Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - I Gruppo bis settimanale
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO: 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Leto XXXXI. - Štev. 15 (2043)
Gorica - četrtek, 13. aprila 1989 - Trst
Posamezna številka Lir 1000
Drimill. RUDI Mi H Nslastvt	h duhovnih korenin naj raste kultura
Vsako leto, ko pride čas novih maš ali se piše o slavljencih, ki praznujejo svoje mašniške jubileje, se nam poraja žalostno vprašanje: zakaj nimamo več svojih novomašnikov?
Odgovora na to vprašanje ne najdemo.
Ne vemo, kaj naj naredimo, kaj naj ukrenemo. Ta ugotovitev nas teži, ker so potrebe velike in nimamo mladih delavcev za božji vinograd. Tolažimo se z molitvijo, a to ne more zadostovati. Zato je prav, da za Nedeljo duhovnih poklicev, ki je letos 16. maja, spregovorimo o duhovniku, o njegovem poslanstvu in delu.
ODLOK O SLUŽBI IN ŽIVLJENJU DUHOVNIKOV Zadnji koncil je izdal poseben Odlok o službi in življenju duhovnikov. Iz njega povzemamo nekaj misli. Namen, za katerim težijo duhovniki s svojo službo in življenjem, je slava Boga Očeta v Kristusu. Ta slava je v tem, da ljudje zavestno, svobodno in hvaležno sprejemajo v Kristusu dovršeno božje delo In to razodevajo v vsem svojem življenju. Naj torej duhovniki ali molijo ali pridigajo ali mašujejo in druge zakramente delijo ali z drugimi službami strežejo ljudem, vedno prispevajo tako k večanju božje slave kakor tudi k napredovanju ljudi v božjem kraljestvu.
Duhovniki so po svojem poklicu in posvečenju na neki način odbrani sredi božjega ljudstva, vendar ne ločeni, niti od ljudstva niti od posameznega človeka, ampak da se popolnoma posvetijo delu, za katero jih je Gospod poklical. Ne bi mogli biti Kristusovi služabniki, če ne bi bili priče in delivci drugega življenja kakor je zemeljsko, ljudem pa tudi ne bi mogli služiti, če bi jim bile tuje njih življenjske razmere.
Njihova služba še posebej terja, naj se ne ravnajo po tem svetu; vendar pa hkrati zahteva, da v tem svetu živijo med ljudmi in kot dobri pastirji poznajo svoje ovce ter skušajo pripeljati tudi tiste, ki niso iz te staje, da bodo tudi te poslušale Kristusov glas in bo ena čreda in en pastir.
Za doseganje tega pa mnogo pripomorejo kreposti, ki se v človeški družbi po pravici cenijo, npr. srčna dobrota, iskrenost, značajnost in vztrajnost, živ čut za pravičnost, vljudnost in druge kreposti, ki jih priporoča apostol Pavl, ko pravi: »Kar je resnično, kar pošteno, kar pravično, kar čisto, kar ljubeznivo, kar je častno, kar koli je krepostno in kar koli hvale vredno, to imejte v mislih.«
SODELOVANJE MED DUHOVNIKI IN VERNIKI Ker so duhovniki vzgojitelji v veri, je njihova dolžnost, da sami ali po drugih skrbijo, da posamezne vernike v Svetem Duhu privedejo do uresničevanja njihove lastne poklicanosti, ki naj se v smislu evangelija razvije do Iskrene in dejavne ljubezni in do svobode, za katero nas je osvobodil Kristus.
Malo bodo koristili lepi obredi ali še tako cvetoča društva, če niso usmerjena v to, da ljudi vzgojijo v zrele kristjane. S pomočjo duhovnikov naj se kristjani vedno bolj usposabljajo, da bodo v izrednih in navadnih dogodkih mogli spoznati, kaj terjajo razmere in kaj je božja volja.
Kristjane je treba učiti, naj ne živijo samo zase, marveč naj vsak drug drugemu streže z darom, kakor ga je prejel, kot zahteva nova postava ljubezni; tako naj vsi po krščansko spolnjujejo svoje dolžnosti v človeški družbi.
Duhovniki naj z vernimi laiki sodelujejo in sredi med njimi naj živijo po zgledu Kristusa Učenika, ki med ljudi ni prišel, da bi se mu streglo, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge. Duhovniki naj iskreno priznavajo in delajo za spoštovanje dostojanstva In posebnega deleža laikov pri poslanstvu Cerkve. Imajo naj v časti tudi zakonito svobodo, ki v zemeljski družbi vsem pripada. Radi naj laike poslušajo, njih želje bratovsko upoštevajo, priznavajo njihovo Izkušenost ln pristojnost na
različnih področjih človeškega delovanja, da bi mogli z njimi vred spoznavati znamenja časov. Laikom naj z zaupanjem izročajo naloge v službi Cerkve, pustijo naj jim svobodo in področje dejavnosti, na primeren način naj jih celo spodbujajo, da se lotevajo del tudi na lastno pobudo.
Duhovniki so postavljeni med laike, da vse vodijo k edinosti v ljubezni: »Bratovsko se med seboj ljubite, v spoštovanju drug drugega prekašajte.« Njihova dolžnost je torej različna mnenja tako izravnavati, da se v občestvu vernikov nihče ne počuti kot tujec.
CESA NAJ SE ZAVEDAJO VERNIKI To je nekaj stavkov, vzetih iz že omenjenega koncilskega Odloka o službi in življenju duhovnikov. Omenili smo tudi nekaj dolžnosti, ki jih imajo laiki, da s pomočjo duhovnikov delajo za rast božjega kraljestva.
Verniki naj se zavedajo, beremo v Odloku, da imajo dolžnosti do svojih duhovnikov; zaradi tega naj jim kot svojim pastirjem in očetom skazujejo otroško ljubezen; z njimi naj delijo skrbi, z molitvijo in delom naj svojim duhovnikom kolikor le mogoče pomagajo.
Tako bodo ti duhovniki laže mogli premagovati težave in plodonosneje opravljati svoje dolžnosti. Nove ovire za vero, navidezna brezuspešnost opravljenega dela in tudi občutek grenke osamljenosti, more duhovnike pripraviti do tega, da postanejo malodušni.
MOLITI ZA DUHOVNIKE IN DUHOVNE POKLICE Večkrat mi duhovniki opravimo sveto mašo za duhovniške in redovniške poklice. Večkrat pa tudi sveto mašo za duhovnike. Pri tej sveti maši prosimo, naj bodo tisti, ki jih je Kristus izbral za služabnike in delivce svetih skrivnosti, zvesti v opravljanju sprejete službe; da bodo s svojo službo in življenjem širili božjo slavo.
In ker je božja volja, da duhovniki služijo oltarju in božjemu ljudstvu, naj jim da sveti Bog po oltarni daritvi moč, da mu bodo mogli tako služiti, kakor je njemu všeč, in bo njihova služba v Cerkvi prinašala trajne sadove. Z nebeškim Očetom naj bodo vsi združeni v trajni ljubezni in vredno služijo božjemu veliča-stvu.
LOJZE ŠKERL
V ponedeljek 3. aprila je ZSKP imela svoj redni občni zbor v prostorih Katoliškega doma v Gorici. Predsednik dr. Damjan Paulin je svoje poročilo začel: »Pred 30 leti je nastala Zveza slovenske katoliške prosvete...« Trideset let neke organizacije ni majhna doba, kljub temu je zadnji občni zbor pokazal, da je Zveza živa, delavna in da se pomlaja.
To troje so izpričala poročila, ki so jih podali poleg predsednika še tajnica Maril-ka Koršič, blagajničarka Franka Žgavec ter zastopniki vseh včlanjenih društev in skupin. V upanju, da nobene ne izpustim, jih naštejem: društva Hrast iz Doberdoba, Standrež iz Štandreža, Podgora iz Pod-gore, F. B. Sedej iz Števerjana ter M. Fi-Jej iz Gorice; pevski zbori: Rupa-Peč, Mirko iFilej, Lojze Bratuž, pa Ljudski radio. Sem bi lahko prišteli še Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Posamezna društva pa vključujejo še dejavnost pevskih zborov, dramskih skupin, glasbenih šol. Vsi so podali poročila o lastnem delovanju v pretekli sezoni. Splošen pregled pa sta zajeli poročili predsednika Paulina in tajnice M. Koršič.
MLADI NADALJUJEJO DELO STAREJŠEGA RODU
Dr. Paulin je dejal: »če danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da je v naših zborih in drugih skupinah precej mladih, gre zasluga tudi tistim, ki so z dolgoletnim delom in zgledom nakazovali smernice in pot, po kateri naj koraka naša zamejska kulturna skupnost. V teh dneh smo brali v goriškem katoliškem tedniku razmišljanje skupine mladih iz Goriške o vlogi in kakovosti kulture. Med drugim so zapisali, naj vstane srčna kultura, ki naj temelji na zdravih krščanskih temeljih in ne na sodobni puhli nihilistični kulturi. S takimi željami se gotovo vsi tu navzoči strinjamo, čeprav mislim, da govoriti o "puhli nihilistični kulturi” v našem prostoru je vsekakor pretirano. Vsi, ki se bolj ali manj ukvarjamo s kulturnim delom, mislim, da se zavedamo važnosti in nenadomestljivosti, ki jo kultura ima za duhovno in narodno rast naše skupnosti. Če bi se tega ne zavedali, bi se ukvarjali z drugimi stvarmi.«
rit
lisici
V dunajski bolnišnici ‘Lainz živijo bolniki zadnje dneve v strahu. Sam šef 1. medicinskega oddelka (kjer je poleg 15 zdravnikov zaposlenih tudi okrog 60 sester) je prišel na sled nerazumljivi smrti nekega pacienta in s tem sprožil cel plaz.
Do zdaj so priprli 4 sestre (od teh je ena diplomirana medicinska sestra), ki so priznale 49 umorov. Pni se je zgodil že 1983. Polovica od teh jih gre na račun ene od njih.
Kljub temu, da sestre-pomočnice ne smejo dajati injekcij, so za stare, »tečne« in neozdravljivo bolne uporabljale inzulin. Kar 22 pa jih je bilo brutalno umorjenih oz. zadušenih z vodo (le kje so sestre imele vest?). Baje so to delale iz usmiljenja (?) in od tega niso imele nobenih materialnih koristi. Vseeno je nerazumljivo, kako so si mogle vzeti oz. dati pravico odločati o tujem življenju.
In kako, da zdravniki že prej niso prišli na to? V večini so bili to bolehni stari ljudje in za smrt je bila lahko potrebna le majhna količina nepotrebnega »zdravila«.
Potem je nadaljeval: »Treba je biti ustvarjalni, kot so mladi zapisali, in to na vseh področjih. Precej mladih to že dela. V dokaz so nam mladi dirigenti, mladi predsedniki društev, mlade pevke in pevci, ki jih je veliko v naših zborih, mladi igralci in igralke v dramskih skupinah, nad sto mladih, ki obiskujejo glasbene šole, in še drugi.«
Omenil je še težavo, ki je nastopila zadnje leto, ko so številne naše dvorane morale omejiti svoje delovanje zavoljo novih varnostnih predpisov, tudi dvorana Katoliškega doma. V tej stiski se je Zveza za svoje večje nastope zatekla v druge dvorane, npr. v deželni Avditorij za obe Cecilijanki, v Kulturni dom za Koroške dneve.
RAZVEJANO KULTURNO DELOVANJE IN SODELOVANJE
Tajnica je poudarila, da so razne skupine, predvsem pevski zbori, sodelovali na raznih italijanskih prireditvah tako v Gorici kot tudi drugod. Posebej je omenila sodelovanje med zboroma SantTgnazio in Lojze Bratuž, ki sta skupno naštudirala Biancardijevo latinsko mašo za osem glasov in so z njo nastopili v Gorici trikrat, potem v Sieni, v Benetkah in v Kranju. Povsod z zelo ugodno kritiko.
Takšno sodelovanje in nastope na tujem gojijo tudi drugi zbori, npr. Hrast iz Doberdoba, ki je nastopal po Furlaniji in v Avstriji. Iz trte je zato zvit očitek na naš račun, da se zapiramo v svoj krog; ne smemo pa dopustiti, da bi se asimilirali v italijansko ali kako drugo tujo kulturo.
Širokega sodelovanja in stikov ZSKP in njenih članic se je dotaknil tudi predsednik. Omenil je nastope na zborovski reviji Primorska poje; letos nastopa kar osem zborov, članov ZSKP. Dobro je sodelovanje z Zvezo kulturnih organizacij v Novi Gorici, manj zadovoljivi pa so stiki z ZKO Slovenije, čeprav se zavedamo važnosti kulturnega sodelovanja z matično Slovenijo, je dejal dr. Paulin.
Dobro sodelovanje imamo s Koroško, posebno s Krščansko kulturno zvezo, ki je naši sorodna, je nadaljeval predsednik.
Btish mlanca Bmria r Mu
■ Na severu Norveške se je potopila sovjetska podmornica na jedrski pogon, pri čemer naj 'bi izgubilo življenje vsaj 42 mornarjev. Izdelana je bila leta 1983. Gorbačov je skušal norveško vlado pomiriti z izjavo, da sta bila oba jedrska reaktorja na potopljeni podmornici izključena in da zato ni nikakršne nevarnosti radioaktivnega izžarevanja.
Na vabilo deželnega tajništva Slovenske skupnosti je bil v ponedeljek 3. aprila na obisku v Trstu južnotirolski poslanec dr. Michl Ebner. Mladi politik opravlja že tretji parlamentarni mandat, po poklicu je časnikar in založnik dnevnika »Dolomiten« v Bocnu.
V Trstu naj bi se neposredno seznanil s slovensko problematiko, utrdil solidarnost med manjšinami in stike med Slovensko skupnostjo ter Južnotirolsko ljudsko stranko ter nudil tako slovenski kot italijanski javnosti v Furlaniji-Julij-ski krajini neposredno možnost, da spozna sedanji pravni in politični položaj Nemcev v Italiji.
Poleg razgovorov s predstavniki SSk je imel dr. Ebner dopoldne tiskovno konferenco na sedežu deželnega sveta v Trstu. Kot gostitelj 'je številne časnikarje pozdravil deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar, poleg gosta pa je o slovenski problematiki kratko spregovoril deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar, ki je zlasti zavrnil lažnivo protislovensko kampanjo zadnjih tednov v Trstu. Konferenca je imela lep odmev v slovenskem in italijanskem tisku, na radiu in televiziji. V deželni palači je poslanca Ebnerja še pozdravil podpredsednik deželnega sveta Braida (DC).
Popoldne je poslanec Ebner v spremstvu zastopnikov SSk obiskal uredništva »Primorskega dnevnika«, slovenskih in italijanskih poročil ter slovenskih sporedov radia Trst.
Končno je imel zvečer obsežno in zanimivo predavanje o Južni Tirolski v Peterlinovi dvorani 'v ul. Donizetti 3 v Trstu na 'vabilo Društva slovenskih izobražencev in Krožka za družbena vprašanja
Virgil šček. Gosta so pozdravili in predstavili Sergej Pahor, Rafko Dolhar in Ivo Jevnikar. Obsežna razprava je izpričala zanimanje za narodnostno vprašanje pri nas in drugod.
Glavna azijska verstva
Azijska verstva so v glavnem hindujci (600 milijonov) v Indiji, budisti (300 milijonov) na vsem Daljnem vzhodu, šintoi-sti (80 milijonov) predvsem na Japonskem in konfucijanci (300 milijonov), ki žive na Kitajskem.
Z njo že štiri leta prirejamo izmenično »Koroške dneve« pri nas in »Primorske dneve« na Koroškem. Preteklo leto so bili Korošci pri nas. Posebno živo je ostal v spominu nastop zbora iz St. Jakoba v Rožu s koncertom pesmi zatiranih narodov pod naslovom Ponižani in razžaljeni v Kulturnem domu. Letos bomo pa mi Primorci šli na Koroško v oktobru. Tudi ob drugih priložnostih se vršijo izmenjave med eno in drugo deželo.
Sodelovanje teče seveda med Tržaško in Goriško, saj smo eni in drugi včlanjeni v skupno krovno organizacijo Svet slovenskih organizacij, kjer se snujejo skupni načrti in pobude. Pa tudi s sorodno Zvezo kulturnih društev v Gorici imamo vedno boljše stike. Saj smo letos v marcu skupno pripravili Primorske kulturne dneve v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer smo se zlasti dobro postavili z Jeftejevo prisego, pri kateri so sodelovali zbori Hrasrt, Mirko Fiilej in Lojze Bratuž pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča.
Na žalost, je potožil predsednik, imamo najmanj stikov z rojaki v Videmski pokrajini. Le na Cecilijanki nastopa kak zbor in to iz Kanalske doline.
Zveza ni nikoli pozabila na rojake v zahodni Evropi. Tudi z njimi smo imeli in imamo žive stike, posebno še z onimi v Belgiji in v Parizu. Dokaz tega je bila tudi razstava slikarke Marjance Savinšek v deželnem Avditoriju od 11. do 18. marca letos. Razstava je bila zamišljena v okviru kulturnih izmenjav med Slovenci, ki živijo po svetu. Ob razstavi je bila izdana študija o slikarki; pripravila jo je Verena Koršič Zorn, uredila Lučana Budal, opremil Silvan Bevčar, v italijanščino pa prevedel Jožko Vetrih.
VOLITVE
Ta strnjeni prikaz predsednika in tajnice so dopolnila poročila posameznih društev in skupin. Skoro vse so podali mladi člani društev in zborov v potrdilo, da pri kulturnem delu sodeluje res lepo število mladih, zlasti velja to za vasi, manj za goriško mesto. Tu bi omenil posebej le poročilo o Ljudskem radiu. Prebral ga je dr. Danilo Čotar. Povedal je, da radio oddaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 19.30 do 21.30. Nabavil si je nekaj tisoč plošč in kaset. Na programu pa so poleg glasbe še predavanja, razgovori, poročila. Ker gredo radijski valovi brez prepustnice tudi prek državne meje, Ljudski radio druži vse nas obmejne Slovence bolj kot kako drugo sredstvo javnega obveščanja.
Po poročilih in razrešnici odboru so sledili pozdravi gostov in po kratkem odmoru volitve predsednika. Ponovno je bil z veliko večino glasov izvoljen dr. Damjan Paulin. Odborniki bodo izvoljeni na prvi seji ZSKP. Takšna so pravila.
Mislim, da moramo biti vsi veseli kulturnega obračuna, ki je bil podan na ponedeljkovem občnem zboru. Želeti je le, da bi vse to delo še bolj rastlo iz krščanskih in narodnih korenin.
K. H.
Posnetek z občnega zbora Zveze slovenske katoliške prosvete v Katoliškem domu v Gorici 3. aprila. Na sredi predsednik Zveze dr. Damjan Paulin
v protitoku Življenjski tabilei msr Stanka žarka
Ker je ob nedavnem Tržaškem misijonu na srečanju na Opčinah bilo govora tudi o sežiganju čarovnic, se nam zdi primerno, da v naši stalni rubriki »V protitoku« o tem kaj več spregovorimo, zlasti ker smo v nekem tržaškem dnevniku zasledili trditve, ki ne odgovarjajo dejstvom.
I.
V zadnjem času se pogosto piše in govori o tajnih društvih, skrivnostnih obredih, magiji, čarovnikih, vidcih in podobnem. Zanimanje za skrivnostni del človekovega življenja je več kot razumljivo. Jaz se bom osebno omejil le na to in zakaj je Cerkev šla v borbo proti čarovništvu, čarovnikom in čarovnicam.
Najprej je treba poudariti, da je čarovništvo tesno povezano z magijo. Magija pa se je v človeški zgodovini pojavila brž, ko je človek spoznal, da ima neumrljivo dušo. Prava definicija magije bi torej bila: Kako vplivati na neznano in skrivnostno področje v človeku in njegovem okolju in kako se pred vsem tem braniti.
GRŠKO-RIMSKA, KELTSKA IN SLOVANSKA MAGIJA
Stari Grki so se jasno zavedali, da je odstiranje skrivnostnih stvarnosti bilo vedno kočljivo in nevarno početje (imenovali so ga hybris). Prekoračiti mejo človeškega sveta in se napotiti v neznani svet bogov je bilo drzno in izzivalno dejanje, kljub temu, da je celotna stvarnost za grško miselnost bila nekaj svetega. Bogovi so bivali po gozdovih, jezerih, gorah, rekah, izvirih in posegali v človekovo delovanje, vodili orožje bojevnikov, se z njimi borili, dajali ali jemali bojno srečo...
V tem prepletanju božjega in človeškega je treba v grški mitologiji ločiti med uradnim verstvom in duhovniki, ki so bili v služžbi božanstev in družbenega reda, ter magi in čarovniki. Slednji so vedno poskušali odgrniti skrivnostno zaveso in najti prvobitne moči ter stopiti z njimi v stik. V zavzetosti razumeti skrivnosti stvarstva in njegovih zakonitosti se nahaja ena gonilnih silnic razvoja človeštva.
Rim, prestolnica novega imperija, je bil tudi središče magije. V tej strogi in razumsko hladni državi so delovali duhovniki in duhovnice Izide, Astarte, Mitre in drugih božanstev.
Leta 77 pred Kr. je Plinij Starejši v spisih o naravni zgodovini ostro napadel mage, hkrati pa pohvalil skrivnostne moči rastlin, amuletov, dragocenih kamnov in živalskih sokov. Zgodovinar Tacit je odkrito zaupal magom s pripombo, da je v vsakem poklicu nekaj nesposobnežev. Ci-cero je verjel v pobožanstvenje človeka. Nadalje se o magiji pozitivno izražajo O vid, Horac, Lukanij, Apulej, Petronij in Vergilij.
V očeh Rimljanov pa so prav kristjani
bili nevarni čarovniki, ker so z naukom o enakosti ljudi ogrožali moralno avtoriteto državne ureditve.
V Galiji in Britaniji pa so delovali duhovniki, imenovani druidi. Nekateri so bili vedeževalci, drugi so zdravili z rastlinami. Za to so uporabljali zlasti omelo, ki so jo ob točno določenih dneh s posebnim obredom porezali z zlatim srpom. To dokazuje, kako so druidi obvladali magične geste, ki so jim dale moč v borbi s človeku nevarnimi strupi.
Med blagodejnimi rastlinami se omenja žajbel, ki čisti kri in obnavlja moč, spor-niš, ki zdravi bolezni jeter, trebuha in črevesja. Med magičnimi drevesi se omenjajo: hrast '(vrata modrosti), tisa, ki izganja zle duhove, divji trn, imenovan tudi »darovatelj življenja« in druga.
Pogosto so uporabljali zazive in uroke, kot jih navaja velika irska mitološka pripoved »Cuchulainnova smrt« (navajajo jih razni rokopisi od 9. do 13. stol.).
Druid je bil hkrati član bratovščine, ki je bila večja od plemena, svetovalec, zdravnik, vzgojitelj, posrednik med nebeškimi in zemeljskimi silami in zadnji razsodnik v okviru klana. Imel je večjo oblast kot kralj, ki je bil le predstavnik skupnosti. Druidova oblast je temeljila na znanju. To je razlog, zakaj so Rimljani po zasedbi Galije in Britanije uničili druidsko organizacijo. Predstavljala je namreč največjo oviro za širjenje rimske civilizacije.
Po uničenju omenjene organizacije je druidsko znanje postalo skrivnostno. Na razne načine so ga iz roda v rod prenašale žene in možje, ki so jih kasneje začeli preganjati kot čarovnice in čarovnike, ker so prenašali znanje in spoznanja, ki niso bila združljiva s teološkimi in družbenimi načeli krščanstva.
Slovani so poznali podobne obrede kako pridobiti naklonjenost božanstev na poljih, gozdovih, jezerih, rekah in letnih časih. Da bi si pridobili naklonjenost mrtvih, so opravljali posebne obrede. Na praznik Kupala (dan polnočnega sončnega obrata, dežja in rastja) so nabirali posebne magične rastline: »Ob zori so nabirali "solzno travo”, ki je imela moč nad demoni. Podnevi so nabirali kamnokreč, ki naj bi razbijal nekatere kovine ob preprostem dotiku. Ponoči pa so iskali sveto Kupalinino rastlino: praprot.« V resnici je bil to mitičen praprotov cvet, katerega so po legendi varovale pošasti, ki pa je dajal neskončno moč tistemu, ki ga je uspel nabrati.
Pri Slovanih se je zdravnik imenoval vrač, saj je znal odgnati bolezen zgolj z besedami. To so ostanki zdravniške magije, ki zdravi z zvokom svetega obrazca.
To so le nekatere korenine pojava, ki ga bo Cerkev kasneje obsodila kot čarovništvo.
P. Janez Sraka, DJ
Koroška politika
Dober mesec dni po volitvah na Koroškem si vodilne stranke še vedno niso na jasnem, kdo naj bi šel s kom v koalicijo. Vsakodnevno »vpitje« po TV, radiu in časopisih gre poštenemu državljanu že na živce. Pravo medsebojno kupčevanje, ki izgleda, da do 23. aprila, ko se mora odločiti, kdo bo novi deželni glavar, ne bo našlo rešitve.
Dr. Haider, zmagovalec volitev in šef svobodnjaške stranke, je pri nedeljski televizijski diskusiji dal izjavo, da bo izpolnil vse, kar je obljubil in da se je celo pripravljen pogajati s socialisti, s katerimi je bil do zdaj v »ledenem« odnosu. Vsekakor pa bi rad postal deželni glavar in če mu to tudi ne bi uspelo, vsaj njegov namestnik. Na vsak način pa bo ostal na Koroškem, ki naj bi z njim doživela gospodarski in politični preobrat.
Kaj bi to pomenilo za dvojezično deželo, je odprto vprašanje, vsekakor pa se zdi njegova domišljavost 'čezmerna in marsikoga odbija. Poslanec Smolle je dal pripombo, da prav prosjači za mesto deželnega glavarja. Sicer pa Haider ostaja optimist: četudi zdaj ne bi dobil zaželenega mesta, bo po petih letih (ko bodo spet volitve) žel, kar je zdaj sejal. Upajmo samo, da ni vmes preveč plevela.
R. B.
■
Zanimivo predavanje
V sredo 5. aprila je imel v avli ljudske šole v Dobrli vasi nekdanji avstrijski predsednik dr. Rudolf Kirchschliiger predavanje z naslovom »Mir se začenja v lastni hiši«.
Prijatelj ter zagovornik slovenske narodne skupnosti se je pred tem v Tinjah
(kjer je bil že drugič) srečal s slovenskimi političnimi in kulturnimi delavci ter ostal tam tudi na večerji.
V ljudski šoli so ga pozdravili otroci s šopkom rož, v spomin pa je dobil tudi sliko. Prijetno presenečenje so mu pripravili pevci SPD »Srce«. V samem predavanju, ki je bilo pravzaprav bolj pogovor, se je dotaknil tudi dialoga med manjšino in večino, med katerima bi morala zmagati zdrava pamet. Diskusijo je vodil direktor slovenske gimnazije dr. Vospernik.
■ Na Kosovu so oblasti, da bi olajšale proizvodne in druge dejavnosti, skrajšale policijsko uro od 20. ure na 22.30 in do petih zjutraj. Ta ponedeljek se je spet začel pouk na osnovnih šolah in na univerzi, še naprej pa ne bo pouka na srednjih šolah. Ostaja prepoved zbiranja več kot treh oseb na javnih mestih, prepovedane so še naprej športne in druge kulturne prireditve, pa tudi prodajanje na tržnicah. Na hišah so vse pogostejši napisi »Kosovo — republika« in proti srbskemu partijskemu voditelju Miloševiču ter albanskemu zavezniku Rahmanu Morani, ki je baje svojo družino že poslal na varno v Beograd, sam pa prenočuje v neki prištinski vojašnici. Vse pogostejši so tudi podtaknjeni gozdni požari.
■ V železniški nesreči, ki se je pripetila 4. aprila v San Severu (Foggia), je umrlo 9 ljudi, 17 pa jih je hiilo lažje ali huje ranjenih. Ko je krajevni vlak pripeljal v postajo, je lokomotiva iztirila in potegnila za seboj še dva vagona. Slednja je zaneslo na peron, kjer je zadela ob postajno poslopje in uničila restavracijo, točilnico lin garderobo.
V petek 21. aprila bo msgr. Stanko Zorko praznoval 70. letnico rojstva. Zdi se mi, da o njem nismo še nikoli pisali. Naj mu zato ob tej priložnosti napišem nekaj vrstic predvsem v zahvalo za vse dobro, ki ga je napravil v tržaški škofiji.
Jubilant je doma iz Leskovca pri Krškem na Dolenjskem, kjer se je rodil 21. aprila 1919. Leta 1940 je stopil v ljubljansko bogoslovje. Vsa njegova študijska leta so prepletena s premikanjem iz kraja v kraj in tako se je v zadnjem letu bogoslovja leta 1945 z drugimi bogoslovci u-maknil prek Koroške na Južno Tirolsko, nato pa v benediktinski samostan Praglia pri Padovi. Tu je zaključil bogoslovne študije in 29. junija 1946 prejel mašniško posvečenje v kraju Monteortona pri Padovi ikot duhovnik ljubljanske škofije. (In tak je tudi ostal, ker so mu italijanske oblasti trikrat zavrnile prošnjo za italijansko državljanstvo). Novo mašo je daroval med svojimi ljudmi v Senigalliji pri Anconi.
Po mašniškem posvečenju je prišel v goriško nadškofijo in sicer za vikarja na Srednjem in v februarju 1949 je sprejel še župnijo Ročinj ob Soči. V aprilu 1949, ko so pripravljali proces proti njemu, je na prigovarjanje zvestih ljudi zapustil župnijo in pribežal v Slovensko Benečijo k prijatelju M. Lavrencigu, župniku v Štoblanku. Od tu je prišel za kaplana v Bazovico (15. junija 1949 - 13. januarja 1951); iz Bazovice pa v Rojan, kjer je od 1. oktobra 1952 uradno slovenski dušni pastir.
Msgr. Zorko je vzoren dušni pastir in voditelj rojanske Marijine družbe. Ta mu je pomagala, da so lahko 28. maja 1961 odprli nov Marijin dom, ki ga je blagoslovil škof Santin. 27. maja letos ga bodo ponovno usposobili, ker so v domu opravili vsa potrebna dela, ki jih zahtevajo sedanji predpisi.
Pri Lajnerjih (Piščanci) je 15. avgusta
Dr. Lojze Škerl (na levi), msgr. Stanko Zorko (v sredi) in pok. salezijanski duhovnik France Štuhec 25. aprila 1975 na Stari gori pri Čedadu
1954 odprl majhno kapelico s kipom Matere božje. Vedno je pripravljen priskočiti na pomoč, kjer je potreba. Kdo bo naštel vsa romanja, njegovo delo za katoliški tisk, prireditve, misijone, njegovo vsakdanjo pripravljenost v spovednici, obisk družin, njegovo delo kot katehet, delo za pripravo in izdajo veroučnih knjig, pripomočkov za liturgijo itd.?
Ljudje, tudi čez mejo, ga dobro poznajo, ker skrbi za radijski prenos nedeljske maše. 30 let je brezplačno skrbel za priljubljeno radijsko oddajo »Vera in naš čas«. Za svoje zasluge je bil leta 1975 imenovan za monsignorja.
Dragi Stanko! Iskreno ti čestitamo in
ti želimo vse dobro!	,	.	.
Lojze Škerl
I I
Zborovanje proti nameravani postavitvi sinhrotrona pri Bazovici je bilo v tamkajšnji kinodvorani v petek 31. marca. Sklicale so ga Koordinacijsko združenje kraških vasi, Kmečka zveza in Kulturno gospodarska zveza. Zbralo se je veliko ljudi, tudi iz drugih krajev.
Po uvodnih poročilih organizatorjev je spregovorila še kaka desetorica prisotnih. V glavnem so bila iznešena stališča, ki so bila že nekajkrat pisno in ustno podana. A manjkal je razlog takega sklicanja, operativni načrt, to je, kaj narediti, da se taka gradnja sinhrotrona prepreči. Kakor so tudi govorniki povedali, možnosti ni veliko, a nekaj jih je še vedno. Potrebne so volja, sloga in akcija. Gre za ponoven napad na slovensko zemljo.
Naši stranki, Slovenski skupnosti, je bila zemlja vedno sveta, eden od temeljev, da se narod ohrani. V to smer so šla njena zanimanja in prizadevanja. Koliko je bilo to prizadevanje uspešno, je druga zadeva. Eno je jasno: ko bi Slovenci na volitvah dajali svoj glas slovenski stranki in ne bi svojih glasov razprševali na vse mogoče neslovenske, bi bil glas naše manjšine prodornejši in imel večjo politično težo njenih predstavnikov. Da smo zmeraj bolj potisnjeni na rob, smo krivi tudi sami.
K razmišljanju sili tudi čuden pojav v zvezi s sinhrotronom pri Bazovici. Politične stranke in druge družbene sile v Trstu govorijo o zemlji pri Bazovici, kakor da bi šlo za skupno last ali teren, ki ni nikogar, da lahko vsakdo razpolaga z njim po mili volji. Zanimivo bi bilo videti, kaj bi se zgodilo, ko bi se Kraševci domenili, da zasežejo 45 hektarjev nepremičnin v mestu. Najmanj bi jih razglasili za norce. Splošno pravilo namreč velja, da ne moremo razlastiti neke zemlje, če ne dokažemo, da je razlastitev nujna za skupen blagor, sicer je to kraja.
Da se ohrani naravno okolje na zahodni strani Bazovice, si vneto prizadevajo tudi naravovarstvene organizacije. In je prav, kajti človek je ustvarjen tako, da mu je naravno okolje potrebno; če ga uničuje, uničuje sam sebe, ker v naravi so prvine, ki so mu potrebne za življenje. Nepremišljeno kvarimo zrak, vodo, zemljo in njene sadove. Pri tem se širijo bolezni; vedno več jih je. Zato so organizacije, ki verujejo in branijo naravo, vredne našega priznanja in vse naše podpore.
A da se povrnemo na to, kar je poslanstvo slovenske stranke! Ta zopetna
zasega slovenske zemlje se uvršča, hote ali nehote, nevede ali vede, v širšo protislovensko kampanjo, ki se uresničuje v gonji proti uporabi slovenskega jezika, v izrivanju predstavnikov manjšine iz krajevnih uprav in ustanov, v krčevitem upiranju zaščitnemu zakonu za slovensko manjšino. Vedno številnejši nacionalistični krogi v Trstu strašijo s tem zakonom, češ da predstavlja slovensko nevarnost, nevarnost dvojezičnosti in da bodo pripadniki slovenske narodne skupnosti imeli prednost v službah.
'Sveža novica je, da so listarji zbrali že 10.000 podpisov proti temu zakonu, ki jih je poslanec Camber predložil v Rimu z zahtevo, da se sprejme njegov zakonski osnutek, to je, da se obstoječe določbe v korist Slovencem združijo v enoten zakon, a da se še prej prešteje slovensko prebivalstvo.
Smešno in obenem žalostno je, da je glavni politični problem našega mesta zaščitni zakon za slovensko manjšino ali, točneje, boj proti njegovi uresničitvi. In vendar ta zakon ne bi smel predstavljati problema, ker je to predvideno v italijanski ustavi, v mednarodnih pogodbah in ga podpirajo stališča o manjšinah, ki sta jih zavzela evropski parlament in katoliška Cerkev.
S takim vedenjem se kaj slabo pripravljamo na Evropo narodov in narodnosti, na Združeno Evropo. Sicer pa menimo, da si moramo, v pričakovanju zaščitnega zakona, katerega uresničitev bo najbrž Zavrlo sedanje nacionalistično protizaščitno razpoloženje v Trstu, vztrajno prizadevati predvsem z učinkovitimi akcijami, da se ohranimo, in ohranimo zemljo kot enega od temeljev našega obstoja.	Z.	H.
■ Gorbačov se mora spoprijemati vedno z novimi težavami. Potem ko je prišlo konec lanskega leta do nemirov v Armeniji, se je sedaj to ponovilo v Gruziji, ki leži na vzhodni obali Črnega morja in ki vključuje tudi avtonomno pokrajino Abhazijo z muslimanskim prebivalstvom. To hi se rado ločilo od Gruzije (Stalin je bil Gruzinec) in terja zase samostojno muslimansko republiko. Ostali Gruzinci 'temu nasprotujejo, obenem pa terjajo neodvisnost od Moskve in samostojno državo. Seveda je Moskva za to gluha in je že poslala zlasti v glavno mesto Tbilisi (Tifliis) vojaške oddelke. Tako so se pri-baitiške države Estonska, Latvija in Litva znašle na isti liniji z Armenijo in Gruzijo.
Sovjetski državni dn partijski voditelj Gorbačov bi moral Kubo obiskati že lani v decembru, ko se je mudil na zasedanju Združenih narodov v New Yorku, pa je bil prisiljen obisk zavoljo potresa v Armeniji odpovedati. To je nadomestil pretekli teden, ko je na Kubi preživel štiri dni in imel obilico pogovorov z diktatorjem Castrom.
Ob koncu svojega obiska je Gorbačov dejal, da mora vsaka socialistična država in partija odločati o tem, po kakšni poti se bo lotila preobrazbe znotraj socializma in da zato sovjetska perestrojka ni za izvoz. Ta izjava je bila na moč všeč Castru, ki je dejal, da »je modrost Gorbačova v tem, da ne poskuša diktirati državi, v katero je prišel, kaj mora delati«.
Je pa sovjetski voditelj pred kubanskim parlamentom slovesno izjavil, da »smo odločno proti vsakršnim teorijam in doktrinam, ki bi opravičevale izvoz revolucije ali kontrarevolucije in tudi proti vsem oblikam tujega vmešavanja v zadeve suverenih držav«. Pri tem je zagotovil, da SZ nima in ne namerava imeti v Latinski Ameriki pomorskih, letalskih ali raketnih oporišč in da ne bo tam nameščala jedrskega orožja.
Ker dolguje Kuba Sovjetski zvezi že 20 milijard rubljev, so mnogi pričakovali, da bo Gorbačov ob tej priložnosti ta dolg črtal, pa o tem iz njegovih ust ni bilo slišati besede. SZ krvavo potrebuje denar za prenovo lastnega gospodarstva in ga zato ne more metati v vreče brez dna kot je prav kubanski način gospodarjenja.
Srečanje manjšinskih predstavnikov v Milanu
V Milanu je bilo v soboto 1. aprila tretje plenarno srečanje pobudnikov skupne liste manjšin za evropske volitve. Posvečeno je bilo oblikovanju sporazuma o volilnem zavezništvu, oblikah trajnega sodelovanja med sodelujočimi skupinami, rotacijah morebitnih izvoljenih, volilnem simbolu, ki naj odraža evropsko usmerjenost in enakopravnost sodelujočih skupin, kandidaturah po vsej Italiji in drugem.
Za Slovensko skupnost so bili prisotni deželni tajnik Ivo Jevnikar, deželni predsednik Marjan Terpin in član tajništva prof. Andrej Bratuž, ki so na podlagi sklepov strankinega deželnega sveta odločno podprli oblikovanje skupne liste, ki naj se zavzema za koristi vseh narodnih skupnosti v Italiji. Po dolgi seji so izrazili mnenje, da je bil opravljen pomemben korak k dosegi sporazuma, ki ima stvarne možnosti za volilni uspeh in pa za popularizacijo manjšinskih zahtev po vsej državi. Ker vse prisotne skupine niso imele pooblastila za končno sklepanje o evropskih volitvah, bo prišlo do odločilnega srečanja sredi aprila.
Poleg SSk so bile na seji v Milanu delegacije Valdostanske zveze pod vodstvom tajnika Grimoda, Sardinske akcijske stranke pod vodstvom tajnika sen. Sanne, Ok-citanskega avtonomističnega gibanja pod vodstvom pokrajinskega svetovalca Mat-teoda, Furlanske zveze (Visentin), Južno-tirolske domovinske zveze pod vodstvom pokrajinske svetovalke Klotzove, Južnega gibanja in Zveze beneškega ljudstva pod vodstvom deželnega svetovalca Beggiata.
■ Papež Janez Pavel II. je sprejel v Vatikanu vietnamskega pomožnega škofa Nguyena Van Huana, ki je preživel v »prevzgojnih« taboriščih kar 13 let. Škof-pomočnik je postal 24. aprila 1975, a ko so šest dni zatem severnovietnamske komunistične čete zasedle Saigon, je bil ta-kaj aretiran in poslan v prevzgojo. V novembru lani pa je bil nepričakovano spuščen na svobodo; kar ga je pa še bolj presenetilo, je bilo dovoljenje, ki ga je dobil, da obišče 80-letne starše v Avstraliji. Od tam je pripotoval v Rim, kjer je sv. očetu razkril svojo križevo pot.
■ Poljska vlada je 5. aprila sklenila sporazum z opozicijo, s katerim je bil priznan do sedaj prepovedani delavski sindikat Solidarnost. Uvedeni bosta tudi druga zbornica (senat) dn funkcija državnega predsednika, člane senata naj bi volili na svobodnih volitvah, za spodnji dom (sejem) pa ima partija že vnaprej določenih dve tretjini sedežev. Zato bo, če ne bo prišlo do sprememb ustave, partija še vedno imela odločilno besedo, saj o vseh pomembnih vprašanjih odloča spodnji dom, tega pa obvlada partija. Vendar se vodja Solidarnosti Ledi Walensa nadeja, da bo prej ali slej tudi prišlo do nove, pravičnejše in demokratične zakonodaje tako glede volitev kot drugih družbenih struktur.
Stran 3
Molitev za mir ob odprti meji
1. in 2. aprila je bila odprta meja v Botaču, v dolini Glinščice. Namenjena je predvsem izletnikom v naravo. Letos se je to zgodilo že desetič. Pot je vodila od Boljunca do Botača in od tu prek Beke in Socerba ter Prebenega zopet do izhodiščnega kraja. Sprehod je bil možen le z navadnim razpoznavnim dokumentom. Tega obmejnega srečanja v Botaču se je letos poleg občin Dolina in Sežana udeležila tudi občina Koper. Srečanje ima predvsem namen zbliževanja in sožitja ob meji.
Letošnja novost pa je bilo tudi molitveno srečanje v soboto 1. aprila in sicer v cerkvi Vnebovzete na Pečah. Somaše-vala sta tržaški škof Lorenzo Bellomi in pa koprski škof Metod Pirih v obeh krajevnih jezikih, očenaš pa je bil latinski. Med mašo sta podala vsak svojo misel.
Najprej je spregovoril kot gost koprski škof in v italijanščini razložil evangelij dneva, ki govori o Mariji Magdaleni, kateri se je Jezus prikazal po vstajenju. Apostoli ji niso verovali. Tudi danes kdo pravi, da bo veroval Cerkvi, ko bo popolnoma čista in sveta, toda čakati bo moral do sodnega dne. Cerkev je iz ljudi in jo moramo sprejeti tako kot je, moramo pa paziti, da te nepopolnosti mi sami ne povečamo in s tem še bolj onemogočimo njeno pričevanje o Vstalem Kristusu.
Po drugi strani pa spoznamo tudi Jezusovo potrpežljivost. Ničesar ne očita apostolom razen njih nevere, ne Petru ne
Tomažu, ne drugim. Preteklost je izbrisana. Kdor se ni pripravljen odpreti novemu in se hoče držati le tega, kar pozna iz izkušnje, je v nevarnosti.
Na koncu je še omenil pomen medsebojnega poznavanja ter dejstva, da nas druži ista sveta, katoliška in apostolska vera, ki nam more pomagati k ustvarjanju miru in sožitja med narodi.
Tržaški škof pa je govoril v slovenščini in je tudii povezal svoje misli z evangelijem o Mariji Magdaleni, ki Jezusa takoj ne spozna, a spozna ga kasneje. Medsebojno spoznavanje je neobhodna pot, po kateri naj hodimo za dosego prijateljstva in sodelovanja. Vsak narod ima svojstven sijaj, ki je skrit, kakor je skrita božja slava na Kristusovem telesu. Premostiti moramo površne stike in predsodke, ki se sprevračajo v nacionalizem in rasizem. Gospod naj nakloni milost, da bomo odšli iz tega svetišča, posvečenega Vnebo-vzeti s trdnim sklepom, da bomo pomnožili priložnosti, ko si bomo gledali iz oči v oči, ko si bomo drug drugemu odpirali srca in si prek mej segali v roke in v tesen objem: objem miru, ki je dar vstalega Kristusa.
Po maši sta se oba škofa podala v Bo-tač, kjer je bilo obmejno srečanje civilnih oblasti in tudi onadva izrazila vsak svoje voščilo k mirnemu sožitju med narodi ter k skupnemu napredku v blagor vseh.
Franc Vončina
, * ' <
Sv. maša škofov Bellomija (v sredi) in Piriha (desno) na Pečah 1. aprila letos
Kronika iz Mačkolj
V zadnjih nekaj mesecih se je v naši kroniki spet nanizalo nekaj dogodkov, ki jih želimo posredovati tudi bralcem »Katoliškega glasa«.
Škofijski misijon. Čeprav smo bili verniki v dobi priprave na ta važen dogodek mogoče le nekoliko premalo zavzeti, se je vendarle čas srečanj v okviru misijona začel kar intenzivno teden pred uradnim dnevom odprtja.
Naš misijonar, salezijanec g. Ivo Miklavec, župnik v Ankaranu, se je srečal s posameznimi skupinami, tako z otroškim, dekliškim in cerkvenim pevskim zborom.
V istem tednu in tudi že prej se je misijonar srečal z več družinami po gostoljubnih hišah, kar se je seveda nadaljevalo v prvem tednu misijona. Srečanja so bila prisrčna in uspešna. Mnenje in želja udeležencev je bila, da bi ta občasna praksa prešla v trajno navado.
Po že vnaprej določenem umiku so v drugem delu misijona bila molitvena srečanja in češčenje v cerkvi, pri čemer je bila v precejšnji meri soudeležena šolska in odrasla mladina.
G. Miklavec je intenzivno in zelo odgovorno opravljal svojo službo misijonarja. Dan za dnem je sedal v spovednico, v kateri je imel kar precej dela, četudi ni bilo gneče. Njegove globoke misli pri vsakodnevnih govorih ob večernih mašah in drugih pobožnostih so segale blagodejno do naših src.
Velikonočni prazniki. Misijonu so neposredno sledili dnevi Kristusovega trpljenja in vstajenja, ki so potekli v izrazito pomladnem vremenu. Našo zvesto, a zdaj bolno organistko Amalijo je pri vstajenj-ski maši in procesiji nadomestil učitelj Nace Duh. Sicer pa je v teh dneh spremljala na orglah petje v cerkvi mlada Mi-chela Peccia, gojenka naše župnijske glasbene šole, ki je opravila zlasti pri slovesni nedeljski sv. maši odličen izpit ter zasluži ob tem naše iskreno priznanje in pohvalo.
Na velikonočni četrtek je sicer odpadel ofer za lačne v svetu, a v nabiralno škatlo
smo verniki v teh dneh radi prinašali svoje darove.
Prosvetno-kultuma dejavnost. Bila je v zadnjih mesecih tudi kar bogata. Na Prešernovi proslavi v ul. Donizetti (6. febr.) so bili tudi naši mladi »igralci« deležni priznanja »-Mladi oder«. Dan slovenske kulture je PD Mačkolje organiziralo 19. februarja, ko so na prireditvi nastopili mladi pevci (domači otroški in dekliški zbor »Slovenski šopek«) pa še simpatični mali plesalci folklorne skupine iz Trebč. Kot slavnostni govornik je prišel za to priložnost k nam tržaški pisatelj prof. Boris Pahor, ki je govoril o trenutnem položaju slovenske mladine v zamejstvu z ozirom na dogajanja v Sloveniij. Njegove iskrene misli, povedane brez slepo-mišljenja, so nekatere s Krasa tako močno vznemirile in prizadele, da so zapustili dvorano ali glasno dajali svoje pripombe.
V nedeljo 2. aprila so prišli k nam v goste člani dramske skupine PD »Štan-drež«. Ti naši dobri znanci so nas s svojim posrečenim nastopom tudi tokrat spravili v dobro voljo. Pošteno smo se nasmejali ob Nušičevi veseloigri, ki nam je bila obenem svojevrstna »pridiga« in spraševanje vesti, ko se tudi sami večkrat ravnamo po besedah: »Kaj bodo rekli ljudje?«
Naš otroški zbor »Slovenski šopek« je nastopil letos že devetnajstič na reviji »Pesem mladih«, ki je bila v gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu 18. marca. Revije »Primorska poje« se je udeležil zbor PD Mačkolje 9. aprila v Marezigah, dekliški zbor »Slovenski šopek« pa nastopi v nedeljo 16. aprila v Trnovem pri Gorici.
L. P.
Svet brez ljubezni bi bil kakor zemlja brez sonca. V nekaj minutah bi vse zmrznilo. Na mnogih področjih je že nastopila ledena doba. Ali je tudi v tvojem okolju? (p. Leppich SJ)
Tržaško romanje na Sv. goro
G. škof L. Bellomi je odločil, da bo v torek 25. aprila romanje na Sv. goro samo za slovenske vernike. Za italijanske vernike bo v soboto 27. maja.
Sv. maša na Sv. gori bo ob 10.30. Somaševanje bosta vodila tržaški in koprski škof. Pred sv. mašo bo na voljo več spovednikov. Predvideno je, da se bo našega romanja udeležilo skoraj 500 romarjev. Dobrega Boga bomo prosili za duhovne in zlasti duhovniške poklice.
Goriški Avtoprevoz temeljito obnavlja in preureja poslopje restavracije, zato restavracija ne deluje. Deluje pa bifč pred nekdanjo romarsko hišo. Urejajo tudi prostore WC. Upajmo, da bodo dela končana do našega romanja.
Prostor pred restavracijo je poln gradbenega materiala, zato tam ni prostora za avtobuse — morda bo za osebne avtomobile. Avtobusi bodo parkirali na obširnem prostoru za cerkvijo (v bližini romarskega doma).
Kdor bo na Sv. gori naročal maše, je najbolje, da izroči dar v lirah (10.000 lir).
Tiste, ki niso več dobili prostora v avtobusih, vabimo, da pridejo na Sv. goro z osebnim avtomobilom, če imajo možnost. Cesta je asfaltirana!
Skupna razprava po misijonu
Ljudski misijon 1989 nam je dal v -roke posebno bogastvo, ki je za nas obenem odgovornost. Tega se vsi zavedamo: duhovniki, redovnice in verniki, še zlasti pa tisti, ki so kakorkoli sodelovali pri misijonu ali prispevali k njegovemu uspehu.
Kaj pa sedaj? Tako se vsi sprašujemo, po posameznih župnijah in v celotni slovenski verski skupnosti. Potrebujemo zato skupnega posveta. Ta bo v ponedeljek 24. aprila v ul. Donizetti 3 ob 20.30. Na to sejo so vabljeni vsi duhovniki, redovnice, župnijski tajniki, člani župnijskih svetov in vsi, katerim je pri srcu naše skupno versko življenje. Seji bo prisostvoval škof L. Bellomi, ki bo zaključil razpravo. Poleg posprave bomo tudi prebrali poročila posameznih misijonarjev in njihove predloge za nadaljnje pastoralno delo.
Ker je to srečanje izredne važnosti, pričakujemo številne udeležbe.
d. j.
Nova knjiga po misijonu
V torek 18. aprila ob 18.30 bo v dvorani Trgovinske zbornice v ul. S. Nicolo 5 predstavitev nove knjige: Trieste, linea-menti di una cittk. Knjiga je nastala ob misijonu in obsega sedem poglavij: zgodovino mesta, prebivalstvo, gospodarstvo in zaposlitev, kulturna in socialna prizadevanja, delo na socialnem polju ter poglavje o slovenski skupnosti na Tržaškem. Pri celotni knjigi, ki ima 661 strani, je sodelovalo 59 piscev, med temi 9 Slovencev in sicer: Ivo Jevnikar, Nadja Magajna, Marijan Kos, Marko Oblak, Sergij Pahor, Jože Pirjevec, Ester Sferco, Tomaž Simčič in Dušan Jakomin.
O knjigi bodo spregovorili sen. Arduino Agnelli, dr. Franco Richetti, prof. Alojz Rebula, predstavil pa jo bo škof L. Bellomi. Pridite polnoštevilno!
Spominska proslava ob 40-letnici slovenskega liceja
Obljuba dela dolg!, pravi star ljudski pregovor, ki se ga je treba držati. Tokrat vam bomo le nekaj malega namignili o dijakih klasičnih gimnazij, ki bodo 5. in 6. maja, ko bomo proslavili 40-letnioo tržaškega liceja, naši gostje. Priprave in organizacija za športni dan so že v polnem teku, čeprav držimo vajeti v rokah dijaki sami pod vodstvom prof. Pavletiča.
V tem času smo razposlali še pismena in uradna vabila vsem klasičnim gimnazijam, ki smo jih mislili povabiti na športno srečanje v Trst, zaenkrat pa smo dobili potrjen odgovor le iz Ljubljane.
V vabilu smo v glavnih obrisih začrtali tudi dvodnevni program, ki bo poleg športnega dela — tekem ženske odbojke in moškega malega nogometa — obsegal tudi včdeni ogled našega mesta.
Za to smo se odločili predvsem zato, ker si želimo, da bi se dijaki z obiska v Trstu vrnili na svoje šole polni lepih vtisov, novih doživetij in z zavestjo, da so si poleg športnih igrišč lahko ogledali tudi mesto do morja, kjer stoji, pa čeprav
čisto na drugem koncu, tudi naša klasična gimnazija.
Zbirališče bo nato v Kulturnem domu, kjer bo v soboto, 6. maja zvečer, na sporedu svečanost, ki smo jo pripravili ob 40-letnici ustanovitve tržaške klasične gimnazije.
Toplo upamo, da se bodo vsi gostje še lahko zadržali in si tako ogledali tudi proslavo, ki jo bomo začeli s svečanim govorom in pozdravi, sledile bodo glasbene točke in prisrčna igrica, ki jo že dalj časa režirata profesorici Mateja Maver in Lučka Susič. Isti večer bo izšel tudi obsežen zbornik, za pripravo katerega se je zavzel prof. Alojz Rebula.
Za konec samo še zahvala vsem tistim, ki so nam s finančnimi prispevki priskočili na pomoč in nam omogočili, da bomo štirideseto obletnico klasične gimnazije v Trstu proslavili tako, kot se pravzaprav za tako šolo spodobi! Kljub temu pa na našem tekočem računu (št. 01-5024/70 -Tržaška kreditna banka), še vedno zbirajo denarne prispevke, brez katerih si take proslave, spominske brošure in seveda športnega dne ne bi mogli zamišljati!
NL
Novi ravnatelj Hranilnice in posojilnice na Opčinah
Po nenadni smrti dr. Draga Gantarja je Hranilnica in posojilnica na Opčinah ostala brez ravnatelja. Upravni svet je soglasno odločil, da za novega ravnatelja imenuje dosedanjega podravnatelja rag. Klavdija Brajnika, ki že dolgo vrsto let dela pri zavodu in najbolje pozna njen ustroj in organizacijo, njene probleme in njene možnosti razvoja, obenem pa tudi odlično pozna pravne in davčne predpise, ki veljajo za bančne zavode, še posebej za zadružne kmečke in obrtne hranilnice in posojinice.
Pri tej odločitvi je upravni svet upošteval tudi dejstvo, da je g. Brajnik že mnogokrat nadomestoval ali spremljal dr. Gantarja v raznih zadevah in na različnih srečanjih in sestankih, zlasti pa ga je nadomestoval v času njegove bolezni, po njegovi smrti pa je prevzel težko odgovornost, skrbeti za redno in nemoteno poslovanje tega našega denarnega zavoda.
Na mesto podravnatelja pa je bil imenovan rag. Aldo Štrajn, prav tako strokovnjak na bančnem področju. Službo je že nastopil.
Bazovica
V nedeljo 2. aprila so v župnijski kinodvorani igralci amaterskega odra »Jaka Štoka« s Proseka in Kontovela uprizorili komedijo J. Tavčarja »Ločitev«. Žal tudi ta veseloigra domačinov ni kaj prida pritegnila. Mladine ni bilo. Na splošno se mladina v vasi in v naši župniji malo zanima za gledališče. Nekateri hodijo v SSG v Trstu, pa bolj zato, ker jim to vsilijo profesorji v šoli. Bili pa so prisotni osnovnošolci, za katere je bila igra, čeprav komedija, pretežka.
Zato pa je treba pohvaliti vse nastopajoče. Igralci so bili mladi. Prikazali so življenje v malo čudnem, lahko ga imenujemo ekstremističnem zakonu, saj je bila žena živahna, polna življenja, žena, ki je rada potovala in se zabavala, ki je uživala, če so se oči moškega ozrle za njo; tako početje jo je kratkomalo razveselilo, saj je drugače samo jokala in pravila, da se ji bo zmešalo, če se ne loči od moža, ki je bil njeno pravo nasprotje: umirjen tip, imenovali so ga filozof; rad je bral, poleg tega je opravljal vsa kuhinjska opravila in vse mimo prenašal. Trpina v takem zakonu sta oba, mož in žena in ne samo mož, ki so ga prikazali kot vzornega soproga. Toda tudi
tako živahna žena ne more prenašati tako pohlevnega moža. Bil je res čuden primer zakona.
Igra skoraj ni bila komedija, ker res ni zabavno tako življenje kot ga je prikazovala. Ludvik Rapotec in Elda sta bila res izvrstna v podajanju svojih vlog. Tudi Vinko je zelo dobro svojo izpeljal. Glasba je hila zelo primerna; pustila je občutek, da smo v poletnem času, saj se jo ponavadi sliši v lokalih Dalmacije.
Elizabeta Cijak
Nabrežina
Umivanje nog na Veliki četrtek. Kakor je to storil Kristus svojim učencem pri zadnji večerji, smo tudi pri nas v nabre-žinskd cerkvi letos to prvič izvedli, le da so bili to mladi fantje oz. dečki, polovica slovenski dn polovica italijanski. Med obredom je donela glasba iz Handlovega »Mesija«. Vsi »apostoli« so prejelu lične ikone in jagnje iz sladkorja, v župnišču pa bili deležni zakuske. Naj bi iz tega obreda vsi povzeli nauk: življenje kristjana naj bo diakonija, t. j. služenje in pomoč vsem, ki so v stiski ali pomanjkanju.
Razstava pirhov. Bila je že desetič in je privabila precej občinstva, saj so barvana jajčka pristen slovenski običaj. Večino pirhov so naredili srednješolci, za kar zasluži vse priznanje prof. Nadja Doljak. Posebno lepi so bili pirhi odraslih, ki so izšli iz veščih rok Doljaka, Raza, Baranca, Venier-ja. Videti je bilo tudi pirhe iz Češke, Rusije in Kitajske ter marmornate v različnih barvah. Najlepši pirhi so bili seveda deležni nagradnega priznanja. Želeli pa bi si večjega zanimanja s strani časnikarjev in fotoreporterjev, saj bi imeli lepo in hvaležno delo.
Tudi misijonska razstava je bila zanimiva. Izdelki so bili predvsem iz Kitajske. Skavti pa so razstavili papirnate vodnjake kot dar tistim, ki so darovali za novi vodnjak v zahodnoafriški državi Mali. Sploh je bil čisti dobiček prodanih predmetov namenjen revnim v Afriki.
Nova razsvetljava na trgu sv. Roka v Nabrežini, ki jo je oskrbela krajevna občinska uprava, je zelo učinkovita. Sestoji iz 14 stebrov iz železa na marmornatih podstavkih in z rožnato žarnico v lampiončasti obliki. Naše čestitke in zahvala pobudnikom in izvajalcem tega dela!
Naši pokojni v zadnjem času. V 94. letu starosti je umrl Alojz Legiša, znan po svoji vestnosti kot občinski uslužbenec. Bil je zvest naročnik »Katoliškega glasa« in vnet bralec Mohorjevih knjig in zelo darežljiv za razne potrebe, zlasti še domače cerkve. — Pretresla nas je nenadna smrt Irene Bagozzi, zlasti pa še mladega in skrbnega Brunota Morgera. — V visoki starosti sta umrla Amedeo Gessi in Albino Giugovaz. Naj v miru počivajo, sorodnikom pa naše sožalje.
■
Novi doktor pravnih ved
Na tržaški univerzi je promoviral iz prava Jože Bitežnik. Novemu doktorju iskreno čestitamo in mu želimo veliko uspehov.
Mešani pevski zbor sv. Jernej z Opčin
Z GORIŠKEGA
SKPD MIRKO FILEJ GORICA
vabi na
ORGELSKI KONCERT
ki ga bo imed prof. Hubert Bergant v goriški stolnici v četrtek 20. aprila ob 20.30.
Na sporedu so skladbe klasičnih in modernih skladateljev.
V KATOLIŠKI KNJIGARNI V GORICI lahko dobite letošnje
ŠMARNICE
ki govorijo o Svetogorskem Marijinem svetišču.
Dne 12. aprila nas je zapustil, star 101 leto, naš dragi
dr. Stojan Brajša
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 15. aprila ob 11. uri iz San Giusta v Gorici v Podgoro, kjer bo pogrebna sv. maša, nakar bomo pokojnega položili v družinsko grobnico na podgorskem pokopališču.
Gorica - Podgora, Toronto (Kanada), 12. aprila 1989
Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo
Koncert svetogorskih pesmi v Štandrežu
Prihodnjo nedeljo 23. aprila bo v župnijski cerkvi v Štandrežu ob 17. uri koncert v čast svetogorski Kraljici. Prireja ga Združenje cerkvenih pevskih zborov -Gorica v počastitev 450-letnice Svete gore. Zbori iz Štandreža, Števerjana, Rupe-Peči in Doberdoba bodo peld svetogorske in druge Marijine pesmi.
Dvajsetletnica ansambla »Lojze Hlede«
Ansambel narodno zabavne glasbe »Lojze Hlede« v Števerjanu praznuje 20.1etni-co neprekinjenega delovanja. Ustanovljen je bil in imel tudi prvi nastop leta 1968. Od takrat dalje se je začela pot skupine, ki je zajela večji del Primorske ter Slovenije in nastopala na vseh mogočih prireditvah 'v bližnji in daljni okolici. Snemala je za razne kasete in plošče, med kateremi so n. pr. plošča »Čez mejo v vas«, kaseta »Naša pesem«, kaseta in velika plošča »Večer v Števerjanu« in pa »Leta mladosti«, nadalje kaseta »En dva tri«.
Ansambel so vabili izseljenci, tako v Švico, Belgijo in Holandsko, Francijo, in pa v Združene države Amerike, kjer je igral v Clevelandu, New Yorku in Wa-shingtonu. Leta 1987 je bila ustanovljena pevsika skupina -»števerjan«, ki nastopa na raznih pevskih revijah kot so »Ceci-lijanka«, »Primorska poje« in druge.
Vse svoje obletnice, tako deset in petnajst let nastopanja je ansambel primerno proslavil in se oddolžil domači publiki s samostojnim koncertom doma v Števerjanu.
Tako bo tudi 20. obletnico praznoval in sicer v nedeljo 16. aprila v Števerjanu v Sedejevem domu ob 18. uri. Za to priložnost bo izšla brošura s slikami najpomembnejših nastopov in s poročili o nastopih ansambla v raznih revijah.
Izdana bo tudi kaseta, katere naslov je »Jubilejni pozdrav«. Na kaseti so nove melodije in pa pesmi, katere poje pevska skupina »Števerjan«. Nastopil bo tudi humorist Andrej Jelačin alias Toni kariola iz Kopra.
★
Čestitke
SKPD »F. B. Sedej« iz Števerjana se veseli 20. letnice delovanja ansambla Lojzeta Hledeta in mu iskreno čestita k temu pomembnemu jubileju, hkrati se fantom ansambla zahvaljuje za sodelovanje, zlasti pri organizaciji in izvedbi festivala in mu kliče še na mnoga leta!
»Praznik frtalje« v Rupi
Kot vsako leto prireja tudi letos pevski zbor Rupa-Peč tradicionalni »Praznik frtalje« pod župnijsko cerkvijo v Rupi. Praznik bo v dneh 25. in 30. aprila in
1.	maja.
Organizatorji so poskrbeli za pester program. Nastopili bodo razni pevski zbori ter dramska skupina »Štandrež«. Tudi letos bo na sporedu tekmovanje v pripravi najboljše frtalje. Tekmovalci bodo nagrajeni z bogatimi nagradami. Po končanem kulturnem programu prosta zabava ob prijetnih zvokih ansamblov Happy Days in Prijatelji.
Buffet bo bogato založen z raznovrstni-
Birmanca Robert Prinčič (levo) in Denis Medvešček, ki sta 30. marca na Jazbinah po rokah gori&kega nadškofa p. Vitala Bommarca prejela zakrament svete birme
mi dobrotami na žaru in okusno frtaljo. Osvežilnih pijač in dobre vinske kapljice tudi ne bo manjkalo. Pridite zato v čim večjem številu!
Vrh sv. Mihaela
Visok življenjski jubilej. V tej prijazni vasica na doberdobski planoti so do nedavnega živele tri sestre Korošec: Malči, Evzebija in Marcelina. Pa je letos božja dekla smrt to prijetno sožitje razdrla. Evzebija, ki bi bila 10. marca 1989 spolnila 91 let, je 29. januarja umrla. S tem je stopila žalost v to gostoljubno hišo in tudi v vasi ter domači cerkvi se odsotnost Evzebije močno pozna.
Toda življenje teče naprej. In tako je prišel 7. april, ko je najstarejša sestra Marcelina dopolnila 95 let. V družbi svoje mlajše 84-ietne sestre Mailčd, nečakinje Evzebije in njenega moža Ninija je prišla v vrhovsko cerkev, da se Bogu zahvali za življenjski jubilej. Preprosta je bila ta maša, a obenem globoko občutena. Na koncu je seveda bila zahvalna pesem, ki se ji je tudi slavljenka navdušeno pridružila. Evharistična daritev se je nato zaključila v domači gostilni z zakusko, na katero so bili povabljeni vsi, ki so se zahvalne daritve udeležili.
Marcelini, zvesti bralka »Katoliškega glasa« od začetka njegovega izhajanja, in dokler je mogla, zvesti udeleženki bogoslužja na Vrhu, želimo .prav od srca, da bi čez pet let doživela zdrava in čila, kot je sedaj, tudi stoletnico svojega zemeljskega potovanja.
-jk
Doberdob
Tradicionalni »Praznik pomladi« na velikonočni ponedeljek že 30 let privablja goste v Doberdob. Žal prirediteljem SKD Hrast muhasto vreme večkrat ponagaja. Letos pa je na oba dneva, 27. marca in
2.	aprila, vreme bilo zelo primerno in zato tudi obiskovalcev praznika ni manjkalo. Še posebno prijetno je bilo na velikonočni ponedeljek.
Ta dan se je program pričel ob 15. uri s slikarskim »ex tempore« za otroke iz vrtca in šolarje osnovne in srednje šole. Udeležba je bila zelo številna. Ob 17. uri je nato predvajala godba na pihala »Kras« iz Doberdoba ciklus slovenskih, angleških in ameriških skladb, večer pa je popestril ansambel »Pomlad« iz Ricmanj, ki je mlade in starejše vzpodbudil, da so se zavrteli. Težko so tudi vsi čakali na tombolo z dobitkom en milijon lir ob 10. uri zvečer.
Naslednjo nedeljo, 2. aprila, se je vreme malce Skisalo, a ne toliko, da se ne bi dalo izvesti kulturnega programa. Tako je folklorna skupina KUD Karol Pahor iz Pirana predstavila venček slovenskih plesov, 'vmes pa so bile tudi točke rockandrolla, jazza in afriških plesov v izvedbi skupine KIWI italijanske skupine »G. Tartini« iz Pirana. Zvečer pa je za plesno razvedrilo poskrbel ansambel »Lojze Furlan« iz Zgonika,	STS
Območno srečanje gledaliških skupin
V organizaciji Združenja gledaliških in lutkovnih skupin severne Primorske je bilo v četrtek 6. aprila v Novi Gorici območno srečanje, na katerem so sodelovale gledališke skupine iz A jdovščine, Idrije, Tolmina, Nove Gorice, Gorice in Štandreža.
Srečanje je zaključila dramska skupina PD »Štandrež«, ki je nastopila v četrtek zvečer v Kulturnem domu v Novi Gorici z Nušidevo veseloigro »Kaj bodo rekli ljudje...?«
Na srečanju je v mladinski kategoriji sodelovala tudi gledališka skupina iz Gorice z recitalom Kamen molka. Srečanje je spremljala strokovna komisija, ki bo predstave ocenila in določila za republiško srečanje.
Zlata maša v Ronkah
V nedeljo 9. aprila ob 18. uri je v župnijski cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah obhajal zlato mašo msgr. Mario Virgulin. Verniki so napolnili prostorno cerkev, okoli zlatomašmka pa so se zbrali duhovniki, rojeni v Ronkah, nekdanji kaplani ter sošolci msgr. Virgulina in drugi duhovniki. Med sošolci sta tudi dr. Lojze Škerl, ki pa je bil posvečen leto kasneje, ter g. Franc Zlobec,posvečen 4. junija 1939. Zato bo tudi g. Zlobec obhajal letos zlato mašo. Slavja se je udeležil tudi goriški nadškof, ki je jubilantu mod mašo tudi govoril.
Misijonski podvig skavtov 1. stega
Slovenski in italijanski skavti z devinskega območja so v postnem času izpeljali akcijo z geslom »Mir je v sprejemanju - Far pace e accogliere«. Namen je bil, da bi se spoznali skavti, ki delujejo v istih vaseh, in da bi skupaj nekaj naredili.
Prvo srečanje je bil »lov na zaklad« za vodnike in podvodnike. Potekal je od Devina do Medje vasi, cilj pa je bil občinski vodnjak v Medji 'vasi. Voda je namreč zaklad, le da se tega običajno ne zavedamo, ker ne trpimo pomanjkanja. O tem so se pogovorili vodniki in voditelji ob zaključku igre in sklenili izpeljati misijonsko akcijo: z ročnimi deli nabrati denar za gradnjo vodnjaka v afriški državi v Mali, ki jo misijonsko podpira goriška nadškofija.
Drugo srečanje je bilo v nabrežinski župnijski dvorani. Don Giuseppe je pri polni dvorani skavtov pripovedoval o življenju v omenjeni državi in pokazal vrsto zanimivih diapozitivov.
Zaključek podviga je bil v soboto 11. marca. Obe četi skupaj sta pregledali opravljeno delo, povedali svoje mnenje, imeli igre na prostem in zakusko.
Slovenski skavti so zadnje svoje izdelke, simbolične vodnjake, razdali v velikonočnih praznikih in so bili z nabirko zadovoljni. Za gradnjo vodnjaka v Mali so prispevali 350.000 lir.
Kresnica
Iz Slovenije
Simpozij o problemih narodnih manjšin v Ljubljani
Medakademijski odbor za proučevanje narodnih manjšin in narodnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) iv Ljubljani je priredil v dneh 30. in 31. marca simpozij o problemih narodnih manjšin. Prvi dan so bili na vrsti referati. Govorili so B. Grafenauer, V. Klemenčič, J. Kmeč, V. Stanovčič in A. Trstenjak. Med popoldanskimi referenti (Davidov, Dimitrov, Finka, Sima, Stojič in Vratuša) so nastopili tudi predstavniki zamejstva. O šolskem izobraževanju na Koroškem sta poročala A. Malle in T. Domej. O kulturnem življenju Slovencev v Italiji je govorila L. Bratuž iz Gorice, o slovenskem šolstvu v Italiji pa P. Stranj iz Trsta.
Drugi dan simpozija je bil posvečen razpravi in sklepom. V zvezi z razpravo je Katoliški glas pisal že pretekli teden.
Sožalje
PD »Štandrež« izreka sožalje družini Boštjančič iz Štandreža ob izgubi dragega očeta Alojza.
Števerjan
Tudi letos bosta SKPD »F. B. Sedej« in ansambel »L. Hlede« priredila zamejski festival domače glasbe. Festival, že devetnajsti po vrsti, bo v Števerjanu 1. in 2. julija letos. Razdeljenih bo več nagrad: za najboljšo izvedbo 1.000.000 lir; za najboljšo melodijo 700.000; 2. nagrada za najboljšo izvedbo 500.000; nagrada občinstva 300.000; za najboljše besedilo
200.000	in posebna nagrada za najboljši zamejski ansambel.
Festivala se lahko udeležijo 'vsi ansambli, ki gojijo slovensko narodno zabavno glasbo. Skladbi morata biti izvirni ter prvič izvedeni na festivalu v Števerjanu. Rok prijave se zaključi 31. maja 1989.
OBUEST1LA
Tiskarski škrat. V zadnji številki našega tednika je pri uvodniku »Evropi naproti« izpadel podpis avtorja; članek je napisal a. b. Avtorju se oproščamo.
V Kulturnem domu v Gorici priredi SSG iz Trsta Hofmannsthalov misterij »Slehernik« v ponedeljek 17. aprila ob 20.30 red A in v torek 18. aprila ob 20.30 red B.
Slov. kulturno rekreativno društvo Jadro vabi na predavanje, ki ga bo v petek 21. aprila ob 20. uri na sedežu društva v Romjanu. Dr. Pavel Medvešček iz Nove Gorice bo govoril o uporabi zelišč v ljudski medioini in kuharski dejavnosti.
V cerkvi sv. Antona Novega v Trstu bo *v needeljo 16. aprila ob 16. uri sv. maša za duhovne poklice. Prisotnih bo tudi nekaj bogoslovcev iz Ljubljane. Vabi Duhovska zveza.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3, bo v ponedeljek 17. aprila gost astrofizik dr. Janez Zorec, Slovenec iz Argentine, ki dela na Inštitutu za astrofiziko v Parizu. Srečanje z njim bo ob 20.30.
Počitniške kolonije za otroke in dijake slovenskih šol
Slovenska Vincencijeva konferenca organizira tudi letos počitniško letovanje v hribih v kraju Comeglians (Karnija) v dveh izmenah v juliju in avgustu (julija pretežno za dečke, avgusta pretežno za deklice) za učence in dijake slovenskih osnovnih in srednjih šol do 16. leta starosti.
V mestu Gorica se je možno vpisati ali pri svojih učiteljih in katehetih. (Povedati je treba, da je vpis za kolonijo v Comegiiansu!), ali v tajništvu Nižje srednje šole, (kjer so na voljo formularji za vpis), ali pa v Katoliški knjigarni na Travniku, kjer tudi dobite formularje za vpis.
V podeželskih občinah (Doberdob, So-vodnje, števerjan, Krmin, Ronke in drugod) se je možno vpisati ali pri svojih učiteljih in katehetih, ali pa še bolje kar direktno >v pristojnem uradu svoje občine (vedno naj izjavijo, da želijo iti v slovensko kolonijo v Comeglians).
V Katoliški knjigarni (tel. 84407) je možno dobiti informacije vsak dan med uradnimi urami.
SLOKAD (Slov. karit. društvo) pa organizira počitniško kolonijo v Dragi na Tržaškem v juliju in avgustu. Otroci iz te kolonije se hodijo dva do trikrat na teden kopat v morje v Sesljan.
DAROVI
Na letošnjo Nedeljo za katol. tisk je
bilo v Barkovljah nabranih 100.000, v Bazovici in Pesku pa 160.000 in ne kot je bilo objavljeno 72.000 lir.
Za Katol. glas: Ivan Brecelj, Devin namesto cvetja na .grob prof. 'Zitomira Terčelja 50.000 Sir.
Za Katol. dom: Zbor »Mirko Filej« 500.000; N. N. 100.000 lir.
Za cerkev na Sv. gori: N. N., 'Podgora
100.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Maria Mezzavia 50.000 lir.
Za cerkveni pevski zbor Sv. Jernej -Opčine: Marija Puntar-Sosič 20.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Banah: Gabrijela Ban v spomin na Zelko 20.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Ferlugih: Delka Černe v spomin na moža Albina 20.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: ob 7. oziroma 44. obletnici smrti dragih staršev se jih spominja hvaležna hčerka Ksenija Levak in daruje 100.000 dir.
Za cerkveni pevski zbor pri Sv. Ivanu v Trstu: Ema Kerševan 15.000 lir.
Za obnovitvena dela v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu: Darko in Zinka Cerkvenik, Videm 100.000; Laika Šorli 50.000; Justina Vatta 50.000; Maksi Godina v spomin na starše 20.000 lir.
Za dela v Marijinem domu v Rojanu: Katy Kravos-Sosič ob smrti mame Ljudmile 100.000; Iva Ščuka v spomin Albine Škrinjar 50.000; Marija in Marko Udovič 50.000; Eda in Marcel Žerjal 35.000 lir.
Frančiška Štefančič, Dolina 87 daruje za gobavce 100.000, za lačne po svetu
100.000 in za misijone 100.000 lir.
Za popravilo cerkve v Ospu: Justi Vodopivec v spomin na prerano umrlo sestro Marijo 100.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N., Gorica 400.000; N. N„ Podgora 50.000 lir.
Za misijone: Alojzija Sosič 20.000: Marija Moselli 20.000; Ema Štrekelj 10.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
I Mo Trst/l
Spored od 16. do 22. aprila 1989
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.15 Mladinski oder: »Miki«. 11.00 Nediški zvon. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 Matija Čop: Pisma slovenskega izobraženca.
Ponedeljek: 8.10 »Mal položi dar domu na oltar«. 9.30 Misel dneva. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Delovni profili. 12.40 Primorska poje. 13.30 Gospodarska problematika. 14.10 Goriški razgledi. 15.00 Homer: Odiseja. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Simf. orkester RTV Ljubljana.
Torek: 8.10 Poezija pred opero. 10.10
Koncertni in operni spored. 12.00 Ko študent na rajžo gre. 12.40 Primorska poje. 13.30 Od Milj do Devina. 14.10 Otroški kotiček: »Dedek, izmisli si pravljico!« 14.30 Iz Benečije. 15.00 Homer, Odiseja. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Janez Povše: »Gost v studiu«, igra.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.40 Primorska poje. 13.30 Na go-riškem valu. 14.10 Govorimo o glasbi. 15.00 Homer: Odiseja. 15.15 Neopravičena ura.
17.00	Kulturna kronika. 17.10 Violinist T. Lorenz, pianistka A. Šček. 18.00 Kratke, izmišljene in druge zgodbe Bojana tiha.
Četrtek: 8.10 Trst, mesto znanosti. 9.00 Misel dneva. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Glasbeni portret Urbana Kodra. 12.40 Primorska poje. 14.10 Dvignjena zavesa. 15.00 Homer: Odiseja. 15.15 Popoldan s slovensko pesmijo in Iztokom Jelačinom. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Revija pevskih zborov v Mariboru. 18.00 Četrtkova srečanja: »In exilium« - iz župnijske kronike dekana V. Kosa.
Petek: 8.10 Iz zaprašene delavnice. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Razvoj slovenskega povojnega pesništva. 12.40 Primorska poje, 13.30 Od Milj do Devina.
14.10 Halo, kdo tam? 15.00 Homer: Odiseja. 15.15 Pogovori z Jožijem. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Slovenski solisti. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Poti, zanimivosti lin lepote naše dežele. 12.40 Primorska poje. 14.10 Glasnik Kanalske doline. 15.00 Sobotni razmislek. 15.45 M. Dvorak: Pisma iz Drage. 16.00 F. Bučar: Problemi sodobne družbe. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Pianistka Tamara Ražem. 18.00 Umetniški večer.
OGLASI	
Za vsak mm višine v širini enega stolpca:	
trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k	
temu dodati 19 % IVA.	
Letna naročnina, Italija	Lir 40.000
Letna inozemstvo	Lir 55.000
Zračna pošta inozemstvo	Lir 85.000
Poštno čekovni račun:	štev. 11234499
Odgovorni urednik: msgr.	Franc Močnik
Tiska tiskarna Budin	v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo List je bil registriran na goriškem sodišču^ 28. januarja 1949 pod št. 5
Ansambel »Lojze Hlede« in pevska skupina »Števerjan«
V Sedejevem domu v števerjanu bo v nedeljo 16. aprila ob 18. uri
JUBILEJNI KONCERT
ob 20-letnici delovanja ansambla »L. Hlede« oz. pevske skupine Števerjan.
Gost večera bo humorist Andrej Jelačin (Toni kariola).
Za ta jubilej iaide tudi brošura s prikazom 20-letnega delovanja te skupine. Predstavljena bo tudi nova kaseta »Jubilejni pozdrav«