Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, torek Sf.maia 1938
Štev. 122. leto XII. (XIX.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-55	TTTVU m**
Izhaja razen ucdeljc in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman	A HP Ufi I BS	fr
v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen ua dom 12 din / Oglasi po ceniku / Ogla-	hHSd dH» *ijpl mm inlt
»e sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
Mir in disciplina 'Kitajska letala nad
sta glavni oznaki druge etape češkoslovaških občinskih volitev, ki niso sicer prinesle nikakšnih posebnih presenečenj. Kakor prejšnjo nedeljo, tako so tudi pred včerajšnjem volitve druge etape potekle popolnoma mirno, disciplinirano. Dejstvo, da so se navzlic veliki notranji napetosti ter začasnemu prilisku od zunaj mogle izvršiti demokratične volitve popolnoma v miru in redu, spodbija znano tezo, da je bil mir v sudetsko nemškem področju rušen radi varnostnih ukrepov od zgoraj. Nedeljski rezultati ne izkazujejo sicer bogve kakšnih sprememb na-pram prejšnji nedelji, vendar pa se je navzlic temu nekoliko jasneje začrtala sedanja notranje politična struktura ter raz položenje češkoslovaških državljanov. — Zunanjepolitični dogodki pa se zrcalijo v volilnih rezultatih v toliko, v kolikor je češka narodno socialistična stranka bele žila skoro povsod porast svojih glasov, v čemer se odraža manifestacija zaupanja napram sedanji vladi. Radikalne češke stranke so doživele ponoven poraz, tako zlasti fašistična stranka generala Gajde in liga Stiibrnega. Nekoliko napredka so pokazali tudi komunisti, zlasti v čeških občinah v praški okolici. Na nemški strani je zbrala največ glasov Henleinova sudetsko nemška stranka, ki ie dosegla 67% vseh mandatov v nemških občinah. S tem pa izdaleka ni dosežena ona stopnja totalnosti, ki so jo napovedovali. Nemška socialnodemokratska stranka je sicer nekoliko nazadovala, vendar pa je pretirano mnenje onih, ki bi radi videli v tem konec omenjene stranke.
Londonski tisk posveča največ pozornosti rezultatom nedeljskih češkoslovaških volitev. »News Chronic-1 e« je priobčil poročilo iz Prage pod naslovom »Delavci kažejo močan odpor proti narodnemu socializmu.« V tem poročilu se povdarja, da so nedeljske volitve jasno pokazale neupravičenost Menleinove zahteve, da govori v imenu vseh sudetskih Nemcev. Nemški delavci so pokazali mnogo odločnosti in hrabrosti, ko so dokazali, da se ne bojijo raznih groženj in pretenj, katerim so bili izpostavljeni. Vzporeja se napetost prejšnje nedelje s sedanjo nedeljo obeleženo po mirni situaciji »D a i 1 y E x p r e s s« pa objavlja poročilo svojega posebnega dopisnika iz Češkoslovaške, ki je mogel ves čas svojega biva;tfa v bratski češkoslovaški republiki beležiti samo en neznaten incident. Isti dopisnik navaja, da .ie v sudetsko nemškem področju končen triranili zelo malo čet, dočim je ob svojem potovanju skozi francosko nemško obmejno ozemlje opazil precej razgibano kretanje čet in je povsod, zlasti na nemški strani, lahko videl pokret vojaških avtomobilov, tankov itd.
Optimizem razodevajo zlasti p a r i š-k i ko m e n t a r j i k nedeljskim češkoslovaškim volitvam. Ta optimizem je povzročil predvsem miren potek volitev, potem pa tudi znana izjava ameriškega državnega tajnika Huiia, ki pa je na nem Ški strani zbudila precej slabe volje ter zaskrbljenosti. »E x.c e 1 s i o r« navaja, da je češkoslovaški poslanik v Parizu Osusky potrdil vtis o popuščanju napetosti, saj nadaljuje praška vlada, ki je po Polna gospodarica notranje situacije, svoje razgovore s Henleinom v duhu pri Pravljenosti za sporazum, tlcnleinoveem ie pripravljena dati praška vlada velike koncesije ter jih poziva k sodelovanju v znaku polne enakopravnosti z vsemi osta limi češkoslovaškimi državljani v okviru njene suverenosti' ter neodvisnosti. —
Tokiom
JAPONSKA PRESTOLNICA V POPLAVI LETAKOV, KI POZIVAJO K UPORU PROTI »EGOISTIČNI TER OBLASTIŽELJNI VLADAJOČI KLIKI«.
TOKIO, 31. maja. Včeraj so startala s kitajskega ozemlja številna letala, ki so se kmalu za tem pojavila n?/1 Koreo. Tri
letala so nadaljevala svoj let v vzhodni smeri in so jih videli zvečer pri Kuma-motu. Ponoči so bili kitajski letalci že nad Tokiom in so vrgli več desettisoč letakov v japonskem jeziku na japonsko prestolnico. V teh letakih pozivajo Kitajci japonski narod k sporazumnosti, ker ho-
če kitajski narod živeti z Japonci v miru, Zato pa je potrebno, da se zruši »egoistična ter oblastiželjna vladajoča klika na Japonskem.« V Tokiu je zbudil ta pojav kitajskih letal precejšnje vznemirjenje, zlasti, ker se je bati, da bi ob drugi priliki ne metala letala na japonsko prestolnico samo letakov, ampak tudi bombe. —
Anglija bo v primem potrebe uw@di§® srni® Iras no laško dolžnost
LONDON, 31. maja. Velikansko pozor- j dejal, da bo Anglija uvedla splošno voja-nost je zbudila včerajšnja izjava oboro-Iško dolžnost, če bi bilo to potrebno, ževalnega ministra lorda Inskipa, ki je
Pred izvedbo britanskega načrta o umiku španskih prostovoljcev
ANGLIJA ?N FRANCIJA SKUŠATA PRIDOBITI MOSKVO ZA TA NAČRT.
LONDON, 31. maja. Danes popoldne se sestane v Londonu pododsek odbora za nevmešavanje, da se posvetuje glede izvedbe britanskega načrta zr umik tujih prostovoljcev iz Španije. Angleška ter francoska diplomacija delata s polno pa-rr da bi pridobili Moskvo za to, da opusti svoje dosedanje stališče glede Španije.
V	koliko se jima bo to posrečilo, bo pokazal razvoj bližnjih dni. Sovjetska vlada stoji prej ko slej na stališču, da je barcelonska vlada edina zakonita vlada v Španiji, ki ji morajo velesile nuditi vso pomoč. Moskva označuje generala Franca kot vodjo upora proti zakoniti španski vladi. Anglija in Francija vidita v <em
stališču Moskve vzrok precejšnjega otež-kočenja pri delu za pomirjenje Španije, in nista pripravljeni, da bi se oddaljili od britanskega načrta in da bi se s tem znašli v slep« ulici, če bi se do danes popoldne ne doseglo soglasje, potem bo pod-od takoj pristopil k obravnavanju fi-nanftie strani izvedbe britanskega načrta in sicer brez ozira na nadaljnje zadržanje Moskve. Kakor se doznava, se bo podod sek v četrtek ponovno sestal. Do tega ('ne ima Moskva čas, da spremeni svoje stališče v vprašanju umika tujih -'ovolj-cev. V nasprotnem primeru pojde pododsek svojo določeno pot.
Trije polki japonsko mandžurskega „Lawrencci“ v kitajskih kleščah
HANKAU, 31. maja. Z več strani se potrjuje vest, da se je posrečilo kitajski vojski obkoliti tri japonske polke znane 14. divizije, ki se nahaja pod poveljstvom generala Doihare, znanega kot »japon-
skega Lawrenca« v Mandžuriji. Njegova vojska se je znašla v kleščah severoza-padno od Lanfenga že pred tremi dnevi, pa se doslej ni mogla rešiti. Trije japonski odredi jim hitijo na pornoč.
»P e t i t P a r i s i c n« pripominja, da ni-,majo nedeljske volitve na sebi ničesar
i triumfalnega, pa tudi ničesar absolutnega. Tudi ta list ugotavlja popuščanje napetosti v Pragi ter drugih evropskih pre ! stolnicah. -Mat in« ugotavlja, da se je položaj sicer izboljšal, vendar pa se je treba čuvati preuranjenega optimizma: Četudi so se lahko preprečili težki incidenti, vendar pa je glavna težava še vedno v tem, da se najde pot k praktični rešitvi spornih vprašanj.<Evropske sile si želijo sicer naglega uspeha pri pogajanjih. vendar pa je še vedno opreznost zelo na mestu. »Epoque« zatrjuje, da ie bil nemški tisk te dni sicer manj napadalen, medtem ko je imel Hitler svoje konference z generalštabnimi častniki. Potrebna pa je opreznost tudi pred tiho
vodo. To dokazuje predvsem Gobbelsov govor v Dessau. »L’ O e u v r e« pa navaja, da se v Berlinu opaža skepsa glede trajnega kompromisa med sudetskimi Nemci in češkoslovaško vlado, vendar pa so navzlic temu diplomatični krogi prežeti z optimizmom. Nič naravnega ne more sicer preprečiti, da ne bi Nemčija lahko segla po novih podvigih proti Češkoslovaški, vendar pa si je težko zamisliti uresničenje teh nemških načrtov po koncesijah, ki jih nudi češkoslovaška država v popolnem skladu z velikimi demo kratičnimi državami. Takšni načrti se ne bodo mogli izpolniti brez težkih komplikacij in je bas radi tega upati, da bo Nemčija dala prednost sporazumu s Prago.
Vladko Radič in HSS
Ob priliki ugotovitve frankovsko usmerjene »Nezavisnosti«, da »nobena organizacija HSS v Zagrebu ni doslej po nalogu« »od zgoraj« hotela sprejeti za svojega člana Vladimirja Radiča, sina pokojnega Stjepana Radiča, ustanovitelja in predsednika HSS, četudi je on to pismeno zahteval, piše Maštrovicev »Dom« sledeče zanimive reči. »Kolikor nam je znano, obstojajo v Zagrebu tako-zvane volilne organizacije pristašev dr. Mačka, kar pa ni isto, kar HSS. V organizacijah pristašev dr. Mačka je,vse sku paj zbrano, kar je pristašev raznih bivših in sedanjih političnih strank, struj in skupin, celo takih, ki so vedno bili in ki so še danes nasprotniki HSS. Torej ne drži - trditev »Nezavisnosti«, da nočejo sina pokojnega Stjepana Radiča sprejeli v bivše HSS«, kajti, če je neka stranka bivša, potem pomeni to toliko, kakor da organizirana stranka ne obstoja, pa ne more potemtakem imeti svojih organizacij tako dolgo, dokler se v smislu svojih statutov ne obnovi. Če se pa pod označbo oroanizacija HSS razumejo one organizirane skupine v posameznih mestih, kakršne so bile pred 6. januarjem 1929, potem ni bilo Vladimirju Radiču niti potrebno, da zahteva sprejetje v te organizacije, ker pripada takšni politični skupini že od preje, kar velja tudi za vse ostale tedanje organizirane pristaše in funkcionarje, v kolikor se sami s svojim dejom in svojo voljo niso izločili. — Navzlic tem upa je zelo zanimivo, zakaj so preprečili, da bi postal Vladimir Radič član volilnih organizacij dr. Mačkovih pristašev v Zagrebu, če je on takn želel.«
Kakor nekdaj...
»Proboj« poroča v št. 3; »Po naših knjižnih izložbah je v nekaterih samo polovica, v drugih pa kar 99% nemških knjig, o kaki srbohrvaški, češki ali ruski knjigi pa ni niti govora. Kaj šele o. francoskih in drugih. Od slovenskih je le tu-intam kakšna skrita v ozadju. Ni se zato čuditi, če slišimo tujce: »Povsod samo nemške knjige kakor pri nas.« Imamo sijajne založbe, pisatelji celo sami inseri-rajo svoje duševne otroke, Če pa iščeš kje kako našo knjigo, je vsaka »že razprodana ali pa na potu«. Sklep? Maribor je takšno mesto, kot je bilo nekdaj. V knjigarnah, vsaj v nemških, se ni nič spremenilo... Nekdaj smo bili dijaki vse stransko upoštevani narodni faktor, saj so še danes načelniki vseh nacionalnih društev sami stari »dijaki«. Kaka pa je danes mladina? Nič redkega ni, če prispejo v naša obmejna mesta absolventi slovenske univerze, ki se v obraz rogajo narodni zaskrbljenosti obmejnih narodnjakov. Nekdaj smo take junake'imenovali kukaviške kruhoborce, danes so to še samo potomci nesrečne internacionale. Stara suknja novi gumbi... Videl in slišal sem srbske, bolgarske, italijanske in nemške otroke, ki naravnost fanatično ljubijo svoj rod in domovino. Ni mi pa znano, kje bi našel slovenskega učenca, ki bi se drznil, kakor oni Kočevarček na slovenski šoli, ki je kar sam intoniral nemško pesem, da bi zahteval na pr. na kaki nemški šoli v Kočevju slovensko pesem. To so le prazne sanje, ki se ne bodo nikdar uresničile. Kje le tičijo vzroki, da naša mladina nikdar ne nastopa radikalno narodno? Ali je morebiti vzrok v tem, da vsak odločen pojav kar v kali zatremo, ker se bojimo posledic? Morebiti je delni vzrok tudi v tem, da ^
ifosfunkuske M®zke
emmstmmmm m i1 n .m ni '' i " ragzg.iaaMi.vua
Nemci kupujejo pri nas konje. Te dni
je prispela v Veliko Kikindo nemška stro kovna komisija, ki namerava v Banatu nakupiti konje za vojaške svrhe. Nemci konje zelo dobro plačujejo, in sicer po 6 do 8000 dinarjev za komad. Kakor se doznava, bodo Nemci kupili okoli 1000 konj.
50 vagonov jajc smo izvozili pretekli teden na Dunaj, dočim je bil izvoz jajc v Italijo neznaten in smo odpremili v Italijo le 6 vagonov jajc.
Izvoz naših drv v Južno Ameriko. Vče
raj je odplul iz šibeniškega pristanišča parobrad »Preradovič«, ki je natovorjen s 40 vagoni hrastovega drva za Argentino.
Cene zelenjavi so v naši državi povsem različne. V Novem Sadu prodajajo na primer mladi grah po 5 din za kg, mla di krompir po 8 din, beluše po‘8, paradižnike 30 din, novo zelje po 3 do 4 din, kumarce po 2 do 3 din komad. Tudi sadje je mnogo cenejše kakor pri nas in pro dajajo črešnje po 8 do 10 din za kg, jagode po 6 do 8 din za kg.
Cisti dobički. Od 10 na 20 milijonov din bo povišala I vornica aluminija d. d. v Lozovcu svojo glavnico. Tvornica je kahor znano pričela obratovati lani 1. julija in je znašal cisti dobiček v prvem poletju 555.500 dinarjev.
Sti&tUeO
Jugoslavija : Švedska 2:1. V Zagrebu se je včeraj nadaljeval teniški dvoboj za Davisov pokal med Jugoslavijo in Švedsko. Punčec je v nadaljevanju prekinjene igre s Rohlsonom zmagal tudi v tretjem zetu s 6:2, tako da je bilo stanje 1:1. Nato se je pričela igra v dvoje in sicer sta nastopila Punčec-Kukuljevič in Schro der-Rohlson. Zmagal je naš par s 6:3, 9:7, 6:3, tako da je sedaj stanje 2:1 za Jugoslavijo. Danes sta na sporedu zadnji dve igri. Igrala bosta Punčec proti Schroderju in P.llada proti Rohlsonu.
tvorci naše kulture na deželi vse premalo od narodnega duha prepojeni pošiljajo v hude življenjske boje. Tudi mi smo se nekdaj vse drugo učili, samo ne to, kar bi med narodom najbolj potrebovali. — Profesorji naj dajo več naši mladini kakor so nekdaj sami dobili, in uspehi njihovih učencev bodo vidno jasnejši. Kje pa naj jemlje, če ni nikjer nabiral? Stara pesem...
Še to naj stlačim pod gornji naslov: T vrdka Crniček je svoj pomazani naslov spremenila v Tschernitschegg, Povž v Posch, Cvilag v Zwillag, Butolen v Wutholen, Brdnik pa v Wcrnigg. Samo v Mariboru gre čaz nazaj...«
SoUolslvo
f0.000 iugoslovansklh Sokolov v zlaio Prago
Poslednja navodila — Zvestoba za zvestobo!
Ker poteče jutri zadnji dan za prigla-šanje za vsesokolski zlet v Prago, prinašamo zadnja sporočila za tiste, ki se nameravajo priglasiti za zlet.
Vsakdo, ki se namerava udeležiti zleta v Pragi mora imeti slavnostni kroj. Vsi telovadeči pa morajo tudi znati predpisane proste vaje. Priglasiti se morajo do 1. junija t. 1. pri svojih društvih in vplačati telovadci 326 din, netelovadci pa 341 din. V tem znesku je vračunana vožnja v Prago in nazaj, jugoslovenski in čeho-slovaški zletni znak, s katerim ima vsak-' do brezplačen vstop k vsem nastopom na članski tribuni, vstope k najrazličnejšim razstavam; v Pragi ima brezplačno stanovanje na skupnih prenočiščih in je kon čno vsak izletnik zavarovan za primer nezgode na potovanju in v Pragi. Toliko in takšnih udobnosti ni nudila doslej še nobena prireditev te vrste. Prehrana je preračunana dnevno po 12—17 din. in to v gostilnah in hotelih. Tako je možno, da
si vsakdo za 450—500 din ogleda Prago in največjo sokolsko prireditev, na katero pride preko četrt milijona sokolskih pripadnikov.
Naša jugoslovenska delegacija bo štela okoli 10.000 Sokolov in Sokolic. Člani in članice odpotujejo iz področja mariborske sokolske župe dne 30. junija in se vračajo iz Prage dne 7. julija. V Pragi ostane skoraj celih 7 dni, tako, da si vsak v teh dneh lahko temeljito ogleda Prago in vse njene znamenitosti. Potovali bomo preko Madžarske, Bratislave, Brna v Prago, da si med vožnjo lahko ogledamo pokrajine, po katerih običajno ne potujemo.
Pohitimo v čim večjem številu v Prago, da se tako oddolžimo bratom in sestram Čehoslovakoni, ki prihajajo ob vsaki priliki k nam in da manifestiramo za sokolsko in slovansko skupnost. Zvestoba za zvestobo!
q »»rvw»IHrBvr
Finigarleve drame
(Ob premijeri »Divjega lovca«).
Finžgarjeve štiri drame gredo sporedno z njegovim pripovedniškim razvojem. Najprej vidimo v njih delo ljudskega pripovednika, ki ga zanima donr"-1 zgod-benost in pestrost ljudskeg:	življenja
(»Divji lovec«); ta domača pripovest se poglobi v tendenčni, narodno reprezentativni igri (»Naša kri«) in "ajde svoj knočni cilj v plemeniti ljudski vzgojnosti (»Veriga«, »Razvalina življenja«),
V»D i v j e m lovcu«, ki ga je napisal Finžgar leta 1901, je vse polno domače kmečke tipičnosti, planinske folklore, same dogodovščine domačega kraja v Jabreznici pod Stolom in odrsko poveličano domače okolje. Kar je v nji koraj-žarske romatike, je nastala nevdomno pod vplivom tedanjega gledališkega okusa; besedna domačnost in patetičnost pa sta Finžgarjevi. Krstna predstava »Divjega lovca« je bila 11. marca 1902. leta v ljubljanskem starem gledališču. Naj omenimo, da'je igral torej prvi Tončka, mimo Borštnika dozdaj največji slovenski igralec V e r o v š e k. — Kmalu zatem je preplavila ta igra vso slovensko deželo. Še košček zgodovine je v »Divjem lovcu«. Leta 1918. naj bi se otvorilo^v Ljubljani Narodno gledališče z drugim Finžgarje-
vim dramskim delom »Naša kri«, toda avstrijski cenzor je igro prepovedal, češ, da se taka izrazito protiavstrijska igra ne bo nikoli igrala. Tedaj so gledališče otvorili z »Divjim lovcem«. Režiral je Nučič; glavne vloge pa so igrali poleg Nučiča (Janez) še Danilo (rihtar), Rasberger (Jure) in Povhe (Tonček). Ob priliki 15. letnice Narodnega gledališča v Ljubljani sta v prof. šesto-v i obnovljeni predstavi »Divjega lovca« gostovalo v glavnih vlogah kot gosta iz Zagreba Nučič in Podgorska. Finžgarjevo 601etnico rojstva j" proslavilo ljubljansko gledališče uprav z njegovim »Divjim lovcem«.
Leta 1910. je napisal Finžgar »Našo kri«. Ena stran je videla v nji reakcionarnost, protifrancosko tendenco, druga pa poudarek slovanstva v neki domačnosti, v široki ilirski koncepciji, a glavno misel so pogodili le tisti, ki so videli v igri kmečko samobitnost, ki' odklanja vsakega tujca, ker kmet hoče živeti po svoje, svobodno in tako, kakor je živel na svoji zemlji od nekdaj. Kčstna predstava »Naše krvi« je bila leta 1912., 2. januarja v Ljubljani.
Leta 1919. je Finžgar spopolnil že
1. 1914. napisano kmečko dramo »Veri-g a«. Igra je postavljena na tiste osnove, na katerih slone najbolj zrela Finžgar-jeva dela, na ljudske strasti, ki »iz malenkosti porojene spačijo obraz ljudski duši in jo preslepe, da tava in išče v senci, kar ji je v pogubo, ne vidi pa velikih rešnih ciljev, do katerih vodi pot ljubezni«. Delo je doživelo svojo premijero v Nučičevi režiji 1. "i 1919. leta. Glavne vloge so igrali: N •• č i ~ Bratina, Rasberger, Bukšekova.
Ob petdesetletnici 1921. je prišla na oder četrta ljudska drama »Razvalina življenja«, ki je dramatično boli strnjena ko druge Finžgarjeve igre; v nji
Vašim otrokom stalno samo Reneto.
je pisatelj globoko pogledal v največje napake kmečkega nacionalizma, pokazal usodno brezvestnost v ljubezer-' 2: zadevah in brezsrčnost v gospodarskem izkoriščanju.
V	vseh Finžgarjevih igrah, posebno v zadnjih dveh, je največja pisateljeva odlika izbran, lep narodni jezik; včasi je ta jezik do slovesnosti povzdignjen, včasi prav do naturalizma resničen, najrajši pa se ubere v zveneč pregovor.
Mimo tega je napisal Finžgar tudi dramatično sliko o starem jambskem deseter-cu — ki pa se ni nikoli igrala. Pripravljena je bila za slovensko-hrvatsko abituri-jensko veselico leta 1891. — tedaj je namreč Finžgar maturiral. Tistega sestanka se je udeležil tudi pok. Štefan Radič. Ker sc je zdela vladi vsebina preveč panslavistična, jo je dva dni pred vprizoritvijo prepovedala.
Hovke &	fut&ja
Smrtna kosa. V Križevcih je umrl g. Anton Vrabl, bivši trgovec in posestnik. Pokojni je bil dober človek in marljiv gospodar ter znan kot poštenjak. Bodi mu ohranjen časten spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Uidtdkove novke
Binkošti na Jadranu! Skupinsko potovanje Putnika Maribor: od 4. do 6. junija: Crikvenica Din 240.—, Omišalj Din 220.—. Prospekti, informacije in takojšnje prijave (do 1. junija) pri Putniku Maribor - Celje - Ptuj.
Le še jutri v sredo, dne l. junija se sprejemajo prijave za Putnikovo skupinsko potovanje na Jadran: od 4. do 6. junija: Crikvenica Din 240.—. Omišalj Din 220.—. V ceni je vpoštevana vožnja z vlakom in parnikom. Izkoristite ugodno priliko za cenen obisk krasnega Jadrana! Informacije, prospekti in prijave pri Putniku Maribor.
Darujte za az*>ni sklad PTLI
Slovanska
Dr. Beneš z Jugosloveni za svetovne vojne
(K 28. maju.)
Kot zastopnik Narodnega sveta sem začel neposredno sodelovanje z Jugo-slovenskiin odborom dne 11. februarja 1916. na sestanku s Trunbičem, Zupaničem in Vošnjakoin v Parizu. V teku časa sem se srečaval s Supilom, Hinkovičem, Meštrovičenr, Vojnovičem, Potočnjakom, Radovičem, de Giuliom, Cvjetišo, Grego rinom, Banjaninom in drugimi. Od marca 1916. je bilo sodelovanje sistematično, prijateljsko, zaupno. Skupno delo in skupne nevarnosti so nas zelo zbližale. Bili smo tudi osebno prijatelji in prijateljstvo je ostalo vso vojno ter še po
vojni. Največ stika in osebnega sodelovanja sem imel izmed avstro-ogrskih Jugoslovanov s Trumbičem. Spominjam se ga rad, da — z ganljivostjo; preživeli smo skupaj dobo težkih nesreč in nevarnosti. Ne pozabim trenutku resnične radosti, ko mi je prišel čestitat v avgustu 1918. k angleškemu priznanju Narodnega sveta kot dejanske vlade in češkoslovaškega naroda kot zaveznika. Smatral je to za odločilen udarec za habsburško državo ter za zmago tudi za Jugoslovane. Pridobil si je mnogo prijate-
ljev in spoštovanja s svojo iskrenostjo, poštenostjo in lojalnostjo tudi napram nasprotnikom. Opravil je za svoj narod veliko službo.
V	drugi polovici marca 1916. smo sc sešli Trumbič, Hinkovič, štefanik in jaz na razgovore o sporih z Italijo; štefanik je nujno nasvetoval obema neposreden dogovor z Italijo. V enakem smislu je obenem razpravljal s srbskim poslanikom v Parizu M. Vesničem. Ko je namreč spomladi 1916. videl, da sc začenjajo pariški politični krogi resno bati italijansko - srbsko - jugoslovanskega, spo ra, je namigaval nekaterim svojim francoskim prijateljem, da bi mi čehoslovaki mogli vplivati na poravnavo sporov; sam se je ponudil, da bi z ozirom na svoje bivanje na srbski fronti v Srbiji in na svojem potovanju preko Italije, kjer se je zadržal ter pridobil nekaj prijateljev, utegnil morda imeti možnost, vplivati na sporazum na obeh straneh. Povedal sem že, da mu je bilo radi tega poverjeno v marcu 1916. neoficijelno poslanstvo v Italijo, da bi tam ugotovil, kakšni so dejanski nazori italijanskih krogov o mož-
nosti italijansko-jugoslovanskega sporazuma. Podal se je na to svoje prvo italijansko potovanje dne 24. marca 1916.— Jugoslovani niso videli tega preveč radi ter so gledali od te dobe na štefanika z rezervo, smatrajoči ga za prevelikega italofilar
Kljub temu se je sodelovanje češko-sovaškega Narodnega sveta z Jugoslovanskim odborom v pariškem in londonskem okolju stalno poglabljalo in Štefanik je bil v načelu vedno njega najiskrenejši privrženec. Razlika se je tikala predvsem taktike in postopka. Na posebnem sestanku s Trubmičem dne 16.
aprila 1916. smo se dogovorili o skupnem programu in postopku v praksi, cesar smo se potem v polni meri in stalno držali vse do konca vojne. Skupnemu postopanju je bil dan izraz tudi s tem, da je Denis napravil iz naše revije »La Nation Tchčque« organ ne le za češkoslovaška, ampak tudi za jugoslovanska vprašanja.
Posledice tega so sc kmalu pokazale, štefanik je na svojem potovanju v Rimu zadel na močan odpor proti nam; rimski politični krogi so ga med drugim motivirali tudi s tem, da zavzema »La Nation Tchčque« radikalno stališče proti Italiji ter da nas ne bodo jačali in podpirali proti samim sebi. Tako so se po sodelovanju Narodnega sveta z Jugoslovanskim odborom v Parizu in Londonu pri-
pravljali naši prvi konflikti z Italijani, Jugoslovani in deloma tudi s profesorje:: Denisom.
Vrnivši se v Pariz je štefanik tako opozarjal dosti odločno na te potežko če; prikazoval je nujnost previdnejšeg, postopanja, meneč, da bo treba dati ■ »Nation Tchequc« celo izraz temu, d; Čehoslovaki ne moremo soglašati z ra dikalno politiko Jugoslovanskega odbo ra. Opozarjal je na to, da tudi rimsk prijatelji Jugoslovanov (zlasti Francoz; Barrčre in Loiseau, ruski veleposiani! Giers in drugi) z jugoslovansko taktiko t. j. z radikalno taktiko Jugoslovanskeg; odbora ne morejo vedno soglašati.
Tako je prišlo k nekaterim nespora-zumljenjem in k nekim diferencam mer nami. Danes — zlasti po jugoslovan skem prijateljskem dogovoru z Italijo — ne more škoditi, če se te stvari povedo Dobra volja je bila na obeh straneh ir ti spori prav za prav še samo dodatne dokazujejo, kako se je češkoslovaške politika vedno trudila biti pravična tei objektivna in kako se je znala vedno — vpoštevaje svoje dobro in dobro naši! prijateljev — postaviti na široko stališče skupnih interesov vseh treh narodov \ bodočnosti. To je bil vedno štefanikov in moj cilj.
UkmBame m du&ške Jtmiu
ksfte&m kuMutua dete J^udslte univetae v Mati&em
Ob snočnjem 15. občnem zboru — Bodoči program po* svečen 20 letnici osvobojenja
Sinoči je imela tuk. Ljudska univerza svoj 15. redni občni zbor, s katerim je uspešno zaključila svojo letošnjo bogato poslovno dobo, ki je trajala od 1. oktobra do 21. maja 1.1. Zbor je otvoril in vodil za služni predsednik inž. Janko Kukovec dočim je tajniško poročilo podal agilni tajnik g. prof. Stanko B u n c, blagajniško pa marljivi blagajnik g. Ivan Matelič.
Iz poročil posameznih društvenih funkcionarjev povzemamo zanimive podatke, ki pričajo o izredno živahnem delu te naše pomembne ter zlasti v našem obmejnem Mariboru nujno potrebne ustanove, ki je v pretečenem poslovnem letu absolvirala 58 prireditev ter razne strokovne tečaje z 10 predavanji, ki jih je posetilo nad 8.000 obiskovalcev. V doslednem izvajanju svojega programa ni zanemarila naša Ljudska univerza v svojem dosedanjem delu prav nobene pa noge. Velik korak naprej pomeni uspešno zaključeni cikl ekonomskih predavani z dvema prireditvama ter^ 12 predavanji. Vodil ga je prof. dr. F. Crnek. Veliko zanimanja so zbudila tudi geografsko pokrajinska predavanja s skioptičnimi slikami. Od posameznih predavateljev smo v zadnjem času dobili krasne zbirke ter prvovrsten skioptičen material, s katerim iahko tekmujemo s tujino. Častno mesto zavzemajo literarni večeri, ki so doživeli topel sprejem in živahno zanimanje, dočim je bilo za kulturne filme kljub njihovi prvovrstnosti znatno manj zanimanja. Po jezikovni opredelitvi je bilo med predavatelji 40 domačih predavateljev, 7 hrvatskih, 1 češki in francoski. Število naših predavateljev (od teh jili je 21 iz Maribora) se je znatno dvignilo. Maribor in okolica sta stopila v ospredje in smo se glede predavateljev takorekoč osamosvojili. Na nevtralnem forumu Ljudske univerze se je nadalje krepko uveljavila sintetična teza, da je treba združiti našo inteligenco, okleniti se tega, kar nas druži ter opustiti vse, kar nas razdvaja.
Prof. dr. C r n e k je v svojem poročilu o ekonomskem tečaju orisal uspeh teh predavanj, ki so v lahko umljivi obliki tolmačila obiskovalcem ves gospodarski razvoj. Uspešno je tudi delo ptujske Ljud ske univerze, ki je v pretekli dobi delovala pod okriljem mariborske. Njeno uspešno delo je orisal njen predsednik
prof. St. C a n j k a r. Ta ustanova sc je sedaj osamosvojila. Imela je 13 odlično uspelih prireditev in beleži skupen obisk 1300 obiskovalcev.
Tajniško poročilo prof. Bunca je bi-bilo posvečeno predvsem živahnemu administrativnemu delu. Prizadevanja gredo za tem, da tudi Ljudska univerza čim častneje sodeluje pri letošnji kulturni razstavi, ki bo prirejena v okviru letošnjih proslav 20 letnice našega narodnega ujedinjenja. Prof. dr. Dolar je referiral o zbirki statističnih podatkov vseli dose danjih predavanj, ki jih je imela Ljudska univerza v toku svojega dosedanjega poslovanja. Po poročilu prof. Bizjaka o zbirki podatkov za zadnji dve leti jc predsedujoči otvoril debato, v katero so živahno posegli dr. Dola r, dr. J. T o-m i n š e k. dr. Travne r, dr. Polj a-n e c, nadz. Senekovič, dr. Crnek in drugi. V teku debate so bili sproženi tehtni predlogi o zbirki podatkov vseh dosedanjih predavanj, ki naj se odslej izpopolnijo s stvarno in objektivno oceno vsakega posameznega predavanja, nadalje o potrebi točne registracije absolvi-ranih prireditev in o potrebi ustanovitve Ljudske univerze v Murski Soboti.
Blagajna izkazuje din 30.206.50 prejemkov ter din 26.710.25 izdatkov, dočim se je število članstva dvignilo na 242. V imenu nadzornega odbora je poročal dr. P o 1 j a n e c, predlagajoč razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja nova uprava: Predsednik inž. Janko Kukovec, podpredsednik prelat dr. Kovačič, namestnik dr. Josip Tominšek, tajnik prof. Bogomir Stupan, nam. prof. Stanko Bunc, blagajnik Ivan Matelič, nam. prof. Ivan Kos, referent za strokovne tečaje prof. dr. Franjo Crnek, referent za glasbo prof
H.	Druzovič. Odborniki: gospa Maistrova, dr. V. Kukovec, nadz. Senkovič, Niko Vrabl, prof. Rihter, prof. Bizjak, dr. Dolar in dr. VI. Travner. Preglednika računov dr. Leop. Poljanec in dr. Rapoc.
V	bodoči program mariborske Ljudske univerze so uvrščena predavanja, ki so po svoji vsebini posvečena prvenstveno proslavitvi 20 letnice našega nacionalnega osvobojenja ter obstoja naše narodne države. Sestav predavanj je že izdelan in so ga zborujoči s priznanjem ter pohvalo vzeli na znanje.
NAŠIM NAROČNIKOM! Današnji številki »Večernika« smo priložili položnice za vse zunanje naročnike ter jih prosimo, da nam naročnino za me sec junij nakažejo. Tudi one naročnike, ki so z naročnino še v zaostanku, prosimo, da isto poravnajo čim prej.
Uprava »VEČERNIKA«.
težkočam ugodno razvijala. Koncem leta 1937 je imela v obeh oddelkih za pogreb nino in doto 8137 članov, ki so zavarovani za Din 64,381.000.—. Blagajna je imela lansko leto nad 41 milijonov prometa. Rezervni fond (matematična rezerva in varnostni sklad) je narasel na Din. 7,536.922.93 in se je od leta 1936 zvišal za Din 1.112.633.28. Dosedanji odtegljaj za člane, ki so pristopili pred 1. nov. 1933 se je znižal od 25% na 23% do prihodnjega občnega zbora. Blagajna se je lansko leto preselila v svojo lastno palačo, ly si jo je zgradila na Aleksandrovi cesti, nasproti glavnemu kolodvoru, kar j je dokaz smotrnega in uspešnega delovanja tega zavoda,
Nalagajte svoje prihranke v Mestno hranilnico v Mariboru.
Grajska klet. Od 1. junija dnevno koncert. Dobra kuhinja in vina.
Opozorilo! Od 1. junija do 31. avgusta smejo biti trgovine v mestu Mariboru odprte popoldne od 15. (3. ure popoldne) pa do 19. (7. ure zvečer), kar naj blagovoli vzeti na znanje tudi p. t. občinstvo radi nabave svojih potrebščin. Predpoldne v trgovinah normalno poslovanje. — Združenje trgovcev za mesto Maribor.,.
Plemenita gesta. Ravnateljstvo mariborske tekstilne tovarne Doctor in drug bo letošnje poletje poslalo 15 otrok svojih delavcev na stroške tovarne na oddih na morje. Ta plemenita gesta imenovanega podjetja zasluži nedvomno vsestransko priznanje in mnogo posnemalcev!
Šahovske novice. V nedeljo je gostoval šahovski klub UJNŽB iz Maribora v Celju, kjer se je srečal z šahovskim klubom Gaberje. Dvomatch se je končal s prepričevalno zmago Mariborčanov v razmerju 7:3. Posamezni rezultati: Ku-ster:Csorgo III 1:0, Rupar:Mirnik 1:0, Marvin:Golia 1:0, Lukež Bogo:Csorg5 I 1:0, Reinsberger:Prezelj 1:0, Dobrila: Slimšek 1:0, Mišura:Mastnak 0:1, Peče: Esih remis, Andič:Janežič 0:1, Kobljer: Csorgo II 1:0. — Na brzoturnirju, ki se je vršil popoldne na 17 deskah, sta zasedla prvi dve mesti člana UJNŽB Kti-ster in Rupar.
K usodni nesreči v Masarykovi 1. Včeraj popoldne ob 15. uri so strokovnjaki mariborskega mestnega gradbenega urada ter nekateri drugi strokovnjaki ponovno izvršili krajevni ogled ter skušali dognati vzroke usodne nesreče. Ugotoviti pa so morali samo to, da je bilo skla dišče slabo konstruirano in da je iskati vzroka katastrofi v tem, ker so se sesedli cementni podložki, na katerih so počivali leseni stebri, ki so nosili streho. Morda je tudi krivo, da so bile nekatere deske položene poševno na skladiščno steno, tako da je bil pritisk prevelik, ki ga slaba konstrukcija ni vzdržala in se je radi tega skladišče zrušilo.
Velika pažnja se posveča v vseh kulturnih krogih veliki reprezentativni razstavi likovne umetnosti' v Unionu. — Dovoljena je za časa razstave tudi polovična vožnja s prihodom v Maribor do 20. junija, z vrnitvijo pa do 22. junija. Do polovične vožnje opravičuje cela vozovnica, kupljena pri vseh tu- ali inozemskih postajah, ki služi obenem kot brezplačna povratnica, potem ko si dajo udeleženci razstave na njo vtisniti žig pri razstavni blagajni.
Dva velika kongresa, ki bosta obrnila pozornost vse države nase in na Ljubljano bosta med pomladnim ljubljanskim ve lesejmom, ki bo od 4.—13. junija. Na trgovskem kongresu se bo zbralo 6.000. trgovcev iz naše države, pa tudi zastopniki trgovstva iz Bolgarije. Velika posebna razstava »Naša cesta« bo pokazala, kakšne so naše ceste in kakšne bi morale biti. Razpravljali bodo o primernem cestnem redu za Slovenijo, ki je velikega gospodarskega pomena. Razstava sama bo lahko prepričala udeležence kongresa iz drugih pokrajin in zlasti iz Beograda, da je zahteva Slovenije po dobrih modernih cestah v resnici življenjska ter v interesu vse države. Skupna reprezentativna razstava Franclje nas bo izpodbuiala, da
»
URIJU
ima
43. razstavna prireditev 4.—13. junija 1938
Polovična voznina na železnici. Pri blagajnah železn. postaj kupite rameno železniško izkaznica za din T—.
Sejmišče obsega 40.000 m5. Preko 600 razstav-ljalcev iz 14. držav.
Posebne razstaveCesta" — Francija — Pohištvo — Avtomobili — Teksti! — Zenska domača obrt.
Lepo zabavišče.
10,—12. junija: III. državni trgovski kongres.
Hm
Kino Union, Maribor. Danes veliki glas beni in pevski film z ženskim Carusom Grace Moore. Sledi Sherlock Holmes.
Torek, 31. maja ob 20. uri: »Divji lovec«.
Premiera. Red A.
Sreda, 1. junija, ob 20. uri: Sreča d. d.« Red D. Zadnjič.
»Sreča d. d. se poslavlja — nepreklicno to sredo, 1. junija z redom D, ki nudi ugodno priliko, da si novejše od Ministrstva prosvete nagrajeno delo pisatelja Velmara Jankoviča ogledajo tudi oni, ki »Sreče« še niso videli ali pa, ki si jo želijo še enkrat natančneje ogledati.
Opozarjamo na nocojšnjo premiero Finžgarjevega »Divjega lovca«.
se oklenemo čim bolj svoje iskrene in mogočne zaveznice, ki ne prihaja k nam z ognjem in mečem, ampak s knjigo. Na razstavi bo namreč 3.000 francoskih knjig.
Reneta bodi pri vsaki jedi na mizi.
Pri Igri padla v reko in utonila. Pri
Cmureku se je 8 letna posestniška hči Frančiška Zemljičeva igrala na obrežju Mure. Ko se je hotela oprijeti za neko drevo, pa je treščila v Muro in jo je vodovje odneslo. Njenega trupla doslej še niso našli.
Pod kolesjem avtomobila se je znašla davi 1 [Metna služkinja Fani Očkova, uslužbena pri nekem tuk. inženerju na Aleksandrovi cesti. V trenutku, ko je hotela stopiti na cesto, ji je pridrvel nasproti neki avto ter jo podrl na tla. Vrglo jo je nekaj metrov daleč na cesto, kjer je obležala s težje poškodovanimi nogami in rokami. Reševalci so jo odpremili v tuk. bolnišnico.
Tatovi koles zo zopet na delu. Mestnemu uslužbencu Antonu Leopoldu iz Danjkove ulice 8, je izginilo iz neke veže v Vojašniški ulici dvokolo v vrednosti 600 din. Kolo nosi znamko »Waffen-rad-Steyr« št. 3102440 in ev. št. 2-20.268.
Za 1100 din perila in raznih oblek je odnesla neka uslužbenka trgovcu B o ž i-č u’ Ferdu v Slovenski ulici 34. Zasačila jo je njegova žena v trenutku, ko je odpirala omaro s ponarejenim ključem. Po odpustu iz službe je gospodinja ugotovila, da ji manjkajo še razne druge obleke in perila v prej omenjeni vrednosti.
SftecUte pifakje
Ostali rezultati tekmovanja za Davi*
sov pokal. V Parizu je zmagala Francija nad Italijo s 3:2, v Budimpešti pa Nemčija nad Madžarsko s 3:2, dočim se je dvoboj med Belgijo in Nizozemsko Indijo v Bruslju pri stanju 2:1 za Belgijo radi slabega vremena prekinil. V primeru, da zmaga Belgija, bo morala nastopiti proti zamgovalcu Jugoslavjja-Švedska v Bruslju.
Poučne številke. Drsalni savez je prijavil ministrstvu za telesno vzgojo, da mu je potrebnih skoro 14 milijonov din za dosego olimpijske zrelosti naših drsalcev. Sedež drsalne zveze je v Zagrebu, kjer je bil v nedeljo občni zbor, na katerem so sklenili, da bo zvezni sedež še nadalje v Zagrebu.
Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri v sredo 1. junija sledeče vreme: Pretežno jasno, jugozapadni vetrovi, naraščanje temperature.
Mrtvaški zvon. V tukajšnji splošni bolnišnici sta izdihnila mizarski pomočnik Ivan K r u m p a č, star 59 let in 61 letna zasebnica Julijana Wejs. — žalujočim preostalim naše toplo sočutje!
Pobegli kaznjenec. V neki viničariji v Prisojni ulici je bil z drugimi kaznjenci zaposlen tudi 331etni Babič Alojz, ki je Je
deli časa odsedeval svojo kazen v tuk. kaznilnici. Babič je rodom iz Krčevine pri Mariboru in govori več jezikov. Pred nastopom kazni je stanoval ria Pobrežju, Lovska ulica 6 in ima odsedeti večletno robijo do 6. oktobra 1940. VX/'~" popoldne se mu je nenadoma zahotelo po svobodi. Porabil je ugodno priliko ter zbežal. Na sebi je obdržal kaznjensko obleko. Suknjo in čepico je pustil na mestu pobega. Varnostne oblasti vrše za njim poizvedbe, in je upati, da bo kaj kmalu zopet v rokah pravice.
Krvavo žegnanje. V Jarenini so imeli te dni cerkveno slavje. Po cerkvenih slovesnostih se je podala skupina fantov v Horvatovo gostilno, kjer sc je 241etni posestniški sin Ivan P. tak" opijanil, da je pričel metati na tla kozarce. Gostilničar
je P. na jp raje opozoril, na} si svoje navdušenje ohlr.di zunaj gostilne, toda P. se ni dal pomiriti. Naposled se je P. pričel s svojimi tovariši prepirati in nastal je pretep. Po gobi so frčale stekleni-
ce in kozarci. Gostilničar Horvat je skušal podivjane fante spraviti iz gostilne, pa je pri tem slabo naletel. Nenadoma so zabliskali tudi noži in je Horvat v gnje-i zadobil zabodljaj v trebuh, tako, da se je zgrudil na tla. K sreči pa zabodljaj ni bil usoden, ker noževa ostrina ni poškodovala notranjih organov. Tudi nekateri drugi fantje so ob tej priliki zadobiti pogodbe, ki pa niso težjega značaja. Pretepu so napravili konec orožniki, ki so glavnega krivca, omenjenega Ivana P. aretirali. Zadeva bo imela svoj epilog pred sodiščem.
»Toti list«, 7. štev. izide jutri v sredo
1.	junija!
Predavanje za vpokojene in rezervne častnike. V petek, dne 3. junija ob 20. uri bo v Ljudski univerzi predavanje za vse vpokojene in rezervne oficirje. Predavanje je obvezno in morajo biti prisotni vsi vpokojeni in rezervni oficirji.
Motoklub Maribor. Udeleženci bin-koštnega izleta v Benetke naj oddajo potne liste takoj predsedniku g. Salomonu, Radio Maribor, telefon 26-^-48, v svr-ho preskrbe italijanskega viza. Plačati je polovično pristojbino. Udeleženci, ki potujejo prvokrat v Italijo, morajo priključiti prošnji fotografijo. Tiskovine za prošnjo se dobijo pri Putniku.
»Ljudska samopomoč« v Mariboru je imela v nedeljo dne 29. majnika t. 1. svoj redni občni zbor. Iz poročil blagajniških funkcionarjev je razvidno, da se je ta domača socialna ustanova kljub raznim
£iadsoke umite
Limbušani se čudijo, kako jih mestno avtobusno podjetje zapostavlja! Od 15. majnika ne vozi noben avtobus več v Limbuš, ampak samo do banovinske trs-nice (po isti ceni 4 Din). Kdo bo plačal par korakov od Tomšeja na Pekrah takoj za 1 Din več? Potem pa hodi in nosi 20 minut peš v Limbuš! Komaj smo se avtobusni progi privadili, pa nas tako zapostavljate. Imamo sicer železnico, a
ne ob istem času ko autobus. Sicer pa je sedaj udobnost itak iluzorična, ko ne stoji avtobus ob tržnem prostoru na Vod
nikovem trgu. Prosimo mestno avtobusno podjetje, da pošlje avtobus do Limbuša, kakor doslej! V primeru neupoštevanja pa pozivamo Rušane, naj nam ustanovijo okoliško avtobusno zvezo! Vsi Limbušani z gostilničarji vred!
ih sveto
Prva avtomobilska nesreča
Takrat se je pojavila tudi prva avtomobilska šala. Neki šofer je prevrinl mimoidočega potnika. Ko je ta padel na zemljo, je zavpil: »Ali ne znate trobiti:* — »Trobiti znam, toda voziti ne znam dobro.« Druga šala: Okoli leta 1900 je stopil v trgovino z avtomobili nek mlajši gospod in rekel trgoevu: »Pred mesecem dni sem kupil pri vas avto. Rekli ste, da mi boste dali za vsak zlomljeni del nov del.« — »Mož beseda sem. Kaj manjka vašemu avtu?« — »Nič, toda meni dajte zamenjati mojo zlomljeno nogo in moji ženi štiri izbite zobe.« — Istega leta je neki pariški šofer napravil to aprilsko šalo: namesto da bi dvignil levo roko, je dvignil desno in s tem povzročil težko nesrečo. Povozil je tri pešce. Zato je doni! šest mesecev ječe. še precej dobro se je zmazal.
Nekoč m danes
Idila iz prvi polovice 15. stoletja: Napad čete arkebuzirjev. Oboroženi so s primitivnimi puškami, težkimi 10 do 15 kg. Med streljanjem so puške naslonjene na vilice, na spodnji strani blizu ustja je močan kavelj, ki prestreže udarec nazaj. 48 povelj je potrebnih, da se to orožje nabaše in sproži. Do 100 gramov težka krogla leti do 200 m daleč. To je bil prvotni samostrel. Top iz iste dobe je bronast. Položen je v nekakšen žleb in strelja iz skrivališča. Posadka je med streljanjem zavarovana pred sovražnimi pšicami s premično streho, konstruirano na posebnem ogrodju. S kvadrantom se določi smer. Z lopatico se nasuje smodnik, v cev se potisne kamenita krogla in utesni s predivom in malto. Potem počakajo, da se to posuši. Ta čas se posadka skrije, vsi se odkrijejo in molijo. Sled njič se top sproži. Če se kamenita krogla ne razleti, jo požene do 400 m daleč. Kronika iz I. 1437 slavi vrlega topničarja, ki je v enem dnevu ustrelil trikrat iz topa in sicer ob različnih elevacijah. — A zdaj? Moderna strojnica ustreli avtomatično in enakomerno 8 do lOkrat v sekundi. Krogla prebije do 90 cm debel smrekov hlod. Daljnonosni top zadene pri elevaciji okrog 50° 120 km oddaljeni cilj. Granata se dvigne 40 km visoko m večji del njene poti leži v stratosferi. Ob izstrelu ima toliko energije, da bi lahko z njo premaknila 850 železniških vagonov, od katerih tehta vsak 100'metrskih stotov.
Zakonski pristan.
Pogovarjala sta se o zakonu:
»Zakon«, je dejal Mazi, »je kakor pristan, v katerem se srečata dve ladji.«
Pa zastoka Gornik: »Že res. toda jaz sem srečal vojno ladjo.«
Otroška pamet.
lončka so vprašali, če njegov mali bratec že hodi. Pa se je odrezal: »Hoditi še ne zna, ampak noge pa že ima.«
Razno
OTOMANE
din .565.-—. afrik madrace din
ISO —, žične vložke din 85__,
zajamčeno dobavlja »Obnova« F. Novak. Jurčičeva h. 3268
reneta
pijača mladih in odrasli h (sta rih).	3274
ZA BIRMANCE
so aktovke, ročne torbice, denarnice in nahrbtniki najprimernejša darila. Veliko izbiro in po nizkih cenah priporoča Ivan Kravos. Aleksandrova 13.	3129
Prodam
Prodam globok
OTROŠKI VOZIČEK
Vprašati Tomšičev drevored sl- l?-	3292
RADI SELITVE
takoj naprodaj: dobro ohranjena jedilnica, miza, spalnica. preproge, madrace. umivalnik trd les z ogledalom, stoli, pernice, moške obleke, čevlji. Dr. Verstovškova ulica 6-II. desno.	3293
PRODAM
lepo. polit, omaro poceni. — Turnerjeva 28.	3298
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
oddam Ruška c. 35 Maribor-3289
OPREMLJENO SOBO
oddam gospodu s L junijem-Kopalnica- Gosposka 46-111, 8. 3283
Lepo. sončno
SOBO
oddam v najem. Vprašati Vr-banova ul. 53.	3296
Spomnite se CMD!
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam. Magdalenska ul- 50.	3297
Stanovanje
GOSPODA
sprejmem na stanovanje in vso oskrbo. Tedensko din 100-—• Vrbanova 6. Venko-3286
SOBO !N KUHINJO
zelo poceni oddam. Zg. Radvanje 112, mimo tovarne na glavni cesti.	3285
STANOVANJE
dve sobi in kuhinjo oddam s 1. julijem. Vprašati Aljaževa ul. 25 -	3281
ENOSOBNO STANOVANJE
oddam s L julijem dvema ose bama, v bližini glavnega kolodvora. Naslov v uoriivi »Ve černika«.	3292
STANOVANJE
dahi v najem takoi. Vojašniška ul. 5	3299
Službo išče
GOSPODIČNA
ki govori tudi nemški, želi službo kot instrumentarka pri zobozdravniku v Mariboru. Ponudbe na upravo »Ve-černika« pod »Instrumcntar-La«.	3288
Službo dobi:
NATAKARICO
sprejmem takoi- Ponudbe pod »Maribor« na upravo lista. 3282
STALNA SLUŽBA
Sprejmemo v stalno službo izobražene gospode z lepim nastopom za sistematično obiskovanje strank v Mariboru in okolici. Pismene, ponudbe na upravo lista pod »Stalna služba«.	3272
Čedno blago za dečve
v novih vzorcih prinaša
Maribor. Gosposka 14.
Za Binko
na vsako mizo
brezalkoholni jabolčni sok
Pijača za mlado in staro
Dobite pri vseh trgovcih in v kavarnah ali pa pri tvrdki
Adalbert Gusel
Maribor, Aleksandrova cesta 39
3294
hvasirelniSi
metrov
Vaše kože — kajti tako velika je površina kože, ki služi za »dihanje« —
je sedaj najbolj dovzetnih', da se pomladi in okrepi. Nudite ji torej kolesferin vsebujočo Solea kremo, ki kožo hladi in jo žametno mehko porjavi.
fl7liUrin krnita.
Zdravljenje revme
pavšal za 10 dni od din 600*— pavšal za 20 dni od din 1.140*—
te ceue veljajo do 15. junija, vpoštevani so vsi izdatki za stanovanje, žveplene aii blatne kopeli, prvovrstna oskrba v prvi kopališki restavraciji s taksami. Prosimo za pravočasno prijavo, ker imamo samo še nekoliko sob na razpolago. Prospekte in pojasnila pogojev dobite od ravnateljstva radioaktivnega žveplenega kopališča
2704 Varaždinske Toplice
kroiačica Anica Marin
je prevzela salon za dame na Koroški c. 11
3290 (lokal) Dobra postrežba. — Nizke cene.
Preselitveno naznani80 S
Cenjenim strankam in ostalemu občinstvu vljudno naznanjam, da se preselim iz dosedanjih prostorov na Glavnem trgu 14, na
Aleksandrovo cesto štev. 59
nasproti novega carinskega poslopja.
Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost ter se še nadalje priporočam
Slavan Ribaril
galanterija, pletenine, papir, Aleksandrova cesta 59.
Sirite „Večernik
44
£enka
»Secessio!« se je nasmehnil starec. »Tu imate v malem, kar beremo v zgodovini na vsaki strani. Poteptane svoboščine, privilegiji —.«
»Ali to je treba preprečiti — takoj grem k rektorju —.«
Zvami pojdem —s.
Duhovnik je stopal spredaj, za njim pa mirni Germanus.
Našla sta rektorja, ki je potisnil stran nke fizikalne aparate in stal pri oknu ter opazoval množico ljudi in študentov.
»Kaj se je zgodilo!« je zatarnal profesor verouka.
Nastopila je temperatura vorče, mlade krvi.«
»Izvolite jim prosim ukazati, da se razidejo. —«
Ne bodo se razšli, ako so se že tako daleč osmelili.«
»Treba jih bo razgnati!«
Kdo jih bo? Kmoniček?« je dodal za rektorja German in na ustnicah se mu je pojavil smehljaj.
»Sam jih pozovem, da se mirno razi-
dejo!«
»Ako hočete. V mojem imenu —« je odgovoril rektor.
Katehet je odšel.
V	tem so se filozof je skoro polnoštevilni razvrstili. Lepo je bilo videti mladeniče in mlade može, kako so se razporedili s palicami v rokah. Koliko glasov, krikov in klicev! Koliko smeha, dovtipov in vriskov!
Ljudstvo se je kar trlo vseokoli in na slehernem licu je odsevalo veselje. Malo se jih je oglasilo proti študentom. Pravkar je stopil katehet na porto — v tem je ravno v polni moči zazvenela godba, muzikantje so stopili v sprevod, za njimi filozofi.
Gromko je odmeval korak sto in sto mladih nog. Za študente so se volili tisti, ki so imeli čas; povsod so hiteli ljudje iz hiš, da se prepričajo o drznem naklepu študentov. Mnogi so se hitro vrnili, da se preoblečejo in krenejo v gaj. Saj je bil pri tej majski slavnosti v gaju vedno ves Litormišelj.
Množica študentov je odšla, godba je utihnila.
Na porti je ostal preplašeni, razjarjeni
profesor. Kaj takega se ni pripetilo, odkar stoji filozofija!
Zarota se je imenitno posrečila. Študenti so stali kot eden, na nevarnem kraju niso izgovorili niti besedice. Komur so pa zaupali, godbi, gostilničarjem itd. je bilo samim na tem, da ostane, stvar do zadnjega prikrita. Občinstvu so vedeli, da bodo veseli pozdravili smeli čin in prav tako kot druga leta prišli na majsko slavnost.
Po vsem mestu je bilo nenavadno živahno. Saj je napočil nepričakovan praznik, ki so ga že tri leta črtali iz litomi-šeljskega koledarja. Tu meščan z družino, tam mati s hčerami, to posamezni, tam skupine, povsod so govorili o tem nepričakovanem in zato tem bolj dobrodošlem veselju.
Gospodična Elis se je nemalo prestrašila, ko ji je Fribort v zadnjem trenutku povedal o slavnosti in jo povabil v gaj. Znova je svarila skrbno, dobra gospodinja; pa govori mladi, živahni krvi! Upirala se je, in hotela iti; ko pa ji je Vav-rena pošepetal, da bo videla Lenko in lahko z njo govorila, se je odločila.
Šutdentje so odšli in postarna dama se je pričela opravljati. Vse na njej je bilo staromodno, kakor je bilo v njenih mladih letih, dobro ohranjeno. Oblekla je dolge rokavice, vzela ozek svilen šal, v tem je vstopila hišna gospodinja.
»Ah, to sem vesela, gospodična Elis, da greste! Ta moja neumnica me mori, malo da ne joče. Mora biti tam, misli, da brez nje ne bodo opravili. Zaradi te muzike pa vendar ne morem zapreti trgovine in ata je na trgu.«
»Naj le gre gospodična Marinka z mano. Prav vesela bom —« jo je prekinila gospodična Elis.
»Hvala Bogu! No, ta bo skakala! Čakati vam ne bu treba; ako gre za glasbo ali kaj podobnega jo še preveč urna!«
»Mladost, radost, gospa!«
*
O Nedošiu, Nedošin! Minila je tvoja slava!
Zredčilo se je drevje, ni več paviljonov, eremitaže, izginila je poletna dvorana, kjer se je ob prijetni glasbi sukala mladina. Toda takrat je še cvetela slava nedošinskega gaja.	(Dalje.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. «L
predstavnik ravnatelj ST ANICO DETELA, vsi v Mariboru.