POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNAŠTEVILKA 1.25 D I N DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji Znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravah Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Stev. 40 * Maribor, četrtek, dne 12. ma|a 1938 m Leto XIII Naliti, kako se poslabšuje socialni polo2aj delavstva Svobodne delavske strokovne organizacije so potrebne Delavske in nameščenske svobodne strokovne organizacije so borbene organizacije za izboljšanje socialnega položaja delavskega razreda. Tako smo videli, da so naše organizacije v dobi konjunkture dosegle znatno višje mezde kakor jih imamo danes. Mezde v Jugoslaviji so sicer bile tudi tedaj, ko so bile najvišje, okoli petdeset odstotkov Pod svetovno normalo, to je pod normalo, ki ustreza eksistenčnim Pogojem. Leta 1930. smo imeli povprečno najvišjo dnevno mezdo din 27.76. V naslednjih letih je nastopila »gospodarska kriza«, ki so jo podjetniki izkoristili, ne samo, da so odpuščali delavstvo, marveč zlasti krivično, da so zniževali mezde. Prejšnja povprečna mezda din 27.76 je padla do konca največje krize na povprečno dnino din 21.—. Gospodarska kriza je končno jela popuščati. Takrat, ko je bilo nad dvestotisoč delavcev nezaposlenih, so delodajalci z lahkoto izrabljali stisko delavstva ter pritiskali na njega socialni nivo. Z izboljšanjem gospodarskega življenja je pa tudi organizirano delavstvo zahtevalo izboljšanje svojega socialnega položaja. Podjetniki so se zahtevam delavstva upirali, snovati so pričeli rumene organizacije ter jih podpirali z denarjem, da v njihovem interesu preprečijo akcije svobodnih strokovnih organizacij. Rumene delodajalske organizacije, ki se sicer tudi imenujejo »delavske«, imajo namen utrditi pozicijo delodajalske politične stranke, ne pa z bojem izboljšavati položaja delavcev. Te organizacije so politično orodje delodajalskega razreda. Zato prejemajo in zbirajo ob raznih prilikah njih denar sicer pod imenom dobrodelnosti, vendar z očitnim namenom, da delavstvo odtujijo razrednemu gibanju. Ta umetna »gibanja« povsod jako ovirajo konsolidacijo delavstva in njega borbo za boljši socialni in politični položaj. Posledice se kažejo v povprečni mezdi 19.38., ko je gospodarska pro-speriteta dosegla ono leta 19.30. Današnja povprečna dnevna mezda namreč znaša le din 23.10, dočim je znašala 19.30 din 27.76. Manjša je torej za din 4.66 še vedno. Nihče ne more trditi, da se niso svobodne strokovne organizacije neumorno trudile, da dvignejo mezdni nivo. Posrečilo se jim je pa le deloma, ker so njih akcije ovirale deloma nasprotniške organizacije, deloma druge razmere. Splošne razmere pa niso slabše v razmerju z onimi 1. 1930. le zato. ker se povprečna mezda ni dvignila na tokratno višino. Zgodilo se je še več. Draginja je v zadnjih letih tako sil-”o narasla, da nima nezadostno zvi-. s^nje povprečne mezde dejansko nobene realne vrednosti, zakaj, če Primerjamo povišanje povprečne 'nezde z naraslo draginjo, nam ta Primerjava pokaže, da smo M d anj oaerustva, pa VI vecia Dve načeli državnega gospodarstva IV I rosnja čuna s problemi. Tako pri nas tolažijo gospodarstvo s tem, da bodo socialnopolitične ustanove zbirale kapital, ki naj se porablja v gospodarske namene, dasi imajo te le majhne rezerve in jih delavstvo ne zbira zgolj v ta namen, ! ker se sproti porabljajo. Istotako pravijo, naj tudi obdavčenje šibkih slojev | zbira kapital, ki ga država porablja v svoje namene, ne pa v olajšanje splošnih soc. razmer, to je za podporo1 socialno-i specifične namene, v utrditev in okrepitev »močnega« gospodarstva. Ta politika sc nam ne zdi pravilna, ker ne more dvigati socialnega standarda. na kar mora vsaka država predvsem paziti. Če hoče državno gospodarstvo ščititi in dvigati socialni standard, mora vpoštevati dve vprašanji: Gledati mora. da «>o socialne razmere naroda ugodne in da napravi iz njega dobre konzumente na eni strani, na drugi strani pa mora obdavčiti bogastvo ter iz teh prejemkov skrbeti za javna dela, socialne ustanove in svoja upravo. To je naravni zakon. To diktira tudi sedanji družabni sistem, ki se nahaja v mrzličnem stanju. V dandanašnjem državnem gospodarstvu sta običajna dva gospodarska principa, ki imata na gospodarsko-soci-alne razmere različen vpliv: slab ali boljši. Prvi princip, ki ga z vso vehemenco propagira »moderna« družba, je ta, da si pribavlja država svoje gospodarske pomočke s tem, da črpa ogromno večino svojih denarnih pomočkov iz prebivalstva sploh neglede na socialni položaj in neglede na to, da bi progresivno bolj obdavčila kapital, dobiček in kapitalistične rente. Sistem tega gospodarstva tira veliko večino naroda v uboštvo in socialno bedo. To črpanje se izraža v konzumentskih davkih, v delavskih davkih na zaslužek pod eksistenčnim minimom v ogromnih trošarinah in carinah. Drugi princip, ki ga počasi uvajajo v nekaterih demokratičnih državah in o katerem je govoril tudi Roosevelt, ko je rekel, da morajo imeti delavci zadostno plačo, da bodo dobri konzumen-ti, kapitalisti pa ne smejo delati prevelikih oderuških dobičkov, ampak morajo več prispevati za državno gospodarstvo, je na ta, da črna država dohodke za svoje gosnndarstvo b moč’ gospodarstva in kapitala. To je. bremena za državno gospodarstvo mora n-o- j siti kapital v progresivno večjem raz-1 merju, da se s tem splošne socialne raz-| mere naroda ne poslabšuje, ampak boljšajo, dočim se danes boljšajo le razmere kapitalistov. Razlika med obema principoma je velika. Prvi princip koncentrira kapital v rokah poedincev, drugi princip pa socializira narodno gospodarstvo, če se pravilno izvaja, in omogoča kolikor toliko I naravni razvoj. j Če se ozremo po raznih državah opajamo drugi princip državnega gospo-I darstva predvsem v čehoslovaški republiki in v nordijskih državah. Vse te države se približujejo drugemu principu. V vseh teh državah vidimo, da streme po njem. Socialistične organizacije vplivajo v tem duhu na državno gospodarstvo, da podpirajo javna dela in žrtvujejo ogromne zneske v socialnop olitične namene, kar jim omogoča pravičnejše obdavčenje bogatejšega gospodarstva v državi. Ta sistem državnega upravljanja bi lahko imenovali državno socializacijsko politiko, v kolikor zasluži že danes to ime. Ta princip bi se moral uveljaviti tudi ! pri nas, kjer sc popolriortia drugače ra- FaSistlina vlada in opoziciia na Poljskem Nacionalni uniji se majejo tla pod nogami. Med vlado in opozicijo na Poljskem je razmerje slej kot prej napeto. Nacionalna unija, ki vlada državo in čije glava je maršal Rydz-Šmigly, še vedno koketira z mislijo, da bi bilo treba razpustiti vse stranke in urediti Poljsko po fašističnem vzorcu. Doslej je bil na približno tak način izvoljen samo parlament. Toda vse kaže, da ideja nacionalne unije ne samo ne pridobiva pristašev med ljudstvom, amnak. da so tudi že nekateri dalekovidnejši politiki v njenem taboru prišli do prepričanja, da politika fašizma vodi Poljsko v razsulo. O tem priča tudi neki govor podpredsednika vlade inž. Kvitalskega, ki ga je imel na nekem zborovanju v Katovicah, in sicer, kakor se trdi, z vednostjo predsednika republike, toda na zanrepaščenje vodstva nacionalne unije, katere o tem poprej ni nič obvestil. Kvitalski je narav- socialno mnogo na slabšem kakor smo bili 1930. O tem smo nedavno itak poročali. Ta primer nam dokazuje, kako silno važne so svobodne delavske strokovne organizacije. Velike in močne morajo biti. ker jih čakajo težki boji s podjetniki in njihovimi rumenimi organizacijami. Naše svobodne delavske organizacije iso delavske, niso služinčad političnih priganjačev, ki zastopajo razredne delavske interese. Sedanje stanje nas samo opominja k solidarnosti, k delu za izboljšanje socialnega in kulturnega položaja. Potrebni bodo boji in nanje moramo misliti in biti vedno pripravljeni. nost snubil opozicijo. Sicer so ta govor nekoliko popravili, češ, da inž. Kvitalski nikakor ni mislil, da bi se naj ustvarila neke vrste koalicija, ampak, da se je izrekel samo za neko sodelovanje vseh strank pod vodstvom nacionalne unije, ker so vse stranke enako odgovorne za bodočnost države. Vse kaže, da rastejo razmere poljski reakciji čez glavo, zlasti pa v zunanji politiki, kjer je s svojim zadržanjem spravila državo v edvisnost tujega fašizma in postavila na kocko bodočnost samostojne republike. TurCija proti vmešavanju na Balkanu Kekor, da bi kdo hotel napraviti kolonijo iz Italije in Nemčije. Turško časopisje se obširno bavi z razgovori, ki so se te dni vodili med dvema nepoklicanima radi Podunavja in Balkana. Ostro zavračajo časopisi zlasti vsako namero, da bi se kdo vmešaval v balkanska vprašanja, češ, da bi to pomenilo isto, kakor če bi hoteli Antflija ali Franciia napraviti Nemčijo ali Italijo za svoji koloniji. Nedovoljen lov — odslej tatvina Finančni zakon je izpremenil tudi kazenski zakonik. Nedovoljen lov na divjačino in na ribe se je doslej kaznoval po posebnem paragrafu, ne pa kakor navadna tatvina, ntmu *it«i«u iiu.U*ta Letošnji finančni zakon pa določa, da se tudi nedovoljen lov kaznuje po istih paragrafih, ki veljajo za navadno nečastno tatvino. — Bratenje Rima In Berlina Hitler v Rimu V Italiji so sprejeli Hitlerja zelo slovesno. Šest dni sc je mudil v Italiji. Obisk je imel predvsem reprezenta-cijski značaj, ki naj poglobi korenine osi Rim—Berlin. Mussolini in Hitler po angleških vesteh nista sklepala vojaških dogovorov. Verjetno pa je. da je imel obisk namen zabrisati vpliv avstrijske priključitve ter dati videz, da tu ni nasprotja, čeprav se je položaj v srednji Evropi znatno izpremenil. Obe državi pa imata še dva skupna interesa. Razdeliti je treba vpliv obeh v Evropi in obe zahtevata kolonije. Ita- lija ni zadovoljna, ker je dobila premalo kolonij za svojo pomoč v svetovni vojni. Nemčija pa je v svetovni vojni izgubila vse kolonije. Os Rim—Berlin sloni na teh dveh vprašanjih, dokler bosta zanju aktualni, sicer pa zveza nima važnejših pogojev za obstoj. Kantonske volitve v Bernu. V Švici so imeli volitve velikega sveta v kantonu Bern. Od sto mandatov so jih dobili 42 opozicionalci (socialni demokrati), 58 pa meščanska koalicija. Uspeli! vladinih cel ok morju Utrditev in izboljšanje frontnih položajev Pretekli teden so vladine čete utrdile! svojo fronto severno od Alcale de Chis-1 vert, ki leži ob Sredozemskem morju.! V nedeljo, dne 8. t. m. pa so prešle na! tej fronti severno od Cuencas de Vin-roma v ofenzivo, z namenom, da izravnajo fronto, ki je na tem mestu bila vsločena proti jugu, v republikansko ozemlje, in je nudila ugodno izhodišče za morebitno novo nacistično ofenzivo. To vsločino so republikanci zavzeli in se s tem polastili višin, ki obvladujejo dolino Valtorta. Nacisti so poskušali s protinapadi, pa so bili odbiti. Izgleda, da bodo republikanci sedaj operirali, predvsem na tem frontnem predelu. Napadi na Menorco Na otoku Menorca, ki je v posesti republikancev, je najvažnejše pristanišče Port Mahon. Port Mahon je strate-gični ključ do Balearov in zdaleka važnejši kot od Italijanov zasedeno pristanišče La Palma na Malorci. Te dni so poskušali napasti Menorco nacistični letalci, katerim bi bilo sledilo vojno brodovje. Napad so republikanci odbili. Letala nacistov Port Mahona sploh niso dosegla. Tujci vladajo nacistično Španijo V Saragossi so ustrelili španskega generala Yaguo, ki je poveljeval tujski legiji pred Lerido in svoj čas tudi pred Madridom. Trdijo, da je bil ustreljen, ker je bil proti Francu in njegovi politiki prepuščanja Španije tujcem. Republikanci ne mislijo na premirje Zadnje dni so bile razširjene vesti, da so republikanci po posredovalcih zaprosili za premirje. Te vesti se pojavljajo vselej, kadar se sestane Društvo narodov k zasedanju, s prozornim namenom, da bi vplivale na razpoloženje pri posvetovanjih o španskem vprašanju. Španska vlada te vesti odločno zanika. dtona Ut svetu Kaj je treba izpremniti v tiskovnem zakonu? O tem je v biblioteki »Politika i Društvo« izšla razprava vseuč. prof. dr. Miliajla Iliča. Ilič pravi, da je svobodno izražanje misli najbistvenejša potreba vsake državne ureditve, ki je zasnovana na spoštovanju zakona in pravici državljanov. Vlogo izražanja misli in mnenja vrši dandanes v prvi vrsti tisk. Glede iz-prememb v tiskovnem zakonu stavi Ilič zelo zmerne predloge: naj bi se vsaj ukinilo vse tisto, kar je bilo na novo vpeljano 6. januarja 1929, in naj bi se zopet obnovilo vse tisto, kar je bilo tega dne razveljavljeno. Opozarja tudi, da je vlada od avgusta 1935 stalno dobivala pooblastilo, da lahko z naredbo izpreme-ni tiskovni zakon, in da je tako pooblastilo dobila tudi v fin. zak. za 1938-39. Ministri se vračajo. Prometni minister dr. S p a h o se je vrnil iz Miškolca na Madžarskem, kjer si je ogledal novonakupljene motorne vozove za bosenske ozkotirne železnice. Minister telesne vzgoje Miletič se je vrnil iz Nemčije, kjer. se je seznanil z mladinsko vzgojo tretjega rajha. Iz Nemčije se je vrnil tudi bivši minister Djura Jankovič, ideolog JRZ, ki je bil na obisku pri Alfredu Rosen-bergu. Iz Ženeve se je vrnil zaradi bolezni minister Cvetkovič. — Po zadnjih poročilih se mu zdravje vrača na bolje. S potovanja po Italiji in Nemčiji se je vrnil minister za zgradbe Štošovič, kjer je študiral ceste. Na povratku si je ogledal cestna dela v Kranju na gaštejskem klancu, ki ga že dve leti prelagajo. Ministra dr. Korošec in dr. Krek se mudita še v Sloveniji. Tudi organizacija »Karadjordje« je prestopila v JRZ. »Vreme« poroča: 8. t. m. se je vršil v Novem Sadu občni zbor jugosl. nacionalne organizacije »Karadjordje«. Poročal je »vodja, te organizacije Dejan Lučič, ki je izjavil, da JRZ zasluži popolno zaupanje vseh Jugoslovanov. Na to je bilo sklenjeno, da celokupna organizacija kompaktno \prestopi v JRZ. — Volitve se bližajo — v -• *■ ••• < — Jugoslovanski skup v Splitu je prestopil v JRZ. Tako poroča poluradno glasilo JRZ »Vreme«. »Jugoslovanski skup« se je ustanovil leta 1935, ker se je sprl z JNS, in je pri Jevti-^evih volitvah postavil tudi svojega kandidata. Na shodu v kinu Tesla v Splitu, dne 8. t. m. je »vodja« Jugosl. skupa dr. Matošič pozval vse jugoslovanske sile, da podpirajo program, ki ga je razvil dr. Stojadinovič na kongresu Jugorasa. Na to so soglasno sklenili, da prestopi celokupen Jugosl. skup v JRZ. Poslanec Maštrovič prestopil v JRZ. Tako poroča »Vreme« po dalmatinskih listih. Doslej je bil posl. Maštrovič dika dalmatinskih poslancev JNS, izvoljenih na Jevtičevi listi. Z njim vred so prestopili vsi somišljeniki JNS/v okrajih Makarska in Metkovič. Ker JNS-arjev v Dalmaciji ni, ni JRZ s tem nič pridobila — razen Maštroviča, ta pa je baje sedaj izjavil, da odlaga poslanski mandat. Senator je postal Djuro Paunkovič, zastopnik zavarovalne banke v Beogradu in II. pod-starosta Sokolskega Saveza. Zatrjuje se, da ima Paunkovič izvestne naloge v praven JRZ. Okrožnica dr. Mačka silno razburja režimske liste. Ker ne vemo, kaj obravnava okrožnica, nam sodba ni mogoča. Zanimivo pa je, da podtikajo dr. Mačku zvezo z Židi, češ, da hočejo svoj denar spraviti v varnost in so zato izrabili dr. Mačka. Stvar je neverjetna. Zadaj morajo biti na obeh straneh drugi razlogi, ki pa pridejo na dan morda pozneje Namen pa je dosežen s tem, da se skuša dr. Mačka spraviti v zvezo z židi, ker je taka stvar nesimpatična. Dr. Maček proti antisemitizmu. »Vreme« od 7. t. m. poroča o nezadovoljtvu z ,dr. Mačkom zaradi letakov, ki jih je objavil zadnje dni. Dr. Maček je tudi odločno izjavil, da med Hrvati ni mesta za kak antisemitizem. »Vreme« graja to izjavo. 9. kongres Zveze uslužbencev socialnega zavarovanja bo 5. in 6. junija v Dubrovniku. Stalni letalski promet je bil te dni otvorjen med Beogradom in Sofijo. Ena najveijih rudniških nesreč v Angliji Preko 70 mrtvih in 40 ranjenih V rudniškem revirju v Markhamu pri Chesterfieldu se je zgodila di.e 10. maja strašna nesreča. V rovu, v katerem je bilo zaposlenih 200 rudarjev so eksplodirali plini. Po d^edanjih poročilih je nad 70 rudarjev mrtvih in okoli 40 ranjenih. V rovu je zasutih še 50 rudar-zev, s katerimi pa so v telefonski zvezi. Tudi v Anjrliii se zdi delavsko življenje cenejše, kot pa varnostne naprave. Materinski dan Dne 8. maja se je slavil materinski dan. Neglede na važnost matere moramo ugotoviti, da je ta slavnost v zvezi z geslom »več otrok«. Kdo se je še pred leti spomnil javno matere, ki je v samoti rodila in negovala naraščaj? Sele v novejši dobi se je razvila propaganda za mater, da ta dobi več ponosa in samozavesti kot mati, ker je jela nastopati bela kuga. Varstvo matere je bi*0 potrebno in je danes zaradi slabih so cialnih razmer še bolj. Dajte pa mate11 primeren socialni položaj, primerno vzgojo, to bodi pravi materinski dan-Tudi sadno drevo ne rodi, če mu ne daste potrebne hrane, čeprav stojit® pred njim in mu pridigate o populaciji- Boji pri Tajerivangu Sedaj zopet napadsjo Japonci Boji ob cesarskem kanalu v pokrajini Šantung divjajo z nezmanjšano silo- Sedaj napadajo Japonci, ki trdijo, da zaznamujejo uspehe. Napadi Japoncev sc pričeli tudi se-verozapadno od pokrajine Šantung v pokrajini Honan. Izgube Japoncev od začetka vojfle cenijo na 400.000 mrtvih. Tri smrtne nesreče v rudniku »Montanik« pri Tuzli. V rudniku »Montanik« pri Tuzli so ugotovili v rovu št. 21 pline. Čez nekaj dni so rov odprli in poslali vanji rudarja Martina Geršaka, ki se je vrnil brez težkoč. Nato so poslali v rov 6 rudarjev. Komaj so rudarji stopili v rov, je nastala eksplozija, ki je terjala tri smrtne žrtve. Praški župan dr. Zenkl v Zagrebu. Poroča- li smo že o prihodu praškega župana dr. Zen-kla v Zagreb, na predavalno turnejo v nekaterih naših mestih. Dr. Zenkla moremo prištevati med najbolj moderne socialne politike. Dve predavanji je imel pred dvemi leti tudi v Ljubljani in je naravnost škoda, da ne predava zopet v Ljubljani in še nekaterih mestih v Sloveniji, kjer dobiva socialna politika polagoma nezdrave oblike in se usmerja preveč v privilegij politike. Dr. Zenkl usmerja svojo socialno politiko popolnoma v duhu dunajske občine za časa socialnodemokratičnih županov, ki je zbujala pohvalen interes po vsem svetu. Vojaški upor je baje izbruhnil v Boliviji. Vseljevanje v Brazilijo bo po novi uredbi zelo otežkočeno. Brazilija se hoče zavarovati proti vsiljivi tuji propagandi. Prepovedano je tudi izdajanje časopisov v tujih jezikih. Zasedanje DruStva narodov 101. zasedanje v Ženevi Dne 9. t. m. je pričelo zasedanje Društva narodov v Ženevi. Na zasedanju bodo obravnavali bri-tansko-italijanski sporazum, kitajsko-japonski spor, špansko politiko nevme-šavanja in abesinsko vprašanje, ni Pa izključeno, da bo govora tudi o Čeho-slovaški. Rumunski zunanji minister je opozoril na to, da se države Male zveze h1 Balkanske zveze zavedajo pomena an-gleško-italijanskega sporazuma. Vsi mariborski sodniki postavljeni na razpoloženje. Na podlagi čl, 33. letošnjega finančnega zakona so bili postavljeni na razpoloženje predsednik in vsi sodniki mariborskega okrožnega sodišča. To je v z vezi z ustanovitvijo okrožnega sodišča v Murski Soboti, kamor bo nekaj sodnikov premeščenih. Po čl. 101 ustave so sodniki stalni in se ne smejo odstaviti od službe brez sodne ali disciplinske obsodbe niti premestiti. Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev »OGENJ4 MARIBOR oskrbuje za umrle vpepeljitev v krematoriju v Gradcu. Sprejemnina, enkratna po starosti in mesečna članarina Din 15.—. Razen tega nimajo člani s pogrebom nobenih stroškov. Zahtevajte pravilnik na' »Ogenj", Marmor, Mčeva ulico 8 . i Voteki6_ H __________SM A K S I M GORKI (Prevel Tone Maček.) Čutil sem, da bi Dosjekin rad nekaj povedal, pa se ne more odločiti. V njegovih besedah se je pojavilo neko olepševanje in nenavadna obzirnost. — Ga smatrate nevarnim? — sem vprašal? . — Ne morem ravno reči, — je odvrnil Jegor in me nepremično gledal s svojimi kremenastimi očmi, — mislim pa, da bo prišel k vam. Povem vam o njem kar vem, a vi, ko boste z njim govorili, boste mogli sami spoznati, kakšen človek je. In mi je povedal: pismotolmač in voditelj raz-kolniških verskih pobožnosti, Kuzin, je na glasu kot človek, ki razume cerkveno pisanje, ki pa je zelo drzek in neprilagodljiv. Vse življenje se je smukal okrog bogatašev in pobiral drobtine z njihovih miz in pri volitvah v r>rvo in drugo Dumo jih je podpiral in še danes ga prištevajo k črni stotniji.*) Pred poldrugim letom je bil v gubernijskem mestu aretiran njegov zet, sedel je v zaporu, potem pa je bil obsojen na pregnanstvo. Kuzin se je peljal v mesto prosit za njega, pa brez uspeha in radi teh prošenj se je oblastnikom zameril; veleposestnik gozdov, Skor-njakov, najbogatejši človek v okraju, ki ima povsod *) Črna stotnija je bila pod carskim režimom tajna pa-triotična organizacija, ki je na brezobziren način pobijala vse, kar je bilo naprednega duha. prvo besedo, mu je za dolgove odvzel hišo in čebelnjake. Kuzma Astahov razširja po vasi in po okolici govorice, da s.e je starec okužil baje s puntarskim duhom, in sedaj ta stari, bogomolec tava okrog podnevi in ponoči in oprezno vlači skozi zobe in preklinja svoje bivše prijatelje in si išče novih med vaškimi siromaki. Ko mi je povedal to zgodbo in naštel Kuzinova nova poznanstva, se je Dosjekin nasmejal in pripomnil: ' — Zdi se, da starec, ker so ga užalili, na svojo roko nekaj pripravlja. — A kaj? — Tako ... zgagar je, mrmrač! — je nedoločno rekel Jegor, se naenkrat spomnil na nek opravek in hitro odšel, jaz pa sem ostal in premišljeval, — zakaj je vse to povedal meni in kaj hoče s tem doseči moj soimenjak? V Gnezdah je samo dvaintrideset kmetij, živim tu že skoraj dva meseca, poznam vse kmete, vse njihove zgodbe, zveze, rodbinske stopnje, poznam tudi prijatelje starega pismotolmača, ki mi jih je Dosjekin naštel. Nil Mitrič Milov, — vaščani ga imenujejo Mil Milič, ker je mirne in tihe narave. To je majhen kmetič, zamišljen in še celo v rdeči srajci izgleda nekako siv, kakor bi ga s pepelom posipal, hodi nekam po strani in se izogiblje ljudi, s svojimi motnimi očmi pa gleda nekako žalostno in utrujeno. Njegova žena je ravno taka kakor 011, — molčeča, skromna; dve hčerki imata, eni je sedem, drugi pa devet let. Pred Veliko nočjo so Milovu radi davčnih zaostankov odvedli kravo iz hleva. Savelj Kuznecov — je pohabljen človek, komaj hodi; delal je lansko jesen v mestu v neki pivovarni-Tam mu je nek pijani kozak s korobačem rebra polomil. Večkrat sem ga srečaval; najraje je poležaval na gričku poleg mlinov in se je sončil Več o tein možu ne vem; on malo govori, pa temveč kašlja. Za tem pride Mihajlo Gnjedoj, — ki je bil ]>red vojno*) premožen kmet, med vojno in med tem, ko se je nahajal v vojnem vjetništvu, se je pa njegov starejši brat Jakov udeležil neredov, — požgali so dvorec kneza Kasatkina, — kjer je bil ranjen in je poginil v ječi. Mihajlova žena se je potem poročila s Kornjejem Mozžuhinom. Kornjej je kmalu spravil v svoje roke še Mihajlov del posestva, a ženo je pognal iz hiše. Odšla je v mesto, kjer je brez sledu izginila. Ko se je Gnjedoj vrnil iz ujetništva in je videl-kaj se je zgodilo, je začel piti in je zapil vse, kar K dobil in poleg tega se je še na svoie bivše posestvo, k Mozžuhinu, udinjal kot dninar. Vsako nedeljo ii' praznik kolovrati po vasi pijan, preklinja svojega gospodarja in vse bogataše, oni ga pa tožijo oblastem in ga, bivšega vojaka, zdaj okrajni, zdaj okrožni načelnik posadi v luknjo. — Kaj išče in najde stari Kuzin na teh ljudeh, ki jih je življenje zrušilo? sem razmišljal, sedeč Pr oknu *) Mišljena je rusko-japonska vojna 1904/05. (Dalje prihodnjič.) liralni poli št. 44 din 200. (T. .arlbor: Neimenovani delavec iz kurilnice , f-el. je daroval din 10. G. je daroval din 50. ^ Litija: Poverjenik s. Zupan je zbral din 64. * Hrastnik: S. Pušnik je daroval din 10. — S- M°drej din 14, s. Havle din 6. Iskrena jala! Posnemajte! Sirite naS list! šnje za sprejem v članstvo mestne občine, prošnje za napredovanje mestnih uslužbencev, prošnje za ubožno podporo, oddajo v mladinski dom in oskrbnišnico; nadalje bo razpravljal občinski svet o: postavitvi spomenika pokojnemu kralju, zgradbi zasilnih stanovanj, preimenovanju ulic, novih uličnih tablicah, podaljšanju Vošnjakove ulice, porabi dohodkov iz socialne davščine, najetju posojila v znesku 10 milijonov za Mestna podjetja, garanciji za 3 milijone din gradbenega posojila za zadrugo nameščencev mestnih podjetij, nakupu parcele pri drž. mostu po »Vzajemni zavarovalnici«, nakupu parcele s strani Pokojninskega zavoda na vogalu Vošnjakove in Marijine ulice, znižanju pristojbin branjevkam, znižanju stroškov za napravo hodnika in prirast-karine, dveh prošnjah za obrt gostilne, preno-* sih hišic na hasnovalce v koloniji, zgraditvi osrednje avtobusne postaje na Glavnem trgu. Za higijeno v mestnem kopališču. Iz krogov obiskovalcev kopališča smo prejeli. Že parkrat smo opozorili mestno občino oz. upravo mestnih podjetij, naj odpravi higijenske nedostatke v mestnem kopališču in sicer zlasti v vroče-zračni kopeli, kjer ni preskrbljeno niti za pravilno ventilacijo, niti za čistočo. Včasih se naravnost gnetejo ljudje v obeh kabinah. Pot teče curkoma s teles in kaplja na leseno ogrodje in cementni tlak, kjer se vsled vročine izpariva in povzroča neznosen smrad. Ako bi bila v kabinah napravljena pri tleh iz-plakovalna naprava, da bi se lahko cementna tla parkrat na dan pomila, bi smradu najbrž ne bilo. Razen tega je treba pripomniti, da hodijo v vročezračno kopel ljudje preganjat gripo in podobne bolezni, pri katerih potenje najbolje vpliva. Vsled pomanjkljive ventilacije je zrak v kabinah brez dvoma okužen in ni čudno, ako se človek pri kopanju naleze še kakšne gripe ali podobno. To iznašamo ne zato, da kopališču škodujemo, ampak, da končno pripravimo mestni zdravstveni in gradbeni urad do tega, da v interesu kopališča in kopalcev, snage in zdravja odredita komisijo, »ki naj te nedostatke preišče, potem pa tudi nemudoma oskrbi, da bodo odstranjeni. Tako kot je sedaj, stvar ne sme ostati. Predvsem je dolžnost občine, da skrbi za snago in zdravje na lastnem področju. Kje naj stoji spomenik? Prihodnja seja mestnega sveta se bo bavila s predlogom, kje postaviti kraljev spomenik. Predlog je, da na Trgu Svobode. Ta trg ni pripraven za postavljanje spomenika. Zlasti kazi ozadje s trgom nesimetrično postavljena pravoslavna cerkev in pa vzhodni trakt gradu. S postavitvijo spomenika bi izgledal trg preveč prenatrpan. Volitve delegatov v Nabavijalno zadrugo državnih nameščencev so zaključile z zmago kandidatne liste združene opozicije, ki je dobila 38 mandatov, dočim je stanovska lista dobila 30 mandatov. 35 mandatov pa je združena opozicija dobila že lansko leto v okolici, tako, da bo na občnem zboru zastopanih 73 delegatov združene opozicije in samo 30 delegatov stanovničarjev. Veliko spomladansko veselico priredi DPD »Frohsinn« dne 15. maja t. 1. na vrtu gostilne g. Midlila (Weber) na Pobrežju z raznoternimi zabavami. Koncert godbe žel. del. in uslužb. pod vodstvom kapelnika g. Schonherrja. Za obilno udeležbo se priporoča odbor. 14., 15. in 16. maja »PRINCESA OSTRRIG«. 17., 18. in 19. maja »ROXY«. Velika Abrahamova opereta. V ogledalu Tajnik univerze, prof. Bunc je predstavil nastopajoče domače pisatelje: Miška Krajnca, Brankota Rudolfa, Milana Kajča, Antona Ingoliča, a napovedanega Božo Voduška je radi za- »Francoska ljudska Ironta hoče vojno« -drzanosti opravičil. Miško Krajnc je cital no- v Sinaii ie bilo zasedmie velo »Pri Doboševih«, o kmetu, ki pod vplivom se ie udeleži ™ h »L tr okolnosti na stara teta pričenja novo življe-' Rumunije ,n' Jlieos,avjje. 0 Vezuhatu te kon-nje. Milan Kaje je cital »Ivana Sebjamca«, ference piše »Slovenec« tako-le- »Pred posve-zgodbo podeželskega občinskega tajnika. Bran- tom v Sinaji so krožile vestl da brJ0 ko Rudolf je cital neko lirično pesem m prvo s|avijai Romunija in Cehoslovaška v okviru dejanje ,z svoje komedije »Ilirska pomlad« po pakta A1Jale zveze sa podvzele nekat'ere katerem bi bilo sodi 1 da je stvar zelo dobra. korake v zvezi s spreniembaini v Srednji Ev-Anton Ingolič je cital prvi del svoje novele ropii kjer je odkar so se državnjki Ma|eJ »Tam gor. za hramom . .«, močno naturahst.č- ze zadnjič videli, izginila ena država s tem' da 110 m sodobno delo, k. kakor z žarometom po-, se je priključila k Nemčiji. Pisali so da bodo sveti v žalostne razmere naših Slovenskih go-; države Male zveze zdaj razširile medsebojne r.c in Haloz, kjer razni tujerodci m ošabni iz- obveznosti, ki po besedilu pakta veljajo samo koremnjenci izkoriščajo, tlačijo, zasmehujejo in za primer napada od strani Madžarske tudi zahjo našo ubogo viničarsko rajo, ki je koruzni. na druge meje posameznih zaveznic. Sinajski močnik in krompir, pije vodo ob polnih polov- Posvet je pokazal, da te vesti niso bite točne, lijakih vina, ki ga je pridelala, preliva znoj za ; Saj tudi niti misliti ni mogoče na to da bi se s dinarjev na dan ob svoji hram, da se tuj po-: Mala zveza sčstnik lahko masti z mesom, da lahko vino gradniki spravijo jeseni v žepe težke tisočake. Pri tem pa jim ni dosti, da so si zasužnjili hrbte in roke viničarjev, grabijo še po telesih njih žen in jim zastrupljajo duše s tujo ideologijo in sramotijo njih čustva. Ta Ingoličev 'Jel-louschegg ni osamljen pojav: koliko imamo po naših mestih in trgih raznih Jellouclieggov, Rebenscheggov, oschniggov, Wratschgotov, Zatfov in tako dalje ki niso niti za las boljši, svojo pripadnost k ljudski fronti pokazal" pri ce ne se slabši. Kako dolgo se? Ingoliču gre volitvah. Torej kdo je poten, takem, po pila- spremenila v borbeno ustanovo, ki bi jo ob molčanju velesil gotove velesile lahko smatrale za izzivanje. — Francoski levičarski tisk je edini med evropskim tiskom, ki velikih uspehov sinajskega posveta ne odobrava. Ljudski fronti, za katero stoji komunizem, mir smrdi. Ona hoče vojno.« — Sedaj veste, ljudje božji, kdo hoče vojno v Evropi? Ljudska fronta! Da, toda kdo je ljudska fronta? Ogromna večina francoskega naroda, ki je priznanje, da je enkrat neustrašeno posvetil v to temno globino našega socialnega in naroda nega življenja. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Smetanova opera na našem odru. Minulo soboto je bila prvič uprizorjena Smetanova opera »D a 1 i b o r«. S to predstavo je mariborsko gledališče primerno proslavilo 70. obletnico krstne predstave tega mojstrskega dela velikega češkega skladatelja Smetane. Na našem odru je bila do sedaj uprizorjena le ena Smetanova opera in to svetovnoznana »Prodana nevesta«. Mariborsko gledališče si je znalo pomagati in je zaposlilo poteg 2 gostov, Hercogove in Živka, vse razpoložljive pevske moči svojih članov. Režija je bila v rokah J. Koviča, ki je zaposlil skoro tudi vse dramsko osobje. Kostumi so bili prav lepi; vsa predstava je kazala precej noblese in sijaja ter je lepo uspela. Predvsem se je odlikoval orkester, ki je učinkovito izvajal prekrasno Smetanovo glasbo pod taktirko kapelnika Herzoga. V prvem dejanju je vladala na odru precejšnja nesproščenost, ki jo je malioma pregnal Sancin s sijajnim nastopom v vlogi viteza Dalibora. Herzogova v vlogi Milade je bila medla, razvnela se je šele v sceni, ko prosi milosti za Dalibora. Vlogo Jitke je primerno podala Igličeva; najbolj učinkovit je bil njen nastop v 2. dejanju. Impozanten v petju in postavi je bil Anžlovar kot kralj Vladislav, isto-tako je pevsko pa tudi igralsko ustrezal Živko, ki je pel vlogo oprode Vitka; arijo ječarja je občuteno podal P. Kovič. — Nepriieten in popolnoma nepotreben inicident med odmorom je premotil slavnostno razpoloženje občinstva. Metanje rož na oder je običaj v vseh gledališčih in nikogar ne moti: zato je bila tozadevna intervencija popolnoma neumestna, kar je tudi občinstvo soglasno potrdilo. —e— „. - —. Po pisa- nju »Slovenca« vojni hujskač v Evropi? Francoski narod! Severni sosedje bodo gotovo zadovoljni s »Slovencem«? Nas taka in podobna' razmotrivanja niti najmanj ne začudijo. Leta 1914. smo bili vajeni čitati, da je mala Srbija izzivala vojno... Delajte, kakor učite! V rubriki »Za pet tihih minut« je prinesel »Slovenec« (št. 105 z dne 8. maja) to-Ie: »Podvrzite se zaradi Gospoda vsakemu človeškemu redu. Zakaj, to je božja volja, da po vaših dobrih delih umolkne nevednost nerazumnih ljudi; kakor svobodni, pa ne. kakor bi svobodo imeli za pokrivanje hudobije, ampak kakor božji služabniki.« (1 Petr. 2, 11—16).« Zakaj se potem »Slovenec« ne ravna po tem in napada vse režime, razen nekaterih? Pa tisti nasvet naj bi gospodje študirali, da se ne sme imeti svobode za pokrivanje hudobije. Veliko zanimanje za čehoslovaSko Predavanje pred polno zasedeno dvorano Zavedajoč se važnosti spoznavanja zunanjepolitičnih problemov demokratičnih držav, ki jih neposredno ogroža 1 ni fašizem, so delavci na poziv delavskih društev v velikem številu prihiteli v nedeljo, dne 8. maja dopoldne na predavanje o obrambnem zakonu Cehoslovaške v dvorani pri Špureju. Predavanje je otvoril s. Brenčič, nakar so pevci »Enakosti« pod taktirko zborovodje s. Plevanča zapeli »Delavski pozdrav«, ki so ga navzoči stoje poslušali. S. dr. Reisman je nato v podučnem predavanju obrazložil položaj Cehoslovaške republike v luči evropske zunanje politike ter je tudi v Studencih svoja izvajanja nazorno prikazal na velikih zemljevidih. V svrho boljšega razumevanja je primerjal naše obmejne, zlasti posestne razmere, z onimi v Čehoslovaški, in tako dokazal nujnost ukrepov republike za njeno varnost. Odločilno za državno obmejno politiko je vprašanje komu pripada posest. Cehoslovaška vlada ne dvomi v državotvornost delovnega ljudstva, pač pa v državotvornost petičnih po- Vatikan in obisk Hitlerja v Rimu. Vatikanski muzej je bil za časa bivanja Hitlerja v Rimu zaprt. Z »M 't m h na vatikanskih poslopjih ni bilo razobešenih zastav. Papež se je odpeljal v dvorec Gandolfo izven Rima in njegovo glasilo »Osservatore Romano« ni niti z besedico pisalo o bivanju Hitlerja v Rimu. Po .32 letih osporava neki dunajski žid pred sodiščem očetovstvo, ker bi rad očuval s tem svojemu sinu državno službo. Nemški zakon namreč dopušča osporavanje očetovstva v teku enega teta od časa, ko je prizadeti dobil dokaze, da ni oče. Izvajanja s. dr. Reismana so bila sprejeta z zelo živahnim odobravanjem. Potem je govoril s. Eržen o socialni politiki, s posebnim ozirom na obmejne prilike, kjer mora priti pred vsem do izraza načelo, da je socialna politika nacionalna politika in je prav radi tega treba prisiliti kršitelje socialnih zakonov, da zakone spoštujejo. Važno za nas je tudi vprašanje sezonskega delavstva, ki je najvažnejše socialno vprašanje v obmejnem pasu. Delavstvo priznava, da je naša socialna zakonodaja v marsičem silno dobra, samo izvajati bi se morala in kar se zavarovanja tiče, bi morala prispevati tudi država po vzgledu inozemstva. Tudi govor s. Eržena so navzoči živahno odobravali. Pri predavanju se je priglasilo 10 novih naročnikov za »Delavsko Politiko« in razen te- sestnikov in tovarnarjev v obmejnem ozem 1 ju. Zato predvideva zakon o obrambi republi-! ga je s. K a c nabral din 200 za tiskovni sklad, ke predvsem zelo uspešne mere glede reševa- Studenško delavstvo je s tem predavanjem nja posestnega vprašanja. I izpričalo svojo zrelost in zavednost. Letos Se ne bo volitev? Veselili smo se volitev v narodno skupščino po demokratičnem volilnem redu Listi so nedavno poročali, da je minister dr. Krek izjavil na nekem shodu v Sloveniji, da bomo imeli volitve v narodno skupščino še letos. Napovedi volitev smo se veselili tem bolj, ker smo istočasno čitali tudi vesti, da so načrti političnih zakonov, med njimi tudi volilnega zakona, že izdelani ter da bo te načrte obravnavala narodna skupščina letos majnika meseca. Naše veselje, tembolj, ker merodajni krogi večkrat obljubljajo in zagotavljajo povratek k pravi in popolni demokraciji, je bilo opravičeno. Vsi trezni in politični ljudje želimo, da se uvedejo v državi politične razmere, ki bodo lahko in odgovorno uredile neprijetna vprašanja. Aktivno sodelovanje naroda je namreč najbolj pozitiven faktor v notranji konsolidaciji vsake države, če politike ne zavozijo drugi slabi vplivi. Sedaj nam je pa to veselje pokvaril bivši minister Kaludjerčič, ki je na konferenci v Bosni rekel ta-ko-le: »Letos še ne bo volitev, Ta narodna skupščina bo adobrila še en proračun; šele potem se bo razpravljalo o volitvah.« Kdo ima torej prav? Mi gotovo ne, ker se vdajamo preranemu veselju. Kaludjerčič je tudi namigaval, da se je za volitve treba temeljito pripraviti. In resnica je, da se gospoda pripravlja ter sklicuje v ta namfen konferenco za konferenco. Kakor torej vse kaže, volitev letos še ne bomo imeli, ku i..k >• ?ah- In kaj sedaj? Neprijetno nam je večno čakanje n.i w. >1. t «» u . ... >, tiu i, toda to nas ne bo oviralo, da se tudi mi prav pošteno pripravimo na volitve v narodno skupščino. Volitev pa po tej najnovejši izjavi ne bo še niti leto osorej. Te vesti samo ugotavljamo. Zavedajmo se pa, da je čas tudi za nas zlato! Književnost Prepoved notnega Zakon sklenjen proti volji vlade Angleški parlament je dne 18. februarja t. 1. sprejel s 147 proti 126 glasovom zakonski predlog poslanca delavske stranke dr. liaden Guesta o prepovedi nočnega dela v pekarnah in sicer proti volji vlade. — Dr. Guest je utemeljeval svoj predlog s socialnimi in zdravstvenimi argumenti. Omenjal je, da nočno delo v pekovski obrti pospešuje tuberkulozo, alkoholizem in kilo, na 'kateri mnogo pomočnikov umre. J. W. Ban-field, ki je bil sam pekovski pomočnik, pa je dejal, da je nočno delo huje kot pa čezmerni delovni čas in nizke mezde. Tudi je neumno in neodgovorno zahtevati, da naj delajo pekovski pomočniki ponoči zato, da dobi par ljudi sveže pecivo k zajtrku. j . Z izglasovanjem tega zakona je zaključen boj za odpravo nočnega dela v pekarnah v Angliji dela, ki je pričel I. 1848, torej pred 90. leti. Takrat je bil namreč prvič stavljen zakonski predlog v parlamentu, da se prepove delo v pekarnah od 18. do 4. ure. Med vojno jp nočno delo bilo odpravljeno, ker je neka odredba določala, da mora biti kruh vsaj 12 ur popreje pečen, pred no ga dobe konzumenti. L. 1919. se je parlamentarna preiskovalna komisija izjavila proti ncčihcmii delu v pekarnah. L. 1935 pa je angleška delegacija v Ženevi najodločneje pobijala sprejetje mednarodne konvencije o odpravi nočnega; < dela-. Sedaj je mično delo prepovedaiiO že v 32 državah. Sedemmilijonsko mesto, kot je London, bo lahko obstojalo brez nočnega dela v pekarnah, pri nas pa trdijo pekovski mojstri, da je; kaj takega nemogoče! Zahvala Za izraze iskrenega sočutja ob smiti naše dobre žene, matere, tašče, stare matere, tete itd. Frančiške Herzog se tem potom vsem najlepše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru Pekovskih pomočnikov za žalostinke, darovalcem vencev in .cvetja ter vsem prijateljem in znancem,-ki so blago pokojnico spremili na zadnji poti. ■ V* V1 Maribor, dne 9. maja 1938 Stefan Herzog, mož Karl In Franc Jeki, sinova Kristina Jeki, snaha Otmar In Karl, vnuka ter rodbina Ratajc KONZUMNO DRUŠTVO za MEŽIŠKO DOLINO PoMni predal it«T. 3. Telefon tnterurban šter. 5. r. k. z o. z. v Prevaljah. Poštni čekovni račun 12.048, Bnzojav; Kode« Prevalje, Otrednla pisarna In centralno skladlile v Prevaljah. Podrninlcei Prevalje, Lele, Mežica, črna I, Črna n, St. Helena, GuStanj, Muta, pekarna ▼ Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov v Mežiški dolini. Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vlog« sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jih obrestuje po najvUji obrestni meri, Prodaja *• le Slanom. Član društva lahko postane vsak. Delei tnala samo Din 100.—. Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter sploh vse delovno ljudstvo, kupuijte življenjske potrebščine le v svojih zadrugahi V slogi je moč, v delu rešitevI Knjižica o Masaryku. V založbi »Delavske Akademije«, centralne socijalistične prosvetne organizacije v Pragi, kot je naša »Vzajemnost«, je izšla pravkar poljudna knjižica »O T. G. Masarykovi«, ki prinaša štiri temeljite članke čeških socialdemokratskih ideologov in znanih ljudsko-pro-svetnih delavcev o Masaryku. Prispevali so: Josip Fischer: »Zgodovinska postava Masaryka«, V. Jankovec: »Masaryk in svetovna vojna«, V. Patak: »Masaryk in delavstvo«, V. K. Škrach: »Masarykova hu-inanska demokracija«. Knjižica obsega 46 strani in stane samo 4 Kč. Z zadoščenjem lahko ugotovimo, da smo tudi mi na naših delavskih Masarykovih proslavah predstavili slovenskemu proletarijatu Masary-ka precej izčrpno "v oni luči, kakor ga slika s. 'Patzak v svojem članku »Masaryk in delavstvo«, ‘ki povdarja že takoj uvodoma Masarykove izreke: »Delavsko vprašanje je v svojem temelju vprašanje nas vseh — je, narodno vprašanje, češko vprašanje je socijalno vprašanje«, kar velja še dandanes zlasti za slovensko delavstvo, posebno pa tu ob meji. »Delnicka Akademie« pa je izdelala, kakor nas obvešča, tudi posebno predavanje o »Masaryku in delavstvu« s skioptičnimi slikami ter je isto obljubljeno tudi nam. Lahko bomo torej pokazali Ma-saryka še temeljiteje tudi v slikah vsaj v onih delavskih središčih, kjer je na razpolago dvorana in aparat za skioptične slike. Kjer šo naši sodrugi, ki znajo češki, bi si naj gornjo knjižico naročile podružnice »Vzajemnosti« za društveno knjižnico. Naslov založnice: Delnicka Akademie, Praha II., Hybernska ul. 7. Dr. A. R. K 50-letnici prijatelja Slovencev dr. Voj-techa Merka, profesorja na trgovski akademiji v Nitri na Slovaškem, so izdali njegovi prija--telji posebno »Zdravico 50.«, spominsko bro' šuro s prispevki, ki se v njih daje priznanje temu velikemu prijatelju Jugoslovanov, prav posebno pa Slovencev, ki ga kaže zlasti s prevajanji in širjenjem naših književnih del med Čehi in Slovaki; prevajal je zlasti Du-kiča, Angljelinoviča, Lovriča in Dvornikoviča, izmed Slovencev pa zlasti Cankarja. Zupančiča in Ketteja ter več drugih. Poleg dr. Bohuša Vybirala je dr. V. Merka najvnetejši ljubitelj in prevajalec naše literature na češki in slovaški jezik. Za te prevode je ustanovil posebno »Jugoslovansko knjižnico«, ki je izdala že lepo vrsto jugoslovanskih pisateljev.. V predmetni spominski brošuri se nahaja pozdravna pesem Danka Angjelinoviča in čTanki Zdene Wolkerove (matere prerano umrlega pesnika Jirija WoIkera, ki se mu med drugim* zahvaljuje za vzpodbude, ki jih je dajal njenemu sinu)', Josefa Pate, Anteja Dukiča. Dr. Ivana Laha, Boža Lovriča, Dr. Avgusta Reis-man in J. R. Strakatega. Željam imenovanih, se pridružujemo tudi mi! A. T. Angleška delavska stranka proti ljudski fronti. Izvršni odbor je na svoji konferenci angleške delavske stranke odklonil predlog za' ustanovitev ljudske fronte. Delavska stranka' ima tako širok program in do podrobnosti izdelan, da je vsakomur mogoče pozitivno sodelovati. Stranka računa s tem in ne mara zaradi tega eksperimentov, ki so morda kje' trenutno in taktično potrebni. Delavski pravni svetovalec Delo na žagi (Mežica) Vprašanje: Sem žagar na akord; z delodajalcem sva sklenila takšen dogovor, da zaslužim pri 14- do 16 urnem delu do 40 din na dan. Ali sem upravičen zahtevati za nad 15-urno delo 50 odst. povišek? Delodajalec mi je obljubil 50 para od sežagane deske, sedaj trdi, da mi je obljubil samo 40 para; kaj naj napravim? Nadalje sem moral med delom zmeraj sam popravljati, če se je kaj na žagi pokvarilo; ali mi za popravilo pristoji plačilo? Odgovor: Glede na uredbo o minimalnih mezdah mora znašati mezda žagarja v industriji. ter v trgovini in obrti v krajih z nad 5000 prebivalci din 2.50 na uro, sicer pa din 2.25 na uro. če delate redno vsak dan najmanj 14 ur, mora Vaša mezda znašati 14 krat redno minimalno mezdo in 4 krat nadurni povišek; kar dobite premalo, lahko vtožite. Če ni pisrnenega dogovora, bo pač odvisno od sodnika, da odloči, kako sta se dogovorila z delodajalcem in komu od Vaju dveh bolj verjame, Za. redna popravila žage Vam ne gre plačilo, pač,pa za izredna. Zastaranje obveznosti iz sodbe Vprašanje: Ko sem bil še mladoleten, sem pred 9. leti poneveril pri nekem obrtniku manjši znesek, ter sem tudi odsedel svojo kazen. Sedaj me, dotični terja za vračilo poneverjen nega zneska. Ali ni to že zastarano? Odgovor: Če ste bili s pravomočno kazensko obsodbo obsojeni na plačilo poneverjenega zneska, traja zastaranje te Vaše obveznosti 30 let, in morate zahtevani znesek plačati, sicer Vas nasprotnik lahko zarubi. Mezda v lesni industriji (Vuzenica) Vprašanje: Zaposlen sem v lesni industriji; dobim mezde din 2 na uro, in se je delodajalec Izrazil, da ne plača več. Kako ga prisiliti k spoštovanju zakonitih predpisov? Odgovor: Po uredbi o minimalnih mezdah znaša minimalna mezda v lesni industriji din 2.5(J na uro. Če gospodar noče plačati tolikšnega zneska, ga pač mora vsak poedini delavec tožiti. Če ga bodo tožili vsi delavci, se bo v bodoče gotovo držal zakonitih predpisov. »Vojnička Isprava« (Lese) Vpraisapjp; Rad bi odpotoval v'Francijo, pa ne dobim -vojničke tspraVe«, ker nisem služil vojakov. Sem edini hranilec svoje matere in nisem star še 27 let. Kaj naj storim, da dobim »vojničko ispravo« oziroma ali morem odpotovati brez nje? Odgovor: Brez potrdila vojaške oblasti, da ste uredili svojo vojaško dolžnost, ne morete dobiti potnega lista. Obrnite se na pristojni vojni okrug s prošnjo, da Vam izdajo potrdilo, da ste kot edini hranilec matere oproščen vojaške službe. Poudarite, v prošnji, da boste seveda še za naprej vzdrževali mater. Odškodnina vajencu (Sv. Lovrenc na Pohorju) Vprašanje: Mojega sina je nek mojster vzel kot vajenca na poskušnjo za 14 dni. Po poteku preizkusne dobe sem mojstra vprašal, če bo sina obdržal in je izjavil, da je z njim zadovoljen in da ga bo obdržal. Kljub temu pa ga je 1 teden pozneje odpustil. Ali ima moj: sin pravico do kake odškodnine? Odgovor: Vaš sin ima pravico zahtevati minimalno mezdo za oni teden,, ko je delal po preteku preizkusne dobe. Zahtevek zastara v 3 letih od dneva, ko je zaposlitev prenehala.. Kupljeno blago (Trbovlje) Vprašanje: Od nekega znanca sem kupil neko blago po primerni ceni. Znanec mi je rekel, da je blago priigral. Sedaj pa me naenkrat toži njegova sestra na izročitev tega blaga odnosno plačilo njegove vrednosti, češ, da je blago njen brat njej odvzel. Ali bom moral vrniti blago odnosno plačati odškodnino? Odgovor: Če je bila cena blagu primerna1 običajni ceni in če ste bili, ko ste blago kupili, v dobri veri, da je bilo blago takrat last prodajalca, Vam ne bo treba plačevati nikake odškodnine. Sodišču pa morate ponuditi priče, ki bodo potrdile, da Vam je prodajalec res izjavil, da je blago priigral, najbolje prodajalca samega. Mezda za bolezen (Šmartno) Vprašanje: Bil sem teden dni bolan in mi ie delodajalec za ta čas plačal iz naslova § 219 obrtnega zakona le malenkosten znesek, češ, da drugi delavci pri tistem delu tudi niso več zaslužili. Ali je plačilo pravilno, zlasti, ko ga jaz ne morem kontrolirati? Odgovor: Delodajalec Vam mora plačati za 1 teden bolezni toliko, kolikor ste povprečno zaslužili na teden v zadnjem času pred boleznijo. ne glede na to, koliko so v času Vaše bolezni zaslužili drugi delavci. Kuluk (Šmartno) Vprašanje? Plačam le din 41 davka na leto. Ali moram delati občinski kuluk? Odgovor: Po pravilniku o uporabi ljudskega dela so zavezani kuluku, tudi občinskemu, vsi moški od 18. do 55. leta starosti ne glede na to. ali plačujejo davke ali ne, samo da so za delo sposobni. VABILO na VI. REDNI OBČNI ZBOR »Gospodarskega društva v Mariboru r.z.z o. z.« na Pobrežju pri Mariboru, ki se bo vršil v soboto, dne 28. maja 19,38 s pričetkom ob 13. uri v prostorih gostilne Pau-šič na Pobrežju, Gosposvetska ulica, s sledečim dnevnim redom: 1. Letno poročilo za posl. leto 1937; 2. poročilo nadzorstva; 3. predlog za likvidacijo zadruge in volitev likvidatorjev, odnosno načelstva in nadzorstva, če se ne sklene likvidacije; A. razno. Pobrežje, dne 30. aprila 1938. Načelstvo. 9enn Mn potrebujete, da zaslužite 1000 Din Z5UU DIH mesečno doma.— Postranski zaslužek. Dopisi:,RnesS Maribor,Orožnova 6. MALI OGLASI ivaSI Citateni kupo- Je|o na|ceue|4e pr} tiH.Mh InstrentiU! Franc Kormcnn ov m\. Karl Rasi Maribor, Gosposka uHca 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Največja izbira in najboljši nakup. Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVI1NA Delavski dom r. z. z o. z. Maribor, Frankopanova ulica 1. FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra in solidna izdelava. Bogata izbira modnega blaga. KOLESA, GRAMOFONE, šivalne stroje, otroške vozičke popravlja dobro in po kulantnih cenah znana tvrdka JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična delavnica. MARIBOR, Tattenbachova ulica 14. Shram« koles čez zimo. Zatitmnite wdno ni maU Knji in petino 12 DelncsKe nehnrne v Hnrlliotu. ■'»» la konzordl izdala In urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstaviielj Viktor>.Eržen v Mariboru.