ODBOR SZDL LENART
Raznolika dejavnost krajevnih odborov
— POLEG KOMUNALNIH TUDI ZADOVOLJEVANJE KULTURNIH POTREB KRAJEV — POMANJKANJE DELOVNE SILE — FIINANONO POSLOVANJE PRENESTI NA KRAJEVNE ODBORE — KRAJEVNE SKUPNOSTI NAJ BI DOSEGALE OBMOČJA KRAJEVNIH URADOV.
Z željo, da se bolj konkretno seznanimo z delom krajevnih odborov v občimi, <simo obiskali predsednike nekaterih odborov. Iz razgovorov smo povzeli, da se ponekod dobro zavedajo svojih dolžnosti in pravic ter so krepko prijeli za delo. Posebno razveseljive so ugotovitve, da ni edino torišče dela v vzdrževanju in po-
V prejšnji številki »Domačih novic« smo objavili pregled novih in dosedanjih zajamčenih cen ter premij. Prav je, da takrat obravnavamo odlok, ki ga je izdal Zvezni izvršni svet in je izšel v ■uraonem Iteftu FLRJ štev- 31 z dne 1. 8. 1962, nekoliko podrobneje. Imenovani odlok določa naslednje odkupne cene:
GOVEDA
1. Za pitane mlajše junce in junce plemenitih pasem iin za njihove medsebojne mešanice — križance, izvzamši pasme »jersey« in rdečo dansko, stare do 18 me-
secev in z mlečnimi zobmi: a) 1. a vrste, težke najmanj 450 kg (junci) in 400 kg (juinice) z izkoristkom najmanj 58 % — 245 din. b) 1. vrste, težke najmanj 420 kg (junci) in 380 kg (junice) z izkoristkom najmanj 55 % — 235 din.
2. Za pitane starejše junce in junice — mlada goveda plemeni-
pravilu cest, ampak čedalje bolj posvečajo pozornost tudi drugim krajevnim potrebam. Po zagotovilu predsednikov krajevnih odborov ravnajo pni svojem delu dosledno po planih oziroma po programih, ki so bili sprejeti na zborih volivcev. (Pogovarjali smo se s predsedniki KO Ludvikom Štelcerjem, Šalamonom Alojzom, Ludvikom Cinčem in Andrejem Hoj som). Ce ise na zborih volivcev sprejeti Skleipi res izvajajo v celoti, ne moremo stoodstotno trditi. Oisitane nam le, da verjamemo predsednikom. Krajevni odbori skušajo občanom poleg vzdrževanja cest izboljšati tuidi druge življenske pogoje kot so:
tih pasem in za njihove medsebojne mešance — križance, iz-vzemši pasme »jeinsej« to rdečo dansko stare od 18 mesecev do 36 mesecev, ki imajo največ 4 stalne zobe: a) 1. a vrste, težke najmanj 500 tog (junci) iin 450 kg (junice) z izkoristkom najmanj 56 % — 245 din. b) 1- vrste, težke najmanj 470 kg, (junci) in 420 kg (junice) z izkoristkom najmanj 54 % — 235 din.
3. Za pitane mlajše junce in junice — mešance pasme »buša« s plemenitimi pasmami: rdečo dansko, istrsko, kolubansikio, posavsko, padalsko to g a tačko, stare
do 18 mesecev, z mlečnimi zobmi: a) 1. virste, težke najmanj 350 kg (junci) to 300 kg (junice), z izkoristkom najmanj 54 % 185 din. b) druge vrste, težke najmanj 300 kg (junci) in 250 kg (junice), z izkoristkom najmanj 52 % — 165 din. (Nadaljevanje na 2. strani)
ureditev cestne razsvetljave, urejevanje vaških vodnjakov, nabavljanje opreme za klube itd. V tej zvezi velja posebej omeniti delo v KO Cerkvenjaku in Gradišču. Tako so v Cerkvenjaku kupili ozko tračno kino aparaturo, uredili bodo kraj, velik problem pa jim še vedno predstavlja pitna voda. V Gradišču so uredili javni vodnjak, ki je na voljo vsem občanom, precej sredstev pa so vložili tudi v ureditev kulturnega doma.
Poudarimo lahko, da so vsi krajevni odbori pristopili k urejevanju šolske problematike, ureditvi kraja, urejevanju kulturnih prostorov itd. Na nedavnem zborovanju občanov v Gooovi so zahtevali avtobusno zvezo z Mariborom. Ti prebivavci so namreč zelo oddaljeni ob bližnje avtobusne postaje, kjer se še pogosto zgodi, da avtobus sploh ne ustavi. Morebiti bi se to vprašan je dalo rešiti s posredovanjem krajevne organizacije SZDL v Gradišču. V Gočovi prav talko vneto razpravljajo o cestni razsvetljavi in dograditvi gasivskega doma. Krajevni odbor v Lokavcu dela
doma** i
Vesolje se je človeštvu približalo že toliko, da izstrelitev majhnega satelita v orbit Zemlje ne predstavlja prav nobene novosti, še manj pa politični uspeh, ki naj bi v vesoljskem to oboroževalnem tekmovanju predstavljal pomemben dogodek na tehtnici odnosov med Vzhodom to Zahodom. Zadnji dvojni polet sovjetskih kozmooavtov Nikolajeva to Po-poviča pa je dogodek, ki ne bo šel mimo razvoja odnosov na svetu.
Grenka piilula, ki jo je marala požreti Amerika ob tem velikem znastvenem uspehu, je pač pokazala, da je tekmovanje v orožju nesmiselno. Ali se bodo na Zahodu in Vzhodu dokončno naučili, da je bolje tekmovanje v gospodarstvu to trgovanju, kot pa v oboroževanju to v preštevanju poskusov z atomskimi bombami. Z vsakim korakom, z vsakim dejanjem ta z vsakim poletom v vesolje prihaja politika aktivne miroljubne koeksistence bolj do veljave, saj dokazuje, da spori samo rojevajo hladno vojno to nevarnost za takšno resnično vojno, v kateri ne bo ne zmagovavcev ne poražencev. Zato je le medsebojno sodelovanje najuspešnejša politika bodočnosti.
na področju vzdrževanja cest, v svojem programu pa imajo tudi ureditev krajevnega središča, 'kjer bi bil klub to prastari za družbene organizacije. Klub bodo uredili v prostorih pionirske zadruge. V razgovoru s predsedniki KO smo se seznanili tudi s težavami, s katerimi se srečujejo pri izvrševanju nalog. Skoraj povsod je glavni problem delovna sila, ki je skorajda ne morejo dobiti- Nekateri menijo, da je temu glavni vzrok neredno finančno poslovanje, zato predlagajo, da bi bilo dobro, če bi se finančno poslovanje preneslo na krajevne odbore, ki bi lahko z denarjem razpolagali. Na tak način bi lahko delavno silo sproti plačevali to ne bo neljubih zavlačevanj s plačevanjem storitev. Glede urejevanja cest pa je tudi problem v tem, da ni dovolj gramoza to drugega materiala.
Ko smo se pozanimali, kaj menijo o krajevnih skupnostih, ki se bodo kmalu ustanovile, so predlagali, da bi naj obsegale področja sedanjih krajevnih uradov.	cc
Ce gledamo na znanstvene uspehe zadnjega sovijetskega vesoljskega potovanja s tega stališča, ugotovimo, da so trenutni spori v Alžiru, Rodeziji, Angoli, Zahod-Irijanu in ob berlinskem zidu le tiste postojanke, na katerih se na realnih zemeljskih tleh še spopadata dva sistema — kolonializem in napredno gibanje. Svet, ki propada (imperializem s svojim ko-lonializmom) je vsak dan bolj prisiljen umikati svoje postojanke.
V Alžiru so dosegli sporazum to 2. septembra bodo že volitve. Imperializem dz notranjenga na-sportja ne bo imel koristi. Večletni spor v Laosu so uredili in zadnji uspeh je podpis sporazuma o Zahodnem Irijanu. Sedaj so na vrsti vse afriške dežele, kot sta Rodezija, Angola to predvsem Kongo. Zasedanje generalne skupščine bo vsekakor sprožilo vrsto problemov to prepričani smo lahko, da bo v boju med starim in novim pridobivalo samo novo.
Na domačem torišču je boj za produktivnost vsekakor dosegel že precejšnje uspehe. Čeprav je bila proizvodnost v prvih mesecih manjša, so jo v juliju dvignila nad normalo. Le tako bomo odpravili lanskoletne napake.
ŠE 0 GARANTI RANI H CENAH ZA ŽIVINO
Lepo rejena živina določene teže se bo drago prodala. Tako določa tudi nov odlok Zveznega Izvršnega sveta. Na sliki: Odkup živine v Cerkvenjaku.	(Foto T. Stefanec)
Pridelati moramo več pšenice
Znano je, da smo imeli v Jugoslaviji leta 1959 v skladiščih pšenico kot rezervo. Zadnja leta niimamo rezerv in še vedno .precej pšenice uvažamo, da bi lahko preživeli prebivavstvo. Na drugi
strani pa imamo veliko površin, kii ali niso izkoriščene ali pa za kulture, kii nam niso najbolj potrebne. Na zadnjem plenumu CK ZKJ je bilo odločno načeto vprašanje povečanja površin žitaric
Še o garantlranih cenah za živino
(Nadaljevanje s 1. strani)
4.	Za starejše pitane junce in ju-nice — mlada goveda — mešance pasme »buša« is plemenitimi pasmami : rdečo dansko, istrsko, ko-lubarsko, posavsko, padolsiko in gatačko, stare od 18 do 36 mesecev, ki nimajo več kot štiri .stalne zobe: a) prve vrste, težke najmanj 400 kg (junci) in 350 kg (junice), z izkoristkom najmanj 54 % 185 din. b) druge vrste, težke najmanj 350 ikg (junoi) in 300 kg (juniice), z ikoristkom najmanj 52 % — 165 din.
5.	Za pitane mlajše junce in junice, stare do 18 mesecev, z mlečnimi zobmi, ipasrne »buša«: a) prve vrste, težke najmanj 200 kg (junci) in 180 kg (juniice)'z izkoristkom najmanj 52 % — !70 din. b) druge vrste, težke najmanj 200 kg
(junci) in 180 tog (junice), z izkoristkom najmanj 48 % — 160 din.
6. Za pitaine starejše junce in junice — mllada goveda, stara od 18 do 36 mesecev, ki nimajo več kot 4 stailne zobe »buša«: a) prve vrste, težke najmanj 250 leg (junci) in 200 kg (junice), z izkoristkom najmanj 50 % — 170 din. b) druge vrste, težke najmanj 250 kg (junoi) in 200 kg (junice), z izkoristkom najmanj 48 % — 160 din.
Gotovo je, da se bodo v zvezi z omenjenimi cenami pa tudi z drugimi določili tega odloka pojavile na terenu gotove nejasnosti, zaito vas vabimo, da pošljete vprašanja na našo rubriko »Vprašujete — odgovarjamo«, v kateri vam bomo rade volje odgovorili.
v prihodnjem letu in tej akciji se moramo pridružiti tudi v naši občini. Površine bo kazalo zasejati predvem s priznanimi sortami pšenice in drugih žitaric. Seme bodo preskrbele kmetijske zadruge. Na ogroženih področjih naj bi se razvilo .široko pogodbeno sodelovanje z zadrugo — pri pridelovanju pšenice. Zaostajati seveda ne smejo ostala področja. Kmetom ogroženih področij, ki bodo sejali žitarice, bo zadruga pod ugodnejšimi pogoji nudila priznana semena (kg za kg). Seveda je zaželjeno, da se kar največ kmetov vključi v pogodbeno proizvodnjo, ki mora temeljiti na obojestranskem sodelovanju in nošenju rizikov. Zadruga mora starati s svoje strani vse, da bo pridelek čiirn večji, ne sme pa zaostajati niti kmet, ki se mora ravnati po navodilih. V zadrugi Lenart zatrjujejo, da bodo letos storili vse, da bi bilo sodelovanje koristno za obe strani.
Zavarujmo
kmetijske
pridelke
Naslov zveni kot klic po zavarovanju. In res, skrajni čas je, da se končno resno zamislimo'nad tem, kar smo nedavno doživeli. Toča, ki je prizadejala večje površine v občini, nam je napravila ogromno materialno škodo, ki jo bodo stežka prebrodili prizadeti občani, ne bo pa nič lažje za občino. Ze sedaj računamo z več milijiciniskimii izpadi v proračunski potrošnji. Kdo naj pomaga, če bo tudi prihodnjič toča tako pustošila? (Tudi slane se je bati). Vedno ne bo občina tista, ki bo pomagala in odpisovala davke, ker se to pozna pri ostalih izdatkih. Pa tudi .prebiivavci neprizadetih področij niso dolžni za vsako ceno pomagati- Temu torej sledi eno: kmetijske posevke pravočasno zavarovati in v primeru elementarne nezgode ne bo tarnanja za kruhom. Ker so kmetje na lastni koži občutili kaj lahko naredi toča, je pričakovati, da bodo svoje površine masovno zavarovali. In to naj bo tudi osnovno vodilo ob jesenski setvi v pogodbenem sodelovanju in tudi izven tega.	-ec
piše: Milan Močnik
Analiza učno vzgojnih uspehov v šolskem letu 1961-62
(Nadaljevanje)
V dveh šolah v občini poučujejo angleški jezik, v petih nemški, dočim na eni šoli tujega jezika ne poučujejo- Pr!i tujem jeziku (ki ga na vseh šolah poučujejo nekvalificirane moai) je 9,6 % negativnih ocen. Pri tem so zopet opažene močne razlike med posameznimi šolami (Benedikt 3,2 »/o negativnih ocen. Cer-kvenjaik 13,4%). Učenci kažejo pri tujem jezlilku vse .premalo vztrajnosti. Dasi skoraj povsod u-oitelji uporabljajo direktno metodo pri pouku, učenci doma premalo vadijo. Ker tuji jezik slišijo iin govore le v šoli, doma pa ne, je to premalo za zapominitev. Ker se v večino šol ta predmet šele uvaja, nimajo učenci dovolj -ne podllage, zlasti oni v višjih razredih ne. Občutno in pereče je pomanjkanje učbenikov in učil za tuje jezike.
Šolski obisk je znašal v občini 95,6% iin je torej sorazmerno visok- Kaže, da so kronični izostan-kairji zaradi domačega dela vedno redkejši, ker so šole protii njim — poleg drugega — bore tudi z administrativnimi ukrepi .preko sodnika za prekrške, ikii je nekaterim staršem edini forum, ki ga upoštevajo.
Posebej velja opozoriti na problem, ki je bil načet že ipred leti. Gre namreč za duševno zaostale učence (debiilne), ki obremenjujejo nižje razrede vise dotlej, dokler ne izpolnijo šolske obveznosti. Morebiti bi nekatere pereče probleme začel reševati svet za šolstvo s pomočjo strokovnih služb v okraju.
NAPREDOVANJE Z NEGATIVNIMI OCENAMI
Učencem, kii so napredovali v višji razred z negativnimi ocenami je hila ipreiko leta nudena sistematična pomoč v krožkih ali
pa individualno. Predvsem je bila pozornost osredotočena na tiste predmete, ki zahtevajo kontinuiteto (Slov. jezik, matematika), medtem je bilo ostalih krožkov imanj. Krožke iso učenci ohi-skovaili po določenem urniku, vendar so tu nastopale močne težave is prostori ;in učnim (kadrom, ker je večino krožkov vodilo uči-teljistvo samo. Nekateri učitelji so tem krožkom pridružili tudi učence, lini med samim letam iz raznih razlogov niso dohajali učne snovi. Večidel so se ikirožki vršili po pouku (oddaljenost otrok). Opazno pa je bilo, da nekateri učenoi niso hoteli obiskovati dopolnilnega pouka, pri čemer so našli oporo tudi v starših, ki — vsaj nekateri — še vedno smatrajo dopolnilno pomoč kot kazensko sankcijo učitelja. Učenci, ki so prihajali so pokazali tudi u-speh in so v večini slučajev nadoknadili zamujeno in ise Vključili v redno šolsko leto .ter razred dokončali brez negativnih ocen- Nekatere učence je prehod z negativnimi ocenami uspaval ter si obetajo, da bodo lahko na enak način pnišli skozi vse razrede. Poseben problem so učenci, ki ispadajo v pomožno šolo, pa jih po dva ali trikratnem ponavljanju razreda učitelj vseeno spusti v višjii razred, da si vsaj malo razširijo obzorje. Talki kljub dopolnilni ipomoči ne imorejo nadoknaditi itistega, ikar .bi sicer morali že obvladati.
DODATNI PREDMETI
Stalni dodatni predmeti v občini niso predpisani. Na nekaterih šolah izrabljajo čas za predmete, ki so jih zaenkrat potrdili šolski odbori (npr. gospodinjska praksa, prometna vzgoja, zborno petje, ure razredne skupnosti). Nekatere šole so predlagale uvedbo
nekaterih dodatnih predmetov (npr. sadjarstvo živinoreja itd.) vendar zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in učnega kadra ti predlogi niso bili osvojeni.
ŠOLA IN OKOLJE
Šole so vzdrževale tesne stike s starši otrok preko razrednih ro-diteljiSkiih sestankov, z osebnimi stiki in z obiski učencev na domu. Govorilne ure se zaradi men-talitete prebivavstva niso obnesle. Po podatkih šol ise giblje obisk staršev na roditeljskih sestankih okoli 50 %, medtem je druga polovica precej inezain-teresirana za šolo in napredek svojih otrok- Nekateri postanejo pozorni šele ob koncu šolskega leta, ali pa takrat, ko je že prepozno. Na obiskih na domu spoznavajo učitelji pogoja, v katerih otroci žive in delajo in ti so prav mnogokrat nemogoči iin nevzdržni. Ob takih ugotovitvah poročajo šole pristojnemu organu za socialno skrbstvo na ljudskem odboru, ki potem rešujejo probleme dali je. Se vedno velja v praiksi ugotovitev, da se za šolo in napredek otrok brigajo tisti starši, katerih otroci v redu delajo, stike pa zanemarjajo prav tisti, ki bi jiih šola želela čimbolj navezati nase. Okolje v precejšnji meri vpliva na šolo v dobrem in slabem smislu. Pozitivno je, da so se za šolo začele v večji meni zanimati množične organizacije, predvsem SZDL, rk, LMS in razma društva. Po proizvodnem delu je .mogoče trdiiti tudi, da se je zveza med šolo in proizvodnimi podjetji poglobila, pri čemer podjetja šolam 'precej pomagajo v materialnem smislu. Učenoi neredko žive v slabem okolju v družinah alkoholikov, v kleri-rikalnem ozračju in vse to tudi
prinašajo s seboj v šolo. V pogledu izven šolske zaposlitve so storila naša društva vse premalo, da bi zaposlila mladino v prostem času. Prav tako leži vodstvo interesnih krožkov na ramenih učiteljsfcva, ker krajevne .organizacije in društva nimajo volje, denarja in strokovnjakov za take oblike dela s šolsko mladino.
VZGOJNI USPEHI
Šole so z doseženimi vzgojnimi uspehi zadovoljne. Učiteljstvo je izrabljalo sleherni primerni trenutek za pravilno tolmačenje prirodnih pojavov, dogajanj doma in v svetu ob svetlih tradicijah NOB in likih naših voditeljev- Ideološka vzgaja se je mogla zlasti 'izraziti v SD, SP, SPD in materinem jeziku, vendar so uspehi otiipljivejši v višjih razredih, ko so otroci zrelejši in manj pod vplivom staršev. Opazno je izboljšanje odnosov med učenci in pa tudi med učenci in učitelji ter obratno. Razredi, zlasti od petega dalje so zrasli v lepe, harmonične kolektive, kjer se je krepila kritika in samokritika, odkritosrčnost itd. V mnogočem so k temu doprinesli tudi razredne prireditve, sprejemi v pionirsko organizacijo in LMS, kjer so bile priiprave zlasti sistematične. Bodoči mladinci so spoznali zgodovino SKOJ-a ter se na njenih zgledih učili ljubiti domovino. Posebno vtlogo so odigrale razredne in šolske skupnosti ,ki so letos posebej zaživele in v mnogočem dapriinesle k spoznavanju našega sistema demokracije in družbenega upravljanja. Moralni lik državljana so oblikovale tudi ure moralne vzgoje v višjih razredih, kjer so obravnavali tudi vse moralne postopke v razredu.
(konec prihodnjič)
cerkvenjak
Na zadinjii sejii upravnega odbora Lovske družrjne v Cerkven-jafcu so ugotovili, da jim je toča napravlila veuiko škodo pni mladi divjadi, posebno na zajcih in fazanih. Da bi škodo vsaj delno krili, bodo nekaj mladičev kuipi-li v drugih revirjih.
cc
lenart
Sindikalna podružnica grupe PTT Lenart je priiretMa enodnevni (izlet v Velenje. Ob tej priliki so se svečano poslovili od svojega sodelavca Antona Kosa iz Gradišča, ki odhaja v zaslužen pokoj.
F. Š.
cerkvenjak
Na obratu KZ Lenart v Cer-kvenjalku so začeli z odkupom zgodnjih sort jabolk in hrušk. Ker. je toča uničila velik del tega okoliša, je ponudba tovrstnega sadja znatno manjša kot prejšnja leta.
F. Š.
cerkvenjak
Sindikalna podružnica kolektiva TP Izbira v Cerkven j aku je organizirala enodnevni izlet v Slovensko pruruorje. Clanii tega kolektiva so si ogledali tovarno motornih vozil Tomos v Kopru, »Deilamamis« v Izoli. Ogledali so si tudi nekaj naravnih zanimivosti ob našem Jadranu.	cc
V lenarškem klubu biljard tudi v teh poletnih dneh ne sameva.
(Foto M. Brumen)
Obvestilo
OBČINSKI ODBOR SZDL LENART OBVEŠČA PREBIVAVCE OBMOČIJ, KI JIH JE PRIZADELA TOČA IN TUDI NA OSTALIH OBMOČJIH OBČINE, DA UPRAVA ZA CESTE MARIBOR NUDI PRIMERNO ZAPOSLITEV ZA MOŠKO IN ŽENSKO DELOVNO SILO NA CESTI, KI SE GRADI SKOZI LENART. DOBRODOŠLI SO TUDI
VOZNIKI Z VPREGAMI. DELO PLAČUJEJO NA PODLAGI NORME.
PREBIVAVCI, KI POTREBUJETE DENAR, OGLASITE SE VSAKO JUTRO V LENARTU OB 6. URI NA CESTNEM NADZORSTVU, KJER VAM BODO DOLOČILI DELO.
Občinski odbor SZDL Lenart
ZAPOZNELO MAJSKO DREVO
Ze nekdaj je pretekel čas, ko bi morali podreti majska drevesa, saj smo vendar že v avgustu. Zali so še primeri, ko ta drevesa stojijo in kazijo bližnjo okolico (isuihi vršički in venci). Tudi v Gradišču še niso našli človeka, ki 'bi odstranil ostanke majskega ' drevesa, ki se že močno nagiba iin vzbuja videz staroisti. Mogoče : se bo le kdo našel, da bo drevo i podrl ali pa naj mar ostane do 1 prihodnjega maja?
CESTA, KI NI CESTA
Nekaj sto metrov od križišča cest Crnurek—Rožengrund, se odcepi stranska pot proti kmetu Zemljieu in dalje proiM Mencingerju. Ne ivem, če lahko to cesto sploh imenujemo s -tem imenom. Vem pa, da že precej časa ni videla gramoza, fci bi jo utrdil. To zlasti pričajo velike luknje. Kdo naj pokrene akcijo za popravilo? Verjetno predvsem krajevni odbor na tistem območju.
LENART
Čeprav smo v času izletov, kopanja in drugih poletnih reči le-narški klub vseeno ne sameva.
Mladina se ob večerih rada zbira ob rteleviimjdke-n riti radijskem sprejemniku. Precej je takih, fci se pcuntLiijo v šanu. Zanimanje pa še vedno vzbuja biljard, ki je zares dobro izkoriščen. Knjižnica je nekoliko izpopolnjena z novimi knjiigami. Pred kratkim so namreč kupili ikar 50 najnovejših knjig, ki jiih mladi in stari radi prebirajo.
POTEK AKCIJE ZA POMOČ PRIZADETIM PO TOCl
Gospodarske organizacije in ustanove v občini prispevale nad pol milijona dinarjev
Akcija zbiranja kmetijskih pridelkov bi morala biti zaključena že 15. avgusta, vendar še vsa poročila niso prispela, niti vse gospodarske organizacije in ustanove še niso nakazale denarja.
Zato bomo s končnimi podatki postregli v prihodnji številki. Danes objavljamo pregled o zbranem denarju, ki je bil nakazan na tekoči račun do 18. avgusta.
I. DENARNI PRISPEVKI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ USTANOV IN DRUŽBENIH ORGANIZACIJ IZVEN OBČINE
Naziv	Znesek
»METALNA« Maribor	300.000 din
Okrajni odbor Rdečega križa Maribor	50.000 din
Občinski odbor SZDL Ravne na Koroškem	50.000 din
Komunalna banka Maribor	12.000 din
Radio Maribor	5.200 din
Pošta Hoče	3.000 din
SKUPAJ:	420.000 din
II. DENARNI PRISPEVKI GOSPODARSKIH	ORGANIZACIJ,
USTANOV IN DRUŽBENIH ORGANIZACIJ V OBČINI	
Naziv	Znesek
Zdravstveni dom Lenart	97.220 din
Trgovsko podjetje »Potrošnik« Lenart	96.248 diin
Delovni kolektiv občine Lenart	95.825 din
Gradbeno podjetje Lenart	91.432 din
Zavod Hrastovec	59.400 din
Lekarna Lenart	34.000 din
Kmetijska zadruga Zg. Ščavnica — Trate	28.551 din
Tovarna usnja Lenart	21.820 din
Pekarna Lenart	10.000 din
Postaja LM Lenart	10.000 din
Občinski odbor Rdečega križa Lenart	8.650 din
Diminikarstvo Lenart	2.856 din
SKUPAJ:	556.002 din
III. DENARNI PRISPEVKI ZASEBNIKOV	
Naziv	Znesek
Odvetnik Smiiljan Sancin, Lenart	10.000 din
S. Kotnik, Maribor	2.500 din
Josip Prial, Maribor	2.000 din
Faldi Fran jo, Hoče	1.000 din
SKUPAJ:	15.500 din
IV. DENAR, KI SO GA ZBRALE KRAJEVNE ORGANIZACIJE	
SZDL	
Krajevna organizacija SZDL	Znesek
Zgornja Ščavnica	45.365 din
Cerkvenjaik	42.734 din
Gradišče	37.674 din
Benedikt	29.350 din
Jurovski dol	23.570 din
Lenart	20.850 din
Zamarkova	8.150 din
Lokavec	4.500 din
SKUPAJ:	212.193 din
SKUPAJ ZBRANI DENAR
I. 420.200 din II. 556.002 din
III.	15.500 din
IV.	212.193 din
1,203.895 din
Sredstva, ki jih je občinski štab za pomoč prizadetim po toči zbral, bodo razdeljena kot pomoč v živilih, deloma pa bo z njimii tudi krita razlika pri semenski pšeni-
ci za tiste, ki bodo z ogroženih področij sklenili pogodbo z zadrugo. O razdeljevanju zbranih sredstev bomo poročali v vsaki številki.
ODLOKI — ODLOKI
ODLO KI — ODLOKI
ODLOKI —
Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 3. členu uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 19-325/61, 6-50/62 in 11-120/62) ter V. delu tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 19-333/61, 27-467/61, 31-550/61, 45-671/61, 6-51/62, 11-125/62 in 16-198/62) je Občinski ljudski odbor Lenart na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajavcev dne 19. julija 1962 sprejel
ODLOK
o občinskem prometnem davku v občini Lenart
PRVI DEL
1.	člen
Na območju občine Lenart se pobira občinski prometni davek, ki je predpisan s tarifo v drugem delu tega odloka.
2.	člen
Uredba o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 19-325/61) z
vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami in uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ, št. 33-238/53 in 25-316/57) veljata primerno tudi glede občinskega prometnega davka, kolikor ni v tem odloku drugače določeno.
3.	člen
Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka izdaja po potrebi upravni organ pristojen za finance Občinskega ljudske odbora Lenart.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pobiranju občinskega prometnega davka na območju občine Lenart (Uradni vestnik okraja Maribor, številka 18-169/58, 38/60, 11/61, 9/62 in 20/62).
5.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v uradnem vestniku okraja Maribor.
DRUGI DEL TARIFA PROMETNEGA DAVKA
I. IZDELKI
Panoga 116 — Predelava nekovinskih rudnin: Tar. štev. 1.
Izdelki iz cementa Tar. štev. 2.
Opeka, zidna in strešna Tar. štev. 3.
Vsi drugi izdelki, od katerih se plača prometni davek po zvezni tarifi
Panoga 117 — predelava kovin: Tar. štev 4.
Kovinski izdelki, od katerih se po zvezni tarifi ne plača prometni davek
Panoga 118 — elektroinštalaterska obrt: Tar. štev. 5.
Vsi elektroinštalaterski izdelki od katerih se po zvezni tarifi ne plača prometni davek
Panoga 120 — kemična obrt: Tar. štev. 6.
Vsi izdelki, od katerih se po zvezni tarifi ne plača prometni davek
Panoga 122 — predelava lesa: Tar. štev. 7.
Vsi izdelki od katerih se po zvezni tarifi ne plača prometni davek
Panoga 123 — predelava papirja: Tar. štev. 8.
Fotografski izdelki
Pripomba:
Od fotografskih izdelkov, ki jih naročajo pravne in fizične osebe za lastne potrebe, toda ne za prodajo, se ne plačuje prometni davek po tej tarifni številki.
Tar. štev. 9.
Vsi izdelki iz papirja, kartona in lepenke, razen šolskih zvezkov, risank in drugih šolskih potrebščin
Panoga 124 — predelava tekstila: Tar. štev. 10.
Izdelovanje samoveznic, pasov in druge galanterije iz svile, volne, bombaža ali trikotaže
(Nadaljevanje
Stopnja
10 %
5%
15%
25%
25%
20%
10% 15%
10%
5% prihodnjič)
ALI 7IH POZNATE 7
Ernest Šmid
Pred leti sem ga spoznal, ko je bil z brigadirji v Lenartu na izgradnji »Severne magistrale«. Takrat je bil partijski sekretar
v brigadirskem naselju. Pogosto se je srečava! z naimii, ko smo mi dela1! na občinskem območju in tako spoznaval našo občino tako kot je- Odšel je in pred kratkim se je spet vrnil. Na zadnji ssjii občinskega komiteja ZKS je bil namreč izvoljen za novega organizacijskega sekretarja. Komite mu je poveril, da bo delal
na družbenem in političnem področju v naši občini. Za to delo ima gotovo veliko izkušenj, saj je opravljal vrsto važnih družbenih nalog, čeprav je še mlad. Rodil se je 1932 leta. Kot Skajevee in pozneje mlad komunist se je sprva vključili v delo mladinske organizacije, kjer je dosegal vrsto let lepe uspehe kot predsednik občinskega komiteja LMS Maribor — Center. Štiri leta je bil tudi član Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije. Dobro se ga še spominjam, kako vneto se je ukvarjal z mladino in- z vso mladostno žilavostjo vztrajal na uspehih. Ne vem več katerega leta je hil njegov občinski komite mladine prvi v Sloveniji. Vem le, da je bil ta uspeh v prvi meri njegov uspeh in njegova zasluga. Kot sekretar Okrajnega komiteja LMS je u-spešno vzgajal mladino mariborskega področja in se posebej uveljavljal s tehtnimi razpravami na sejah okrajnega komiteja.
Kot dobrega /in obetajočega aktivista so ga poslali v enoletno politično šolo v Ljubljano, ki jo je pred kratkim uspešno končal-Preden je odšel v šolo, je opravljal dolžnost organizacijskega sekretarja obč. komiteja ZKS v občini Maribor — Center. Takrat je dobil veliiko izkušenj, ki mu bodo dobrodošle pri delu v naši občini. Pri njegovem odgovornem političnem delu v občini Lenart mu želimo obilo uspehov.
Zgradili naj bi tribuno in slačilnice
Morebiti ne bo odveč spregovoriti tudi v -tej številki o želji lenairših nogometašev, da bi zgradili v parku ob nogometnem igrišču provizorieno tribuno za gledavce in slačiinice za igravce. Potreba je tako za prvo kot drugo velika, saj sedaj gledavci posedajo po travi aJii pa stoje sledijo nogometnim tekmam, ki jih je čedalje več. Na drugi strani tudi igravdi nimajo primernega prostora, kjer bi se lahko nemoteno preobleki! Z akoijo pri gradnji nove tribune in slačilnic bi bilo
Obvestilo
STARŠE	PREDŠOLSKIH
OTROK IZ LENARTA OBVEŠČAMO, DA BO VPISOVANJE
V	OTROŠKI VRTEC 1. SEPTEMBRA 1962 OD 8. DO 12. URE
V	PROSTORIH VRTCA. SPREJETI BODO OTROCI STARI TRI LETA, OZIROMA TISTI, KI BODO TOLIKO STARI 31. 12. 1962.
Upravnica Otroškega vrtca Lenart Marija Vidnih I. r.
potrebno čimprej začeti, tako, da bi prihodnjo noglometno sezono že dočakali ob novi tribuni in sla-čilnicah. Za vse to bo potrebno najti določena sredstva, morebiti bi lahko nekaj odrinili v ta namen iz krajevnega samoprispevka, nekaj pa bi prispevali tudi Lenarčani. Verjetno je že zadnji čas, da na nogometnih tekmah uvedemo primemo vstopnino, ki naj bi se je sčasoma zbralo toliko, da bi kupili mreže za gole.
-ec
GRADIŠČE
26. avgusta ob 20. uri — POTOVALI BOMO V SAN REMO italijanski Csc film
2. septembra ob 15. in 20. uri »BAGDADSKA SIRENA« — ameriški barvni pustolovski film.
VOLIČINA
26. avgusta ob 16. in 19.30 uri »STAREC IN MORJE« — ameriški barvni film
2. septembra ob 16 in 19.30 uri »DOBRO MORJE« — jugoslovanski film.
Urejuje uredniška odbor — Odgovorni urednik Tone Štefanec — Uredništvo Lenart, Ptujska c. 3, tel. 21 — Izhaja drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 din — Naročila sprejema uprava »Domačih novic«, Lenart, Ptujska c. 3 — Naročnina se nakazuje na tekoči račun pri NB štev. 604-14-3-973 — Ime računa: Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis
Tiska »Celjski tisk« Celje.