Stav. 2©0
V Trstu, v ieirtak 29. julija 1918,
Letnik XHIT.
----
Izhaia v«ak ti*n zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Urednfctvo:
sv Frančiška Asiškega M. 20, i nadstr. — Dopisi naj se poai^
tjedni _ Neirerck'ra^J. pisma-se ne sprejemalo, rokopisi se ne vranjo.
- Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konscrcij lista H Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti'. — Tele j on uiedniStva in uprave štev. 11-57. — Naročnina znaš*: ŽR jelo teto K 40—, pol leta K 20;—. in mesece K 10 — , za nedeljsko izdajo za celo leto K 8—, pol leta K 4 —. -----Posamezna številka v Trstu in okolici: JO vinarjev- ■
* Posaraeznć Številke zastarele 2o vin. OgUsi trgovcev in obrtnikov mm »o ijj
____■	rtit.-Kni,'« vilifh o.ila^i ilpn-irnrt 'đ'' i.'*V> rf ft
..........■ "o------:	•	a a
vin: usTirtnfce, zahvale, poslanice, vabili, oglas* denarnih za >dc.v rt.n py 30 vin- o«H<ai v tekstu Hsts <J<> pet vrst K 2'V—; vsaka nadaljna vrsta K i-: -11 Mali oglasi po 6 vin. b&sed*. najmanj pa tfCl vin. Oglas? sprejema inseratn1 »o oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacija se pošiljajo upravi lista. -
Plačuje se izključno upravi ,Edinosti'. — Uprava'in Inseratnf oddelek H nahajata v ulici sv. Francija As. s- i *. ?i>5cn >hr.inilnični račut 8H.652. — posamezna številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. ~---
fesrtRo'Jo poslanstvo posrečeno.
Poljaki ?a provizorij, Ukrajinci v opoziciji. Nezadovoljstvo in zahteve nemških
nacijonatcev za nadaljevanje nemškega Kurza.
2.) Pripravljena ie
DUN/ ie danes
trudapoi----- ,,,,-------- _ .	,
voditelji podal v Eckartsau k cesarju, da mu poroča o uspehu svojih posvetovanj. Akoprav slednia niso bila v vseh točkah ugodna, ker so se izjavili nemški nacijonalci proti Hussareku in za opozicijo, se vendar domneva, da bo Hussarek danes Imenovan za ministrskega predsednika in da ho tozadevno cesarjevo lastnoročno pismo že jutri objavljeno v uradni j>Wie-her Zeitung«.
DUNAJ, 24. (Izv.) Baron Hussarek se ie danes ves dan, od 9 dop. do 7 zvečer mudil v zborniškem poslopju. Najprej so se zglasili pri njem Vsepoliaki in poljski socijalisti, ki vztrajajo na opozicijonalnem stališču. Nato so prišli zastopniki Poljskega kluba, ki so mu naznanili klubov sklep glede dovolitve šestmesečnega provizorija. Načelnik Ukrajincev, dr. Petruszewicz, {e naznanil Hussareku, da bodo prešli Ukrajinci v opozicijo in glasovali proti provizoriju. Popoldne so prišli- h Hussareku vsi dosedanji ministri in mu izjavili, da so pripravljeni, da ostanejo na svojih mestih. Vendar pa Hussarek ne bo sprejel v svoj kabinet vseh ministrov. Tako ne dosedanjega naučnega ministra Cwiklin-skega, ker se je. kakor znano, na čelu vseh resortnih ministrov za časa prve Seidlerjeve krize poklonil njemu in mu izrekel popolno zaupanje ravno v času, ko se je izrekel Poljski klub za odstop dr. Šeidlerja. Iz kabineta izstopi tudi poljski minister rojak dr. T\vardowski, ker je bil nekak mešetar med Seidlerjem in Poljaki. Na mesto obeli teh poljskih ministrov stopita v novi kabinet dva poljska uradnika. Največje težkoče delajo Hussareku nemški nacijonalci. Danes popoldne se je zglasil pri njem posl. Teufel. ki mu je izjavil imenom 24 nemških radikalcev, da nikakor ne more podpirati nove vlade, kar pa nikakor ni naperjeno proti Hussareku kot osebi, ampak ie le posledica parlamentarnih razmer. Iz tega poročila pa bodo izvajali nemški radikalci svoje posledice v slučaju, ako bi Hussarek kijub temu sestavil novo vlado. Posl. Teufel je izjavil dalje tudi imenom drugih nemških skupin, da nemški nacijonalci ne morejo več prevzeti jamstva, ki je potrebno za varstvo parlamentarnega delovanja. Tej izjavi se je pridružil tudi baron Pantz za nemški centrum.
Sklepi in zahteve nemških nacijonalcev od nove vlade.
DUNAJ, 24. (Izv.) Danes popoldne je imela zveza nemških nacijonalcev sejo, na kateri je bil sklenjen izraz priznanja za odstopivšega ministrskega predsednika dr. Šeidlerja, ki je bil prvi avstrijski ministrski predsednik, ki je nastopil javno za izpolnitev nemško - nacijonalnih zahtev, kakor tudi objava, da bo z a mogla država uspevati in procvitati le tedaj, ako se bo tudi vsaka druga vlada zavezala, da bo hodila po istah potih in jamčila Nemcem ono pozicjjo v državi, ki jim je biia priznana in ki jo tudi morajo imeti. Dalje je bila sprejeta resolucija, glasom katere se mora vsaka vlada zavezati, da bo smatrala gospodarno in vojaško zvezo z Nemgiio za svojo prvo aolžnost in da ne bo združevala avstro - poljske rešitve poljskega vprašanja s tema dvema vprašanjema. Nemško - nacijopalne stranke, nemški agrarci in nemški radikalci izjavljajo, da zahtevajo od vsake vlade: 1.) da vztraja brezpogojno na zvezi z Nemčijo in čim ožji gospodarski zvezi ž njo; 2.) nemški kurz, ki je bil uveden v zadnjem času v notranji uprave države, mora ostati nedotaknjen; vsaka vlada mora zanj jamčiti in se izreči zanj tudi javno; 3.) vsaka vlada mora jamčiti za nemško posestno stanje na Češkem in skrbeti za to. da se nameravane institucije tudi izvrše. Končno izjavljajo z ozimni na resne čase, da nai bi se vojna kmalu končala in da bodo iz istih vzrokov nastopili za čim hitrejšo rešitev državnih potrebščin. Nemški radikalci so vložili dalje sledeči predlog: 1.) Zveza naj izjavi, da ne more podpirati
PODLISTEK.
membe in ki bi bila pripravljena, da pri zna to svoje prepričanje tudi javno v zbornici. 3.) Baron Hussarek naj se zaveže, da bo sestavil svoj kabinet tako, da bo zajamčen nemški kurz in da bo. v najožjih stikih z nemškimi nacijonalci, kakor se je godilo to pod Seidlerjem.
Seja Jugoslovanskega kluba.
DUNAJ, 24. (Izv.) Jugoslovanski klub je imel danes sejo, na kateri sta dr. Korošec in prof. Spinčic poročala o razgovorih z baronom Hussarekom. Poročila so bila sprejeta na znanje.
Poljaki za šestmesečni provizorij.
DUNAJ, 24. (Izv.) Poljski klub je pooblastil predsedstvo kluba, naj izjavi baronu Hussareku, da bodo Poljaki na podlagi posvetovanj, ki so se vršila, glasovali za šestmesečen provizorij.	_ ,
POSLANSKA ZBORNICA. ~ ^
DUNAJ, 24. (Kor.) Poslanska zbornica nadaljuje danes v tajni seji razpravo o Waldnerjevem predlogu glede dogodkov na jugozapadni fronti in v zaledju.
Tajna seja je bila zaključena ob 4*17 popoldne in se bo nadaljevaia jutri.
DUNAJ, 24. (Izv.) Na jutrišnji seji poslanske zbornice bo posl. Stanjek predlagal, naj se ves materijal tajnih sej poslanske zbornice, ki so vojaškega značaja, izroči brambnemu odseku v studiranje in predloži nato poročilo cesarju kot vrhovnemu armadnemu poveljniku.
Za državne nastavljence.
DUNAJ, 24. (Kor.) Odsek za državne uastavljence je soglasno sprejel predloge pododseka glede vojnih odredeb na korist materijalnemu izboljšanju državnih na-stavljencev in delavcev. Predlogi se tičejo med drugim 50% zvišanja draginjskih dokipd in podpore za upokojence, dvojnega vštetja vojnih let, četrtletnega izplačila nabavnih prispevkov, izvedbe oskrbne akcije z ustanovitvijo nakupovališč, pomnožitve skupnih kuhinj in ustanovitve oblačilnic; sklenjene so končno tudi posebne odredbe na korist . železniškim u-službencem. Istočasno se poživlja vlada, naj predloži v jeseni zakonski načrt o minimalni plači za privatne nastavljence.
Napačne vesti o misiji barona Handla.
DUNAJ, 24. (Kor.) Vest, da se gornje-avstrijski namestnik, baron Handl, pogaja s političnimi strankami so napačna. Mudi se na Dunaju le zaradi aprovizacijskih stvari. -
t Posl. Johann Dobernlg.
CELOVEC. 24. (Kor.) Državnozborski poslanec, Johann Wolfgang Dobernig, je danes, ob 5 pop. umrl.
Minister Paul odpotoval v BeroliiL
DUNAJ, 24. (Kor.) Minister za prehrano, dr. Paul, je odpotoval včeraj v Be-rolin.
Roman. Iz francoskega prevedel A. R.
XV.
V ikom t.
Vojvoda de Latour du Pic ie ostal sam z vi-komteso de Simeuse v tej ubožni podstrešni sobici. Stal je ob bornem ležišču, na katerem je le-'žala nesrečnica, in jc čakal, da prične govoriti ona. Podala mu je roko, in nepopisen občutek ie izpreletel vojvodo, ko se je doteknil te, sedaj tako mrzle, prej pa tako tople, nežne ročice.
Gospa de Simeuuse je zbrala vse svoje moči in i začela pripovedovati o svojem življenju.
Ko je pred dolgimi leti podala roko vikomtu de Simeuse, se je tiho vdala očetovi volji, brez odpora, brezj tožba; kajti v svojem srcu ni imela onega čarovnega sredstva, ki daje slabim moč, potrtim pa pogum in se imenuje — upanje.
Ljubila je Jurja iz vse svoje duše, toda ko je
ZVEZNA ARMADNA POROČILA.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ. 24. (Kor.) Uradno se razglaša:
Na italijanski fronti nobenih imenovanja vrednih dogodkov.
Na albanskem bojišču so naše hrabre čete z žilavim odporom izjalovile nepresta ne napore sovražnika, da bi prebil naše črte v odseku Devolija.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO.
3ER0LIN, 24. (Kor.) Veliki glavni stan javlja:
Zapadno bojišče. — Živahno topovsko delovanje severno reke Lys, pri Arrasu in pri Albertu. Na zapadnem bregu A vre so prodrli Francozi tekom krajevnega napada pri in južno Maillya začasno notri do A vre; naš protinapad je zopet vzpostavil položaj In je odbil zvečer proti Maillyu in severno odtod izvršene delne nnpsđe nasprotnika.
Med Aisno in Marno je sovražnik včeraj zjutraj po zastavitvi novih divizij na-
daljeval naputke \ iur.?ah. Armada ^mera!« Boeh;?a ie izirlovila ponovne navale sovražnika, Prim oži in Amerikanci so imeli zopet i«ko težke izgube. Med Mo-nantom in Harienesom- .ie sovražnik pet-krat zaman napade!. Na obeh straneh Viile Montoire je pridobil začasno nekoliko na tleh, naš protinapad pa ga ie vrgel nazaj j preko njegovih izhodnih črt. Ville .^ontoi-re smo zopet iztrgali v gostih masah od naše artiljerije ebstreljevanemu umikajočemu se sovražniku. Severno Ourcqa je razbil naš uničevalni ogenj sovražne napade že v kali. Oklopnjaki, ki so prodrli skozi naše črte, so bili uničeni, pehota, k| jim le sledila, pa vržena s protisunkom. Tudi med Ourccom in Marno bojujoče se čete so odbile močne napade sovražnika večinoma že pred svojimi črta mL Z višine severovzhodno Roncouria in pri gozdu Cliateletu smo vrgli sovražnika s proti-sunkom. Tudi popoldne so se vršili le še delni napadi; nasprotnik je bil odbit.
Jugozapadno.Reimsa so se nadaljevali! čez dan težki boli. Med Marno in Ardro ie izvršil sovražnik ponovno srdite delne napade. Severno Ardre so poslali Francozi poleg belih in črnih cei v boi tudi Italijane in Angleže. Napad močno obstreljeva-nih Italijanov se je le slabo razvil in ie bil naglo razbit. Tudi Francozi in Angieži so bili po deloma srditih bojih In deloma s protisunkom odbiti.
BEROLIN,, 24. (Kor.) Večerno poročilo: Na bojišču med Soissonsom in Reimsom v splošnem miren dan. Delni napadi južno Ourcqa in jugozapadno Reimsa.
Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorff.
BOLGARSKO.
SOFIJA, 22. (Kor.) Na gotovih točkah macedcnske fronte ie bilo bomo delovanje nekoliko živahneje. Naši letalci so z uspehom obmetavali z bombami sovražna skiadtičJ in kolodvore. Južno Bitolja, v ozemlju Moglene in vzaodno Vardarja smo odbili sovražne napadamo črte, ki so se poizkušale približati našim obri^nb-rii.n črtam.
TURSKO.
CARIGRAD, 23. (Kor.) Z glavnega stana se poroča: Na raznih očkah palestinske fronte je oživel topovski bol. Naša Ležka artiljerija je uspešno obstreljevala sovražne kolodvorske naprave pri Liddu in Jati. kakor tudi sovražna taborišča in preinj-kanja v jordanskem predmestju. - Na vzhodnem bregu Jordana ie bil sovražni poizvedovalni odelek odbit. Na ostalih frontah je položaj neizpremenjen.
SOVRA2NA URADNA POROČILA.
Italijansko poročilo.
23. julija. — Topovski boji, ki so bili v ozemlju Tonala, Valarse in na vzhodnih vznožjih Asiaga močnejši. Naše baterije so povzročile požar v dolini Trafoi, v nižini Foze in v dolini Brente. Na Monte Viensu, v ozemlju Morija in na Asolonu so bile sovražne patrulje izgubonosno pognane v beg. Naša letala so z uspehom bombardirala železniške naprave pri Matarelln. Pri neki akciji na Caventu smo uplenil! cu gorski top, & strojnic in mnogo municije vseh vrst. Na otokih Piave smo uplenili mnogo od sovražnika ustavljenega pontonskega in pijonirskega orodja. — Albanija: V kolenu Devo-lija, severno Berata, smo napredovali ob grebenu Malega Silovesa in osvojili višino 900. Vzhodno odtod so zasedle francoske enote višine na levem bregu Nolte. mostu čez Ćijci so odbili naši oddelki več napadov sovražnika, ujeli več mož in uplenili več strojnic.
Francosko uradno poročilo*.
23. julija. — Ponoči na vsej bojni fronti le topovsko delovanje. Severno Montdidierja ie živahno izvedena krajevna akcija omogočila Francozom, da so zasedli vasi Mailly, Raineval, San-villers in Aubevillers. Francozi so ujeli 3?Q mož. Sicer je bila noč mirna.
Angleško uradno poročilo.
LONDON, 23. (Kor.) Reuter javlja: Poroča se, da so Francozi danes opoldne tudi zapadno Montdidierja izvršili nov napad in prodrli štiri milje globoko v nemške črte. Dolžina frontnega r- Jseka, kjer so vrši novi napad, še nf znana. Osvojene so bile tri vasi.
LONDON, 23. (Kur.) Včeraj smo pomaknili svojo črto južno Merris - Meterena in južno Hetuterna nekoliko naprej. Istotako smo izboljšali penoči lastne postojanke v odseku Hamela. Napravili smo uspešne sunke v bližini Ablainvilla. Ayetta, Oppya, Aviona in Lensa. Močno sovražno topovsko streljanje s plinastimi granatami v odseku Villers Bretoneuxa.
Ameriško tirad.io poročilo.
22. julija. - Skupno s Francozi smo nadaljevali ' prodiranje, prekoračili med Ourcqom in Clignonom! cesto Scissons— Čhateau Thierry in dosegli cesto j Beaupuitsj-Charteves. Druge ameriške enote so j prekoračile Marno in zasedle mesta, katerih stanje priča o veliki naglici, s katero so bila izpraznjena.
VELIKI PREVOZI AMERIŠKIH ČET.
LONDON, 23. (Kor.) Odgovarjaje na neko vprašanje, je izjavil v spodnji zbornici parlamentarni tajnik v plovbenem ministrstvu, da pride preko Atlantskega morja samo z ladjami, ki so pod angleško kontrolo mesečno okoli 200.000 ameriških čet v Evropo, okoli 100.000 pa z ameriškimi ladjami. Seveda se je radi tega uvoz v Anglijo in dežele entente zmanjša'. Vendar pa je nlovba organizirana tako, da je dovoz živil in vojnega materijala za Anglijo in njene zaveznike zadosten.
Izgube Amerikancev.
BERLIN, 24. (Kor.) -Deutsche Kriegszeitung« poroča iz Rotterdamma, da presegajo ameriške izgube po zanesljivih angleških poročilih S0.000 mož.
DOGODKI NA MORJU.
BERLIN, 24. (Kor.) Ena naših podvodiifških kri-žark je potopila 15 parnikov in 12 jadrnic, skupno 61.000 ton. med njimi en oborožen angUški prevozni parnik. _
IZ VELIKF. RUSIJE.
Dr. Heftferich — novi nemški poslanik.
BERLIN, 23. (Kor.) Bivši namestnik državnega kancelarja in državni tajnik dr. Helfterich je bil imenovan za diplomatičnega zastopnika nemške države v Moskvvj
Boj protrSHnševiški strahovladi.
MOSKVA, 23. (Kor.) Sovjetske čete so definitivno opustile Orengrad. Na čelu nove orengrajske vlade ie Datov. Boljševiki so odnesli s seboj vse dragocenosti.
Tukajšnje
iz Zn$re&B.
a-
•	21. luli*.
Hrvatski sabor je prekinil svoje delova- ra nje. Sestanejo se pa kmalu poedini odbo-ri, da rešijo poverjene jim naloge. V zad* ~ nji seji je (kakor smo javili včeraj. Priiv;e-
nekoliko'
ured.) ban Mihalović predlo/.il
-M
nadaljnjih dokumentov, ki so ugotovili j() frankovce kot ostudne denuncijante, ki so š!i za tem, da bi se naši najbolji ljudje po- 1Q vesili radi veleizdaje, pak da bi mogli po-tem frankovci neovirano gospodariti na ^ Hrvatskem. Zdi se, da so bile take ostud-ne denuncijacije zoperne tudi dunajski' gospodi. In zato frankovci niso vspeli s — svojim živinskim prizadevanjem.	I
Prvi dan sta dr. Horvat in dr. Erank Še'® tajila, trdeč, da nista nikdar \ klela tega z-dokumenta, kaino-ii, da bi :;a bila podpi-cn sla! Trdila sta, da je bil podtaknjen dru. in Sachsu od nekega antantinega agenta. Ali iti ban ju je postavil na laž s tem, da jc po- i/, kazal originalni koncept tega spisa, pisaimo z roko dra. S&chsa, dočnn je dokument t v sam prepisan na pisalnem stroju istega je dra. Sachsa, poznanega zaupnika madjar- ih ■skih ministrstev.	ku
Ko sia bila tako ugotovljena kot la/njiv- v-ca, denuncijanta in politična lopova, izginila sta iz zbornice in se nista več pokazala, vsled česar so bili drugi dokumentira prečitani ob njiju odsotnosti.	ui
V prvem dokumentu t=e obtožuje h met- — ska vlada, da povspešuje v^liko-srbcftNMio propagando«. Tudi ta dokument je pisal ha Sachs. Drugi akt govori o • oproščanju o-Srbov in srbofilov od vojne službe« terjej navaja veliko število naših ljudij, politi-Ua kov in novinarjev, ki iih denunciralo, dale,
H.
so oproščeni od vojne ilužbe. V tretjem je I MOSKVA, 23. (Kor.) Tukajšnje časopisje po- fzopet govora o veliko-srbski propagand-:.e-roča: Severni okraj donjega ozemlja je očiščen Ju tako dalje: vsak p i s	deillincij.ic?jaes
kadetskih tolp. Vladikavkaška železnica je isto-»vsaka beseda ovaja zločinske iiame/e ti-e-
tako očiščena kadetov. Dne 17. julija se je vršila «t!fl, ki SO pisali.
le-ta izjavil, še preden je začel boj proti rodbinskim predsodkom, da se čuti premagan, je spoznala, da ji na zemlji ne vzcvete več sreča. Vdala se je svoji usodi, toda njena ljubezen je naraščala od dne do dne natihoma in v solzah, in ji je posiala kmalu oni bolestni, obenem pa tudi tolažilni sen, v katerem je pozabljala žalostno resničnost življenja.
Vikomt de Simeuse je imel slaboien, večkrat pa trmast značaj, neodločno, toda trdovratno voljo, ki se izpočetka upogibata pred vsako sapico, vdajata vsaki pobudi in končno z neverjetno žilavostjo vztrajata na zadnjem vtisku, pa naj je le-ta dober ali slab.
Ko ga je prisilila revolucija, da je v vsej hitrici moral zapustiti svoja posestva in s svojo soprogo pobegniti v inozemstvo, če ni hotel, da bi mu glavo odrobili na morišču, je bil zaradi te nepričakovane izpremembe, zaradi tega nenadnega prehoda iz sijajnega življenja v težaven in negotov položaj, duševno popolnoma potrt. Iz tega poloma je rešil samo nekoliko tisoč zlatnikov, in kmalu so se začeli okoli njega zbirati pustolovci vseh vrst, ki se zbirajo povsod tamkaj, kjer čutijo plen. Vsi so se izdajali za plemiče, rojaliste in tovariše
v nesreči. Vikomt jim ie verjel in spoprijatelji! se je ž njimi. Zastonj se je prizadevala vikomtesa, ki j§ bila po vsej pravici nezaupua, da bi svojega soproga iztrgala iz te družbe. Rogal se je ženski bistrovidnosti, poslušal je sicer ženine dobre nasvete in prošnje, toda zmenil se ni zanje. Spretne spletke njegove družbe pa so kmalu začele porajati svoje sadove. Vikomt je veliko igral, in kar ni nikakor čudno: sieča mu pač ni bila mila. Zlatniki so izginjali drug za drugim, a vendar je igral dalje, vedno upajoč, da zopet dobi, kar je izgubil. Končno je izginil zadnji zlatnik in vikomt je bil čisto brez imetja. Žel je k svojim »prijateljem«, ne da bi se bil niti najmanje brigal za svojo soprogo, ki jo ie pustil brez kruha. Prijatelji so zelo obžalovali njegovo nesrečo, toda dali mu niso denarja, temveč celo kopico dobrih nasvetov in naukov, ki naj bi mu pomagali z boljšati njegov žalostni gmotni položaj. Lahko si je misliti, kakšni so bili ti nasveti. V začetku se je pač upiral iem nasvetom, toda prijateljem se je kmalu posrečilo razpršiti mu vse pomisleke.
— Kal stori dober general? — so ga vprašali. — Postavi svoje čete na bojišče tako, da more obrezuspe?itl sovražnikovo zvijačo ir si žu naprej
splošna mobilizacija delavcev. Potrjeni so bili za 4 dni odpuščeni in dodeljeni posameznim četam. Angleži so v Kemu postrelili predsedstvo kraj-nega izvrševalnega odbora. Veliki knezi Isor Kon-stantinovič, Konstantin Konstantinovič, Ivan Kon-stantinovič in Sergij Mihajlovič, ki so bili zaprti v Alabajevsku, so bili glasom uradnih poročil dne 18. julija osvobojeni in so izginili. Poroča se, da sovjetske čete napredujejo tudi v Kavkazu. Angleži naglo izpraznujejo poslaniškl arhiv v Vologdi in so izkrcali svoje odposlanstvo v Arhangelsku nasilnim r.oinm. Računati je treba s tem, da se bodo poslaniki entente preselili iz Vologde v Ar-hangelsk.
MOSKVA, 22. (Kor.) Glasom »Murmanskega Vestnlka« so čete centralne vlade zapustile Soroki. Tjakaj je prispela neka angleška križarka. Raz-streljeni mostovi so bili zopet popravljeni.
Osveta za umor poslanika Mirbacha.
BERLIN, 23. (Kor.) Cičerin je naznanil poslovodji nemškega poslaništva, da je bilo do 19. t. m. ustreljenih nad 200 socijalni!! revolucionarjev levice, ki so bili sokrivci umora grofa Mirbacha in so se udeležili vstaje proti sovjetski vladi.
Crnoinorsko rusko brodovje.
KIJEV, 23. (Kor.) Rusko brodovje v Sevastopolu je pod poveljstvom domačih oficirjev. Nemci se izogibalo vsakemu vmešavanju v notranje razmere brodovja.
Ban Mihalović odstopi.
BUDIMPEŠTA, 24. (Izv.) »Deli Hirlap« poroča, da bo hrvatski ban Mihalovtch vsled zadnjih dogodkov v saboru v kratkem odstopil. Kot njegova naslednika se imenujeta dr. Unkelhauser in bivši ban Ivan baron Skerlecz.
Za zbližanje med Jugoslovani in Poljaki.
DUNAJ, 24. (Izv.) Na podlagi razgovorov med dr. Korošcem in poljskim poslancem Tetmajeriem je bil sestavljen v Krakova odbor, ki si je nadel za svojo glavno nalogo kulturno zbližanje med Jugoslovani in Poljaki. V izvrševanju tega načrta bodo priredili poljski vpodabliajoči umetniki v kratkem sporazumno z jugoslovanskimi umetniki v Ljubljani posebno razstavo svojih del.
Letalska pošta Dunaj— Budimpešta ustavljena.
DUNAJ, 23. (Kor.) Letalska poŠta Dunaj— Budimpešta je od jutri naprej do nadaljnega ustavljena.
PROSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NAŠE UBOGE RANJENCE. — CDOA NAJ SE V »NARODNI DOM«.
zagotovi zmago. Zapove sreči in moči, da stopite sa njegovo sirun.
— Kaj je sleparslvo v igti drugega, kot da si človek podvrže slučaj in se z gotovostjo zmage bori proti škodljivim pripetljajem!
Gospod dc Simeuse je z zadovoljstvom poslušal njihove drzne izreke in je bil od dne do dne bolj prepričan. Končno si je dokazoval sam, da je čisto naravno in popolnoma dovoljeno, da se odvzame drugemu, kar so vzeli njemu samemu. Imenoval je to »pravico vračila« in si torej popolnoma utišal vest. V kratkem je bil pravi mojster v veliki umetnosti slepar jenja v igri. Priigral je nekaj denarja, in Berta je zopet živela nekako ndobuo, ne da bi vedela odkod ta udobnost.
Gospod de Simeuse ni bil hudobnega srca, in če je imel sam zase preveč, je rad dajal tudi svoji soprogi, kar ji ie bilo najnujnejše potrebno.
To je trajalo dotlej, da je policija, ki je bila že zdavnaj opozorjena, ujela vso dražbo. Simeuse se je nahajal tudi vmes. Uvedla se je preiskava in francoski izseljenci so se sramovali, kc so izvedeli, kako globoko je padel Član njihove družbe. .Vikomt je bil obsoien v večletno ječo.
Pri teh razkritjih v saboru je bil
iie
bancs
predmetom živih manifestacij od strani3* občinstva, ki je polnilo galerijo. Ni dvorna,'10 da je ban s tem svojim činom napravil'!6 uslugo za izčiščenje političnih razmer vna deželi. Ali, vprašanje je, ali ostane le prišteli senzacijah, ali pa se bodo izvajale^i-konsekvence. ki jih pričakuje vsa javnostne od hrvatske vlade in hrvatsko-srbske ko-bc aliefje? Ali bodo frankovski voditelji po-c-*st avl jeni pred sodišče in sojeni radi vele-za izdajstva? Kajti nikdar ni bilo tako jasno,n> da gre za veleizdajo, kakor je sedaj, kone najemniki tujinstva delujejo s takimi sred- -o stvi proti ustavi dežele! In če so ti zlo-io činci poleg tega tudi šc poslanci, potem biki morala biti kazen še teža. V tem slučajnost morajo veljati obteževalne namesto olajševalnih okolnosti! Drugače ne bi imeloso smisla, da so se take stvari spravile naej, dan in se je s tem še bolj oblatila ubogajo dežela. Kajti, kar je bilo med frankovofck poštenega, jih je zapustilo že tekom prve-JO. ga leta vojne; in kar je ostalo v njihovihe: vrstah, bilo je ali bedasto, ali utrjeno vt-zločinstvu — tako, da tudi tisoči takih do-e, kumentov ne bo več škodovali frankov-m cem pri tistih par tucatov njih pristašew>-In zato je hrvatski vladi in nje državnemuii-pravdniku v dolžnost, da jih izroči rok.so pravice! Tako ho istočasno hrvatskemuci narodu prihranjeno, da si ne oblati rok nace takih zločincih, in Javnost — tu in zunajta — bo slednjič videla, da tudi v Hrvafcskil-pravica ne spava vedno ter da je po toli-ta kih krivili veleizdajniških procesih iro-tf žen tudi en — pravi!	ifr-
Po dolgem molku, kr se ima pripisatb-težki bolezni, pridobljeni tekom interni-lo ranja in preganjanja, je spregovoril te dnidi v dunajskem parlamentu vodja bivše na-je predne stranke v Dalmaciji, dr. Josip*. Smodlaka tako, kakor je dostojno njeo-gove prošlosti. Vsa naša javnost je z ve-ri likiiu veseljem pozdravila ponovni nastopv tega moža, ki je eden najbistrejih in naj-I-nadarjenih dalmatinskih |K)!itikov. l)r.;e Alelko Cingrija, dubrovniški župan, ki se?e je po štiriletni prisilni odsotnosti od svo-i-jega rojstnega mesta povrnil semkaj, seri ni mogel radi bolezni — na kateri, na ža-6 lost, še trpi — to pot udeleževati parla-j-mentarnega dela. Nade pa je, da mu b<>\-to skoro možno.	>-
O vprašanju narodne konccntracije in>i organizacije je, kakor sem vam že ]avil,t-izerpno spregovoril v Glasu« dr. Srgjan--Budisavljevič. O tem piše popularno jugo-j,
slovansko glasilo »Novosti«: »Naglasivšii-smisel ene in druge prihaja dr. Budisavlje-»-vić do zaključka, da je v Banovini nujnoa potrebna izvenstrankarska in nadstran-e karska organizacija naroda na programu
narodnega edšnstva in države Slovencev*. Hrvatov in Srbov, kakor je taka organiza-> cija izvedena tudi v Dalmaciji in na Pri*i. morju. Ta organizacija veže v£e poediig ce istega mišljenja, ima pred očmi glavneb in najneposredneje momente našega političnega dela ter izločuje druga vprašanja.
S tem se izločujejo nevarna stranka
trvenja, ki bi mogla narodno politiko na«
vesti na druge poti, oziroma jo napraviti* plenom tujih mahinacii, kakor so to delala« v prošlosti. Nadejati se je, da zmaga zdravi smisel ter da <se na delu za tako orga-_
nizacijo združijo složno vsi pošteni na-j
rodni ljudje.«	r
V zvezi z odkritji bana Mihalovića staj poklicana na Dunaj tukajšnji domobranski, zapovjednik general 2unac in vojni zapo-' vednik general petote Schenk. Po Zagre-. bu se že širijo vesti padu koalicijske, ' vlade in uvedbi komesarijata. Nu, težko ioj
Stran IL
„EDINOST* štev. 200
V Trstu, dne 25. julija 191S.
verovati v take vesti, ker vendar ne smatramo naših državnikov za tako — neumne, da bi danes, po takih izkustvih, hoteli zopet začeti s takimi eksperimenti. A še manie verujemo v to danes, ko po zadnjih dogodkih, gledajo naši cblastneži, kako bi pomirili državljane, ne pa da bi še razpihavali mržnjo. Navada pri naših državnikih je. da je njihova vojevitost na znotraj odvisna od vojnega položaja, do-čim je pri našem narodu nasprotno: on veruie v svoje vstajenje brez ozira na to, kar se dogaja na Mami, Plavi In Vojuši!
Jugoslovan.
Razne poli
Nemška vojaška kontrola na naših cestah. Domobranski minister je na tozadevno interpelacijo posl. -dr. Rvbafa odgovoril tako-le: »Na podlagi od vrhovnega armadnega poveljništva dobljenih informacij mi je čast sporočati, da se tekom ofenzive proti Italiji zaseženi plen, ki se deloma nahaja na ozemlju monarhije po določenem ključu deli med Avstro-Ogrsko in Nemčijo. V svrho kontrole pravilne razdelitve in izvoza plena so se na od-pravnih kolodvorih namestile vzaienino se-stavljene nadzorovalnice. Pri grupiranju nadzorovalnic se je moralo ozirati na to, da se odprava plena mimo njih pre-pr-epreči že z njih nameščanjem, vsled česar je umljivo, zakaj-so se, kakor je rečeno v vprašanju, namestile »daleč za južno fronto«. Dokler odprava plena ni končana, se ne more misliti na odpravitev tega ukrepa. Končno bi še poudarjal, da tu ne •gre za izvajanje cestne policije, temveč za vojaški ukrep, ki se je ukrenil sporazumno v svrho izpolnjevanja po obeh udeleženih vladah storjenem dogovoru.« — Tako ministrov odgovor, ki govori o nadzorovani eah na železniških postajah; dr. Rybareva interpelacija pa se je bavila z nemškimi vojaškimi kontrolami na naših cesiah n. pr. v Ajdovščini, Nabrežini, Sežani itd. Le proti tem se pritožuje naše Imdstvo, a ne proti mešanim poveljni-štvom na nekih kolodvorih. Glede prvih pa odgovor ne daje nikakega pojasnila. Ostaja še vedno nerazjašnjeno čudno dejstvo, da vršijo nemške čete cestno policijo na naših cestah. Kako se vjema to s suverenostjo naše države?
Ententni minimalni program. Iz Basela poročajo: Kakor se doznava v švicarskih političnih krogih, so se na zadnjem sestanku vodilnih enotnih državnikov v Parizu ponovno ugotovili minimalni pogoji zaveznikov za uvedbo mirovnih pogajanj. Ti pogoji se glase: 1. Brezpogojna (izročitev Belgije in odškodnina za vso njeno vsled vojne pretrpljeno škodo. O uporabi Belgije kot zastave ne more biti govora. 2. Izročitev Alzaciie in Lorene Francoski. 3. Odstopitev Trsta in Trentina Italiji. 4. Angleška dobi Egipt in vse v vojni Turčiji odvzeto ozemlje. 5. Nemčija se odpove svojim kolonijam. Ce bi Nemčija .sprejela te minimalne zahteve, bi se en-tenta odrekla odtrgan ju poljskih pokrajin cd Prusije in popolnemu razkosanju Av-striie. Avstrija bi samo ob »sebi umevno morala izročiti Srbijo, Crnogoro in Aiba-niro- Albanija bi prišla pod italijanski protektorat, in Avstrija bi se ne smela več vmešavati v nadaljno ureditev balkanskih »vprašanj. Dokler pa nemška vlada ne pristane na to, so privolitve, kakor so bile Ione grofa Hertlinga, brez učinka.
Opraicijonalnost nemških socijalnih de mokratov. V torek se je v poslanski zbornici glasovalo o predlogu češkega poslanca dr. Stranskega na obtožbo ministrskega predsednika dr. Seidlerja in bivšega ministra za notranje stvari grofa Toggen-fcurga. C. kr. korespondenci!i urad .ie o tem glasovanju poročal namenoma ali pomotoma napačno, kajti poročal je, da ie bil predlog na obtožbo ministrov odklo-nien, kar pa ni res, ker se ni glasovalo o predlogu na obtožbo kot takem, temveč le o izročitvi predloga odseku. Kakor smo že prej poročali, je že tekom razprave v pondeljkovi seji izjavil govornik nemških socijalnih demokratov posl. Seitz, da bodo nemški socialni demokrati glasovali proii izročitvi predloga odseku, češ ker pokažejo svojo opozicijonalnosi itak pri proračunskem glasovanju. Ker nimamo pri rokah poročila o poimenskem glasovanju. ne moremo reči, ali sta tudi tržaška italijanska socijalna demokrata Pitto-ni in Oliva, glasovala provizročitvi, toda sodeč po izjavi- posl. Seitza, sta glasovala, Če sta bila navzoča, gotovo z nemškimi sodrugi. Kdor je čital glavno glasilo nemških socijalnih demokratov, »Arbeiter-Zeitung« in njene tnarsikedaj naravnost strupene napade na Seidlerja in njegovo protiustavno vladanje, se mora pač čudom čuditi, kako so se nemški socijalni demo-kratje, in žnj'mi seveda tudi italijanska dva, prav sedaj, ko je bilo treba dejanski obsoditi to Seidlerievo protiustavnost, skrili za dober kup fraze in tako preprečil'!, da bi bil predlog na obtožbo kot tak prišel v razpravo. Vsa čast taki možati opozicijonalnosti nemških in italijanskih socijalnih demokratov.
Pouk iz zgodovine. O. Seidler je tudi v imenu zgodovine reklamiral pravico Nemccv do gospodstva, v tej državi, do zatiranja drugih narodov. G. Seidler je bil menda, poleg drugega, tudi predavatelj na vseučilišču; kot tak bi moral ne-I koliko poznati zgodovino. Tudi zgodovino narodov in držav, ki so bile najmogočne-ije in najslavneje, a so vendar propadle na lastnih grehih. Tudi Rimljani so bili narod : osvojevalcev, narod, čigar moč je slonela ,na meču in na sili in pa na brezkrajni domišljavosti. Hotelo se mu je sužnjev, da so delali za rimske patricije. V svoji nadutosti ni Rimljan nikdar mislil na druge narode, in krivice, ki jih je delal tem po-je smatral za svojo* — pravico.
Prodala kuriva.
Oglje. 50 k z na rumene izkaznice.
Razdeljevanje 25. julija. — Cena 80 vin. za kE.
Sv. Vid: 501—1000 (16) Fabri 3. — Nova mitnica: 1—300 (16) Scussa L — Carboia zs.: 201— 370 (£) Concordia 17; 1—200 (10) Concordia 17. — Skorklja: 1—161 (10) Škorklja 345. — Rocol: 151—352 (8) S. Fontane 250.
Kok. 10 kg na modre izkaznice.
Carboia sp.: 1—250 (45) Concordia 17. — Carboia: 1—133 (37) Carboia 345.
Premog. 20 kg na modre izkaznice
Rocol: 76—200 (4S) S. Fontane 250.
• • •
Da se ugotovi, katera domača gospodarstva spadajo pod tržaško ozemlje, naj se načelniki domačih gospodarstev mestnih delov: M. Magd. sp. in zg., Katinara, Monte Castiglione, Sv. Sobota in Ključ zglase od 25. do 31. julija pri okrajnem načelniku v M. Magd. zgornji, ki jim bo potrdil upravičenje ia doba\o petrolejske izkaznice.
Tudi Rimljan je mislil, da je on edinf od Boga izvoljen, ter da mu je Bog podelil obla<st, da vlada nad drugimi! Njegovo geslo ie bilo: kdor se ti ne pokorava, tega kolji! Ta nasilnost in nadutost sta ga dovedla v pogubo. Na ruševinah starega rimskega cesarstva so nastale nove države. Tiranija je na koncu konca uničila samo sebe. To je naraven proces, to je — zgodo , uiska resnica! — Tudi danes je narodov, ki se naduti rin nasilni in ki mislijo, da so od Boga izvoljeni, da gospodujejo nad drugim,:. Mesto, da je g. Seidler v imenu zgodovine reklamiral za nemški radikalizem v Avstriji pravico do gospodstva in je v ta namen zahteval podrejenost drugih narodov, naj bi raje govoril nemškim radikalcem o pouku, ki ga daje zgodovina rimskega cesarstva: propadlo je in na njegovih ruševinah so nastale druge države. In povdarial naj bi tudi to, da se zgodovina rada — ponavlja! S tem bi bil koristil državi, ki jej je dolžan služiti že kot nje pripadnik in ki se jej je s prisego ministra še posebej obvezal v zvestobo, in ostal bi bil v — soglasju z zgodovino.
Dr. Stransky o Seldlerju in Czerninu. Posl. dr. Stransky je, utemeljujoč svoj predlog na ministrsko obtožbo izjavil med drugim: »Ministrski predsednik dr. Seidler je rojena gledališka narav. On ne vlada, temveč plakatira, inscenira, afišira. Poleg komedijantske naravi ima ministrski predsednik tudi naravo zločinca proti državi, kakor kaže odposlanstvo iz alpskih dežela, ki je je 25. maj-nika predstavil cesarju. Način uprizoritve tega odposlanstva kaže teatraiičnost, nekaj operetnega, vsebina nagovorov na cesarja pa zločin proti državi. Besede ptujskega župana Orniga ne vsebujejo nič drugega ko prošnjo za nasilno odpravo ustave. Pomenjale bi torej, če bi jih izrekel človek, ki je odgovoren pred kazenskim zakonom, veleizdajo po zakonu, izdanem 17. decembra 1862. Če se take besede, cenzurirane po miatett^kem predsedniku, v njegovi prisotnosti,	na najvažnejšem
kraju države, pred prestolom, nekaznovano, je ministrski predsednik, ki trpi to, zločinec proti državi. (Živahno odobravanje pri Cehih). Pravijo da je ministrski predsednik zvest sluga svojega gospoda. To ni res; ni ga nevarnejšega služabnika dinastije od dr. pL. Seidlerja. V prestolnem govoru se govori, da državne koristi ne smejo več po-1 grešati onega učinkovitega pospeševanja, ki jim ga more nuditi ljudsko zastopstvo. Cesar govori,\ da hoče vladati v ustavnem duhu; kaj pa koristi j to, ko njegov služabnik noče biti ustaven, temveč j hoče nasilno vladati. Ministrski predsednik, ki vlada proti kroni, ni njen zvesti sluga, temveč lažen svetovalec in lažen izvrševalec vladarjeve volje in stremljenj. Stara beseda Palackega, da tnora Avstrija obstati samo dotlej, dokler hočejo njeni narodi, in da sploh ne bo obstala več, kakor hitro Jo narodi prenehajo hoteti, velja še danes. Avstrijski slovanski naredi so v svojih deklaracijah jasno in razločno izjavili, kaj hočejo. Ce pa ministrski predsednik, namesto da bi deloval na to, da bi se merodajni krogi podredili tej volji narodov, pod njimi nasaia Oesslerjev klobuk Avstrije, ki naj bi imela za hrbtenico in glavo nemški narod, potem naj vzame na znanje, Ua bomo to cislhvan-sko, t nemško hrbtenico aagrdeso Avstrijo večno sovražili in pobijali ter. Če Bog da. razdrobili. — Predsednik: Takega izraza proti državi ne morem trpeti. Kličem poslanca dr. Stranskega k redu. <Ugovarjr^ie prj Cehih.) — Dr. Stransky: Ministrski predsednik naj vzame na znanje, da to Cisli-tvansko, katere celotnost bi se po njegovem mnenju ne smela postavljati na kocko, smatrano z n stoletni zločin proti svobodi človeškega rodu. da ne zapoveduje samo politični namen, ne samo nazor samoohranitve, temveč tudi resna dolžnost in narodna vera, veliki nravni sloves češkega naroda, da škodujemo tej Seidlerjevi Cislitvanski, kjer in kakor bo le mogoče. Z vso pravico moremo trditi, da ie ministrski predsednik kriv, da je s svojim dejanjem zakrivil zločin proti državi. Toda nočem ga obsoditi, naj govori še njegov advokat, grof Czernin ... Mislim, da ne delam krivice grofu Czerninu, če pravim o njem: tako dela in govori lc političen pustolovec in veleslepar. — Predsednik: Kličem govornika zaradi tega izraza k redu. — Dr. S trans k v: Če pravim, da je veleslepar, ga še uisein označit dovolj ostro; naiagai nas ?e tudi s krušnim mitOFJ. (Predsednik ponovno pokliče govornika k redu.) Dr. Stransky je imenoval grofa Czernina berolinsketa agenta, kateremu je za to, da bi Avstrija ne zapirala Nemčiji poti na Balkan, da bi Nemčija mogla dihati skozi Balkan; toda Balkan bo svobo&ađ domovina svotcč.iffc slovanskih narodov in ni ust v<»ij--n za to, da bi Lil pljuča Nemčije Nemčija postane jerična, če nc najde drugih pliuč iu se ne navadi dihati drugače. Veliko IojalnejSi od Czernina in Seidierja je sedanji nemški veleposlanik na Dunaju, ki je svetoval nemškim poslancem, ki so ga prosili posrtdo^ anja njim v prid, da naj se sporazumejo s Četi. Druge pomoči da ne ve zanje. Govornik je zaključil, da bi bila zavrnitev predloga le nov dokaz, da se nahajamo pod jarmom nadvlade nem?ke narodnosti, in da se z zavrnitvijo le še prekrči nadaljna pot k naši osvoboditvi, naši samostojnosti, k naši češki državi, v katero verujemo, vera, od katere ne odstopimo nikdar. To je naša zadnja beseda! — Gospodu cenzorju: Ne črtajte! Govor smo posneli po torkovi i>Arbeiter-Zeitungi«.
Domače vesti.
Iz scdce službe. Za prvega državnega pravdnika v Puli je imenovan državni pravdnik z naslovom in značajem prvega državnega pravdnika v Rovinju, Maks Čeme.
Prvi odvetniški izpit v slovenskem jeziku. Včeraj smo javili, da sta odvetniška kandidata dr. Leopold Boštjančič in dr. Janko Olip pred tukajšnjim višjim deželnim sodiščem napravila odvetniški izpit. Dogodek je pomemben tudi za slovensko javnost posebno zato, ker je bil to prvi o<f-vetniški izpit, napravljen v slovenskem jeziku.
Razkrinkani^ frankovcev. »Hrvatska Dr2ava» označuje dogodke v hrvatskem saboru ob razkrin-kanju frankovcev tako-le: Obtoženci so stali že prvega dne kakor pod vešali, ali zmogli so še vendar toliko drznosti, da so — tajili. Drugega dne pa, ko so bili predloženi saboru dokumenti, so zlomljeni ostavili dvorano in se oddaljili, ne da bi imeli toliko odločnosti, da bi le z eno besedo nastopili v svojo obrambo. Bilo je trenutkov, ko se je med občinstvom širil glas: ustrelili so sel... Ali, niso*se ustrelili, kajti, da se človek ustreli, v to treba vendar Časti in ponosa in da ni tako globoko padel, kakor so padli prvaki frankovske stranke... Sicer pa nam ni do njih, ampak do tistih poštenih meščanov in seljakov, ki so zavedeni od njih. videli v njih preastavitelje hrvatstva! Kaj mislijo sedaj?! Ali naj res vodi kako hrvatskih strank kak »konfideut hrvatsko-slavon-skega ministra«, kak »policijski detektiv« — mari ljudje, ki so v zvezi ž njimi?! Ali, do česar nam je največ: to Je čast hrvatstva in Hrvatske! S takimi podlimi sredstvi se blati hrvatsko ime, ker domačini in tujci indentifikujejo hrvatstvo s fran-kovstvom in sklepajo krivično: frankovstvo predstavlja: denuncijanstvo, špijonstvo in detektivstvo, torej je tudi hrvatstvo: denuncijantstvo, frankov-stvo in detektivstvo... S tem pada blato na ves naš narod, na vso Hrvatsko, pa tudi na lice tistih poštenih Hrvatov, ki se v dobri veri nshajajo v frankovski strank!... Danes ie veleizdaja na narodu in domovini od strani frankovskega vodstva ugotovljena — pošteni !}v.d]e v tej starki r-ai izvedejo konseV^ence. ako nočejo, da obsodba ns pade tudi na njihove glave. Cas obračuna ie prišel... Ta poslednja apostrofa velia tudi tistemu malemu številu poltenih Slovencev, ki v dobri veri slede... slovenskim frankovcem pod zastavo »Res-nicer in -Novic«. Ti slovenski frankovci so v tesnem sorodstvu s frankovskimi: po svojih eospo-darjih, po svoii službi, po svojih meiot^h^po svt-jih namenih, po svoji moralični konstituciji, in po svojih vzajemnih zakulisnih akcijah, po svojih kooperacijah, po notoričnih skupnih konventik-Ijih .! Kakor so hrvatski frankovci sramota hrvatskega. tako blatijo slovenski ime slovenskega naroda! In tudi v tem so si tesno sorodni, da se — ne obesijo! Ne preostaja torei drugega, ako hočemo rešiti narod naš te sramote, nego, da jih zapusti vse. kar je poštenega, a se je dalo dosedai varati od njih po gromečih in sleparskih frazah ali pa strahovati od njih terorja, podpiranesja od sovražnikov našega naroda!
Razpisane službe v mestnih otroških vrtcih. Na slovenskem mestnem otroškem vrtcu v Rojanu Je razpisano rnesto voditeljice, eno ali dve mesti prve učiteljice, oziroma eno dopolnilno mesto druge učiteljice. Na mestnem otroškem vrtcu z nemšVrn: in slo\enskim učnim jezikom pri Sv. Vidu ie razpisano eno mesio druge učiteljice za nemški od delek. Prošnjam je treba priložiti krstni !:st, dokazilo o avstrijskem državljanstvu. zdravn: ':r izpričevalo o zd-avi telesni konstituciji in zlasi o zdravih očeh, izpričevalo o uspcscHjcnc~:i r pouk v otroških vrtcih in dokazila o doscdr.r;::* službovanju. Prošnje je vložiti do 30. avgusta t. i
Iz Sv. Križa. D br^delna rrired-tev- v Sv Yr'/v pri Trš*u se je izvršila v splošno zadovoljnost. Udeležba je bila res nepričakovano velika. Denarni uspeh tudi zelo lep: čistega dobička bo r-.d 1200 K. Odbor je im^' precej težav za prirnr. veseli ce. Zete i't>d: da občinstvo ne bo prcos+;; sodilo raznih hib. ki jih ie morebiti opazilo Pripravljen! odi er čut; prijetno dolžnost, da se hvali dr. \Vilfr in za temeljiti priložnostni govor drž. posl. dr. RvbSru za osebno počr.stitev n?/-'. prireditve, g. K. Cibict: ??. r.ereb?""o požrtvnvr! nnst. ob vajah in nastopu; zahval7:: pevke, igrale deklar-ovalko. dc^-^-r.tcrie dvorane, prodaja!l • cvetlic "n njihove Vnvalirie, «n vse. ki so pri?: -mogli 1 tako sijajnemu ti'snehu. Imena enih, ki s preplačali vstopnino, objavimo pozneje.
-Jugoslovanski železničarj* v Kanalu za n?/ šenivMsko šolo. V nedeljo se je vršil v K; n !. občni zbor tamošnje podružnice zveze jugoslev: skih železničarjev. S tem zborovanjem se je p.' Celo zopet red?io delovanje podružnice. Po cbćnt zberu so se ti vrli železničarji spomnili tudi na o šentvidske šole: ?i"brali so lepo svoto 124 K v tr. narodnt kulturni namen. Obenem so pa tudi dali sijajen zgled bratske vzajemnosti. Ta čin rcdcljnb-ja in ljubezni do n- rodnega napredka treba ceni:: tem vi*e. ker so tc nc lc po večial priprosti želen niški dclnvci, ampak tudi ne rečni begunci, ki s-se koma? povrnili v svoje stalno bivališče, radi česar imajo dovoli lastnih potreb. Pri vsem ter: pa so položili vendar lep dar v tak plemenit n<"-men. Hvala in zahvala jim prisrčna, k; jo ie da! izraza s toplimi besedami zastopnik Zveze, gosr Vekoslav Mrak. Pred takim idealizmom siromašn ljudi se je treba klanjati v spoštovanju.
Kopališki vlak Trst Nabrežina. Od 1. avgusta t I. dalje bo med Trstom—Nabrežino vozil kopališki vlak z vozovi II. in TIT. razreda po naslednjem vozne n redu: odhod iz Trsta ob 4 popoldne. Miramarja 4'15, Grijana 4'20, Sv. Križa 4'27. pr:-hod v Nabrežino 4'40 pop. — Odhod Iz Nabre^i-ic ob T?5 zvečer. Sv. Križa 7*35. Grijana 7*4?, Mir -marja 7*47. prihod v Trst ob 8 zvečer. Za vožnje je seveda treba modre potne Izkaznice, ki jih izda jajo policijski komisarijati za dobo 3 mesecev z neomejenim številom voženj v tem časn.
Ali greš kaj na počitnice? Blagor si tebi. ki s tako srečen. Kam pa pojdeš? Na tržaški Kras, nT Vipavsko, na Kranjsko? — Želim ti, da uporabiš čas, da si okrepiš telo, toda enega ne smeš pozabiti: poskrbi si nabiralno polo za svetovidskr šolo; na počitnicah zbereš marsikak vinar. Zakr-vedi, da tržaški Slovenci sami ne bomo zmog!; zbrati svote za klopi. Prosim te lepo, vzemi enr polo s seboj.«Dobiš jo pri šentvidskem tajniku, ulica Fabbri 2/III (za cerkvijo Starega sv. Antona)
Boter Luka tržaškim Slovencem. Vabim vas prav vse na ogled šentvidskega okraja. Toliko ste že darovali za novo šolo, vsak dan prinese »Edinost^kako notico o tem okraju, a večina n: ve, kje je šola, niti kje je pravzaprav Sv. Vid. Koristi, ki jih imate od tega ogleda, so sledeče:
1. Napravite lep izprehod in se naužijete svežega zraka. 2. Spoznali bodete okraj, ki vam je doslej neznan. 3. Ogledali si bodete okraj, kjer stanuje skoro da vsa tržaška aristokracija. 4. Ogledali si bodete mestndi šolski vrtec, ki ie prvi zavod te vrste v Avstriji; pedagog in nepeda^og se bo okoristil s tem ogledom. 5. Videli bodete novo šolo in uživali prelep razgled na mesto in morje. — Izlet se vrši to nedeljo. Zbirali se bomo od 9M do 9Vi predp. Natančno ob pol deseti odhod. Zbirališče pomol Giuseppina, ob ribjem trgu Okoličanski in mestni Slovenci in Slovenke: na svidenje! — Vaš boter Luka.
Odbor za pomoč stradajočim otrokom bo imel
važno sejo v petek ob 6 zvečer v Slov. Čitalnici. Naj se je udeleže vsi. Naprošeni so tudi tisti, ki so zadnjič spremljali otroke na Hrvatsko. — Dr. J. M. Čok.
Narodna pridobitev v Industrij'- Obširna tovarna za izdelovanje barv in lesnih Izdelkov v Ljubiji pri Mozirju, ki je bila Še pred kratkim last nekega nemškega nacionalca iz Gradca, Je prešla s 1. Junijem v slovenske roke. Kupila jo je domača družba iz Gornje Savinske doline ter se trgovsko vpisala pod imenom družabnika Alojzij Goričar i. dr. Ta tovarna se je bavila že pred vojno s to stroko ter imela neposredne trgovske stike z Nemčijo, Romunijo in Sev. Ameriko, kamor je tudi izvažala svoje barvne izdelke. Želeti je, da bi to podjetje, ki je dobro fundirano, v bodoče še bolje prospe-valo v prid podjetnikom in v ponos slovenski domovini !
Bfagajničarka združenih odborov Ženske podružnice CMD. in stradajočih otrok poživlja vse one. ki imajo nabiralne pole. da prinesejo takoj nabrane prispevke ali vsaj pole in to vsled potrebnega skiepania računov, ker gladno odbor-ništvo odpotuje iz Trsta.
Skupno posvetovanje odposlancev rojanskega »Sokola« in podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za šentvidski okraj se bo vršilo jutri , v petek ob S zvečer v Kcnsumnem društvu v Rojanu.
Tin. vojno posojilo v Trstu. Enajsti izkaz o podpisih VIII. vojnega posojila v Trstu, izkazuje skupno svoto K 5S6.700'—.
Vprašanje naše prebrane. C. kr. namesmištveni koncipist in vodja okrajnega gospodarskega urada v Ptuju dr. Otomar Pirkmaier. je spisal pod gornjim naslovom knjižico, ki se bavi z našimi prehranjevalnimi težkočaml in daje nasvete, kako bi se temu odpomoglo, in posebno, kako bi se dvignila poljedelska produkcija. Knjižico priporočamo najtoplejc. Dobi se v vseh knjigarnah. Cena 2 K-
Čitalnica pri Sv. Ja?<obu priredi v nedeljo, 28. t. rn., v dvoran: Delavskega konsumnega društva, Campo S. Giacomo štev. 5, zabavni večer z raznovrstnim programom. Začetek ob 7 zvečer.
»Nervozne ženske« v Skednju. V nedeljo, 28. t. m., ob zvečer, se bo vršila v Gospodarskem društvu v Skednju predstava tridejanske burke "Nervozne ženske«. Natančneje pravočasno.
Popravljamo. V včerajšnjo domačo vest pod naslovom »Preganjanje slovenskega časopisja« se ie vrinilo nekaj tiskovnih pogrešk. V stavku, ki začenja: »Kje je tisti zakon, ki obvezuje državnike..« treba čitati: državljane. V predzadnjem stavku: »Ubijajo .liste aJi vseh se ne dotikajo...« mesto »vseh« čitaj ocsb. Zadnji stavek se glasi pravilno: Protislovenski (ne ra »protizakonski«) si pomaga s pcrseknciiami.
ft\estna zastavljalnic. V petek, 2b. t. m., se bodo dopoldne in popoldne predajali na javni dražbi aedragoeeoi predmeti, popoldne obleka in perilo, zastavljeni ua zastavne lisike serije 142.
H a U OGLASS
so P2:u?i2j» po 6 vin. bes.eda. — D?bcEo tiskana fcesetfc. o 3 rat jn. j > dvojno. — Najmanjša p?:štošta3 snaia vz.tai lrv.
C,
U I
P4	(»"j vabi vse rodolinbne Šk'5-
il* tH^liUHUi^llU denjke in Magdaleni i;a
važen s -tanek v p ttk ob G p p., v p.ostore ocroSlreara vrtca.	24118
llV-^fO Plaćam od 8 do K, bombaž«v o o! vl&Lb 8 do 9 K. mešane cunje po 80 \ia k<»r vreče rabljene od ceiueuta \ o K 2.50 in si čna etv;iri. Fano, Trst. uL Ac^uedotto 13 vogal ul đ« i
Gelsi
2II) J
Raznovrstno blago /a preprodajalce. — Jakob Levi, Tr t, ulica S. Nicolo 19.	8H7
Samo na deUelo.
Df^rffi	ali zamenja moško o liko zamof. o
rlUUU ib 1 s^b >, novi nepremo&jiri nahibtuik. BandeL, ul. dell'Olmo 2, Ul	2494
CfVfaAHrt? Anton Jerkič posluje v svojem ateljei c; ruiugrm t Trsta. Via deli« Poste it 10. 40
Auiorizouani srr/
delj h od 9-2. Borzni trg T, II. Zubim. 2249
Vreče
vsake vr»te kupuje Fran Babifi. Ulica Molino grande št. 20.	2485
VImSa verižico je zgubila uboera žens-a od ul. fclUiU Ponadoni 14 do i rga B*rriera. Kdor prinese verižico v uL Don dotii 14, vt. 6, dt>hi primerno n:tgrado.	2491
RllllffVirrV stareJ a o;e*>a. popolnost. iz.vež-iltlilUliiJf b.-.na v kuhan u, katera bi opravljala tudi druga hišna dela, se sprojme k dvama osebama na deželi {»roti dob i i->la6i in brani. — Xastop takoj. Naslov pove Ins. odd. Fdinosti. IJ20G
umike soH9
kupuje hote! Balkan, Trst, Piazzu Ca:ermP.
24<jG
ki zna tudi kuhati, se 9 sprejme takoj. Dobi dobro hraro in dobro plačo. Ing. Pfch?er, ulica Remota 15, III.	A 17
Služfilnlfl
hitim priliKo. ToL:k?o
zelo nizki ceni, dobro obiskovan kine-inatogral-variete s celo oprr.vo. Kinematograf ima dva stroja. Pojasnila v ulici Raffineria št. 9, II. nad. vrata 5, od $ pop. naprej.	2497
srebro In Hrmilz
kupuje po najvišjli cenah dobroznana urama In zlatarna
filOJZII POVil v Trstu
Piazza Barrierav. L
Pcizkušen samomor. Komaj dvajset let ie star neki Anton T., stanujoč v ulici della Guardia, pa mu je že tuko orr.rzelo življenje, da se pa je hotel :znebiti. Ha*li so ga polumrtvega \ gozdu pri Sv. Alojziju, pn njem pa pisemce, da je liotel v smrt zaradi — ljubezni, ki iru ie > ona« ni vračala. A' današnjih	ko se dekleta naravnost tepo za
moške, kolikor toliko neruzumPiv vzrok samomor-nepa poizkusa.
Nesrečna vrt.'.iaa jc b:!a vzrok, da se je čevljar Tosip Lovrinovič, stanujoč v Barkovliah, vračajoč ? mesta domov, vsedel na klop v vrtu prc! 'nžnlm kolodvorom, da bi sc nekolike ohladil. Bil ;e pač tudi kelikortolike »utrujen*, in mož ic za-^pa!. vendar pa ne tako trdno, da ne bi bil čutil, 'n mu je nekdo, ki tč prisedel k njemu. Izmeknil denarnico :z žcp2. Zbudil se je. ali prepolno. kajt: uzir^vič jo je hitro odktril. Lovrir.o ie sKcčil :a nrhn. a tako nerodno, da je nade! in se pobil, 'olejj iz-ubj denarja je ir. rai irpcti šd bolečine, ki so mu jih olajšali na rešilni postaji.
Ce starke — nore. V ponedeljek zvečer je k neki Marij: G. v ul. Solit?.rio št. (\ ki ima nekako prenočišče. pr'še! kakih let star človek, dostojno oblečen. Keke! je, da je t.epruakevuio ostal ''rez prenočišča, in prosil žensko, da naj sa preno.'' nekolike roči. kar je O. tudi -toriJj. Dala me h posteljo v majhni sobici, za katero da mora plačati vsa': večer 80 vinarjev. Cena se je zdela priSlecu zelo nizka. Dal je ženski krono in Sel v sobico. Bilo ie okoli 11 in G. je 2e hotela iti spat. Tedaj pa je začula zunaj na hodniku nekak ro: r t. Šla jc pogledat in jc zagledala novega prenočevalca v sami spodnji obleki. Lahko si ie mUliti njen strah. Toda le-cni jo ie začel tolažiti, se ji laskati, kako ;e lepa in mlada — G. Ima 70 let — da ie ves zaljubljen vanjo, pobožal jo je itd itd. Postala sta dobra prijatePa. Toda 2SIetni oboževalec 70letne device je kmalu izginil in ž njim je izginilo tudi marsikaj, kar sivolasa in brezzoba Marija težko pogreša. In vendar ie rekla, ko so jo potem vprašali, kaj in kako: ko je bil tako srčkan!
n?jflne]ie vrsta
kassu hran 26,—
poUija v vsaki množini tranko
EIIS'o Premovie, Int, llcpgolto 24 5.
HermangElc! Tcocca
IFšST, ulica Mmm vecciiia 8
ima veliko zalogo
} mrtvaških predmetov
Venci iz porcelaiic in biserov, vezani * z medeno žico, iz umetnih cvetlic s ! trakovi in napisi. Slike na porccla.iastlh \ ploščah za grobne spomenike itd, itd. |_Kajnlčje konkurenčne cene.

fJrnU K
n * ti $ ^ t.V
od Ii;re¥ Ra ^rai-
IstrsKo In tžounnUnsKa olna m drobna in deusla.
Jitt^itiJLk;
m Maks ilit nI. Um l
r • i
ZOBOZDFiAVN K
, Dr. J. Cermak
S v Trsta, ulica Poste vecciile 12 i	vogal alice deila Poste
f Izdiranje zob v^ brez bo-
I J e 6i n. — Plombiranj,
|	ZOBJE --
i
Trst, «io C«sa tli mmmz šiaa. 5 (Lastna muii)
Kspštal in razerva K 23|.»C0/35J.—
niijaike: Dunaj Tegetiiofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kolor Ljubljuiia, Meikov.C
Opatija, Split, Sirenih, Zndar.
Vfiege na knjižite	Vl^e na

cacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečtce, valuie, devize, promese itd. Dnje predujme na vrednostne papirje in Dlago ležeče v javnih skiadisčih. — bate Deposits — Prod ja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih paprj-v nroti kurzri izrubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno Stavbni kredit, rem o u rs krediti — Borana naroOIa. ~ - lnkaso. - - Menjalnica. Eskompt memc Telefoni: 1463, 1793 in 2666. Brzo]avi: JAPONSKA -	Uradne ures od 9 dd 1 popo»daa ---
\w\t\mm