Leto LXXm., št. 266 LJubljana, sreda 20« novembra 1940 SLOVE Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje in praznike. — InseratJ do 80 petlt vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji tnserati petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon: 31-22, SI-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5, — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Pristop madžarske k berlinskemu ,. Danes dopoldne so Ribbentrop, Ciano, Kuruzo in Csaky podpisali protokol z Madžarsko za tesno vojaško, poli' tično in gospodarsko sodelovanje — Nenaden Hitlerjev prihod na Dunaj DunaJ. 20. nov. br. (DNB). Poglavar države in kancelar Hitler se je davi pripeljal na Dunaj. Na železniški posta i i so ea sprejeli zunanji minister von Ribbentrop šel vrhovnega poveljstva maršal Keitel in okrožni vodja Baldur von Schirach ter zastopniki ostalih vojaških in civilnih oblasti ter narodno socialistične stranke Na postaji je bila razvrščena četa vojaštva ki io ie Hitler Dregledal. nakar se ie skoz: špalir ogromnih mnoAic ljudstva odoelial v hotel I m peri al. pred katerim so mu množice še dolgo prirejale navdušene ovacije. Hitler se ie moral ponovno pojaviti na balkonu hotela. 2e okoliščina, da je kacelar Hitler osebno prispel na Dunaj, da s svojo prisotnostjo da največji poudarek juznovzhodn: konferenci, ki se ie pričela danes na Dunaju, je vzbudila v tukajšnjih političnih krogih največjo pozornost. Kakor znano, se na Dunaiu mudita tudi madžarski ministrski pred-ednik gref Teleki in zunanji minister Csakv. ki sta s posebnim vlakom prispela iz Bud'moešto na Dunai že na vse zgodaj. 2e včerai se je govorilo, da bo na Dunaju sklenjena važna mednarodna pogodba, ki nai bi Domenila nadaljnji korak za organizacijo Evrope v okviru novega reda. Nekai mal-ža.-skih listov ie celo že namigovalo, da sr bo Madžarska najbrže priključila bloku držav, ki ie bil ustanovljen z berlin-sk:-n r»nk1om ?7 s^r/ombra Berlinski pakt Italije, Nemčije in Ja-porske. ki je določal tesno vojaško, politično in gospodarsko sodelovanje vseh sodelujočih držav, je omogočal, da se mu priključijo tudi še druge države. Kakor se je sedaj izkazalo, je prva pristopila k temu hloku Madžarska. Službeno je bilo danes ob 11. objavljeno, da so se sestali zunanja ministra Ribbentrop in Ciano ter japonski poslanik v Berlinu Kurmo ter madžarski zunanji minister grof Csakv in podpisali protokol, s katerim je Madžarska pristopila k berlinskemu paktu, sklenjenemu 27. septembra t. 1. med Italiio. Nemčijo in Japonsko. Po podpisu pakta je kancelar Hitler sprejel vse omenjene štiri predstavnike v skupni avdienci. Madžarska sodba Budimpešta. 20. nov. e. Glede na obisk ministrskega predsednika Tclekija in zunanjega ministra Csakvja na Dunaju in nju-neca sestanka z crofV-m Cianom in Ribbcn-trepom. se o predmetu o katerem bodo razpravljali, ni mogoče nasloniti na nobene službene informacije Mislijo pa, da sto-}i jugovzhodna Evropa pred pomembnimi ki usodnimi dnevi za svojo bodočnost. Poudarjajo, da bo sla Madžarska po poti. ki ji je doWcna na strani njenih velikih prijateljev. Smatrajo za popolnoma gotovo, da bo prihodnje dni med Madžarsko in državama osi prišlo do sporazuma, ki bo dosedanje sodelovame med temi državami se bolj poglobil in okrem' Ker so službeni krogi absolutno rezerviran', še ni z gotovostjo znano ali bo Madžarska pristopila k trojnemu paktu ali gre samo za novo ureditev Evrope. Gotovo je. da spadajo pogajanja med Sunerjem in Hitlerjem ter Hitlerjem in grofom Cianom. med bolgarskim kraljem Borisom in Hitlerjem ter naposled nameravano potovanje Antonesca v Berlin, v isti okvir, v katerega spada tudi potovanje madžarskih državnikov na Dunaj. V madžarskih krogih poudarjajo, da diplomatski razgovori zadnjih tednov pomenijo mnogo več kakor dosedaj. Nemško-italijanska zveza se je razširila s pristopom Japonske. Toda Hitler in Mussolini gresta še dalje in kakor se v Berlinu poudarja, stalno raste število držav, ki žele sodelovati z državama osi pri organizaciji nove evropske ureditve. Temelji madžarske politike Budimpešta, 20. novembra. AA. (M TI). Poluradni »Pester Lloyd« v uvodnem članku piše o potovanju madžarskih državnikov na Dunai in ugotavlja, da se ta sestanek vrši v okviru prisrčnih prijateljskih vezi med tremi državami. Ves značaj tega sestanka je določen po vezeh preizkušenega in prisrčnega prijateljstva. O sami vsebini razgovorov opozarja list na obvestila nekaterih zasebnih agencij, ki so napovedala, da bodo na Duuaju proučevali vsa sodobna vprašanja, ki skupno zanimajo te tri države. Dunajski sestanek bo omogočil državnikom, ki se ga udeleže, da osvetlijo Ln poglobe sodelovanje, ki se je začelo pri njihovem sestanku v Mona-kovem. Dejstvo, da madžarski državniki potujejo na Dunaj, nadaljuje »Pester Lloyd« pomeni, da Madžarska ne more izpolniti svoje naravne in zgodovinske naloge, ne da bi bila na strani držav osi. Madžarska javnost z največjim zadovoljstvom in odobravanjem pozdravlja to potovanje, ker vidi v njem potrdilo dosedanje vzajemnosti med Madžarsko in državama osi in to tem bolj. ker je ta vzajer/most dosedaj rodila že pomembne sadove. Madžarski narod pripisuje tej vzajemnosti največji pomen, nadaljuje poluradni madžarski list in želi. da bi se ta vzajemnost še poglobila ln okrepila. Madžarski narod se zaveda, da njegovo poslanstvo zahteva sodelovanje pri oblikovanju in okrepitvi novega reda v Evropi na strani držav osi. Ta vloga izvira iz samih temeljev madžarske politike. List piše nato o stališču Madžarske v preteklosti in pravi, da je Madžarska s svojim odločnim stališčem ob svojem času onemogočila oblikovanje Podunavja pod varstvom zapadnih držav. To je Madžarska delala tedaj, ko v Evropi skoraj ni bilo nasprotovanja proti versajskemu duhu 2e od samega začetka se je Madžarska postavila ob stran držav osi. Za to se ni odločila iz spekulacije, ampak je bila ob Nemčiji, ko je bil nemški narod slab. Last opozarja na to, da Madžarska ni bila med tistimi 52 državami za časa sankcij, ampak je bila na strani Italije. Tedaj se je Madžarska odločila za politiko časti in zvestobe do Italije. Iz vsega tega izhaja, pravi list ob koncu, da Madžarska ne izbira prijateljstva v ugodnih položajih, ampak deli s svojimi prijatelji vse nevarnosti in vse trpljenje Red. ki ga ustvarjata državi osi, je za Madžarsko uresničenje njenih lastnih ciljev in poroštvo nadaljnjega mirnega razvoja. Zato vidi madžarski narod v dunajskem sestanku važen korak naprej v smeri resnične evropske politike. Njeni temelji se sorlaj postavljajo. Teleki in Csaky na Dunaju Budimpešta. 20. nov. AA. (MTI) Predsednik vlade grof Teleki in zunanji minister grof Csakv sta na vabilo nemške vlade opolnoči odpotovala na Dunaj Z njima so odpotovali tudi višji uradniki zunanjega ministrstva in nemški poslanik v Budimpešti Ermansdorf. Pri slovesu so poleg nekaterih članov madžarske vlade bili na železniški postaji italijanski poslavnik v Budimpešti markiz Talame. nemški odpravnik poslov in člani obeh poslaništev. Tudi japonski poslanik BERLIN, 20. nov. s. Associated Press javlja, da bo pri današnjih razgovorih nemškega in italijanskega zunanjega ministra z madžarskimi državniki na Dunaji navzoč tudi japonski veleposlanik v Berlinu. Pred Hitlerjevo izjavo NEW V O K. K, 20. nov. s. iColumbia B. S.-Po informacijah angleških diplomatskih krogov bo kancelar Hitler v kratkem podal važno javno izjavo, ki bo vsebovala nemško italijanski načrt o novi organizaciji Evrope. Angleški komentar LONDON, 20. nov. s. (Keuter). »Times« komentirajo danes nemško diplomatsko akti -nost v južnovzhodni Evropi. V te zvezi opozarja list na izjavo Goringovegć glasila »National Zeitung*, ki je pred dne vi pisal, da imajo vsi ti razgovori samo en namen, namreč organizacijo koalicije proti \ngliji. Višinski sprejel angleškega veleposlanika Moskva, 20. nov. AA. (DNB). Zvedelo se je, da je pomočnik ljudskega komisarja za zunanje zadeve Višinski sprejel včeraj popoldne britanskega veleposlanika v Moskvi Crippsa. Njun razgovor je trajal približno eno uro. V krogih angleškega veleposlaništva so zastopnikom nevtralnega časopisja rekli, da sta se Višinski in Cripps razgovarjala o tekočih zadevah. Moskva naj bi priznala Frankovo Španijo RIM, 20. nov. e. V italijanskih političnih krogih zatrjujejo, da se je Molotov na svojem sestanku v Berlinu izjavil za načelno priznanje Francove Španije. V tem smislu sta zunanja ministra Nemčije in Italije svetovala Serranu Sunerju, naj bi general Franco pozabil, da je Sovjetska zveza pomagala rdeči vojski v državljanski vojni. Velika pozornost v Turčiji V Turčiji računajo z možnostjo bolgarskega sodelovanja pri napadu na Grčijo — Turške in grške vojaške priprave ob meji New York, 20. nov. s. (Columbia BS). Po poročilih iz Ankare je vzbudil v turških merodajnih krogih obisk bolgarskega kralja Borisa pri kancelarju Hitlerju veliko pozornost. V turških krogih opozarjajo, da ta obisk najbrže pomeni, da bo vojna v kratkem prišla do turških vrat. Vsi včerajšnji turški listi objavljajo svarila prebivalstvu v tem smislu. Ankara, 20. nov. s. (Reuter). V turških merodajnih krogih posvečajo veliko pozornost obisku kralja Borisa pri kancelarju Hitlerju. V zvezi z razvojem dogodkov se opaža v Ankari veliko politično in diplomatsko aktivnost. Med drugim je imel turški poslanik pri nemški vladi včeraj daljši razgovor s predsednikom republike Ineniijem. V turških krogih predvidevajo, da po obisku kralja Borisa v Nemčiji obstoji nevarnost, da bi Bolgarija sodelovala pri napadu na Grčijo. V tem primeru pa bi morala Turčija takoj nuditi Grčiji svojo vojaško pomoč. V zvezi s tem je značilno pisanje lista >Akšam«, ki očividno namigujoč na Bolgarijo pravi, da mora Turčija pač podvzeti posebne ukrepe, če se izkaze, da se država, ki je bila do včeraj njena prijateljica, spremeni v njenega sovražnika. List pravi, da mora zato Turčija podvzeti posebne obrambne ukrepe, zlasti za zaščito svojega civilnega prebivalstva. Tako tolmači list odredbo, s katero stopa jutri v veljavo zatemnitev po vsej Turčiji. List »Jeni Sabah« piše ostro proti nemškim in italijanskim poskusom, da bi vključile Turčijo v novi red v Evropi. List pravi, da Nemčija in Italija razumeta novi red tako. da bi morala Turčija poslušati njuna povelja. Turčija pa je svobodna in suverena država in na kaj takega ne bo pristala. Ustavitev potniškega prometa v Turčiji Carigrad, 21. nov. s. (United Press) Davi javljajo, da je turško prometno ministrstvo odredilo ustanovitev 32 potniških vlakov v Turčiji. Ta ukrep je v zvezi z izrednimi vojaškimi merami, ki so bile pod-vzete zaradi napetega položaja v južnovzhodni Evropi. Španske informacije Madrid, 20. nov. s. (Ass. Press), španski novinarji poročajd iz Berlina, da je pričakovati še ta teden važnih novih dogodkov v zvezi z grško italijansko vojno Nemčija naj bi še ta teden poskusila z neko svojo vojaško akcijo razbremeniti Italijo na grškem bojišču. Očividno je s tako akcijo mišljen napad na vzhodno grško mejo preko Bolgarije. Angleži o razvoju dogodkov London, 20. nov. s. (Reuter). V zvezi z diplomatskimi konferencami o južnovzhodni Evropi, zlasti pa v zvezi z obiskom bolgarskega kralja Borisa pri kancelarju Hitlerju so se snoči razširile vesti, da želi Nemčija, naj bi Bolgarija sodelovala v nemško italijanski vojaški akciji proti Grčiji s tem, da bi napadla grške vzhodne meje. Tako možnost razvoja dogodkov predvidevajo tako v Grčiji kakor tudi v Turčiji. V Atenah je snoči zastopnik vlade izjavil novinarjem, da so vse grške vojaške priprave dovršene, aa preprečijo morebitni bolg' rski napad. Iz Carigrada pa poročajo, da ima Turčija sedaj zbranih ob bolgarski meji že 22 divizij vojaštva. pljuča Egejsko primorje - Bolgarije Iz pisanja bolgarskega tiska je razvidno, da se Bolgarija pripravlja na akcijo proti Grčiji keju, ki je bil izdan po razgovorih ki pa nič ne govori o posameznih vprašanjih, o katerih se je razpravlja io Politični in diplomatski krogi v Beogradu smatra io da je prva posledica berlinskih razgovorov pojasni t ev stališča, ki ga zavzema Turčija. Sodijo, da bo seda i Turčiia spremenila svojo zunanjo politko in da jc bo vadila tako kakor io vodita Bolgari ia . in Jugoslavija, ki se. kakor znano skušala « svojim nevtralnim zadržanjem •z^gnit: konfliktu in ohraniti balkanski miT Zel* g'obrk vtis je napravila vest beograjskega »Vremena«« iz Berlina. Po poročilu dop;smka tega lista ie Molotov izjavil, da ne bo nobene spremembe brez sodelovanja Sovjetov Beo-Traiski politični krogi takr piš- »Zarja«, so mišlienia. da ie mir na Balkan; po ber- lnskem srečanju zagotovljen seveda je razumljivo, da tu ni upoštevana Grčija »Zora« prinaša tudi poročal-. ** Carigrada, v katerem med drug:rr. nat aša* Tukajšnji nHitirn' krr g: priplujejo ber inskemu sestanku največji politični pomen zadnjih časov. Diplomatski krirg; pravijo, da je bil obisk Molotova takt zaradi splošnih problemov, ki so o njih razpravljali, kakor tudi zaradi sklepov, k. so bil. sprejeti, ogromnega pomena za odnošaie v jugovzhodni Evropi, na Balkanu in na Bližnjem vzhodu. Listi podčrta vajo. da so Molotova spremljali samo tehničn. strokovnjaki, ne pa tudi vojaški. Avdienca v Sofiji Sofija. 20 nov. e. (United Pres«0 Kralj Boris je spreje' včeraj predsednika vlade Filova v kratki avdienci Podrobnosti o tej avdienci niso znane, v dobro obveščenih krogih pa smatralo, da so se nanašale na razgovore med kraljem Borisom in Hitlerjem. Z istega mestn izživljajo, da se kralj Boris ni sestal z Ribbentrnp list^ objavljajo pod velikimi naslovi p<~. ročila o obisku Molotova v Beri mu- in o komuni- ATENE, 20. nov. s. (Reuter). Poročila z bojišča pri Korici, ki so prispela davi. pravijo, da so borbe za mesto še vedno v teku. Grška vojska še nadalje z vseh strani napada mesto Kljub odločnim italijanskim protinapadom, v katerih sodelu je tako pehota kakor tudi letalstvo, vključno strmoglavce, so Grki Korico skoraj popolnoma obkolili in mesto stalno obstreljujejo z višin v okolici Baje Korica, zlasti vzhodni del mesta. gori. V dosedanjih bojih za Korico so bile žrtve na obeh straneh zelo velike. Italijani pa dobivajo na svoje postojanke pred Korico neprestano ojačenja in je pričakovati še novih težkih bojev. Grki skušajo dovoz ojačenj preprečiti s tem, da bombardirajo cesto iz Korice proti Elbasanu. Druga italijanska zveza s Korico je presekana, ker so Grki zavzeli vas Erzeka na cesti iz Korice proti morju. NEW YORK, 20. nov. s. Tolumbia B. S.) Po nevtralnih poročilih z grško italijanskega bojišča niso niti Grki niti Italijani pri Korici dosegli odločilnega uspeha. Niti Grkom niti Italijanom se še ni posrečilo, kakor javljajo ameriški novinarji, zadati knock-out udarca. Italijani še drže svoje postojanke v mestu in so celo ujeli več grških vojakov pa tudi nekaj angleških vojakov, ki so po lastni izpovedi šele dva dni preje prispeli iz Egipta na bojišče. Grško vojno poročilo ATENE, 20. nov. s. (Atenska tel. ag.) Grški generalni štab je objavil ponoči naslednje 24. vojno poročilo: Na ozemlju pri Korici je naša vojska v bajonetnem napadu pognala sovražne čete iz močno branjenih položajev. Okoli višin planine Morava se naše ofenzivne akcije uspešno nadaljujejo. V teku letalske bitke nad fronto je bilo včeraj sestreljenih 11 sovražnih letal. Vsa grška letala so se vrnila v svoja oporišča. Grški apel na Anglijo ATENE, 20. nov. p. Na sinočnji konferenci z novinarji je minister za propagando Nikolides prečital apel grške vlade na Anglijo m njene zaveznike, naj priskočijo Grčiji nujno na pomoč s čim večjim številom letaL Tuje dopisnike je prosil, naj ne javljajo samo vesti o borbah, marveč naj posvetijo pozornost tudi nevarnosti in žrtvam, ki jih doprinaša grška vojska. Grška vojska na odseku pri Korici je vzdržala strahovit napad italijanskega letalstva. Nad 400 italijanskih letal je bombardiralo grške položaje. Grki se ne mislijo zadovoljiti samo z dosedanjimi uspehi, marveč potrebujejo nujno pomoč, da lahko izvedejo borbo do kraja in pripomorejo do zmage pravične stvari. Zato je nujno potrebno, da jim pošljejo Anglija in njeni zavezniki brez oklevanja čim večje število letaL Grški demanti ATENE, 20. nov. s. (Atenska tel. ag.) Grško notranje ministrstvo zanika poročilo italijanskega vojnega komunikeja, češ da so grške čete poskusile zavzeti italijanski otok Gajdaro v Dodekanezu. Notranje I ministrstvo ugotavlja, da je samo manjša j skupina 15 prostovoljcev z Dodekaneza iz-j vedla napad na otok ter pravi, da je ta ; napad uspel. Napadalci so se poslužili, kakor je bilo že včeraj javljeno, samo manjšega motornega čolna. Proti njim pa je res stopilo v akcijo več italijanskih rušil cev in bombnikov. Motorni čoln se je po izvršenem napadu kljub temu srečno vrnil v svoje izhodišče. NEV¥ YORK, 20. nov. s. (Columbia B. S.) Po informacijah iz Londona namerava bivši albanski kralj Zogu v kratkem odpotovati na grško-italijansko bojišče in osebno organizirati upor Albancev. Ruski glas o položaju na bojišču MOSKVA, 20. nov. s. (Reuter). Organ ruske vojske »Krasnaja zvjezda« piše o položaju na grško italijanskem bojišču ter pravi med drugim: Angleška in grška bombna letala so vplivala na položaj v škodo Italije. Italijani so upali, da jim bo uspelo Grčijo hitro zasesti, toda italijanski generalni štab se je v tem oziru očividno zmotil. Dosedanjega poteka vojne Italija ne more smatrati kot uspešnega. Zaradi stalnega grškega odpora izgubljajo Italijani ponekod iniciativo. Grška vojska je pokazala dobro kvaliteto in je v gorskih bojih enakopraven nasprotnik Italijanom. List opozarja, da se dosedanjih grških uspehov ne sme precenjevati. Kljub italijanskim neuspehom, pravi list, lahko Italijani prično z novo ofenzivo, potem ko jo primemo pripravijo. Ameriški Rdeči križ za Grčijo NEW YORK, 20. nov. s. (Ass. Press). Iz Zedinjenih držav bo v kratkem poslanih v Grčijo 25 ambulant Rdečega križa. Ambu-lance so že pripravljene za prevoz, vendar še niso premagane težave glede poti, po kateri naj bi bile poslane v Grčijo. Poročila z naše meje Z jugoslovensko-grško-albanske meje, 20. nov. e. 2e tri dni se na severni fronti brez prestanka bije velika bitka. Včeraj so se boji nadaljevali, a vendar do velikih sprememb na fronti ni prišlo. Italijani in Grki so obdržali svoje položaje. Kljub temu da Grki nikakor ne štedi jo svojih čet in z množestvenimi napadi poskušajo prebiti italijanske postojanke, jim vendar ugoden strateški položaj Italijanov povzroča velike žrtve. Italijansko težko topništvo je utrjeno na pogorju Zvezda, na drugi strani pa drži tudi del planine Morave, tako da lahko to težko topništvo z obeh strani preprečuje prodiranje grških čet. Po pripovedovanju prebivalstva iz obmejnih krajev so borbe tu strahovito krvave. Grške in italijanske postojanke so ostale dosedaj nespremenjene. Tudi včeraj je prišlo do borb na srednjem delu gorovja Morave in na desnem krilu proti Zvezdi in planini Ivanj. Borba na levem krilu je skoraj popolnoma popustila in je sploh usmerjena proti srednjemu delu pogorja Morave. Grške čete, ki so videle, da je italijansko letalstvo preveč nevarno za njihovo napredovanje podnevi, so pričele svoje operacije ponoči. Pod zaščito teme se prikradejo do italijanskih položajev in poskušajo uporabiti taktiko presenečenja. Večkrat so poskušali izvesti operacije podnevi. Zlasti se je opazilo, da so skušali prodreti preko nekih mest, toda italijanski bombniki so opazili te grške poizkuse in jih vsak hip bombardirali. Da bi se izognili nepotrebnim žrtvam, so zdaj Grki svoje operacije pričeli ponoči in je prišlo do velikih težkih topniških dvobojev. V vaseh v neposredni bližini jugosloven-sko-albanske-grške tromeje se je slišalo topniško streljanje ponoči tako močno, da so se tresle vse hiše. Topniški ogenj z obeh Nadaljevanje na 2. str. Stran 2 iSLOVENSKI NAROD«, sreda, *>. novembra. 1*». §ter. 266 Begunec iz Alcatraza DANES PREMIERA! Ogrorčene borbe pomorščakov z roparskimi gangsterji, ki se polaste broda. Gali Patrirk, Lloyd Nolan, Robert Prest on. Režija; Robert Florev — Za film napisal: Irving Rei*. Pustolovni film iz pomorskega življenja dveh nepomirljivih nasp rotnikov, nevarnih tekmecev v ljubezni, vernih drugov v službi. KINO sloga. teL 27-30. Danes samo ob 16. in 19. uri. — Ob 21. uri drugo in poslednje gostovanje zagrebtkih »Ombancljasev« KINO MATICA — TeL 22-41 Predstave ob 16., 19. ln 21. uri O ANE S PREMIERA sijajne amerikanske komedije POLNOČ V gl. vlogah; Moderna veseloigra o baronu, ki Je bil šofer, latnl baronici brez denarja, pariškem bogatašu, ki ga je varala lena in o zapeljivcu, ki jo je Končno izkupil . . . Lepe lene ... _ « £%l&đX A t bogate toalete ... glasba ... in nov ples M A t\Unl#A • Claudette Oolbert, Don Ameche, John Barrvmore DANES OB 21. URI v dvorani kina Sloge poslednji humoristični nastop zagrebških »GRABANCIJAŠEV« poslovilni večer w M*nMMnM>^^***r±0** ▼ \\ 8 popolnoma novim sporedom! uglednih članov zagrebškega narodnega gledališča I — Dubajič, Paijetak, Afrič, LavrenčiČ, Dalmadova in Varaždinska- Ne zamudite te edinstvene prireditve, pri kateri se boste nasmejali do solz. — Vstopnice v predprodaji pri blagajni KINA SLOGE od 10. ure dalje. ODLIČNI ĆESKI FILM § K IJU N JAVA Je s svojo zgodbo o neomajni ljubezni in zvestobi težko preizkušenega dekleta vzbudil splošno zanimanje občinstva. Zato ne zamudite priložnosti, da si ga ogledate, dokler je še na sporedu. Predstave ob 16., 19. m 21. uri! KINO UNION — Tel. 22-21 strani je v teku noči sicer večkrat prenehal, a samo za kratek čas. Takoj okrog 2. zjutraj je streljanje prenehalo, a ob 3.50 se je topniški dvoboj spet nadaljeval. Spremljal ga je naskok pehote. V teku dneva so se boji nadaljevali v širšem obsegu. Kaže, da je postalo običajno, da se v zadnjih dneh spopadejo letala v bližini samih položajev. Tudi včeraj so nastali letalski boji med Grki in Italijani v bližini Zvezde. DJEVDJELIJA, 20. nov. e. Včeraj se je ves dan slišalo močno topniško streljanje in eksplozije letalskih bomb. Streljanje je bilo prav posebno močno od 10. do 14. Povsem kaže. da je bila včeraj nočna aktivnost na severni fronti. Po grških poročilih Solun tudi včeraj ni bil bombardiran, da?! ie bil večkrat dan znak za alarm. Grški listi javljajo, da je bilo v bolnice Rdečega križa v Atenah poslanih 318 ranjencev, vojakov in oficirjev s fronte na planini Ivan in Korice. Med njimi je tudi 12 italijanskih ranjencev. Nadaljnje listi z velikimi naslovi objavljajo vest, da je avstralska vlada poslala Grčiji kot svojo podporo 10.000 ton moke. Včeraj je bila objavljena odredba poveljnika tretje armijske oblasti v severni Grčiji, s katero se pozivajo nemobilizirani šoferji, da se takoj prijavijo. Vsi grški listi objavljajo poročila angleškega tiska, ki zahteva, naj bi bila angleška pomoč kar najhitrejša in najbolj obsežna, zlasti glede letal. V Rimu so zadovoljni s prijateljsko poravnavo incidenta zaradi Bitolja RIM, 20. nov. e. Glede vesti, ki jo je objavila agencija A vala o ureditvi incidenta v zvezi z bombardiranjem Bitolja, poudarjajo na merodajnem italijanskem mestu, da je zaradi goratega ozemlja bilo prav lahko, da so se v prvih dneh operacij proti Grčiji motili in da so letala vseh vojujočih se držav preletavala jugosloven-Bko ozemlje, kakor tudi to dokazuje primer nekega angleškega letala, o katerem je poročala Reuterjeva agencija. S tem pa se seveda ne želijo olepšati zmote italijanskih letal. V ostalem, tako se naglasa z italijanske strani, je najvažnejša ugotovitev, da je incident glede nenameravanega bombardiranja Bitolja s strani italijanskih letal likvidiran na prijateljski način med rimsko in beograjsko vlado. Smrt ameriškega poročevalca v črnogorskih gorah NEW YORK, 20. nov. s. (Ass. Press). Med štirimi osebami, ki so se ubile v angleškem bombnem letalu, ki je padlo pred dvema dnevoma v Črnogorskih gorah, je bil tudi posebni poročevalec lista »New-york Herald Tribune- Bounders. ham Po ameriških poročilih so rcentška letala vso ncč Itom-hardirala Birmingham in več drugih mest v si^Jnji Angliji NEW YORK, 20. nov. s. (Columbia B. S.) Po poročilih, ki so prispela davi, se zdi, da je preteklo noč mesto Dirmingham doživelo podobno usodo, kakor pretekli teden Covcutrv. Vso noč so nemška letala bombardirala mesto v največjem obsegu. Zjutraj ob 7. je bil napad po 10 urah menda se v teku. Posebni poročevalec družbe Columbia v Londonu od cenzure še ni dobil dovoljenja, da podrobneje poroča o napadu. Iz eruh angleariih poročilih, ki so na razpolago, pa je tuzvianu, da so bili napadi iz-r«_t-*iio velikega obsega. Angleška poročila javljajo, da je bilo Iwwntmr6imnjti okoli 12 mest v srednji Angliji, meti i;,,.mi najhuje neko mesto v zapadnem delu srednje Anglije. Čeravno v angleških poročilih Birmingham ni imenovan, izhaja iz poročil, ki so prispela iz Jberiina, da je očividno *birminghaniu veljal glavni napad. Nemška letala so metala na srednjo Anglijo ponoči bombe vseh tipov, med njimi tudi e^piezivne bombe najtežjega kalibra. Padlo je tudi več tisoč zažigalnih bomb. Napad se je pričel že zgodaj zvečer. Po angleških informacijah je število človeških žrtev predvidoma zelo veliko. Med zadetim objekti je neka bolnišnica, hotel, več trgovin itd. Nemško poročilo, sprejeto v ameriški oddaji nemškega radia, poroča o ogromnem napadu na Birmingham ter pravi, da je bilo po izpovedi nemških letalcev povzročenih v mestu okoli 20 velikih požarov. Angleški komunike LONDON, 20. nov. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo sta objavili davi naslednji komunike: Potem ko je bila včeraj podnevi sovražna letalska aktivnost manjšega značaja, so sovražna letala snoči ob nastopu mraka obnovila svojo ofenzivo proti Angliji. Podatki, ki so prispeli davi do 6., pravijo, da so bile vržene ponoči bombe na mnoge dele Anglije, med drugim na London ter na eno točko na Škotskem. Glavna sila sovražnih letalskih napadov je bila usmerjena proti sredrji Angliji. Tu so imeli napadi zelo velik obseg. Pričeli so se kmalu po mraku in so trajali skoraj 9 ur. Vrženih je bilo zelo mnogo zažigalnih in eksplozivnih bomb. Povzročena je bila obsežna škoda preko širokega področja. Nastalo je mnogo požarov, med njimi nekaj resnejših, vsi pa so sedaj — ob 8. zjutraj pod kontrolo. V nekem okrožju srednje Anglije je bilo povzročene mnogo škode na "stanovanjskih hišah in drugih zgradbah. Drugod je škoda na privatnih zgradbah manjšega značaja. Popolni podatki o rezultatih napadov še niso na razpolago. Zdi se, da število žrtev, čeravno je bilo več oseb pri napadih ubitih, v primerih z oh^pgom napadov ne bo preveliko. V Londonu so bili letalski napadi razmeroma mpjhnl. čera\-no so trajali večji del Oo8f. Povzročene je bilo nekaj škode, toda ?*evilo človeških žrtev je zelo majhno Bombe so bile vržene tudi na mnogo točk v južnem delu Anglije in na neko toe>o v podeželju na Škotskem. Povzročena škoda je tu povsod zelo majhna in človeških žrtev je zelo malo. Najmanj 5 sovražnih bombnikov je bilo v teku noči nad Anglijo sestreljenih. jPotir&ftHiostii o napakah v pr&cekiii au>wi LONDON, 20. nov. s. tfteuter). Iz poročila novinarskih agencij izhaja, so bili glavni napadi nemoKih letal preteklo noč osredotočena na srednjo Anglijo. 1u je bil napad zeio resnega značaja. Povzrocena škoda je velika in človeških Žrtev je mnoga Med drugim so nemška letala ponoči trikrat zaporecoma nu^auia Liverpoul. Tu je bilo v^enm posebno mnogo Ziizigalnua bomb, ki pa so padie na nezazidano ozemlje. Prizaaeiih pa je Dilo več arugm mest v bližini. V Londonu je neka eksplozivna bomba težkega kalibra pacua sreai velike ulice. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je bilo nekaj hiš v okolici posKoaov anin. Mea zadetimi objekti v Londonu je zopet neki hotel, ki je bd poškodovan že v soboto ponoči. Bombe pa zopet niso prodrie do zaklonišča, tako da ni bilo člo\ eških žrtev. Bombardiranih je biio već londonskih okrajev vendar brez posebnega učinka. Drugod v Angliji so nemška letala ponoči napadla razne točke v VVaiesu, južno-zapadnem delu države ter na Škotskem. LONDON, 20. nov. s. iReuter). V svojem snočnjem komunikeju javljata letalsko in notranje ministrstvo, da je bila sovražna letalska aktivnost nad Anglijo včeraj podnevi izredno majhna. Bombe so bile vržene samo na neko vas v Kentu, pa še tu ni bilo niti škode, niti žrtev. V Londonu včeraj ves dan ni bil dan letalski alarm. Angleški bombni!ti nad Berlinom Berlin, 20. nov. AA. (DNB) V noči med torkom in sredo so se angleški bombniki dvakrat skušali približati nemški prestolnici. Močno delovanje protiletalskega topništva pa je preprečilo te napade. Samo enemu angleškemu letalu se ie posrečilo leteti nad Berlinom in vreči nekaj bomb. Bombe tega angleškega letala so zadele kliniko, bolnišnico in nekaj stanovanjskih Vojna v Afriki KAIRO, 10. nov. s. (Reuter). Uradno poročajo, da je bilo pri velikih italijanskih letalskih napadih na Aleksandri J o v mestu ubitih 41 civilistov in ranjenih 70. Več hiš je bilo popolnoma razdejanih. Italijanska letala so izvedla napad v petih skupinah. Protiletalsko topništvo v Aleksandri j i je dajalo hujši zaporni ogenj nego kdajkoli preje. Za žrtve napada je egiptski kralj Faruk nakazal 5000 funtov pomoči. Kitajska hoče videti dobro voljo za mir čungklng, 20. nov. e. (Ass. Presa) Podpredsednik kitajske vlade dr. Kun« je podal v zvezi s poročili o novih japonskih mirovnih ponudbah Kitajski naslednjo iziavo: Japonska lahko vsak čas sklene mir s Kitajsko. Treba je samo. da umakne vse čete s kitajskega ozemlja. Kitajska hoče videti dobro voljo za mir ne po besedah, temveč po dejanjih. Cungking. 20. nov. s. (Tass) V srednji Ki- tajski §0 iregularne kitajske čete v blizini Sanghaja izvedle več uspešnih napadov na japonske garnizijo. V provinci sečnan uspešno operira četrta kitajska armada, v južni Kitajski so bili v provinci Kuanfi-si 17. novembra v teku hudi boji v bliiinl meje francoske lndoJtinc. Tako Japonci kakor tudi Kitajci 90 imeli tu velike izgube. v provmei Kvantun to Japonci razdejali železniško progo Kanton-iauČou. Japonci pripravljajo očividno evakuacijo svoje vojake ti tega predela Francija pričakuje italijanskih zahtev VICHY, 80. nov. s. (Ass. Press.) Snočnji poluradni »Temps« piše v zvezi z govorom italijanskega ministrskega predsednika Mussolini j a, da Francija sedaj čaka, da bo Italija oficlelno formulirala svoje zahteve do nje. Francija se bo potem prepričala, kako daleč bodo italijanske zahteve v skladu z izjavami, da hočejo osne velesile skleniti z njo mir brez misli na maščevanje in revanžo. Preselitev francoske vlade v Pariz VICHY, 20. nov. s. (Ass. Press). Tu citirajo poročila, ki jih je baje objavila pariški radio, da bo francoska vlada 12. decembra preselila svoj sedež iz Vichvja v Pariz. Druga poročila pa pravijo, da se francoska vlada glede preselitve še pogaja z nemško vlado. Povratek maršala Petaina V1CHY, 20. nov. s. (Ass. Press). Maršal Petain. ki se je več dni mudil v Lvonu, se Je snoči vrnil v Vichv. Maršal Petain je izjavil, da ga je obisk v Lvonu ohrabril v prepričanju, da bo mogoče Francijo na novo zgraditi. Debut J os* Borka v ljubljanski drami Mlad igralec-režiser nas je zanimal in žel simpatije Ljubljana. 20. novembra J osi d Borko se ie poizkusil uveljaviti kot igralec že na odru mariborskega gledališča in je igral tudi na ptujskem cdr i, toda glavna težnja mu ie bila da b: deloval kot režiser. Tei svoii težnji ie imel priliko vsai nekajkrat ustrezati, zlasti v Ptuju, kjer le vodil slovenske Dredstave. 2e kot gojenca pražke igralske akad:miie je posebno mikal težki ln odgovorni režiserski poklic ter je sad njegovih soecialnih studii vsaj deloma njegova kn-jiga »Osvobojeno gledališče«. Z vzgled no marljivosti o in vztrajnostjo se je v Praci posvečal cdrski umetnosti vzlic težkim razmeram, v katerih ie živel nekaj let. Snoči je prvič nastopil na odru ljubljanske drame in nam zaigral ulo^o mladega kipo.rja Darueia v A. Funtkavi »Tekmi« Uloga ie dvolična: karakterna in ljubim-ska. zato kočljiva a vendar ne dovoli pestra in široka, da bi bilo igralcu m~£oČ5 v nji pokazati svoie tehnično, psi ho! ško in vobče izrazno obzorje s čim več strani. Skratka, za debut uloga Daneja ni zahvalna. Borko ie .menda hotel podati Da- nela kot 2elo mladega umetnika, ki ie ves pogreznjen v svai visoki dll ter 1e Dri tem ostal zunanje plah. okoren, tih. idealen mladenič togih kreteni a genijalnih zamislekov in plamteče duše Ako ie bil tak njegov zasnutek uloge, se mu ie v izvedbi izvrstno DosreČil Nevalen akustik^ naše Drame. 1e bil često oretih v svoii govorici in se ie osredil na nekai glavnih prizorov; te na ie prinesel učinkovito. Ker je Borko Dredvsem usmeri en na reži i o !n zato ne igra toliko, da bi bil že rutiniran je imel njegov debut boli značai improvizacije, kakor dozorele kreacije, doceln izdelane v govorici, mimiki m gestikulaciji. Simpatični mladi mo;-, resnega stremljenja in železne volie polno zaslužuje nnš< zanimanje. Treba mu je pač le Še orakse. ki si je najlaže pridobi na kakem manjšem odru. V ostalem ie biln predstava orav dobra ter sta bila zopet Gregorin kot stari kipar Potokar kot Gručš in Vida Juvanova kot Stana odlični. Zeli so toplo priznanje. Fr. G. Prvi nastop zagrebških »Grabancifašev« Kino Sloga" |e bil nabito poln — „Grabancijaši" so dosegli lep uspeh Ljubljana, 20. novembra Poa pokroviteljstvom Združenja gledaliških igralcev v Ljubljani so nastopih snoči v kj_nu fcšioga ugurani ćiani zagreb^k.c£u Narodnega gleoausca, popularni zagrebški ^Grabancijia&U. 3koraj premalo prostora je v Slogi za vse, ki so se hoteli snoči nasmejati. .Ljubljančani se radi smejejo. 1ij kdo bi se ne smejal rad zlasti v ten težkih časih, ko je smeh tako redek? Občia-stvo je napolruio kino tako, da je postalo v njem kmalu prevroče. »GrabancijaSi« so pričeli nastop s svojo prijetno zvenečo himno, ki so jo peli nekaj časa za zastorom. Zastor se namreč razgrinja za take nastope prepočasi, kar je splon nekoliko motilo večer. Celotni zbor šteje 8 članov — Vjeko Airič, Regina Ca-nič-Daimado, Dejan Dubajič, Alfred Grin-hut, Paula Hercberger, Jožo Laurenčic, Vlaho Faijatak in Pepica Varaždinska. Ko se je zastor razgrnil, je nekdo med občinstvom posrečeno pripomnil, da je prva odlika ^GiubancijaSev« ta, da so vse tri njihove dame d raz es t ne. Po otvoritveni himni naj bi bila zapela Pepica Varaždinska hrvatske narodne pesmi. Zapela je dve, ki pa menda nista pristni hrvatski narodni. Nastopi si niso sledili tako, kakor so razvrščeni na sporedu. Tudi to je občinstvo nekoliko motilo. Obe samostojno nastopajoči dami, Pepica Varaždinska in Regina Dalmado, imata zelo prijeten, pevsko izšolan glas, ki ga je sprejelo občinstvo s toplim aplavzom. Drugače pa njuni nastopi nekako ne spadajo v okvir humori-sticnega večera, ker bi se Človek ob njunem mehkem, globoko občutenem petju vse prej kot humorističnih popevk lažje zjokal, kakor pa na sme j aL Za humoristične nastope nedvomno najboljša v celotnem zboru sta Dubajič in P^-Ijatak. Na njunih ramenih je slonel dobršen del prvega nastopa »Grabancljasev« v Ljubljani in nič ne dvomimo, da bo tudi drevi tako. Ko sta pojoče čitala ali čitajo- pač veleva vloga. In vendar povedo ti Živilski glatovi mnogo več kakor bi mogli povedati Se tako odkriti in zgovorni Človeški. V igralskem in pevskem pogledu je bi! nastop . Grabancijašev« vreden velikega zanimanja Ljubljančanov. Saj imamo tako redko priliko nasmejati se, da moramo biti hvaležni vsakomur, kdor nas zna vsaj malo razveseliti in razvedriti. »Grabancijaši« so pa storili to za nase skromne razmere v veliki meri. Za dana5nji nastop bi jim v Interesu občinstva priporočali samo eno in še tisto krajšo pavzo ter po možnosti mani kurjeno ali pa vsaj bolj prezračeno dvo-rsno. Snoči se je nastop zavlekel tako, da je bil končan komaj pol ure pred polnočjo, kar ni bilo potrebno. K lepemu uspehu, ki ga bodo Grabancijaši t gotovo deležni tudi drevi, jim od srca čestitamo z željo, da bi se Se večkrat predstavili ljubljanskemu občinstvu. Za drevi so nam obljubili ob zaključku povsem nov spored. poslopij. Požari, ki so nastali na strehah, , če pela najnovejše vesti agencije sPapa so bili hitro pogašeni. Sestreljena sta bila dva angleška bombnika. NEW york, 20. nov. a. (Columbia B. S.) V Berlinu je bil preteklo noč letalski alarm. Kakor javlja nemško uradno poročilo, pa je bil poskus angleških letal, da bi napadla mesto, preprečen. Napaden angleški konvoj LONDON, 20. nov. s. (Reuter). Admirali-teta javlja: V ponedeljek popoldne je nemški hidroplan tipa Heinkel napadel neki angleški konvoj v Severnem morju. Spremljajoča vojna ladja je letalo s svojimi protiletalskimi topovi sestrelila. Zadnji del letala se je odlomil, ostali del pa je treščil v morje. Isti večer je drugo nemSko letalo napadlo isti konvoj. Trgovinske ladje v konvoju so s svojimi topovi odbile napad in letalo poškodovale. 85or"7n^i nnw~:fs Curth, 20. nov. Beograd 10.—, Pariz 9.125, London 17.10, New York 431.—, Milan 21.75, Madrid 40—, Berlin 172.50, Stockholm 102.80. gaj«, ni bilo ploskanja konca ne kraja tn občinstvo bi bUo najraje kar naprej poslušalo zelo posrečene dovtipe in zlobodnev-ne domisleke simpatičnih šaljivcev. Zelo je ugajal občinstvu tudi »Skandal v Strand Hotelu«, ko so nastopih Grinhut, Dalmado, Hercberger, Afrič, Laurenčič, Varaždinska in Dubajič. Ta nastop je pokazal, da tudi ljubljanska ušesa vsaj tu pa tam brez večje nesreče preneso kako mastno, pikantno, četudi v vato zavito kvanto. Večer se je zaključil s komedijo v enem dejanju »ženske me preganjajo«. Nastopili so Afrič, Dalmado, Hercberger, Dubajič. Laurenčič in Varaždinska. Nekoliko preveč raztegnjena, drugače pa dobra humoristična stvarca, ki je sicer njen glavni junak v življenju povsem neverjeten, na odru pa kljub temu prijeten, ima nekaj prizorov, ko se človek res lahko od srca nasmeje. Najboljša točka večera je bila nedvomno >Razprava brez besed«, duhovita parodija, v kateri se nam predstavijo sodnik, državni tožilec, zagovornik ln obtoženec. Vsi lajajo ali mi javka jo, eni divje, srdito, drugi ponižno Id plaho, kakor LJukifas&ske živilske cene Ljubljana, 20. novembra Pregled cen živil po izkazu mestnega tržnega urada za zadnjih 14 dni nam kaže, -!a so cene špecerijskega blaga ustaljene, kmetijsko blago pa se še vedno podražuje. Zadnje tedne je bil trg dobro založen s perutnino in čeprav je bila poraba nekoliko večja, se blago ni podražilo. Tudi da-.es je bil trg precej dobro založen s perut- .io, a kupčija je bila slaba. žHve kokoši so po 25 do 40 din, piščanci, ki jih pa ni mnogo naprodaj, so povprečno po 16 do 30 din. Zaklano perutnino prodajajo na težo, živo pa po kosih. Meso piščanca je po 32 do 36 din kg, kokoši po 27 do 30 din. Nekoliko so se podražili mlečni izdelki, odkar je mleko po 2.50 do 3 din liter. Su-iovo maslo je bilo po 44 do 48 dinT zdaj je no 45 do 54 din. Kuhano maslo je bilo po 44 do 48 din in se je podražilo za 2 din. -ohinjski sir, ki le bil po 34 din. se ie podražil na 38 do 40 din. Polementalec je bil po 32 do 34 din, zdaj je po 40 din. Trap i-stovski sir T. vrste je bil po 34 do 38 din, zdaj je po 38 do 40 din, DZ. vrste se je pa podražil od 24 do 26 na 34 do 36 din kg. Zadnje čase se je podražilo tudi vino. Belo staro vino je bilo prejšnje tedne po 15 do 18 din liter, zdaj je po 16 do 20 din. r?deče vino se je podražilo prav tako za 5 din; prej je bilo po 14 din, zdaj je po 4 do 16 din. Crno staro vino so prodajali po 15 do 18 din, zdaj je po 15 do 20 din. Nespremenjene so ostale cene špecerijskega blaga. Tudi kava se ni več podražila. Kava *Portorico« je po 96 do 108 din kg, Rio« po 84 do 92 din, pražena kava prve rste po 120 do 132 din, druge vrste po 10S '*) 120 din in tretje vrste po 96 do 108 din. Naprodaj je še grško jedilno olje po 50 ^'n. ki ga pa zdaj skoraj nihče ne kupuje, -^dkar je v prodaii domače olje po 25.50 do "3 din liter. Med špecerijskim blagom so se podražile samo nekatere dišave, ker je uvoa ©©dalje bolj oviran. Tako je bil os* poper pred tedni še po 90 do 110 din kg» daj je pa po 110 do 124 din. Prav tako je drmiji mlet poper, ki je za 2 din dratji od celeffa. f$et cknica KOLEDAR Danes: Sreda, 20. novembra: Feliks Va-loaški. Edrnund DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Polnoč Kino Sloga: Begunec iz Alcatraza Kino Union: Skušnjava Kino Moste: Jesette (Simone Simon) Ljudska univerma ln Prirodoslovno društvo: predavanje lektorja Nikolaja Pre-obraženskega >Ob tridesetletnici Tolstojeve smrti« ob 20. v mali Filharmonini dvorani Društvo »Pravnik«: predavanje univ. docenta dr. Stojan Bajiča >Mednarodni urad dela« ob 18. v dvorani št. 79. pravosodne palače šaljivi oder zagrebških »Grabancgaaev« ob 21. v dvorani kina Sloge DEŽTRNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 41, Trn-koezv ded., Mestni trg 4. Pri vsem hudem, ki spremlja draginjo, se nekaterim zdi najhujše, da se bo podražilo tudi vino. To za našo deželo v resnici nekaj pomeni: prizadeti bodo najbolj verni sinovi vinskega naroda, ne da bi se lahko veselili vsaj redki abstinenti, kajti ljudje bodo vseeno pili in ker bo pijača dražja, bodo pač več zapili Edina sreča je, da je med vinskimi bratci precej iznajdljivih ljudi Naj vam danes izdamo že dobro preizkušeni recept za zatiranje najhujših posledic uživanju predragih alkoholnih pijač. Ali ste že pomislili, da je vino »čez ulico* tu in tam cenejše? Prav s tem si moramo pomagati. Takoj izgubite občutek, da je vino drago, če ga kupite po 2 din ceneje. Seveda, slaba stran je v tem, da se morate odreči prijetnega vzdušja vinskih in drugih duhov. Vendar se ljudem ni treba odreči niti tega užitka. Saj imate doma kakršnokoli steklenico, ki vsaj ne smrdi preveč po petroleju Drugega ne potrebujete. Steklenico vtaknete v aktovko in tako oboroženi obiščete priljubljen lokat. Tam izvlečete steklenico iz okto\ ke in naročite kakršnokoli več ali manj pitno tekočino. T oda napolnjene steklenice ni treba i*eč vtakniti v aktovko Postavite jo na bližnjo prosto mizo ter začnete piti vino »čez ulico«, seveda s posebnim užitkom, da fe 2 din ceneje kakor na sosedni mizi, kjer so »v obratu. saj je Novi Sad vendar središče velike žit orodne pokrajine. Če novosadski peki ne bodo kmalu dobili moke bodo morali zapreti obrate Ravna Piizada dr. Toth je izjavil zastopniku mestne občine v Novem Sadu. da pšenice in moke prima ni kuje. ker so ju morali najprej poslati v pasivne kraje. Kraji v aktivni pokrajini bodo preskrbljeni z moko šele ko bodo založene pasivne pokrajine, češ. pšenice in moke ie v žito-rodnih krajih dovolj, a pornanjkanie na tržiščih je nastopilo samo zaradi tega. ker so na delu spekulanti. — Finančna kontrola dobi 10 motornih Čolnov. V Split je prispel včeraj načelnik odseka za davčno finančno kontrolo pri finančnem ministrstvu inž. Cižek, da prevzame komisijsko 10 novih motornih čol-ov za pomorsko finančno kontrolo, zgrajenih v splitskih ladjedelnicah. Čolni so dolgi 16 m in vozijo s hitrostjo 11 morskih milj na uro. * Opozarjam vas na priložnostni nakup pisalnih strojev Continental. Glej male oglase! (—) — Promocija. Na beograjski univerzi sta bila promovirana za doktorja vsega zdravilstva g. Danilo Koch iz Ljubljane in g. 2J;lan Kim z Drenovega griča, čestitamo! _ Trgovinske Inspektorate dobimo. Ob kencu novembra izide uredba o ravnateljstvu za notranjo trgovino. Uredba določa iTStanovitev trgovin? kih inšpektoratov po vsej čriavi. _ Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Murski Soboti je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve poljedelec v Lipovcih Janez šebjan. poljedelec v Salamencih Štefan Podiesek, posestnik v Rakičanu Nikolaj Kovačič. posestni!: v Odrancih Martin Horvat, pcljecJelec v Kuzmi Janez Zrim, posestnik v" Košarevcih Ivan BobiC. delavec v Kobilju Jožef Požonec. učitelj v Kri-ževcih Ignac Hauptman. poljedelec v Mali Polani Jožef Hozjan, posestnika na Ka-menšeaku Ferdinand FnSenjak. Alojz Vo-grinec in poljedelec v Krajini Jožef Horvat. Nekateri so odšli v začetku vojne na bojišče, ćrugi pa v Ameriko in vsi so hrez sledu izginili _ predavanje »Planina cvete«, s katerim nastopa v zadnjem časun naš novinarski tovariš, g. Karlo Kocijančič, je bilo povsod med občinstvom deležno navdušenega priznanja. En sam glas je nastopil proti njemu, polemika ki se je razvila nad tem, bo dobila svoj zaključek na ponovnem večeru v Ljubljani. Predavatelj pa se prav nič ne boji nastopiti s svojim delom tudi pred oetaio slovensko občinstvo, ker ve, da ga bo imel na svoji strani prav tako kakor v Ljubljani, v Mariboru in v Celju, kjer je doslej predaval. Naslednje predavanje bo pod okriljem trboveijsKe podružnice Slovenskoga planinskega društva v torek 26. t. m. — Ljubitelji živali! Slovensko društvo za varstvo živali v Ljubljani je te dni izdalo knjižico: >0 varstvu živali«. Knjižica vsebuje podatke o varstvu živali drugod ter razpravlja o ciljih Slovenskega društva za varstvo živali. Naroča se pri: Slovensko društvo za varstvo živali. Ljubljana 5. Lipičeva ulica 2. — Tudi Zagreb ima svojega Tarzana. Na Savski cesti v Zagrebu živi pod streho vinske kolibe v eni izbi z levom Franjo Pahor. Menda pod vplivom romana in filmov o Tarzanu se je po gozdovih na Sljemenu izvežbal za nekakšnega Tarzana in zdaj ima pri sebi leva, s katerim sta dobra prijatelja. Pahor je dosma iz Istre in že v zgodnji mladosti ga je mikalo po svetu, da bi doživljal pustolovščine, o kakršnih je čital v knjigah. — Nov gr°b. Včeraj je umrl po kratkem bolehanju posestnik g. Jakob Zakotn»k. Pogreb bo jutri ob 15. iz hiše žalosti, Ko-seze-Draga 44, na pokopališče v Dravijah. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, od časa do časa bo rahlo deževalo. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Največ padavin so imeli v Sarajevu in Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala v Kum-boru 21, v Dubrovniku 19, v Sarajevu in Splitu 16, v Beogradu 15, v Zagrebu in Rabu 14. na Visu 13, v Ljubljani 10.5, v Maribcru 7.S. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.3, temperatura je znašala 7. — Žrtev lastne neprevidnosti. 331jtni delavec France Novak, uslužben v Vidmar je vem kamnolomu v Ambrusu na Dolenjskem, ie včerai razstreljeval skale Ko so navrtali skalo, ie vtaknil v luknio dinamitno patrono. ki pa dolgo ni eksplodirala. Novak ie stopil bliže. Tedai ie oa počilo. Novaka so zadeli drobci kamenja v obraz in mu izbili levo oko. razm^sarili pa so ga tudi po životu tei m j. poškodovali levo roko. Ponesrečenca so ore: elia'i v ljubljansko bolnico. — Tri nesreče. Posestnikov sin Pete: Zbašnik iz Dolenje vasi pri Ribnici ie včeraj doma tesal hlod in se vsekal v desno nogo. — Pred delavec v rudniku v Zagorju Peter Derganc ie včeraj v r va padel tako nesrečno, da si ie zlomil levo roko. — V Gornjem gradu ie oadla dona po stojnicah posestnikova žena Mira Za-gradišnik m si zlomila levo roko. — Celo °\ en ga je rad srkal. Marija Ta-talovič v Grižini-Siraču pri Daravaru ima •ioma vedno nekaj vina za svojo družino. Zambije čase je pa večkrat opazila, da je vino iz vrča, ki ga je navadno postavila na polico, naenkrat izginilo. Zaradi tc^a so se doma opetovano sprli, ker je gospodinja mislila, da ji sproti popijo vino domači. Nekega dne je pa spoznala, da se moti. Tatalovičeva ima velikega ovna. ki je sumljivo dišal po vinu, obenem pa skakal in napadal mimoidoče. Takoj ji je postalo jasno, da se ga je on nakresal. Nastavila mu je še enkrat vrč vina, ki ga je oven skrivaj popil. Kazen ni izostala. Ovna pijanca so zaklali in spekli na ražnju. — Tragična »mrt 95letne starke. Po la-stni krivdi je izgubila življenje 951etna Katarina Frančič, najstarejša kmetica v okolici Bjelovara-- Gieia se je pri štedilniku, kjer je zadremala. Vnela se ji je obleka in kmalu je bila vsa. v plamenih. Domači so ji sicer priskočili na pomoč,toda bila je že tako opečena, da je v silnih mukah izdihnila. — Samomor zagrebškega gostilničarja. Včeraj zjutraj se je ustrelil v Zagrebu hišni posestnik, trgovec in gostilničar Leo-nardo Kranjc, star 42t let. Našla ga je v mlaki krvi in že mrtvega njegova žena. Kranjc je šel v smrt zaradi težke živine bolezni. Iz Ljubliane —li Trošarina na Smokve. Na našem trgu in v špecerijskih trgovinah so naprodai smokve v vencih in v zavitkih iz celofana Prodaja v celofanu ie v resnici higenična, saj gre blago skozi mnogo rok. in smokve v vencih leže pogosto tudi na odprtih prostorih, kjer se nabira prah. Toda sadje v celofanu je ^a trošarin j eno. kakor da je luksus. Samo zaradi drugačnega pakiranja so smokve v celofanu za trošarin jene po 3 din kg. med tem ko so nezavite po dinarju. Kazalo bi celo prej uvesti višjo trošarino na nezavite smokve, da bi tako podpirali prodajo higienično pakiranega blaga. To žele kupovalci kakor prodajalci Menda bi mestni trešarinski urad lahko spremenil predpis bre- vseh komplikacij, da bi občina tudi ne trpela nebene škode. —Ij V Šentjakobskem gledališču bodo ponovili Gena Senečiča aktualno igro >Ne-navaden človek« v soboto 23. in v nedeljo 24. t. m. ob 20.15. Igra je dosegla pri obeh dosedanjih predstavah velik uspeh. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je igro sprejelo izredno toplo in je nekajkrat pri odprti sceni prekinilo igro z navdušenim aplavzom. Sodelujejo: Košak, Lavrič. Moser, Plevelj, Eypper, Kos, Vidičeva in drugi. Predprodaja vstopnic od danes dalje v društvenih prostorih v Mestnem domu. Kupite vstopnice žt vnaprej. —lj Preselitev mestnega turističnega urada. Tajništvo turističnega odbora za mesto Ljubljano je od 1 novembra dalje v prostorih mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici 7, I. nadstr. Tam se dobe tudi potrdila zs brezplačni povratek na podlagi desetdnevnega bivanja v turi-sMčnem kraju v smislu čl. 11 potniške tarife in sicer pri gdč. saplji. Vse stranke, iti zahtevajo ta potrdila naj torej prihajajo ponje ne več v mestni obrtni oddelek v Turjaški palači, temveč v mestni gospodarski oddelek v Beethovnovi ulici. —lj Gospoda R B, Id je v ponedeljek zamenjal v kavarni »Zvezdi« siv klobuk g. F. B. prosimo, da prevzame svoj klobuk pri blagajni gornje kavarne. —lj »Iz Prešernovih dni«. Ali ste že videli Prešernovo »Zarjavelo devico« ali nlegovega »Dohtarja« ? Pojdite ju pogledat 2. decembra v opero.! —lj Iz avtomobila ukraden riž. Trgovec R. B. Je te dni kupil nekje na Notranjskem 100 kg finega riza, ki ga je z avtom hotel prepeljati domov, nekam v okolico. Snotoma se je ustavil v neki gostilni nad Vičem, kjer je del j časa posedel. Ponoči pa je nekdo odprl vrata avtomobila in od- nesel vrečo riza. Trgovec je tatvino prijavil. Oškodovan je za 1350 din. —lj Vse kradejo. Na Jurckovi poti so l^ile ukradene Josipu Kramarju 3 kokoši, .redne 100 din. — Ivana UČakar. stanu-;cča na Sv. Jerneja cesti v Šiški, je prijavila, da ji je nekdo odpeljal ponoči iz nleva 300 din vreden ročni voziček. — Na podstrešje Terezije Gol jar na Celovški ce--'ti se je oni dan vtihotapil tat in odnesel •ar moških gojzarjev. ki jih je spravil tam leki vojak. — Iz podstrešja v Frank opan-ki ulici St. 24 pa je ukradel tat Francu ikovniku več perila in dve prevleki za ■ stelje v skupni vrednosti 700 din. —lj O basistu Francu Schiffrer hi piše eden izmed nemških kritikov sledeče: Franc Schiffrer je pevec velikega formata. Njegov teman, profunden bas razvija posebno v nižjih legah sonorno polnost. Njegov material je nadvse čragocen. njegovo petje v vsakem o žiru popolna umetnina. To je basist Schiffrer že neštetokrat dokazal in z največjo vestnostjo se je pripravil tudi na zopetni koncert, ki ga bo imel pred svojimi rojaki in someščani v petek dne 22. t. m. v veliki Filharmoničnl dvorani. Na klavirju bo spremljal solista pianist dr. D. Svara. Na sporedu so samospevi iz domače in ruske U t era ture ter velike operne arije: Wagnerja, Verdija in Bizeta. Na njegov petkov koncert še prav posebno opozarjamo. Prodaja se vrši v knjigami Glasbene Matice, kjer se dobi podrobni spored ter tekst pesmi in arij. 487—n —lj Prosilce za mestno b°žično obdaritev opozarja mestno poglavarstvo, da je vpisovanje za božično obdaritev le še vključno do 25. t. m. v mlasvetnl večer bo v četi tek 21. novembra točno ob 20. v dvo-i ani Delavske z'ornice na Miklošičevi cesti Na večeru sodeluje delavsko glasbeno društvo Zarja, mešani pevski rboi pev.ske-£ra društva Slavec In delavsko kulturno društvo Vzajemnost. Kot solista nns^opUa rr.ezzo^opranistka gdč. I. Praprotnikova ter basist g. Edvard Rebolj, ki ju bo spremljal na klaviiju g. dr. M. Trost. Vstopnice se dobe v predprodaji v Iru- štvema prostorih Zarje, Miklošičeva cesta 22a-I, ter na dan prireditve zvečer od 19. ure dalje pri blagajni. (—) —lj V šestih urah me priučite vgeh najvažnejših družabnih plesov edino v Jenkovem plesnem ca vodo KazinA-Zvezda. posebne pie»ne ure za dame in gospodet kateri se uvezbajo potom strokovne plesalke je mogoče rezervirati dnevno od 10. do 20. ure. (—) —lj Ukradena kolesa. Izpred poslopja lodvorske pošte je bilo te dni ukradeno vanu Čolnarju 1000 din vredno, svetlo-rdeče pleskano kolo znamke »Atmos«. — V nI Kunaverjevl je tat odpeljal izpred niše št. 4 na Gosposvetski cesti črno plesno žensko kolo neznane znamke, vred- o 1000 din. — Z dvorišča I. drž. realne imnazije v Vegovi ulici je bilo ukradeno 00 din vredno, črno pleskano kolo znamke »Presto« Olegu Fortiču. — Viljemu vlemencu je bilo odpeljano 1000 din vred- o kolo znamke >RIchthoferJulijanac, Gosposvetska c. 12 n Frančiškanska ul. 3. 4. L. Seseda 50 pur. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din Continental na ugodne mesečne obroke Ivan Legat Ljubljana, Prešernova ulica 44, Maribor, Vetrinjska 30 DAME, POZOR! Mrežico iz las dobite v frizerskem salonu Godina, Sv. Petra cesta 3. 2637 Poslažite **e malih oglasov v »Slov* Narodu« ki so najcenejši I VODNA SILA 45 DO 150 HP (z dovoljenjem za žago) prvo-vrF'en položaj ob glavni cesti blizu Banje Luke, arondiran kompleks 3 ha, na kompleksu stoji mlin, velika hiša s trgovino in gostilno na prometnem mestu. Priložnostna cena din 330.000. Prodaja »Moj dom«, preduzeče za kupoprodaju nekretnina, B. Tripalo, Banja Luka, . 2631 ' TAPETNIŠTVO Habjan. Igriška ul. lo, vam aapravl ali popravi staro najceneje. 2434 ZA VSAKO PRILIKO aajbeljfta in najcenejša oblačila si nabavite pri P K E S R E B Sv. Petra cesta 14 SUH MATERIAL za zasipavanje zastonj oddam. Cerkvena ulica 9. £636 Seseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek &.— din BRIVSKI POMOČNIK dober in hiter delavec, dobi takoj službo. Noč Joško, Slov. Javornik. 2632 ODA Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din TRGOVINA »EDO« ČEVLJI Prešernova 48 Vam postreže v modi, kvaliteti in po najnižjih cenah! Priporoča se EDO ČEVLJI 50 L. 1'tMMIMlMM««......«N»MM.....»< Trgovci! Dokler je še prilika, založite se s celimi OREHI IN MEDOM Dobite jih v M e d a r n i Ljubljana, Židovska ni. 6 I.a SUHE SLIVE 10 kg din 135, 50 kg din 550 franko Tuzla, plačljivo vnaprej razpošilja G. Drechsler, Tuzla 2646 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8,— din Za Miklavža ZLATO vsakovrstno kupuje ZLATAR B. RANGUS fcr. dvorni dobavitelj KRANJ__ Gospa E. F... pripoveduje, kako je mogoče izgledati mlada tudi 50 leti. VOJ. DALJNOGLED in voj. pištolo kupim. Nanut, •ublčeva 5. 2649 »Imam za seboj že 50 let, imam štiri odrasle hčerke in tri vnuke, ljudje pa mi vedno pravijo, da sta moja koža ln polt kakor jih ima žena od 30 let. Mnogokrat me vprašujejo za mojo skrivnost Evo Je. Vsak večer uporabljam rožnato hrano za kožo Tokalon. Ta vsebuje »Biocel«, presenetljiv vitalni element mladosti, ki ga jm odkril glasoviti dermatolog Hrani in pomlajuje kožo dokler spite. Zbudite se in videz Vam je vsako jutro ralajSi. Za dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (belo, ne mastno). Ona čudovito učinkuje na hrapavo, temno kožo in velo polt. Odpravlja globoko vkoreninjeno nesnago in prah iz mojnic. Zajedalci kmalu izginejo in razširjene rnojnice se zožijo. Koža postane sveža, jasna in gladka kot baržun in Vi izgledate za mnogo let mlajši.« Začnite že danes uporabljati hrane za kožo Tokalon. Dobijo se v vseh strokovnih prodajalnah Uspešni rezultati so zajamčeni, ali pa se denar vrne. Stran 4 > 8 LO V E N S KI NAROD«, 20. novembra 1940* fttev. 266 Zakaj se trgovci ne zavarujejo Naša trgovina bi slonela na trdnejših temeljih, Se bi imeli trgovci socialno zavarovanje — Zavlačevanje perečega vprašanja Ljubljana, 20. novembra Uvedba socialnega zavarovanja za trgov ce bi koristila splošnosti in zato jo moramo tudi zagovarjati. Nedavno smo načeli to vprašanje, ker se je prav v teh časih najbolje izkazalo, da je tudi trgovec potreben socialne zaščite in da nezaščitena trgovčeva eksistenca vpliva na poslabšanje splošnih gospodarskih in socialnih razmer. Upoštevati je namreč treba, da so trgovci pri nas zelo številni, kar smo dokazali s posebnim poročilom o Številu trgovskih obratov v dravski banovini. Uvedba socialnega zavarovanja bi pomenila zvišanje splošnega standarda prebivalstva, izpopolnitev mreže naših socialnih in ustanov ustvaritev novega znatnega vira kapitala, ki je tako potreben na našem kreditnem trgu. Vsa zgodovina priprav za uvedbo pokojninskega zavarovanja trgovcev nam kaže, da doslej ni bilo pravega razumevanja za rešitev tega tako pomembnega socialnega vprašanja, čeprav je bila zakonska osnova dana že pred devetimi leti; bilo je mnogo razpravljanja, a premalo odločnosti, kar je pri nas že skoraj v vseh primerih pravilo. Toda končno ni več nihče niti govoril o socialnem zavarovanju trgovcev, ker je bilo pač že vse povedano; zdaj se zdi, da je tako pomembna zadeva pozabljena. Vendar pa ni bilo povedano še vse. nihče ni mogel reči, da je socialno zavarovanje trgovcev nepotrebno. Prav tako pa nihče ne more trditi, da ni uvedba tega zavarovanja aktualna prav zdaj. OBRTNI ZAKON GOVORI O ZAVAROVANJU TRGOVCEV Obrtni zakon, ki je izšel 5. novembra L 1931, govori o socialnem zavarovanju trgovcev in obrtnikov. Po predpisu tega zakona je bil trgovinski minister pooblaščen, da v sporazumu z ministrom za socialno politiko predpiše najpozneje v dveh letih uredbo o organizaciji, načinu in pogojih zavarovanja članov prisilnih trgovskih in obrtnih združenj. Uredba v tem roku, do L 1933, ni bila izdana. Ko so pozneje mnogo razpravljali o socialnem zavarovanju trgovcev in obrtnikov, so govorili vselej kot o dveh. ločenih zavarovanjih. Zdelo se je, da bi trgovci in obrtniki ne mogli biti zavarovani skupaj, češ, obrtniki bi ne mogli plačevati tako visokih prispevkov kakor trgovci. Tudi to je še vedno odprto vprašanje, saj se je pozneje izkazalo, da bi številni trgovci prav tako težko plačevali večje prispevke. Vsekakor bi bilo za zavarovalni zavod bolje, če bi imel čim več zavarovancev, in za skupno zavarovanje bi bila tudi skupna, le ena uprava. O zavarovanju obrtnikov so razpravljali še večkrat kakor o trgovskem, a tudi brez posebnega uspeha. Obrt niki so odklonili načrt o centralnem zavarovanju za vso državo in se izrekli za ustanovitev samostojnega zavoda z delokrogom v banovini. TUDI TRGOVCI RAZOČARANI NAD NAČRTI Trgovci v načelu niso bili nasprotniki uvedbe zavarovanja, a mnogi med njimi j so si obetali od njega mnogo več kakor se , je pozneje izkazalo, da lahko dobe L 1937 je bila v Beogradu seja gospodarskih zbor i nic; na nji so ponovno razpravljali o ■ uvedbi obveznega zavarovanja trgovcev. Na podlagi sklepov na seji so zbornice razposlale trgovskim združenjem okrožnico in obrazložile v nji, kakšno bi bilo zavarovanje za primer bolezni in zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti. Zbornice so se ozirale na zavarovalne račune strokovnjaka R. Matjašiča, ravnatelja SUZOR-ja, Trgovci so bili močno razočarani nad načrtom starostnega zavarovanja po teh računih in so ga odločno odklonili, češ rente bi bile skoraj 100 odstot nižje kakor pri Pokojninskem | zavodu za nameščence, čeprav bi bili prispevki približno prav tako visoki. Zato je nad polovico združenj odklonilo uvedbo prisilnega starostnega zavarovanja Prejšnja leta je slovensko trgovstvo soglasno zahtevalo uvedbo prisilnega zavarovanja, potem pa, ko so proučili obširno Matjaši-ćevo razpravo o trgovskem zavarovanju (»Osiguranje trgovaca po zakonu o radnjama«, Zgb. 1936), ni bilo več soglasnosti med združenj L NOVI PREDLOGI S tem pa seveda ni rečeno, da so se trgovci odpovedali svojemu zavarovanju, kar je najbolje pokazal kongres trgovcev iz vse države predlanskim v Ljubljani. Pa tudi pismena anketa (odgovori trgovskih združenj) na okrožnico Zbornice za TOI L 1937 je pokazala, da bi bilo treba zavarovanje, če ne popolno, bolezensko in pokojninsko, vsekakor uvesti v kakršnik^1 plri- Neko združenje je tudi predlagalo uvedbo skupnega starostnega zavarovanja trgovcev in pomočnikov. Ta predlog je utemeljevalo s tem, da bi trgovec, čim bi se osamosvojil, lahko nadaljeval zavarovanje. Predlog je še zdaj vreden razmišljanja, zlasti, ker so trgovski pomočniki dobili pokojninsko zavarovanje pri Pokojninskem zavodu za nameščence. Ali bi ne kazalo, da bi se trgovci začeli zavzemati za spremembo zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev v tem smislu, da bi se tudi oni lahko zavarovali pri PZ? Pomisliti je treba, da se bodo številni trgovski pomočniki, zavarovanci Pokojninskega zavoda, prej ali slej osamosvojili, a bodo izgubili ugodnosti zavarovanja To bi bilo za marsikaterega mladega trgovca veliko poslabšanje v socialnem pogledu. Če dotlej trgovci ne bodo imeli še starostnega zavarovanja. Če bo pa zavarovanje za trgovce uvedeno, n. pr. kot povsem samostojno, mnogi trgovski pomočniki ne bodo imeli koristi od zavarovanja pri PZ ter bodo morali začeti nove zavarovalno dobo pri drugi zavarovalnici. NAJPREJ VSAJ POSMRTNINSKO ZAVAROVANJE Na kongresu trgovcev v Ljubljani predlanskim je bilo z velikim odobravanjem zastopnikov trgovstva iz vse države sprejeto poročilo o socialnem zavarovanju. V tem poročilu je bilo predlagano naj bi najprej uvedli posmrtninsko zavarovanje. Vsak član trgovskega združenja bi naj plačal ob smrti svojega tovariša prispevek v višini svoje letne doklade za izplačevanje posmrtnim Del tako zbrane vsote bi naložili v posebni sklad. S sredstvi tega sklepa bi krili primanjkljaj, ki bi morda nastal, ko bi ta ali oni član ne mo- gel več redno prispevati za zavarovanje. Zavarovanje bi bilo obvezno. Nosilec zavarovanja bi bila obvezna združenja trgovcev. S tem zavarovanjem bi bile vsaj nekoliko socialno zaščitene trgovske družine, ki so v nevarnosti, da izgube svojega rednika. Pomen tega zavarovanja je še tem večji, kajti starostno zavarovanje, četudi takoj uvedeno, ne more pomagati starejšim trgovcem, saj je treba zanj plačevati dolga desetletja ALI BI TRGOVCI GLASOVALI ZA UVEDBO ZAVAROVANJA Obrtni zakon določa, da je mogoče s posebno uredbo uvesti prisilno socialno zavarovanje za trgovce, če se zanj izjavi večina (nad polovico) trgovskih združenj. Anketa Zbornice za TOI je pokazala, da bi ne glasovalo dovolj trgovcev za uvedbo prisilnega starostnega zavarovanja, zlasti, če bi prišle v pošte v za glasovanje tudi stroke s številnimi revnimi člani — branjevci, sejmarji itd. — saj bi marsikdo ne zmogel sorazmerno visokih prispevkov (po 200 din na mesec). Ne vemo, iz kakšnih razlogov ni prišlo do uvedbe posmrtninskega zavarovanja. Morda so trgovci upali, da bodo na pristojnih vendar kmalu rešili vprašanje njihovega socialnega zavarovanja, k čemur so jih trgovske organizacije pogosto iz-podbujale. Slovensko trgovstvo je zavzemalo ves čas stališče, naj minister izda okvirno uredbo o zavarovanju za vso državo, podrobna organizacija samostojnega aecentralističnepa znvarovania na naj bt prepuščena banovini v sporazumu z gospodarskimi organizacijami. Prvi mamut v Sibiriji Njegovo okostje krasi zdaj muzej v Leningradu Že leta 1799 je opazil poglavar Tungu- zov, živečih v južnovzhodni Sibiriji in Pri-amurju. Šuma hov po imenu, da nekaj moli iz ledu. Ker je pa gledal od daleč, ni mogel spoznati dotičnega predmeta. Šele ko je tretjič prijel k izlivu Lene leta 1801, je ugotovil, da je to mamut. Ležail je na ledu. Ena stran je bila gola. Poglavar Tungu-zov je sporočil to svoji družini, ki pa ni bila vesela, ker je v svojem praznoverju verjela, da prinaša taka najdba samo nesrečo. In res je prinesel mamut nesrečo, kajti Šumahov je zbolel in dve leti ni več videl mamuta. Šele leta 1804 se je zopet napoti! k izlivu reke Lene, kjer je ležal mamut na produ. Ledu ni bilo tam več. šumahov mu je izdrl okla, za katera je dobil 50 rabljev. Tunguzi so krmili z mamutovim mesom svoje pse. Smrad gnijočega mesa je privabljal volkove in druge divje zveri. Zato je našel botanik Adams samo mamu-tovo okostje, kateremu je manjkala tudi ena prednja noga. Kosti so bile še povezane z mišicami. Lobanje se je se držalo neka kože in tudi del uhlja je še nailel Adams na glavi. Stran, na k.^eri je mamut ležal, jc bila ohranjena bol, . zlasti gosta dlaka. Adams je odrezal kos kože in jo vzel s seboj. Bila je tako velika, da jo je moralo vleči deset mož. Izmed dlak. raztresenih po snegu, so merile nekatere 7 cm. Mamut je torej moral imeti na vratu dolgo grivo. Okostnjak tega mamuta krasi zdaj leningrajski muzej. Okla so morali vzeti od drugega mamuta. To je bilo lahko, kajti pozneje so našli zlasti na Ljahovskih oto- kih blizu ustja rek Lene in Indigirke zedo pogoste ostanke mamutov, toda nobenega okostnjaka niso plačali tako dobro, kakor okostnjak prvega mamuta iz leta 1806, za katerega je dal car Aleksander 8000 rub-Ijev. Okla mamutov pa so plačevali vedno dobro. Sibirska slonovina, kakor se ta imenujejo, gre še sedaj zelo dobro v denar. Adams je našel okostje mamuta na obali Ledenega morja blizu otoka Tumatsk ob izlivu reke Lene. Jezikov na svetu vedno manj Svetovne statistike se pečajo tudi s številom živih jezikov na svetu Podatki, ki so jih zbrali statistiki, se pa močno razlikujejo. Učenjaki namreč še niso edini v tem, kaj naj smatramo za jezik in kaj za narečje. 2ivih jezikov je na svetu zdaj od 1500 do 3000. Vidimo torej, da se učenjaki v svojih definicijah jezika in narečja res močno nasprotujejo. Neka amen;ka statistika, ki bi hotela biti zanesljiva, navaja 2796 jezikov. Izmed 860 najvažnejših jezikov jih odpade na Evropo 48. na Azijo 153, na Afriko 118, na Ameriko 424 in na Oceanijo 117. Statistiki so ugotovili, da število jezikov na svetu nazaduje, ker mnogi primitivnejši narodi opuščajo svoje jezike ;n začenjajo govoriti v tem ali onem svetovnem jeziku. Angleški jezikoslovec William«on k; proučuje jezike primitivnih narodov, odnosno plemen, trdi, da izginejo z vsakim letom po- vprečno trije eksotični jeziki, ki bodo t doglednem času povsem izginil L Stekleni venci Ena izmed posebnosti, ki presenetijo tujca v severoitali janskih in južnofranco-skih krajih, so stekleni venci na grobovih. To r>a niso morda iz stekla vliti venci, temveč izdelani iz pestrih steklenih kamenčkov, kakršni se rabijo za okraske ročnih torbic, oascv itd Ta okras greb^v je v solnčni Italiji in Franciji tem pestrejši, ker ie tam povsod prlno krasnih rož in kjer goje duhteče rože tudi na celih njivah za izdelovanje parfuma. Od kod se ie vzela navada krasiti grobove s steklenimi venci? Na to vprašanje nam odgovore sloveče muranske steklarne blizu Benetk. Te steklarne izdelujejo pisane steklene biserčke. ki iim nravijo rocailes in izvažajo jih tudi v sosedne države zia^ sti v Francijo. Iz barvastega stekla nategnejo najored tenke cevke, ki jih razsekaio na drobna koščke. Ti se pa v segretih b Doskora napolnjenih bobnih opilijo :n pos:aneio v krogli Potem biserčke nabero na žice m jih pošljejo v predajo. V Italiji in Fran iii je to cela domača obrt. V Franciji porabijo za izdelavo steklenih vencev vsak mesec 12 do 14 vagonov biserčkov. Samo v Mar-seillu iih porabijo 2 do 4 vaicne. Za nagrobne vence se rabijo večinoma t Trme barve in sicer vijoličasta, modra in zelena, ki se nekol ko pozive z ba-lo. Steklene biserčke iste vrste izdelujejo tudi na Češkem, toda ti ne morejo tekmovati z italijanskimi izdelki. Pač pa gredo daleč po svetu steklene češke korale kot okras oblek, pasov, in ročnih torbic. Prevoz potnikov iz Zaloga in D. M. v Polja Ponovno opozorilo železniški upravi na neznosne razmere Zalog. 19. novembra Članek, v katerem nekdo opisuje neznosne, za našo železniško upravo nič kaj laskave razmere na tolikanj frekventirani postaji D. M. v Polju, ki ga je objavilo »Jutro« 14. t. m. je naletel povsod v naši občini, ki da železnici toliko število dnevnih potnikov, kakor nobena druga podeželska občina v območju ljubljanske železniške direkcije, na splošno odobravanje. Da je treba železniško upravo na take razmere šele opozarjati, pove pa še več kot je povedal preobzimi pisec članka, s i Ni naš namen pokazati v pravi luči javnosti tega. kar je pokazalo že »Jutro«, marveč hočemo tu opozoriti javnost in zdravstvene ter higienske oblasti, pa druge me-rodajne činiteflje na nemogoč prevoz sto in sto potnikov iz Ljubljane do Zaloga z osebnim vlakom, ki odpelje tz Ljubliane ob 19.15. V maloštevilne vozove vlaka se natrpa toliko potnikov, delavcev, uradnikov in šolske mladine, da je potnikom, ki hočejo vstopiti v vlak nekaj minut pred odhodom, vstop nemogoč. Notranjost voz. hodnik, platforme in stopnice so zatrpani, da se le nekateri pogumni stlačijo še v vozove. Ženske in pa mirnejši potniki, ki jim ta obupna borba za skromen prostorček v tem vlaku še ni znana, pa tekajo ob vlaku gor in dol in prosijo sprevodnika, naj jim pripomore do prostora. Toda ta jim ne more pomagati, ker prostora pač ni. »Pomagajte si, kakor si pač morete«, je njegov odgovor V voz II razreda, ki teče skoroda prazen z vlakom pa ne puste potnikov. Če pa le kateri vstopi, pride do hudih sporov s sprevodniki. Zrak v vozovih je nasičen dima in smradu. Podoben je umazani megli ki grize v oči in pljuča. Ženskam postaja slabo, pa tudi omedlevice nastopijo v tej strašni gneči ljudi, ki so obsojeni živeti vsak dan pot ure v tem okuženem ko megla gostem vzduhu. Prenatrpanih voz ni mogoče zapreti, ker so platforme pred vhodi v vozove polne mladine in tudi odraslih potnikov. Goreče saje se vsipajc po oblekah, klobukih, deklicam pa po laseh. Smodijo se obleke, Lasje in klobuki O tem prevozu potnikov, ki plačajo železniški upravi letno velik znesek, je uprava dobro poučena, in ker vzlic temu ne ukrene ničesar za kolikor toliko znosnejši dnevni prevoz. jo moramo ponovno z vsem poudarkom opozoriti na njeno dolžnost. Odpomoč takemu nedopustnemu prevozu potnikov ni težka in več možnosti je dan-h. Priklopite k vlaku vsaj še tri vagone, pa jih v Zalogu odklopite Samo minuto časa vas bo to stalo Zjutraj pa priklopite te tri vozove osebnemu vlaku P 614. pa bo rudi prevoz potnikov iz Zaloga in D M v Polju v Ljubljano znosnejši, bolj človečki. Ali pa uvedite zopet rezervni vlak Ljubljana—Zalog in obratno z odhodom \x Ljubljane ob 18. V resnici, nujno jc treba ukreniti nekaj, da bo ta nedostatek spet odpravljen in ublažen še tisti, o katerem smo izvedeli iz »Slov. Naroda«, namreč, da so činitelji ljubljanske železniške direkcije svetovali, naj se zvijajo železniške tarife, da bo promet manjši... r < Vm ti x — ^ ~ *»-—VST t* ' *~ — * ■<» * * . « ? • - '■ Zaradi takih in podobnih razmer pri osebnem in blagovnem železniškem prometu pa pri uk in je van ju osebnih vlakov so potniki in dobavitelj5 vzel! sporočilo »Slov. Naroda« z dne 13. t m., da je železniška direkcija izboljšala svojo statistično službo, z mešanimi občutki na znanje Kaj koristi še tako točna in cenena statistika o osebnem in blagovnem prometu, če je ne proučujejo in če se z njenimi dognanji in izsledki ne koristi javnemu prometu, če ga ne izboljšajo in pospešujejo Taka statistika je sama sebi namen in je škoda vsake pare, ki se potroši zanjo. Iz Radeč —Izza kulis. Naši neumorni igralci so-kolskega doma nam zopet pripravljajo novo presenečenje. Pod veščim vodstvom režiserja br. Pešca Ivana nam bodo v nedeljo 24. t. m. ob 20. predstavih Finžgarjeve »Razvaline življenja«. Vabimo vse Rade-čane v Sokolski dom. — Na papirnici Piatnik ln drug- so odpustih 26 delavk. Govori pa se. da bodo odpustili tudi več delavcev, ker je zara*li novih strojev delo dosti olajšano in zaradi tega ne morejo zaposliti vseh dosedanjih zaposlenih delavcev. Delavci s skrbjo zro v bodočnost- MALI NAVIHANEC — Zakaj pa jokaš, sinko? — Ker sem včeraj padel in se pobil. — In zakaj jokaš šele danes? — Ker te včeraj ni bilo doma, očka. t Po kratkem trpljenju nas je nenadoma zapustn nas dobri mož, oče, brat in stric, gospod Jakob Zako K večnemu počitku ga bomo položili v četrtek, dne 21. novembra 1940 ob 3. uri pop. iz hiše žalosti, Koseze-Draga 44, na pokopališče v Dravljah. ŽALUJOČI OSTALI Kdnrand O* Hara: Tajna 35 profesorja Morbiduta Roman — In ta se ne da nič več spremeniti, — je dejal Townsend osorno. — Bilo je vsekakor prav, da si me poiskal.. - Toda tristo vragov, od kod si vedel, kje sem? ... Za TovvTisenda je bilo to vsekakor važno vprašanje. — Povedal mi je šef policije, — je odgovoril Al-fonso. — V vašem košu, kamor mečete papir, sem našel pismo z njegovim podpisom, datirano en dan pred vašim odhodom. Odšel sem torej h gospodu Lenglenu in mu vse povedal. Najprej mi ni hotel verjeti, odpeljal se je z menoj domov in šele potem, ko se je prepričal, da sem govoril resnico, mi je sporočil vse, kar sem moral vedeti. In že štiri dni vas iščem tu po okolici. Med drugim bi vam moral povedati, da je neki Strong ... — 2e vem, pobegnil je. — Točneje rečeno bil je nasilno osvobojen, — ga je popra vil Alfonso. — Dva redarja sta bila treščena ob tla in premagana, eden je bil celo težje ranjen. — Kdaj se je to zgodilo? Townsend je hitro računal v svojih mislih. Al- 1 prazni, slabo razsvetljen' krčmi h krčmarju, ki je fonso ga išče že štiri dni. To pomeni, da je bil pri Lenglenu pred petimi dnevi. A Strong se je pojavil šele predvčerajšnjim in dejal je, da je pobegnil pred dvema dnevoma. Vsega bi torej bili štirje dnevi. Račun se ni ujemal. — To je bilo na dan vašega odhoda, gospod, — je dejal Alfonso mirno. Townsend je lahno siknil skozi zobe. Torej mu je Strong lagal. Toda čemu? Kakšen interes je moral imeti na tem, da ga prevara glede dneva njegovega pobega? — Ti se še danes vrneš v New ^ork, — je dejal naenkrat odločno. — Tam sporočiš šefu policije, da se ie Strong noiavil tu Lenslen mor-* ukrenit' vs1 potrebno, da ga tu neopazno aretirajo. Razen tega mu poveš še tole ... zapiši si to dobro v glavo, ker je zelo važno. Townsend je Alfonsu povedal vse, kar je bilo važnejšega v njegovi dosedanji preiskavi. Alfonso sicer ni bil glasnik, kakršnega bi si bil v tem času želel, toda izbire tu ni bilo. Alfonso ga je napeto poslušal in ves čas je molčal. Ko se je čez pol ure poslovil od Townsenda, so mu oči žarele od radosti in ponosa, da mu njegov gospodar kljub vsemu tako zaupa. — Vse se bo zgodilo po vaši volji, lahko se zanese te name, — je obljubil svečano. Townsend ga je prijateljsko potrepljal po rami in potisnil skozi vrata. Potem je pa počasi odšel po stal za točilno mizo in pomival posodo, i — Zdaj sva sama, — je dejal tiho, — zdaj naju I nihče ne moti in vi lahko mirno končate svoje pripovedovanje. Bellorini ga je naglo pogledal, kakor da je nastala pri njem nepričakovana izprememba. Na njegovem obrazu so bili sledovi zbeganosti in Townseud je 43 s" min roka trese. — Ne morem, gospod, — ne upam si, — je spravil z največjim trudom iz sebe. — Kaj se je pa zgodilo? — je vprašal detektiv ozlovoljen. — Saj sem vam plačal... Krčmar je potegnil iz žepa nekaj bankovcev.^ — Evo, evo, vzemite svoj denar, — in z drhtečimi rokami je štel bankovce. Townsend ga je zgrabil za roko. — Stojte! Ali veste, kdo sem jaz? — Da, da... Krčmar je zašepetal: vi ste znani detektiv Townsend ... — Od kod veste to? Bellorini je zastokal. — Tega vam ne morem, tega vam ne smem povedati. — Dobro, — je dejal Townsend odločno, — kar obdržite to zase. samo povejte mi, kaj vas je naenkrat tako izpremenilo? Bilo je, kakor da Bellorini nekaj časa razmišlja, potem je pa omahnil Townsendu z roko v znak, naj mu sledi. Odšla sta iz krčme in krenila ob steni. Ta čas se je bilo stemnilo in Townsend se je orijen-tiral samo s tipanjem Kar je zažarela luč. Svetlobni stožec se je odbil od mokre zemlje. — Evo tu, ali vidite? Bellorini je s svojo žepno svetilko posvetil v tla. Detektiv se je sklonil in opazil sledove. Bili so sledovi, kakor jih zapusti človek, če stoji dolgo na enem mestu. Kraj teh sledov sta ležala tudi ogorka dveh cigaret. — Ali vidite? — je ponovil krčmar svoje vprašanje. Potlej je pa naglo dvignil svetilko. Svetlobni stožec je švignil ob zidu in skozi priprto okno je Townsend zagledal gostilniško sobo, kjer je malo prej sedel. In takoj mu je postalo vse jasno. Miza, za katero je sedel s krčmarjem, je stala pri oknu. Nekdo je prisluškoval njunemu pogovoru. Molče sta krenila nazaj. — Ali ni nekaj zašuštelo? — je vprašal Bellorini prestrašeno. — Jaz nisem ničesar slišal, — je odgovoril Town-send zamišljeno. Misli, roječe po njegovi glavi, niso bile najprijet-nejše. Saj je bil na sledu važnih odkritij, pa naj bi zopet ničesar ne zvedel? — Petsto dolarjev za vašo tajno, — je zašepetal Townsend krčmarju in ga prijel za roko. Začutil je, kako je debelo Bellorinijevo telo zadrhtelo pod njegovo roko. — Ne, ne, je zastokal krčmar. Nekaj trenutkov je molčal. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi V Ljubljani Ste*. 266 >SLOVENSKI NAROD«, »reda, 20. novembra 1940. Stran 3 R&d drvarjev, hlapcev in dekel dorašča »Noben otrok ne sme biti lačen!" — Geslo, ki naj upošteva revna pohorsko mladino Maribor. 19. novembra Večini naših ljudi je Pohorje znano le s fcij£kopromeinih vidikov in po obilni lesa industrij;. Tako poznavanje je tesno povezano z domnevo, da omenjena, gospodarska vira ustvarjata prebivalstvu blagostanje ki ga ne morejo omajati niti sedanje težke prilike. Prava, podoba pa je drugačna. 2e v stabilnejših razmerah so pogo.«to s pohorskih krajev prihajali glasovi o revščini in pomanjkanju, ki zajame na zimo tudi idilični pohorski svet. Začudenje za tako trdtev je odveč. Kdor pozna socialno struk-turo Slovenskih goric. Prekmurja, posebno pa še Haloz, bo prav lahko potegnil paralelo s prilikami na Pohorju. Tudi pohorski svet je razdeljen med veleposestnike ki imajo največ zemlje in gozdov, med kmete in najemnike. Tem se pa še pridružuje množica brezdomcev, ki gostači po pohorskih kočurah. naš kmečki proleta-riat. ki ga ne manjka nikjer. So to ljudje, odvisni iz dneva v dan le od priložnostnega zaslužka in ki so od mestnega proletaria'«ui * na slabšem, kor so brez zaščite. Ljudem brez zemlje in gozdov se pridružujejo v zadnjih letih tudi manjši posestniki, ki fo v letih prejšnjih stisk trebili svoje košate gozdove, ki bodo donosni zopet šele za prihodnji rod. Povečalo se je število onih, ki jim pohorski svet ne more nuditi ničesar, razen dnine in 5e to le za grižljaj od rok do ust. Zdaj na zimo ugasnejo mnogi viri zaslužka in za pohorske kajžarje nnstopijo hud! časi. Dvakrat hudi letos, ko je po-vsod velika stiska za živež, pa še letina ni bila nic- kaj prida. Trda bo letos predla ljudem z- živež, kaj šele. ko morajo tudi reveži mislit', na drago obleko in obutev. Strahoma pričakujejo ljudje zime in njenih nevšečnosti. Po pohorskih kajžah in kmoti-^h dorašča nov rod. Pohorski mali Človek ne pozna niknk^ga »numeru«; clausus- in otroci vznika jo ko gobe po dežju. Zdrav rod bi bil to. trd ko pohorski eranit in s trdno VerO v bodočne* — ko hi lr* imel dovolj kruha. Tega pa primanjkuje in le redke .«o koče. kjer bi hr! kruh skozi vsa iPto na mizi Posebno zdaj ne. ko družinski skrbniki naj- večkrat ne zaslužijo niti za kruh. kaj šele za druge nujne potrebe. Otrok pohorskega malega človeka, ki je rod kajžarjev, drvarjev, hlapcev in dekel. pa dorašča. Njeg""*ve oči zro pred seboj temne pohorske goščave, sinje nebo nad njimi. Mestni otrok njegove starosti bi razmišljal o čudežnih t -jkah gozdov, pohorski sovrstnik pa filozofira o k: uhu. Da, gozd. ob njem so vse misli povezane z realnim življenjem, ki pa je trdo, za nežno otroško dušo še pretrdo. Vsiljuje se misel: bog ve, če bo takšen otrok Imel -ploh kdaj razumevanje za kaj drugega ko le za borbo za kruh. številna družina tu n** prinaša sreče in blagoslova, vsaj otrokom ne, ki jim je že zgodaj odmerjen grenki delež dediščine: proč od doma. Otroci mora-o služIti! Komaj desetletni ctrok, pa si že mora v potu svojega obraza BhiSIti vsakdanji kruh. Opravljati mora bogatejšim posestnikom hlapčevska dela. Od ranega i;tra do trde teme. vmes pa še opraviti dolE-o in naporno pot v šolo. šola je zp ve rešitev, saj tu najdejo odpočitek in trohico o'.roške?a razvedrila. Kako da-"eč so ti revčki od svojih srečnejših sovrstnikov, ki prav v teh letih užijejo največ ~»ros'os-i tn otroškesra veselja. V letih, ko ■n morali uživati največ dobre in premišljene vzgoje, so že priDuščeni samim sebi tU vsem trdotam življenja, s katerimi se "srečavai t Duhovi in telesno rast teh -alJh hlapcev in dekel. ki so pogosto teta vijeni brezobzirnemu izkoriščanju, pa .....Era c'aha in nezadostna hrana. Otro- tari :o. še preden so dozoreli, in se one-bljajo za poznejši živlienjski boj. Ra-en šoie ne vodi o njih nihče potrebne evi-' f ter ne uživajo nikake socialne za-gite. Seveda so taki otroci tudi slabo Ob-, . |jj obuti, zanemarjeni pa v telesnem - duševnem pogledu. Prav n:č na boljšom niso oni otroci, ki -»«tajajo doma po kajzah in malih kmeti-*«h. Redki so družinski skrbniki, ki so si 'ahko ~a Hm o pripravili zalogo naipotreb- ISfli *'-'ii v zhnflkem Sašu bodo odvisni • Od priložrj"Sfr>e^^ zaslužka, ki pa je r'eđe na velike družinske potrebe odločno ^-ernaihen. Treba si bo pritrgovatl cd ust. Nobel: ctrok m ssss hiti lačen! Na Teznesn in v Pobrežju teo&a «1 ■mivl^ Hlfl šolske kuhinje — Božični« letos ne bo Tezno. 19. novembra Izredno težke prilike, v ka^erui živi letos naše delavstvo, so dale pobudo z:i ustanovitev šolskih kuhini tudi v kraiih kjer doslej ni bilo potrebe in se ie revna deca o božiču obdarovala z ob.eko. penlvn in obuvalom. Letošnje leto oa ie nastala naravnost nuina potreba ustanovitve šel-skih kuhini na Teznem in v Pobrežju. rai mnosjo dece nima dovoli zadostne hrane in zlasti mleka. Izredno veliko Število potrebnih otrok ie /lasti na Teznem in sicer 165. od katerih jih je 121 i? Spodnje D -brave, ki smda ood upravno občino HoČ3. Odbor za prehrano dece si neumorno pri- zadeva zbrati potrebna sredstva za vzdr-ževanie šolske kuhinje. Prošnji za podporo so se Pv>lejz občine. Rdečega križa in kr. šolskega odbora odzvale s primernimi zneski vse naše tovarne, vendar še vsota ne zadostuje, če hočemo vzdrževati kuhinjo dalie časa. Iz tejja razloga se bo letos ludi opustila božićnica, kaiti oboie ie rxri doslei zagotoviienih sredstvih popolnoma nemogoče. Deca potrebuje v prvi vrsti zadostne hrane, mleka in kruha. Pomagajmo naši deci, ohranimo io zdravo narodu in domovini. Noben ctrok v šoli bi ne smel biti brez kruha in mleka. Pezsr pred agenti ferez zadostnih legitimacij Tudi na trgovske agente je treba zdaj zelo paziti Maribor, 20. novembra, že pred izdajo novejših uredb obstoječi predpisi glede trgovskih potnikov (agentov ) se v sedanjem času ostreje kakor dotlej izvajajo tudi po sicer še tako odtujenih krajih na deželi. Svojčas je zadostovalo, da se je tak agent izkazal z na-ročilno knjižico tvrdke, za katero potuje in ga vsaj stranke niso dalje izpraševale še po drugih izkaznicah. Primer pa, o katerem poročajo iz Slovenskih goric, dokazuje, da ne zadostuje naročilnica tvrdke, njeni vzorci itd. ter da je treba še posebne previdnosti pri tistih zastopnikih, ki obenem z naročilom sprejemajo tudi denar (naplačila) od naročnikov. Zgodi se namreč lahko, da je bilo tako zastopstvo iz katerega koli vzroka po dotični tvrdki med tem že preklicano, a v primerih, ko je to kazalo in služilo še v nadaljnjo korist zastopnika, je preko takega širši javnosti navadno neznanega preklica še nadalje izrabljal, odnosno že zlorabljal svoje prejšnje zastopstvo. S tem, da je mož sprejema] denar, ki bi ga ne smel, je oškodoval v prvi vrsti stranke, katerim se taka napla-ila ne priznavajo, a oškodoval je tud! dolično tvrdko samo, ki takih inkas ni sprejela. Ce pride tak primer prevare na dan. je etičnik sicer kaznovan, toda od tega pri-adeti navadno nimajo nič drugega kakor p. ta na sodišče in strah pred maščeval-.ostjo. — Tak primer so izsledili orožniki i Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Prijeli so pri Sv. Antonu moža, ki potuje tudi iiugod po Sloveniji z raznimi zastopstvi. Med njimi je bila tudi tvrdka J. Legat, *rgovina s pisalnimi stroji, aparati, trakovi itd. Tu je dobival po 10 *>'* provizije od sklenjenih kupčij. Tvrdka pa mu je Že prejšnji mesec nadaljnje zastopstvo pre-licala, toda on se za ta preklic ni zmenil. Nadaljnje sprejemanje naročil mu olajšuje že veljavno zastopstvo druge tvrdke. K * emu primeru se še povrnemo po končani "reiskavi. Mariborske in okoliške novice •— Športne novice. Na podlagi nedeljskih izbirnih tekem, ki so se vršile v sokolski dvorani, je bila sestavljena slovenska boksarska reprezentanca, ki bo dne 2. decembra t. 1. v Zagrebu nastopila proti hrvatski boksarski reprezentanci. Slovenci bodo nastopih s sleaečimi boksarji: muha: če-rin (ISSK Maribor), perolahka kategorija: Meglic (ISSK Maribor), lahka: Seneko-vič (ISSK Maribor), velter: Majnik (Bratstvo), srednja: Mitrovič (Bratstvo) in štrukelj (.ISSK Maribor), poltežka: Ipa-vec (ISSK Maribor), težka: Balon (Bratstvo). Mariborski nogometni »derby« bo v nedeljo 24. novembra s pričetkom ob 14.15 na stadionu ob Tržaški cesti. Svoje moči bosta pomerila v obratni tekmi ISSK Maribor in SK železničar. Tudi to za lokalni prestiž važno tekmo bo sodil zagrebški sodnik. _KOy grob. Preminil je obra to vodja pri tukajšnji tvornici Doc tor & drug Viastimir Vane, stanujoč v Frankopanovi ulici 45. Vrlemu možu ohranimo trajen spomint žalujočim svojcem naše globoko sožalje. _ Iz Studencev. Jutri v četrtek 21. t. m- bo predaval v studenški Ljudski univerzi prof. Stanko Modic o bombažu in domači tekstilni industriji. Pričetek, kaker navadno, ob 19. _N°čno lekarniško službo imata tekoči teden' Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, tel. 28—12, ter Vaupo-tova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33. tel. 22—13. _ Razne vesti. V mariborski bolnici je podlegel poškodbam 281etni kmečki dninar Peter Slatinek. ki mu je. kakor smo že poročali, nekj napadalec z nožem razparal trebuh. 551etna zasebnica Ivana Stiblerje-va, stanujoča v Kolodvorski ulici 3. je prišla zvečer na obisk k trgovcu Otonu Cre-pinku na Zrinjskega trg 6. Nenadoma je Stiblerjevi postalo slabo in se je zgrudila ro tla. Poklicani zdra\*nik je ugotovil, da je umrla na posledicah srčne kapi. Na križišču Strossmajerjeve in Gregorčičeve ulice je neki tovorni avto zavozil v kočijo Jurija Ozvatiča iz Vrtne ulice 17. Pri karambolu se je razbilo oje voza, razen tega je bil konj precej poškodovan. — Skladiščniku Ludviku Kosu iz Marmontove ulice je neznani zlikovec ukradel s kolesa aktovko, v kateri je bila obleka in razne knjiga V stanovanje tekstilnega tehnika Josipa Rajšterja v Stritarjevi ulici 7 se je vtihotapil tat, ki je odpeljal 1500 din vredno kolo znamke »Steyer< z evid, številko 2—191817 ter razne obleke in perilo v skupno vrednosti okoli 2000 din Na Tržaški cesti je neki voznik podrl čevljarskega pomočnika Matijo Vrečica iz Studencev, ki so ga od premih v tukajšnjo bolnico. Ima zlomljeno levo nogo. Tukaj se zdravi tudi 521etni progovni čuvaj Ivan Kukec iz Pod\-elke, ki mu je padla na glavo signalna svetilka. — Trgovskemu pomočniku Petru Vujčiču, stanujoč emu v Kolodvorski ulici 1, je izginilo kolo znamke »Radion« z evid. štev. 2—47084. Žrtev ljubitelja tujih koles je postal tudi slikarski vajenec Janez Marin iz 2olgarjeve ulice 8, ki itlu je izginilo 1200 dm vredno kolo znamke »Neger« z evid. štev. 2—22964. — V neki tukajšnji tekstilni tvornici je priletel lz tkalnega stroja čolniček v obraz 211etni tkaJki Mariji Obrez iz Studencev. Obrezova je dobila tako težke poškodbe, da so y> morah odprem iti v bolnico. — 91.000 din bo prispevala pobreaka občina meščanski Soli kralfa Aleksandra za otroke pobreških občanov, ki posečajo omenjeno šolo. Za zaklonišča poleg šol pa je dovolila pobre&ka občina 60.000 din. — Važno za novinarje. Vsi v Mariboru bivajoči poklicni novinarji se pozivajo, da izročijo mariborskemu poverjeništvu najkasneje do 23. t. m. opoldne po 2 sliki za nove železniške legitiraacije- *e ne celo stradati. Kaj pa pomeni tako pri trgovanje za zdravo rast otrok, ni tre-3. pesebej omenjati. Prav nič ne. pretira -amo, če povemo, da je veČina teh otrok v imskih mesecih več lačna ko sita. Po-nanjkanju so izpostavljeni celo dojenčki. BT ima seveda usodne posledice za poznejše življenje. Neprilikam s prehrano pa se pridružijo še pomanjkanje obutve in oboke, saj je največkrat tako, da pohorski kajzarski otroci prebijejo zimo kar na pe-, ker nimajo obleke in obutve, ki bi jih trovala pred mrazom in jim omogočala zdravo gibanje v naravi m pa posečanje šolskega pouka. V zimskih mesecih se na-^zejo raznih bolezni, med njimi se pojavljajo epidemije garjavosti in skorbuta. Mestnemu ljubitelju našega lepega Pohorja, ki bi pozimi zašel slučajno v take kaj-že, se bo maisikje odkrila prava podoba revščine in zapuščenosti ubogih otrok in mu ganila srce. Vse to smo napisan v nameri, da opozorimo naše socialne ustanove, humanitarna diuštva, pa tudi oblasti, da ©o zimske pomoči potrebni tudi pohorski otroci, posebno oni iz kajžarskih družin. ->Noben otrok ne sme biti lačen!« je geslo, ki naj upošteva tudi pohorsko mladino. Akcije med domačim prebivalstvom za nabiranje darovne bodo prinesle pričakovanega uspeha. Zato naj bi posegle vmes občine, ki bi s posebnimi dajatvami veleposestnikov po-horskihi«gozdov pomagale pri organizaciji šolskih kuhinj. Glede teh bi pripomnili, da *o posebno za pohorske šole več ko potrebne. Pohorski Šolski okoliši so razsežni in prihajajo otroci v šolo po več ur daleč v snegu, mrazu in metežih. Prav tem pre-mraženim in lačnim želodekom je potrebna *opla hrana. Seveda pa bo tr^ba zdaj na zimo otroke najprej primerno obleči ln obuti, da bodo sploh mogli v šolo. že zdaj, ';o Še m najhujše, mnogi zaradi mraza ^stajajo doma. Svoječasno smo že pisali o načrtu zHranja stare obleke in obutve za ^irom?šno deco. ki se ponekod že vrši. Da-*e<5 pa bi še opozorili da »o vs<» pomoči potrebni tudi pohorski otroci. — Turški bombaž pride v Maribor. Vodstvo tukajšnje Hutterjeve tekstilne tvornice je prejelo sporočilot da je del naročenega bombaža že prispel v Zemun — Iz profesorske službe. Profesor na I. realni gimnaziji g. Franc Tonin je premeščen v Ljubljano. V Mariboru je služboval 4 leta. _ Tudi usnjarski indn^trUl grozi kriza. V usnjarski industriji se čuti vedne hujše pomanjkanje kož, kar je menda povzročila uvedba dveh brezmesnih dni na teden. S tem v zvezi pa se seveda pojavlja tudi vprašanje skrajšanega obratovanja ozir>-ma grozd brezposelnost delavstvu, ki je za- posleno v usnjarski stroki. Pomanjkanje usnja je povzročilo tudi silno podražitev čevljev in usnjenih izdelkov. Par moških čevljev srednje kakovosti stane okoli 400 din, podplati pa SO din. (DeL polit.) — Društvene novice. Na občnem zboru društva »šola in dom«, ki je pričal o marljivem prizadevanju društvenih funkcionarjev za ustanovitev tesnejših stikov med šolo in domom je bil po večini izvoljen dosedanji odbor, ki mu načelu je zaslužni predsednik g. F. Skaza. V okviru občne ;a zbora je bilo tudi izredno poučno in globoko zajeto predavanje pref. S- Sile o problemu sovzgoje ali koedukacije dečkov in deklic na srednjih šolah. Njegova izvajanja so sprejeli navzoči starši z velikim odobravanjem. Prav tako bo navdušeno odobravali tehtne besede bivšega prosvetnega inšpektorja dr. L. Poljan ca. ki je dodal nekaj koristnih misli k splošno aktualni vzgojni problematiki. Razvila se je zanimiva debata, ki je sprožila mnogo važnih pobud. — Ljudska univerza v Mariboru priredi v petek 22. nov. literarni večer. Pisateli in režiser ljubljanskega Narodnega gledališča g. dr. Bratko Kreft bo čital iz svojih del in sicer poteg odlomka lz »Velike run-tarijec kratek esej o gledališču, ki g ^ je govoril na mednarodnem gledališkem kongresu v Pragi in izbrano poglavje iz svojega najnovejšega dela »Kranjski konedi-jant«. — VeliKodušen oar Ob obletnici Sokol-skega planinskega dema na Pohorju je daroval drž. tožilec v pok. g. dr. Ivan Jan-č:č 1000 din stavbni zadrugi »Sokolska planinska koča*, za kar se mu najlepše zahvaljuje. Takim počenem bo treba ne samo v mestu, temveč tudi v okolici napraviti k ->nec. — V Stražunu je polno vode. Stiaž :n-ska kotlin^, o kater: vedo stari očanci pripovedovati pravUico o izginulem mestu, ki ga ie poplavilo jezero slično pravljici o Vrbskem jezeru, se seda i zopet polni z vodo. ki ie zadma leta skorai popolnoma izgini ta. Drsalcem sc obe*a ob-Uo zabave. — Naše ceste. Nekatere naše ceste so nujno potebne. da jih posipajo z gramozom. Gramoznica ie v bližini in ni nobenega razloga, da bi morale naše ceste sličiti vaškim cestam. Sreda. 20. novembra ob 20.: »Nenavaden človek*. (Gostovanje v Celju.) Četrtek, 21. nov. ob 20.: Na dnu. Red C. »Za naroaov blagor« je po lastni Cankarjevi izjavi z največjo ironijo zasnovana in najskrbnejše izvršena njegova satirična komedija, ki naj bi bila prišla na oder takoj po dovršitvi rokopisa (pred 40 leti). Zadela pa je v Ljubljani na tak odpor da se je krstna predstava zavlekla skozi 6 let. Zato pa je bila tedaj s prodornim uspehom sprejeta. CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda. 20. novembra ob 20.: Nenavaden človek. Gostovanje mariborskega gledališča. s Teznega — Se so poštenjaki. — v nedelio ie izgubil neki tezensk: obrtnik na Ptujski ce-sti od Sv Miklavža do Tezna orav č:dn vsoto jurčkov (58 500 din), ki io dandanes pač malokdo nosi s sebol oziroma ie so!oh nima. Sreča ie bila. da ie našel del^e;o listnico nek drugi obrtnik iz Sv. Miklavža in io vrnil lastniku, ki ie odštel ooš*enemu najditelju čedno nag-ado. — Ne trpinčite živali. V coned^liek zvečer so se na Ptujski cesti zgražali mimoidoči nad početjem nekega gonjača, ki ni ravnal najlepše z onemoglim živinčetom. Iz Celja —c Dva 17letna f*nta sta Izvršila roparski napad. Pred petčlanskim senatom okrožnega sedišča v Celju sta se zagovarjala v torek Albin O. in Franc Z., I71etna delavca iz Krške vasi pri Čatežu. Oba sta se v noči na 14. oktober splazila v stanovanje S51etne posestniee Terezije Blažičeve v Krški vasi. O. je napadel spečo Blaži-čevo in jo davil, dokler mu ni povedala, kje ima spravljen denar. Nato ji je vzM 800 din in izginil. V noči na 13. oktober sta cba obdolženca položila čez most v Krški vasi 12 tramov in s tem ogrozila varnost prometa ter povzročila nevarnost za življenje in zdravje ljudi. Franc Z. je v začetku meseca septembra ukradel Jožefi Krajnčevi v Krški vasi 6 vrbovih in 1 jel-ševo drevo, 11. oktobra pa je izvabil Tereziji Lovšetovi v Krški vasi 70 din pod lažno pretvezo, da ga pošilja Terezija Bla-žičeva, pri kateri je služil za hlapca po najemnino za njivo. Albin O. je bil obsojen na iS mesecv, Franc Z. pa na 19. mesecev robije. —c Tatinski posli. Te dni je prišel v neko trgovino s krznom v Celju brezposelni mizarski pomočnik Peter Cokla iz Zagreba in si začel izbirati boljše krzno. Lastnica trgovine pa je kmalu spoznala, da je to oni Človek, ki ji je bil lani v trgovini ukradel večjo vsoto denarja Prijavila ga je takoj policiji, ki ga je aretirala. Cokla, ki je bil zaradi tatvine že 37krat kaznovan, je hotei oči vi dno tudi v omenjeni trgovini s krznom izvršiti tatvino, ker ni imel pri sebi niti ćinarja. Kaže, da je Cokla izvršil v zadnjem času v Celju tudi več tatvin v stanovanjih. V nedeljo je 20letni brezposelni delavec Oton M iz PilStajna popival po Celju s 171etnim Rudolfom S. iz Trbovelj. Ko se je Rudolf opijanil, mu je Oton ukradel plašč in 400 din gotovine ter pobegnil. Polirija je Otona M. kmalu izsledila. Pri njem so našli samo še 200 din, plašč pa je bil že zastavil v neki gostilni. Plašč so vrnili lastniku. Petra Coklo in Otona M. so izročili sodišču. —c V celjski bolnici je umrla v torek 161etna Vera Moser jeva. hčerka vdove po rudniškemu čuvaju v Laškem. Pokojna je bila marljivo in simpatično dekle ter agilna pripadnica ženskega naraščaja Sokol-skega društva v Laškem. Pogreb bo v četrtek ob 16. iz hiše žalosti v Laškem na tamkajšnje pokopališče. Pokojni bodd ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! MALE OGLASI Beseda 50 par, daveK posebej. Preklici, izjave beseda din 1 — davek posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložitj znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din Continental na ugodne mesečne obroke Ivan Legat Ljubljana, Prešernova ulica 44. Maribor, Vetrinjska 30 DAME, POZOR! Mrežico iz las dobite v frizerskem salonu Godina, Sv. Petra cesta 3. 2637 Poslužite se malih oglasov v •Slov. Narodu« ki so o a i c e o e j 81 1 VODNA SILA 45 DO 150 HP (z dovoljenjem za zago) prvo-vrst n položaj ob glavni cesti blizu Banje Luke, arondiran kompleks 3 ha, na kompleksu stoji mlin, velika hiša s trgovino in gostilno na prometnem mestu. Priložnostna cena din 330.000. Prodaja »Moj dom«, preduzeče za kupoprodaju nekretnina, B. Tripalo, Banja Luka. 2631 50 PAK EN TL AN JE -iZuruanje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — vTehka zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvet.ska c. 12 n Frančiškanska ul. 3. 4. L. 1T APETNI ST VO rlabjan. igriška ul. 10. vam aapravi ali popravi staro najceneje. 2434 ZA VSAKO PRILIKO ^uijbcljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P R E S R E R Sv. Petra cesta 14 Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek s.— din BRIVSKI POMOČNIK dober in hiter delavec, dobi takoj službo. Noč Joško, Slov. Javornik. 2632 Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek tJ.— din TRGOVINA »EDO« ČEVLJI Prešernova 48 Vam postreže v modi, kvaliteti In po najnižjih cenah! Priporoča se EDO ČEVLJI 50 L. ♦*j««mf m mmn« Trgovci: DoKier je še prilika, založite se s celimi OREHI IN MEĐOM Dobite lih v M e d a r n i LJilfiljana.. Židovska ul. 6 I.a ST7HE SLIVE 10 kg din 135, 50 kg din 550 franko Tuzla, plačljivo vnaprej razpošilja G. Drechsler, Tuzla 2648 • • • • se ena ARKA ■ ■ v § mmm Beseda 50 par. Davek Naimanjši znesek b. posebej. - din . ■ -lUliibtttD Za Miklavža ZLATO vsakovrstno kupuje ZLATAR B. RANGUS Kr dvorni dobavitelj KRANJ "inr'W1P!WIi SUH MATEKL4L za zasipavanje zastonj oddam. Cerkvena ulica 9. 3638 j šubičeva 5. VOJ. DALJNOGLED in voj. pištolo kupim. Nanut, 2643 Gospa E« F. pripoveduje, kako je mogoče izgledati mlada tudi s 50 leti. »Imam za seboj že 50 let, imam Štiri odrasle hčerke in tri vnuke. Ljudje pa mi ^ vedno pravijo, da sta moja koža in polt kakor jih Ima žena od 30 let. Mnogokrat me vprašujejo za mojo skrivnost Evo Je. Vsak večer uporabljam rožnato hrano za kožo Tokalon. Ta vsebuje »BioceU, presenetljiv vitalni element mladosti, ki ga j« odkril glasoviti dermatolog. Hrani in pomlajuje kožo dokler spite. Zbudite se in videz Vam Je vsako jutro mlajši. Za dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (belo, ne mastno). Ona čudovito učinkuje na hrapavo, temno kožo in velo polt. Odpravlja globoko vkoreninjeno nesnago in prah iz znojnic. Zajedalci kmalu izginejo in razširjene znojnice se zožijo. Koža postane sveža, jasna in gladka kot barfun in Vi izgledate za mno- Co let mlajši.t Začnite že danes uporabljati hrane za kožo Tokalon. Dobijo se v vseh strokovnih prodajalnah. Uspešni rezultati so zajamčeni, ali pa se denar vrne