39 (37.50, 38), v Belgradu pa 37.50—38.
Ljubljana. Amsterdam 2313.74— 2325.10, Berlin 1365.14-1375.94, Bruselj 800.24—804.18, Curih 1108.33—1113.85, London 184.75—186.35, Ne\vyork 4063.82—1092.08, Pariz 224.54—225.66, Praga 169.90 —170. 76, Trst 801.90—304.30.
Skupili promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 51.783 Din.
Curih. Pariz 20.25, London 16.60, Newyork 366, Bruselj 72.20, Milan 27.27, Madrid 43.20, Amsterdam 208.75. Berlin 128.35, Dunaj 72.885 (57.75), Stoekholm 86.15, Oslo 84, Kopemliagen 74.60, Praga 15.33, Varšava 57.90l Atene 2.95. Cariirr.nl 2.48, Bukarešta 3.A8.
Speci
Vrednostni papirii
Tendenca za državne papirje je zopet postala čvretejša, kar so je poznalo tudi v prometu, ki je znatno narastel. Na zagrebški borzi je znašala vojna škoda 80u kom. in 2000 dol. H% Blera. Poleg tega je bilo zaključenih 20 delnic Priv. agr. banke.
Pari«. Ob 11.45. l^ndon 81 /85. New Vork 4.53.
Ix>ndon (začet ). Pariz 81.15/16, New York 4.53.
ZlaJo v Londonu je 128/9 in V,.
Ljubljana. 1% inv. pos. 51—58, agrarji 27 d., vojna škoda 212—244, begi. obv. 36 den., 8% Bler. pos. 35—36.50, 7% Bler. pos. 83-34. 7% poe. Drž. hip. banke 47 den.
Zagreb. Delnice: 7% inv. pos. 58 bl„ agrarji 27 den., vojna Skoda 213.50—245 (244), 10. 243 d., 12. 245-248 (247), 6"/,-begi. obv. 37 den., 8% Bler. pos. 35.25-36.25, 7^*Blerovo pos. 32.50-33.50 (33.50). — Drž. papirji: Priv. agr. banka 280 do 232 (231), šečerana Osjek 130-137.50 (zaklj. 50 po 130 do 135), Uuiou 50 den., Trboveljska 125 bi.
Belgrad. Narodna banka 3619 den., Priv. agr. banka 229-230 (229), 7% inv. pos. 52-53 (50), vojna škoda 212-248 (242), okt. zaklj. 243, dec. 215.50—246.50, 6% begi. obv. 37.50-37.70 ( 37.70 37.25), 8% Bler. po. 86—86.25 (36.25), 7% pos. IHIM 52.50 hI
Žitni trg
Položaj za pšenico in moko je čvrstejši. Nakupovati je začela pšenico naravnost od kmeta vojska za svoje potrebe (4000 vagonov), kar je pognalo cene gor. Pšenica slane bč. 112.50—117.50, za ban. in srem. zahtevajo 115. Moka je narasla v ceni za 5 par in stane (boljše znamke) 220—245, slav. moka je cenejša. Koruza je neizpremenjena.
Jajea
Izvoz v Nemčijo se še ni začel, ker še nimajo izvoaničarji kontingentne listine v rokah. Cena. ki je v zadnjem času zelo poskočila
Lahhoalletshi dvomateh KAC (Celovec): Primorje
ASK Primorje je podleglo s 74 napram Sfi točkam, ki si jih je priboril KAC. Sodniški zbor je razveljavil točke primorj. atleta Martinijn.
Preteklo soboto in nedeljo se je vršil v Celovcu dvomateh med atleti ASK Primorja in celovškim KAC-om. Primorje je zaostalo za 12 točk. največ zaradi liepriznanja točk atleta Martinija, ker je KAC osporil njegov start. Pri tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati:
1(10 m (mednarodno in dvomateh): t. Berger (WAF) 113: 2. Kovačič (Primorje); 3. Eg-ger (KAC); 4. Cercr (Prim.); Hirtl; b. Rad-nitz. Točke: Primorje 56, KAC 34.
400 m (mednarodno in dvomnteh): Prvi pretltek: I. Radnitz (Vienna) 56.3; 2. dr. Ob-liol/er (Innsbrucker S. V.) 56.3. Drugi pred tek: t. Kunsehitz (KAC) 53.5; 2. Ilirtl (KAC); 3. Gaberšek (Prim.): 4. Žorga (Prim.). Točke: Primorje 37, KAC 42.
Skok s palico: t. Gašperšič (Prim.) \20
2.	Putinja (Prim.) 3 m; 3. FUrpass (KAC) 2.90. Točke: Primorje 45, KAC 43.
1500 m (mednarodno in dvomateh): t. Pueh-berger (VVAK) 4:06.3; 2. Oliva (Argentina) 4:0«):
3.	I oban (KAC) 4:00.6; 4. \Velel (Rapid); 5. Srakar (Priin.) 4:25.6- b. Žorga (Prim.) 4:50. —
I Točke: Primorje 4'». KAC 48. j Disk: 1. Rus« (KAC) 35.55 m; 2. Serše (Pr.) padlo za 5 penijev na | y>.84 m. -s russ (KAC) 31.21 m; 4. Curda (Pr.)
30.80 m. Točke: Primorje 52, KAC 54.
400 inetr. finale (inednnrodno): 1. Radnitz (Vienna) 52.3; 2. Kunschitz (KAC) 53; 3. dr. Ob-holzer (Innsbrueker S. V.) 5422.
4X100 m: 1. KAC 46.1: 2. Primorje (Žorga, A. Kovačič, Cerar, Putinja) 46.2. Točke Primorje 58, KAC 64.
Kopje (mednarodno in dvomnteh): 1. Ago-sti (Udine) >9.60 m: 2. Salbruckner (Leoben) 48.29 m; 3. Putinja (Prim.) 46 m; 4. Russ (KAC) 45.52 ni. Točke: Primorje 63, KAC 6S.
Skok v daljavo (mednarodno in dvomnteh): t. Martini (Prim.) 6.46 m; 2. Salbruckner (Leoben) 6.15 m; 5. Egger (KAC) 6.10 m; 4. Russ (KAC) 5.<><) m: 5. Putinja (Prim.) 5.72 m. Točke: Primorje 68, K AC 76.
Olimpijska stnfeta: 1. KAC 3:44.3; 2. Primorje (Goršič, Cerar, Kovačič, Gabršek) 3;3|.5. Končno stanje točk; Primorje 74, KAC 86.
Službene objave LN P
(Naduljevanje iz seje p. o. dne 6. sept. 1933.)
Verificirajo se s pravom nastopa 16. sept. 1933 za Svobodo, Zagorje: Drnovšek Franc, Le-beničnik Karel, Lebeničnik Jože; zu llornies. Ljubljana: Košmerl Josip; za Jadran, Ljubljana: Kovačič Nikolaj, Marolt Ivan; zu Primorje, Ljubljana: Sinkule Rudolf; za Svobodo, Vič: Vinšelc Franc, Zemljak Slavko.
S pravom nastopu dne 16. septembra 1933 za mednarodne, dne 6. decembra 1933 za prija-rca 1934 za prvenstvene
RI jo v za<mjem easu zelo poskočila, se jo za- ; ,.,.....
enkrat stabilizirala, bo p:i sigurno narasla kakor te Jske ,n dB?r.6: Ila c , .	,„nUri
hitro se bo začel izvoz v Nemčijo. Plača so danes lekme ee verificirata za Svobodo, Vič: Jenko
12 do 12.50 Din za kilogram. — Sv. Jurij ob juž žel., 9. sept. 1933.
Živina
Dunajski prašičji sejem 11. septembra. Na današnji dunajski prašičji sejem je bik) prignanih 740») pršutarjev ter 5fl80 špeharjev, skupno 13.086 glav, od tega iz Avstrije 4898, iz inozemstva pa 8188. Ceno so bile naslednje (v šilingih za kilogram žive teže): špeharji L 1.32—1.35, stari špe-harji 1.20—1.80, kmetski 1.32—1.50, križani 1.40 do 1.56 in pršutarji 1.35—1.66. Promet je bil v splošnem slab in so cene pršutarjev padle za 5 grošev, kmetskih prašičev za 8—10 grošev in najboljših madjarskih veleposestniških špeharjev za 10—12 grošev.
Hmelj
Žalec. U. sept. Pri mirnem povpraševanju se je plačevalo danes po 70—75 Din za kilogram, izjemoma j hi 80 Din in nekaj več. Trgovci kot pro-ducenti željno pričakujejo živahnejše kupčije.
Žatec, 11. sept. Mirno nakupovanje se nadaljuje po čvrstih cenah od 96—112 Din kilogram.
Horjul
Po skrbni večletni pripravi smo koncem avgusta začeli, zidati nov Prosvetni doni, za katerega je naredil načrte arhitekt Tomažič. Že dolgo smo pogrešali novega Doma, zlasti večje društvene dvorane. Sedaj se je pa z vsem ognjem lotil tega naš g. župnik Fr. Nastran, ki dobesedno nosi vso težo tega dela. Ker so se tudi ljudje za to zelo zavzeli, je upanje, da se bo agilnemu in spretnemu vodstvu posrečilo prebresti vse težave, ki so v tej gospodarski krizi res velike. Zidanje izredno hitro napreduje^ in je upati, da bo ob ugodnem vremenu stavba že koncem tega meseca pod streho.
Gabrijel; zo Bratstvo, Jesenice: Brun Viktor. Pozivajo se klubi, da pošljejo izkaznice do prihodnje seje in sicer Svoboda, Vič. zo igralca Košmerla Jožeta: Ilermes, Ljubljana, za igralca Sinkule Rudolfa; Slovan, Ljubljana, za igr. Jenko Gabrijela.
Zavrne se verifikacija igralca Kolaričn Er-vina za Slo\un, Ljubljana, in Primorje, Ljubljana, ker je predložena za dva kluba. Nadalje ' se zavrne verifikacija igralcev šebek karoln, I Mlakar Jankota, Cinkovič Jožeta in Ko/jok ' Vinka za Bratstvo, Jesenice, ker niso predlo-' /ene po tri slike za vsakega igralcu in podani i točni podatki.
Igralci Arh Ivan, Skubic Slavko in Guna | Oto bodo verificirani za Amater, Trbovlje, čim j poišije ta za vsakega po eno sliko in savezno i izkaznico.
Vzamejo se na znanje dopisi Jnvornik, Ra-i kek, št. % ng. od . 4. t. m.; dopis Amaterja, i Trbovlje, br. 134/33 od 2. t. m.; dopis Bratstva, i Jesenice št. 228/33 od 5. t. m.; dopis O. N. P. ! Osijek, br. 75/33-34 od 2. t. m. i Dopis Korotnn, Kranj, št. 309 od 5. t. m.: i dopis SK Trbovlje, Trbovlje, št. 110/33 od 4 | t. m.; dopis Svobode, Zagorje, od 4. t. m. in zapisnik M. O. Trbovlje od 4. t. m. se odstopijo u. o. v nadaljnje postopanje.
Kazenskemu odboru se preda igralec De-kleva Ivan (Ilirija, Ljubljana) na podlagi prijave Bratstva, Jesenice.
Pozivlje se SSK Celje, Celje, da sporoči do prihodnje 6eje, ako obstoje kaki zadržki proti verifikaciji igralca Opravš Leopolda, ki se prijavlja za drug klub, in da pošlje njegovo iz kaznico.
Popravlja se vrstni red izžrebanih parov podzveznega liga razreda, ki je bil pomotoma napačno objavljen, in določijo termini:
Čast mi je izreči
Trgovski samopomoči v Mariboru
toplo zahvalo za točno izplačano izdatno podporo po umrlem soprogu Folger Jožefu. Priporočam vsakomur pristop k tej karitativni in kulantni instituciji.
Maribor, dne 9. septembra 1933.	Folger Karolina,
Zahvala
Vsem, ki ste se v bolezni in smrti našega nepozabnega strica, prastrica itd., gospoda
Edvarda Regnarda
na kakršenkoli način spomnili, izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Slovesna maša zadušnica s pripadajočimi molitvami bo v sredo, dne 13. septembra 1933 ob pol 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 11. septembra 1933.
ŽALUJOČI OSTALI
irijn : Koli ekn. — 8. oktobra: Slovan
1. oktobra: Rapid : Maribor v Mariboru; Celje ali Elan : Železničar v Celju ali Novem mest u; Cakovečki SK : Ilermes v Cakovcu. — 8. oktobra: Cakovečki SK : Rapid v Cakovcu: Celje ali Elan : Marilior v Celju ali Novem mestu; Železničar : Ilermes v Mariboru. — 15. oktobra: Železničar : Cakovečki SK v Mariboru; Celje ali Elan : Hermes v Celju ali Novem mestu. — 22. oktobra: Železničar : Rapid v Mariboru; Cakovečki SK : Celje ali Elan Cakovcu; tlermes : Maribor v Ljubljani. — 29. okt.: Rapid : Celje ali Elan v Mariboru. — "i. novembra: Ilermes : Rapid v Ljubljani; Že-ezničar : Maribor v Mariboru. — 12. novembra: Maribor : Cakovečki SK v Mariboru.
Termini ljubljanskega drugega razreda:
A.	skupina.
t. oktobra Grafika : Jadran rotan; Slovan Korotnn; Ilirija Rek«. — 15. oktobra: Ilirija : Grafika; Korotan : Jadran. — 22. oktobra: Slovan : Grafika; Ilirija : Jadran; Korotan : Reka. — 5. novembra: Slovan : Jadran; Korotan : Grafika. — 19. novembra: Jadran : Reka. — Izbiro igrišča, prijavo in blagajniško službo ima vedno prvoiinenovani klub.
B.	skupina.
L oktobra Diska : Mar« v Domžalah; Zalog : Sloga v Ljubljana. — 8. oktobra: Disk : Zalog \ Domžalah; Mars : Svoboda, Vič v Ljubljani. — 15* oktobra: Disk : Domžale v Domžalah; Mars : Zalog v Ljubljani: Svoboda. Vič : Sloga v Ljubljani. — 22. oktobra: Domžale : Svoboda. Vič v Domžalah; Mars : Sloga v Ljubljani. — 29. oktobra: Disk : Sloga v IV>m-žalah. — 5. novembra: Zalog : Svohoda. Vič v Ljubljani: Domžale : Mars v Domžalah. — 12. novembra: Domžale : Zalog v Domžalah; Svobodn, Vič : Disk v Ljubljani. — 19. novembra: Sloga : Domžale v Ljubljani.
Iz se/narna verificiranih igralcev se črtajo: Vukovič Slobodan, Ilirija, Ljubljana: Jamnikar Jože. Pogačar Franc, Biimik Ivan. Trutar Karel, Drapek Vinko, Bitežnik Jože. Vodu$ek Karel, Korošec Stanislav, Velkavrh Viktor. Babnik Vladimir, Ulčar Ivan. štnid Matko, Primožič \<lolf. vsi Svoboda. Vič; Blažek Ivan. Toplak losip. Orel Adolf. Sohmanz Rudolf. Kindelho-fer Rudolf. Szabo Ivnn. Szabo Štefnn. vsi SK »ioštnnj. Šoštanj.	Tajnik 11.
Švedska—Norveška 117:56. V lahkoatlet&kem
dvoboju med Švedsko in Norveško, ki se :e vršil v Stockholmu in kateremu je prisostvovalo nad 18.000 (I) gledalcev, jc sigurno zmagala Švedska z vclikansKim naskokom točk. Doseženi so Sil ti-lc rezultati: 100 ms 1. Mentzer (Švedska) 11.1 sek.; 2. Hagen (Norveška) 11.2 sek. _ 800 m: t. Nv |Š ) 1:54.2: 2. Larsson (Š.) za širino roke zadaj; 3. Ilocl (N.) 1:56.4. — 10.000 m 1. Lundgreen |Š.) 31:32.8, 2. Brate (N.) 31:40.8 (norv. rekord). — Švedska štafeta: 1. Švedska 1:57.1; 2. Norveška 1:59.2. — 400 m zapreke: Sten Peterson (š.) 54.5 sek.; 2 Arcskong (Š.) 54.6; 3. Hange (N.) 55. — Kopje: Nielssan (S.) 63.45 m, 2. Sunde (N.) 62.97 m. — Kladivo- 1. Jans son (Š.) 51.5 m, 2. Skjold (Š.) 50.63 m, 3 Slcnerud (N.) 47.29 m. — Skok v daljavo: 1. Šanson 'Š.) 7.10 m; 2. Hallberg (Š.) 7.07 m, 3. Berg (N.) 6.84 m. — Skok s palico v višino: 1. Lindbl id (š j 4 m, 2 Ljundberg (S.) 4 m, 3. Nielscn (N.) 3.6 m
Nemški atleti sc dobro pripravljajo za heriinsko olimpijado. Da sc bodo čim boi|e pripravili nemški atleti za prihodnje olimpijske igre in da boJo čim bolje spoznali svoje konkurente, boJo priredili prihodnje leto celo serijo meddržavnih 'ahkoaPctskih mitingov kakor s Švico, Francijo, Italijo, Švedsko, Japonsko itd.
Japonci priredifo « avgustu 1934 velike mednarodne plavalne tekme, na katere žc aedaj vabi|o plavače in p'avačice iz vsega sveta Zaenkrat so povabili Američane Flanagana, Kojaca in Medico, od Evropcev pa Tarisa in Cartonneta.
Finci so že zopet odkrili novo zvezdo v Ishki atletiki. Finci so znani kot najboljši lahkoatleti na svetu. Pa zakaj tudi ne? Prvič so vsi zelo žilav narod, na drugi strani pa gledajo pri vzgoji svojega lahkoatletskega naraščaja predvsem na metodiko. Če jim v kaki panogi primanjkuje kakega repre-zentaaita, potem napnejo vse sile in stikajo tako dolgo v vrstah športnikov, da iztaknejo človeka, ki bi jih mogel primerno zastopati na olimpijskih igrah. Sedaj se jim je posrečilo dobiti nekega Michelsona, ki naj bi zastopal Fince na 1500 m progi na berlinski olimpijadi leta 1936. Michelson je še zelo mlad, je pa že danes tak tekač, da mu z vso sigurnostjo prerokujejo zmago na prihodnji olimpijadi. Glede na dosedanje uspehe finskih lahkoatletov in glede na njihov način priprav za mednarodna srečanja, je zelo verjetno, da se bo lo tudi zgodilo. Vsekakor pa ves športni svet z. napetostjo pričakuje njihovega nastopa na olimpijskih igrah.
HatoliSkl zavod gimnazij na Hrvata IšEe učiteljico klavirja
Stanovanje in hrana zastonj, privatni pouk posebej honoriran. — Prednost: znanje nemščine.
Naslov : Ss. Franjcvke, Senj.
FOTOAPARATE
tvetoonih tvrdk Zeiss-lkon, Roden-stock, Voifilliinder, fVelta, Certo i. t. d. i. t. d. ima Dedno o zalogi
FOTOTRGOVIN A JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE
v Ljubljani. Miklošičeva cesta 5
Eahvala
Vsem, ki so z nami čustvovali in spremili našo nepozabno zlato mamico na njeni zadnji poti in jo obsuli s cvetjem, se tem potom najsrčnejše zahvaljujemo.
Ljubljana, dne 11. septembra 1933.
Rodbini: BERNIK — ARTAČ
Starši predno Kupite Cevife za Vaše otrohe, oglejte si našo izbiro.
VSI TI ČEVLJI SO IZDELANI Z JUGOSLOVANSKIMI ROKAMI V NAŠIH JUGOSLOVANSKIH TVORNICAH.
Vrsta 3162-00
/.a dijaka, ki mora daleč peš v šolo. močne čevlje iz mastnega usnja z neraztrgljivim in nepremočljivim podplatom Za deco do 10 let Din 45.—, za deco do 14 let Din 59"—.
Vrsta 3222 00
Za skavte in dijake udoben polčevelj z jezikom iz dulboksa. ki ie najlepši okras za deco. Za dijake do 10 let Din 49'—, za dijake do 14 let Din 69 —.
Vrsta 5662-00 Lahki čevlji z usnjenim podplatom in najfinejšega boksa, fleksibel, na robu šivani. V zalogi imamo črne in rumene Din 69"— do št. 34.
Vrsta 6262-00
Za dečke visoki čevlji iz dulboksa z močnim usnjenim podplatom za vsak štrapac. Za dijake do 10 let Din 79—, za dijake do 14 let Din 99 —.
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi »e plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petltna vrstico po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
10	1	oatTR	SI
Trgovska pomočnica
vajena tudi vseh drugih del, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10578.	(a)
Hlapec
z dobrimi spričevali, vesten, pošten, trezen, zdrav in močan, vajen vsakega dela in zanesljiv voznik, iSče službo. Nastop takoj ali pozneje. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10601.	(a)
Dekle
srednjih let želi službo za vsa hišna dela pri manjši družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10717.	(a)
Fant
zmožen, priden in pošten, vajen vseh gostilniških in kmetskih del, 'šče službo. Konrad Mlinar, Rupa 24, Kranj, (a)
Zastopstvo
za Dunavsko banovino iščem za pletenine, kratko robo in galanterijo. Cenj. ponudbe na Hugo Ripp, Subotica, Karadjor-djev trg.	(a)
Dekle z dežele
pridna, zdrava, poštena, se takoi sprejme k boljši družini. Znati mora vsa gospodinjska dela in tudi iivati na stroj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vestna v službi« St. 10648.	(b)
Pouk
Trgovski tečaj
pri Trgovskem učnem zavodu, Ljubljana, Pražakova 8-11. — Vpisovanje dnevno od 9 do 12 in od 15 do 18.	(u)
Proiesor glasbe
poučuje glasovir. Informacije: trgovina muzikalij: Modic, Kopitarjeva ulica.
Pija Menardi
diplomirana učiteljica klavirja sprejme učence. — Prijave dnevno od 11 do 14 in od 18 do 20. Trubarjeva ul. 2-L, pri mostu sv. Jakoba.	(u)
Diplomirana učiteljica
angleščine in nemščine sprejme učence. Pouk posamezen ali v tečajih. Prijave od 11 do 14 in od 18 do 20. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10440.	(u)
Učiteljiščnik
petoletnik išče instruk-cije za denar ali za stanovanje. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Inštruktor« 10706.

Dva dijaka
se sprejmeta v vso oskrbo v lepo zračno sobo po zmerni ceni. Gosposka ulica 10.	(D)
Sobo
tudi s hrano, oddam dvema dijakoma blizu trnovske cerkve. Cesta v Mestni log št. 1. Bre-skvar Ivan.	(D)
Dijaka
sprejmem. Cerkvena ulica 19/11, Trnovo. (D)
Dijakinjo
sprejmem za nizko ceno na hrano in stanovanje. Blatnik, Hrenova 20. (D)
Dijake
sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10708. (D)
Sobico in zajtrk
dobi akademik ali srednješolec iz III. real. gim., 7. ali 8. razreda, proti in-strukciji. — Biti mora krščanskega prepričanja, z dobrimi priporočili in s prav dobrimi spričevali. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Inštruktor« 10683.
Stanovanja
IŠČEJO: Sobo in kuhinjo
išče vdova drž. uradnika z 10 letno hčerko. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mirna stranka« it. 10704.	(c)
ODDAJO: Stanovanje
krasno sobo, kuhinjo — elektrika, v pritličju — oddam z oktobrom mirni stranki. Naslov v upravi »Slovenca« pod 10709. č
Dvosobno stanovanje
z vsemi pritiklinami se odda z novembrom. — Glince VI/4.	(č)
Separatno sobo
parket, elektrika, prazno ali opremljeno, oddam. Cena zmerna. Ida Mori, Poljanski nasip 10. (s)
Velika soba s kuhinjo
v podpritličju se odda. Vpraša se na Mirju, Groharjeva cesta (lesena vi-la).	(s)
Poizvedbe
Nekdo je izgubil
na progi v vlaku Jesenice—Maribor listnico z večjo vsoto dinarjev in en 100 lirski bankovec ter osebno legitimacijo. Pošten najditelj se naproša, da jo izroči upravi »Slovenca« . v Ljubljani ali Mariboru proti primerni nagradi.	(e)
Posestva
Vila za Bežigradom
enonadstropna, nova — naprodaj. — Vprašati v upravi »Slovenca« pod št. 10625.	(p)
Nova vila
z vrtom, v Ljubljani — ugodno naprodaj brez posredovalcev. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10602. (p)
Razno
10 letno deklico
dam za svojo. Skerget Antonija, p. Limbuš. (r)
ngnmaami
Spalnica
dobro ohranjena, mehka, se poceni proda. Kolodvorska 5.	(š)
Žične posteljne vloge
in zložljive železne postelje izdeluie naiceneie ter spreiema iste » popravilo Pavel Strgulec, Gosposvetska cesta 13, Kolizei. Liubliana. (tj
Kupimo
VsakoTrstoo
zlato kopale
po aalvUiib cenah
ČERNE. luvelir. Ljubljana, Wolfo«a ulica It 3
1 in?? nrrn
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah. za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
Specialno izbiro
modnih hlač in pumparc
dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c.
Semensko pšenico rž in ječmen
dobite pri tvrdki FRAN POGAČNIK, d. z o. z v Ljubljani Tyrševa (Dunajska) cesta št. 67, nasproti mitnice.
Večja količina vina
naprodaj. Rizling, Sipon in mešano, kakor tudi jabolčnik, vse prima kvaliteta. — Pojasnila daje oskrbništvo posestva Golob na Poienšaku, pošta Moškanjci.	(1)
DRVA IN PREMOG
pr. Iv.Schumi
Dolenjska cesta Telefon M. 2951
Kašo
ieipren), ajdovo moko
vedno neto oddal* u debele veletrgovin«
A. VOLK, LJUBLJANA
Reeljev* rrtlm 14
Novo moško kolo
naprodaj. Sv. Petra cesta 78, Košak.	(1)
Citajte in širite »Slovenca«!
Za začetek šole!
Zveihc
papir, svinčnike, pisalno in risalno orodje, torbice in vse druge ŠOLSKE potrebščine v vsakršni izbiri priporoča
Nova založba
v Linbllani r z. z o z.
Honaresnl trg 19
Zahvala
Za prelepe dokaze iskrene ljubezni, ki ste jo gojili do pokojnega
Jožefa Cegnarja
župnika
se iskreno zahvaljujemo. Iskrena zahvala visokočastitemu g. kanoniku dr. Mihaelu Opeki za v srce segajoči govor, sveto mašo in vodstvo pogreba, preč. g. dekanu Dolinarju, gg. sošolcem, ravnatelju g. Kurentu, dr Alfonzu Levičniku, ki ga ie neštetokrat obiskaval v bolezni, g. svetniku Poljaku, g. dr. Hoglerju, ki mu je skušal lajšati še smrtni boj. Zahvaljujemo se g. kanoniku Mraku, starološkemu dekanu, g. svetniku Za-bretu, dekanu ljubljanske okolice, prof. dr. Knificu za opravljeno sv. mašo med biljami in vsem številnim duhovnim so-bratom. Zahvaljujemo se primariju g. dr. Meršolu, ki je zastavil vse moči, da bi rešil življenje pokojnega, g. baronu Lazariniju, g. veleposestniku Burgarju za izkazano pomoč, šolskim vodstvom iz Smlednika, Pirnič, Mavčič in Trboj, ki so se udeležili s šolsko mladino pogreba. Zahvaljujemo se Marijinim družbam iz Smlednika, Mavčič in Trboj, gasilnim društvom Smlednik, Spodnje in Zgornje Pirniče, številnim faranom iz Stranj, Moravč in Vrhpolja in vsem zadrugam za poklonjeno cvetje, kakor tudi predvsem vsem smleškim faranom. Iskrena zahvala bodi izrečena g. šolskemu upravitelju Rupretu in obč. svetovalcu g. Bačniku za iskrene poslovilne govore ob grobu, prof. Tomcu za vodstvo petja, pevcem za ganljivo petje v cerkvi in pri pogrebu.
Smlednik, Moravče, Ljubljana, dne 10 septembra 1933. CEGNAR JANKO, IVANKA in FRANC — nečaki.
S "=-'.9 g 3o >Q B
jo S
S-ltS
3 c • « = w » 5 % JJŠ2 a
*	S
•	!j E&- C 2
« £ S B
>
••f 2 --"o 5 gO-CD a
' '1 . s.So.a « nqd§D
o »Ninoo
o ... " a n n «> n
= S • • «
" > s »
. —3
»8 P.S *
e
•N t. R >
O JS
O . KO g |
u Jš -o a
K >
- o - -O
Q	f)
« o i o
•3 "« § 0 j! b a , 41 n »a >
*.S "o0
5 »i
<5 a -a
a 1 Š * a o o
* U. O v> -O
114
Samuel Lover:
RORY O'MORE
Irski ljudski roman.
Njegovi vojaki se niso upirali, ko so korakali nazaj v hrib, zakaj vodil jih je bolj previdno kakor padli stotnik Daw, zaradi čigar nepremišljenosti so bili poraženi, kar pa je plačal s svojim življenjem, še je ležal tam; niso ga pohabili, kakor je prerokoval junaški stotnik. Tudi padlih vojakov niso nakazili.
>Vseh naših padlih tovarišev ne moremo odnesti zdaj,« je dejal poročnik, » a nesimo domov našega stotnika.< In hrabri fantje so dvignili ostanke svojega bivšega poveljnika, ki ga niti v smrti niso hoteli zapustiti in jih nesli tja, kjer so jih konjeniki čakali. Ko so prišli do njih, se poročniku ni dalo, da bi se še kaj pogovarjal s takimi strahopetci.
Stotnik pa ni dal, da bi prezrli. Ko so korakali domov, je čestital poročniku, da je dobil truplo stotnika Dawa in na poročnikovo pripombo, da uporniki niso pohabili padlega sovražnika, je odgovoril, da se to samo zato ni zgodilo, ker so videli njegove prostovoljce tako blizu. Zaradi tega so se takoj umaknili. »Zagotavljam vas, gospod, ti se nas neizrečeno bojijo. Mi ustrelimo ali obesimo lopove kar na mestu takoj, ko jih ujamemo.«
>Zelo verjetno, gospod,« je mrzlo odvrnil poročnik.
»A v tem primeru — današnja zadeva, mislim — saj veste, ne bi bil upravičen ravnati naglo. Življenje, gospod, je dragocena stvar, 7. življenjem se ne moremo šaliti, zlasti ne jaz, njegovega veličanstva sodnik, ki imam take stvari v rokah.«
>V kolikor zadeva vas, gospod, sem prepričan, da skrbite zanj.«
»Gotovo, gospod, jaz spoštujem postave, življenje in lastnino; in zakaj ne bi? Apropos, če pridete k meni na moj dom, in nič me ne bo bolj veselilo, je vedno kakšen dober prigrizek pripravljen v Slinkstovvnu, vojaki nismo skopi, in meh francoskega vina dobite, kadarkoli pridete.«
Vse le ponudene vljudnosti junaka prostovoljcev, ki bi se rad laskal vojaku, je poročnik hladno sprejel; preveč je zaničeval strahopetnost, da bi šel kar prek nje. In ko so se bližali nižavam, je stotnik večinoma govoril samo še zase. Srečali so kmeta, ki je peljal voz, naložen s koruzo. Vojni sodnik ga je ustavil. Izjavil je, da je za vojake pretežavno nositi truplo in velel kmetu, naj z voza zmeče koruzo in pelje truplo v mesto, ki je ležalo prav v nasprotni smeri, kamor je vozil.
»Kaj pa naj storim s koruzo, dostojanstveni?« je boječe pripomnil kmet.
»Zložite jo ob kraju ceste,« je bil odgovor.
Ubogi kmet se je komaj upal pogledati; težko mu je bilo zmetati koruzo na odprto cesto, še manj se je pa upal upirati se povelju. In ko je odvezal vrvi, ki so vezale plod njegovega trpljenja, je bil prisiljen »tresti svojo pičlo žetev na cesti in trositi tisto, kar je Bog dal za žive, zato, da bi bilo postreženo mrtvim.
Poročnik je skušal pregovoriti sodnika, a ta je bil neizprosen. Truplo so položili na voz, pod njim so postlali s snopom koruze.
Ko je bil voz tako naložen, so šli naprej. Poročnik je postal resen in zamišljen; zato ga je sodnik nagovoril z živahnim glasom:
»No, no, ne bodite tako malodušni, gospod. To gotovo ni prijetno, da vidite svojega tovariša, kako se vrača trd domov, a pomislite, poročnik, da je povišanje duša in življenje armade in to bo korak za vas k
Taka pripomba ob truplu njegovega padlega tovariša se mu je tako studila, da ni nič odvrnil in tako je sodnik nadaljeval:
»Zelo naravno je seveda, da vam je žal za brata častnika; danes ga lioste pogrešali pri obedu. Apropos, zadnjikrat, ko sem ga videl pri kosilu, je bilo v Slinkstownu. Svoje noge je imel pod mojim mahagonijem, ubogi fant; zdaj jih bo pa pod hrastom.«
S takimi sentimentalnimi pogovori jo plemeniti stotnik mučil poročnika med tem, ko so korakali; ko so se njegova čuvstva izčrpala, se je obrnil k vojaškim rečem.
»Apropos, pozabil sem vas vprašati, kako se je ta prekleta stvar prav za prav zgodila. Čudno, da se je ubogi Daw lako zmolil, da je šel v past; zaseda, pravite?«
>Da.<
»,Noben dober vojak ne gre v zasedo', lako je rekel moj prijatelj, stotnik Skurry. ,Bržko vidiš svojega" sovražnika v zasedi, ne imej posla z njim.' Ubogi Daw, tako hitro je šel.«
»Gotovo ni bil strahopetec,« je pripomnil poročnik z glasom, ki je zbudil lepša čustva, kakor oni stotnika SHp ka. »Kar pa zadeva njegovo neprevidnost, ga krivua zadene toliko, če premislimo, da ga je v zanko speljal tisti, ki se mu je kot vodniku zaupal.«
»Kako mislite to?«
»Mislim, da nas je tisti stari podlež tam spredaj med možmi speljal v past.«
»Vi vendar ne mislite, da je ta lonceveški potepuh hinavski?«
»Da, to mislim.«
»Dragi gospod, zakaj ml pa tega niste prej povedali?« Poleni je dvignil svoj glas in zakričal: »Stoji«
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč.
Izdajatelj: Ivan Rakove«.
Urednik: Lojze GoSobič.