737. štev. IJubUani, ponedeljek cttee 5. januarja 1914. Leto 111. ^giapw»a.nMwi MMagaHMsaMB— Posamezna številka 6 vinarjev. „DANU izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ta praznikih - ob 1. uri zjutraj; v pondeljUih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina *naSai v Ljubljani T upravniStvu meseno K 120, « dostavljanjem n« dom K 1'50, s poSto celoletno K 20—, polletno K 10’— četrtletno K 6’—, mesečno K 1*70. —• Za inozemstvo celoletno K 30’-. — Naročnina a« wa mili1 min * m mm* Ut j:: pošilja upravništvu. Telefon številka 118. « :n NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. Cf Uredništvo In opravnfštvo: at Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica SL 6. Dopisi se pošiljajo uredništva Nefrankirana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plačat petit vrsta 10 v, osmrtnice, poslana ta zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja po* K pust. Ct Za odgovor jo priložiti znamka Telefon številka 118. to 0 ljudski neumnosti. Drž. pravdnih: Ali ste bili res vsak dan pri spovedi in obhajilu? Johanca: Res! Drž. pravdnih: Ali ne veste, da je to velik greh, ako se niste izpovedali? Johanca: Zakaj so me pa gospod izpustili? Pajk: Ali je res, da ste imeli na jeziku zlat ali bel križec? Johanca: Jaz o tein nič ne vem, to so samo gospod župnik in gospod kaplan videli. predsednik senata je čital pismo za pismom, izpoved za izpovedjo in marsikatero pripoznanje naivne kmetske duše je odkrilo naravnost gorostasno neumnost in zaslepljenost našega ljudstva ter nudilo pogled v naše »kulturne« razmere po deželi. O dogodkih v Vodicah se }e že preje mnogo pisalo in mislilo se je, da so vsa ta poročila pretirara in nalašč zavita proti klerikalcem. Obravnava pa je vse potrdila —- in ne le to odkrila je še druge hujše 9tvari. Ko je predsednik prečital izpoved farovške perice, ki ie prala Jo-hančino perilo in ko je popisovala, kako so jo ljudje prosili vsaj za malo one pralne vode —r je silil poslušalce nehote smeli. Na to pa so sledile izpovedi raznih žensk, kako so se kazale s krvavo vodo po rebrih, po očeh. da eelo po kolenu (neka šepa-sta ženska) — tedaj je vse posilil smeh in celo obtoženka Johanca se je zasmejala. Državni pravdnih jjo le pogledal in je rekel: »Sedaj se pa na vse to celo smejete?« Johanca pa je odgovorila: »Kaj bi se ne. ko pišeta o«to umnosti. Saj jaz sem branila . . .« Predsednik: »Seveda branila..« Res, stvar bi bila smešna, ko bi ne bila tako resnična in — žalostna. Treba je samo razumeti ljudsko naturo. Prepričani smo, da bi ljudstvo drlo skupaj, tudi ko bi vsi branili. Naša splošna ljudska vzgoja Je taka, da je ljudstvo pripravljeno vse verjeti. kar pride iz farovža. Tako je res verjetno, da niti Johanca n! mogla za to, ako so ljudie naenkrat prišli na misel, da je njena kri in njena pralna voda — zdravilno sredstvo. »Javno mnenje« ima tudi na deželi svojo moč in govorica raste od ust do ust. Tako le zaslovela tudi Johančina kri In voda. Ljudie so drli skupaj in so ho- — o n ji i .......... ” teli oboje po vsi sili imeti. Ko so prinesli iz farovža čeber s perilom, so ljudje kar planili po vodi! Značilna v Kdor je v soboto prisostvoval obravnavi, ta je imel priliko slišati pravo izpoved ljudske neumnosti. Komaj smo mogli verjeti, da so to res naši ljudje, da je to ljudstvo iz 20. stoletja. tem oziru je Izjava one ženske, ki pravi, da se je z vodo mazala po očeh in po nogi. Na očeh je pomagalo — na nogah pa baje — nič. Ako je ljudska neumnost tako vetom, kaj čuda, da se najdejo ljudje, ki jo izrabljajo — in tu je duhovščina prva na delu. Glede vere, vic. pokore in drugih verskih stvari so pri obravnavi prišle na dan take zanimivosti, ki bi o njih pisali listi, tudi če bi se bile zgodile leta 1513., torej ob času, preden je prva slovenska knjiga zagledala beli dan. Neki ženski jc naročila Johanca, da je treba za nekega pokojnika 778 rožnih vencev, 600 obhajil, 20 maš, 8 maš na Šmarni gori in šc vsak mesec dva rožna venca. To je tako veliko število, da se je celo g. predsednik začudil, češ: »Ali mislite, da imajo ljudje toliko časa? Kdaj bodo pa delali?« Toda ona ženska si je znala pomagati. Naročenih 600 obhajil so opravili v Marjanišču — otroci. Ko pa ie sestra one ženske peljala krompir v LjubUano, II |e žena naročila, na) odloži za plačilo tri vreče krompirja v Marjanišču. Sedaj veste, po čim so na Kranjskem obhajila! To in take stvari smo slišali pri obravnavi. Ko so izšli »Vodiški čudeži«, ki so bili edino prava satira na vse te dogodke — se je »Slovence« razjezil in je v sveti jezi poziva! cei svet nad nas, češ da se norčujemo iz svetih stvari. Vprašamo: Kdo se je bol) norčeval Iz svetih stvari, nego oni, ki so videli vodlške dogodke in so Jih celo podpirali? Obravnava o Vodiških sleparijah je pokazala, da je naša dežela še bolj temna, nego si jo navadno predstavljamo. Ta obravnav« 1» «n«inK.« Klerikalne stranke in njene vere. Klerikalci so ljudem z lažmi vzeli zaupanje do zdravnikov, do šole, do prosvete, zato pa je to ljudstvo zmožno verovati na vodlške čudeže In se dd slepiti vsakemu, ki pride k njemu v znamenju vere. Posledica takih razmer so bili vsi dogodki preteklega leta. Pošljite naročnino, ako je še niste! Vodiški čudeži" pred sodiščem. „ (Konec.) Se nekaj važnejših Johančlnih zagovorov glede prič. 1. Glede priče M r š e, je izpovedala Johanca sledeč: V resnici sem povedala Mici Merše, da sem videla njenega rajnkega brata, kar ni bilo zlagano, kajti Meršetinega brata sem v resnici videla v sanjah ter mi je povedal, da je v vicah in da je za njegovo rešitev treba mnogo rožnih vencev in sv. obhajil. Meti Merše sem potem tudi povedala, koliko rožnih vencev in sv. obhajil je treba, pri čemur sem nekoliko pretirala, pač pa se na število ne moreni več spominjati. Ker mi je Meršetin brat tudi dejal, da bo za rešitev treba 25 maš, sem pa Mer-šetovi rekla, naj plača Salezijancem 50 K za maše. Ona je odgovorila, da nima časa, denar sama nesti k Salezijancem ter me je prosila, naj jaz nesem denar k Salezijancem, k čemur sem bila pripravljena, nakar mi je Meršetova dala 50 K; razim tega mi Jc pa dala še 5 K (ne 10 K), češ, da je to moje. Denar sem dala v žep ter sem takoj šla k Salezijancem. Ko sem tja prišla, sem pa imela le še 10 K ter sem morala ostali denar med potjo izgubiti in sicer najbrže takrat, ko sem na Hradeckega mostu vzela robec iz žepa. Vsled tega Salezijancem nisem ničesar izročila, ker sem nameravata prositi župnika, naj mi izgubljeni znesek posodi, na kar bi bila ves znesek izročila Saležijacem. Kakih 8—10 dni) pozneje sem Meršetovo prosila, naj mi posodi 10 kron, ker sem si hotela črevlje kupiti. Ta znesek sem od nje tudi dobila ter sem tudi v resnici nameravala vrniti njej ta znesek. V Vodicah sem namreč izdelovalo Bogoviče, pri čemur sem si precej zaslužila, raz-ven tega imam tudi še od preje kakih 200 K prihranjenih, ki jih ima mpl brat Kospod.« je odgovo-11)016,11 11,1 dolgujete osemsrn tm?^V€tindevetdeset tisoč ver.« 3ev 1,0 šesl Pariških li- »Diavolo!« je zamrmral možakar, m rame so se mu zašibile. »Joj meni, gospod! Iorej cenite svojo svobodo natanko en milijon?« kje da jc duša njenega rajnkega očeta. Ker se je ta bil obesil, in je torej gotovo bil v vicah, sem jim dejala, da naj za rešitev očetove duše plača 100 maš po 2 K. To sem povedala, ker bi po mojem prepričanju za dušo rajnkega bilo v resnici dobro, če bi se plačalo za več maš, nikakor pa nisem rekla, kje da naj te maše plača in tudi ne, naj denar meni izroči. Ivana Skok, katera je moja teta, mi je večkrat dala kako krono, to pa iz lastnega nagiba, ne da bi jo za to prosila in sem ta denar od nje tudi radovoljno vzela, ker je moja sorodnica. Od nje sem vsega skupaj dobila 15 K, kateri znesek pa je že vštet v onih 100 K, ki sem jih preje omenila. Pripomnim, da mi je nekoč neka neznana ženska izročila 5 K, naj jih nesem Salezijancem, da bodo za njo molili in ta denar sem potem tudi v resnici izročila Salezijancem. 3. Glede priče Urše Jereb: Urša Jereb mi je nekoč ponujala nekaj denarja —• ne vem koliko — kot darilo. Jaz pa tega denarja nisem sprejela, ker je župnik meni strogo prepovedal vzeti kak denar. Pozneje mi je bil povedal župnik, da je Urša Jereb za me pustila pri njem 200 K, ter me vprašla, ali želim, da ta denar naloži na kako hranilno knjižico ali pa da denar meni izroči. Odgovorila sem, da naj z denarjem naredi, kar hoče ter se sploh za ta denar nisem več brigala. Pred kratkim sem pa izvedela, da Je župnik Urši Jereb denar zopet vrnil. Pripomnim, da je Urša Jereb teta mojega rajnkega očeta. 3. Se en zagovor glede priče Ivane Skok. Res je, da sem po posredovanju Ivane Skok različnim ljudem na njihovo vprašanje povedala, koliko maš ali molitev bo treba za rešitev duš njihovih mrličev iz vic in da sem tudi večinoma ljudem pustila naročati, naj za maše potrebni denar kar meni izroči, na kar bodem sama denar nesla v različne cerkve. V smislu teh naročil mi je tudi Ivana Skok parkrat izročila kaki denar 80 K, ali Še več, pač se pa na posamezne slučaje ne moram spominjati; Pripominjam pa, da sem ves denar, ki sem ga dohila na ta način, pošteno izročila za maše po različnih cerkvah n. pr.: pri frančiškanih v Ljubljani, pri Salezijancih na Rakovniku, na Srnami gori, na Brezjah itd., pač pa v dokaz temu ne morem navajati nobenih prič, ker v cerkvah mojega imena nisem povedala, ter dotični-kov, katerim sem denar izročila, me tudi poznali niso. Odločno pa zanikam, da bi kaj od tega denarja si pridržala. Sploh pa ljudje niso vedno pri meni denar izročili, marveč so večkrat sami plačali za maše potrebni denar v različnih cerkvah. Na to, da sem ljudem pravila, kaj da je za rešitev iz vic potrebno, pravzaprav nisem samo prišla, marveč mi je mater Jožefa, katera me je podučila o trpljenju, tudi rekla, naj povem, da v svoji zamaknjenosti tudi lahko izvem, kaj jc za rešitev duš iz vic potrebno. Rekla mi je, da mi bodo druge uršulinke potem bolj verjele. Ko so me uršulinke potem izpodile iz samostana, vendar v Reki tega nisem storila, da bi bila ljudem pravila o dušah, kajti ljudje tam niso bili tako lahkoverni ter me za duše sploh vprašali niso. Ko sem pa potem prišla v Vodice, mi je nekoč neka žen-' ska povedala, da je baje že preje bila nekoč na Kranjskem neka (Ne-žika) Gornik Lenčka iz Sodražice, katera je ravno tako trpela kakor jaz katera pa je tudi zamogla zvedetiJ( kaj da je za rešitev duš iz vic potrebno. Na to sem pa tudi začela pripovedovati, da vidim duše v vicah in da zvem, kaj je za njihovo rešitev potrebno, k čemur me je osobito tu-’ di zapeljala oklonost, da so me ljudje vedno o dušah mrličev izpraševali. Tega pa nikakor nisem storila v namenu, da bi bila ljudem denar izvabila, kar mi sploh ui prišlo na-misel, kajti kar sem potrebovala, sem itak dobila v župnišču. • Mogoče je, da mi je Ivana Skok v njenem zapisku navedene zneske dala, pač pa sem gotovo vse te zneske tudi v resnici izplačala za. maše. 4. Johančini zagovori glede raznih prič. Resnica ie tudi, da sem po Mariji Štucin prejela od Marjete Cedilnik znesek 26 K za maše, kateri denar sem potem deloma v Ljubljani ali na Šmarni gori plačala za maše. Kar se tiče izpovedb Helene An-; tonin, Ivane Župane, Josipa Jenkolc, Ivane Jenko, Mine Aleš, Antona Don-čar in Marijane Kosec, nimam ničesar ugovarjati ter pripomnim le to, da sc na posamezne slučaje več ne spominjam. Če so nekatere uslužbenke v župnišču ljudem izročile vodo, v kateri se jc pralo krvavo perilo, se je storilo proti moji volji in vkljub izrečnim prepovedim župnika, 5. Glede priče Mihe Bohi n c a. Rajnke žene Mihe Bohinca nisem jaz nikdar obiskala ter ji tudi nisem izročila krvave rjuhe, marveč je to storila brez moje vednosti neka ženska iz Vodic, ki je med tem že na jetiki umrla, nato pa sc ne spominjam. Državni pravdnih Neubergter je bil ktatek. Predlagal ie strogo sodbo, ker je olajševalnih okoliščin prav malo (delno priznanje in to, da obtoženka še ni bila kaznovana) pač pa veliko. obtežiluih okoliščin. To mu brani, da bi predlagal milostno sodbo. Zagovornik dr. Sabothv je pobijal trditve državnega pravd-nika in dokazoval, da je bila obtoženka samo orodje v rokah drugih in da je tudi njo zapeljalo dejstvo, da so se visoki cerkveni dostojanstveniki sarajevski nadškof in ljubljanski »Za prvo leto, da,« je rekel Pardajan, ne da bi se premaknil. Renat Rudžieri, ki so ga bralci gotovo že spoznali, je zdaj uvidel, da je premagan. »Gospod,« je dejal, poglcdavši viteza z največjim spoštovanjem, »zdaj vidim, da sučete besedo kakor meč in da poznate vse načine bor-jenja. Prosim vas odpuščanja, da sem vas poizkušal omamiti in zadiviti z bogastvom. In s tem preidem k stvari. Ohranite svojo svobodo, gospod. Vi ste človek s srcem in duhom ...« »Vraga,« je dejal’vitez sam pri sebi, »držimo se dobro: norcu se hoče zmešati popolnoma.« »Pokazali ste mi, da imate duha, kakor ste pokazali včeraj, da imate srce na pravem mestu. Per bakko, gospod! Vaš meč kolje nasprotnika, a vaše besede ga pobijajo! Kaj porečete, ako vam predlagam, da postavite oboje v službo stvari, ki je plemenita in pravična med vsemi — z eno besedo, svete stvari! Ih žene visokega rodu, ki je mogočna, dobra in velikodušna ...« »Pustimo stvar in oglejmo si to ženo! ...« je dejal vitez. »Ali je nemara madam de Monpansj?« »Uh, kaj mislite, gospod . . .« »Oho! Madam de Nemur? ...« »Nikakor ne!« ie vzkliknil Rudžieri živahno. »Toda ne iščite! Zadošča vam naj, da veste, da je ta žena enajvišja in najmogočnejša v Franciji.« »Vedeti moram pa vendar le, za koga in za kaj zastavim svojo pest in svojo čast!« »To se razumel Pridite torej, ako vas je volja, jutri zvečer, ko udari ura deset, k lesenemu mostu in potrkajte trikrat na vrata prve hiše, ki stoji na njegovi desni strani ...« Pardajan si ni mogel česa, da sc ne bi zdrznil, ko je pomislil na bledi obraz, ki se mu je zdelo, da ga vidi za tajinstvenun omrežjem onega okna. Toda odločil se je mahoma. »Pridem!« je dejal kratko. »To je vse, kar sem hotel doseči... za zdaj!« je odgovoril Rudžieri z globokim poklonom, v katerem se je zdelo vitezu, da vidi nekaj ironičnega in pretečega. Par trenotkov nato ni bilo o čudnem gostu ne duha ne sluha. In Pardajan je začel premišljati: »Vrag naj mi izpuli brke posa-mez, ako se ta najmogočnejša dama na Francoskem ne imenuje Katarina de Medieiš! Kar se tiče tiste reči, ki je baje imenitna in sveta pred vsemi drugimi — to bojno videli. Za zdaj je tako, da ve ta dedec, kdo sem jaz, jaz pa ne poznam niti njegvega imena! ... Naj bo! Poglejmo vsaj, ali so njegovi tolarji tiste vrste, ki ima veljavo v pariških krčmah!« Potegnil je vrečico iz skrinje, odprl jo, sedel k mizi in začet šteti tolarje. razvrščale jih v pravilnih, povsem enakih stebričkih, dočim si je po- igraval z njegovimi brki širok smehljaj. »Bogme, stvar je v redu! Dvesto tolarjev, popolnoma novih, s podobo njegovega Veličanstva, našega kralja! Ali res bedim, pri Pilatu! Ne, re-nica je, ne sanja sc mi: tu so tolarji, in tu je demant... Giej, glej! Ali mi je nemara usojeno obogateti?... Hudimana, zdi se, da sem vendar le nekoliko razburjen! Kakor da bi sc bal sreče, jaz, ki me smole nikoli ni bilo strah!« Pardajan je bi! ves zamaknjen v svoja premišljevanja, ko so sc odprla vrata že trefjikrat. Plani! je kvišku ... resnično prestrašen on, ki •<» je štel v čast, ne plašiti sc ničesar, ne čuditi se ničemur... ni! mirari. kakor je rekel kaj rad kraljev dvorni pesnik Ivan Dorat, ki je citiral razen samega sebe kvečjemu še Horacija. Toda njegovo začudenje se ie oprijelo takoj drugega predmeta, ne da bi zato kaj odjenjalo. Zakaj mož, ki je bil vstopil zdaj, jc bi! živa slika onega, ki se jc bil pravkar poslovil, jmel je isti mrkk) ponosni obraz, isto zanosno držanje glave, iste ostre poteze in isti plameneči pogled. Toda Renatu Rudiierja «* moral prisoditi vsakdo petiastiridesm let. Bil je tudi srednje ras« in ogenj njegovega pogleda se je zagrinjal s hinavstvom; zdelo sc je, da se zanaša bolj na zvijačo nego »a svoio moč. (Daije.) škof) zanimali zanjo in Ji s tem dajali nekako potuho' Johanca je hotela prenehati s sleparjenjem, pa to so ji ravno krogi pod katerih vplivom je stala kot verni in pobožni ženski preprečili. Ona sama, kot priprosta ženska brez vsake izobrazbe ni mogla sama priti na tako premeteno sleparijo. Ako bi ona sama »delala čudeže«, bi bila sleparija nemogoča, ker ljudstvo ne bi kar tako meni nič, tebi nič v njene čudeže verjelo; ljudstvo se je dalo zapeljati samo zato, ker se je sleparija uganjala v župnišču, takorekoč pod patronanco cerkvenih krogov. Obtoženka ni imela od vsega tega nikakega dobička, dobiček so imeli le drugi na podlagi :njenih čudežev. Po razglasitvi obtožbe. Ko je predsednik senata razglasil razsodbo, po kateri je obtoženka obsojena na deset mesecev ječe in je -rekel, da ima tri dni časa za eventualno razglasitev ničnostne pritožbe radi odmere kazni, se je nekaj časa zdelo, da obtoženka o tem premišljuje. Po kratkem razgovoru s svojim zagovornikom, je pa obsojenka izjavila, da sprejme kazen in jo takoj nastopi. Ko bi morala obsojena Johanca oditi, je navalilo več občinstva od zadaj naprej proti vratom, skozi katera prihajajo obtoženci in priče, da bi videlo Johanco v obraz. Nekaj nesimpatičnega, da, skoraj odurnega je bilo v tej zvedavosti in predsednik senata, nadsvetnik Vedernjak je napravil čisto prav, da je to postopanje 'primerno karakteriziral. Ce je hotelo Občinstvo na vsak način videti Johanco v obraz, bi lahko odšlo skozi zadnja vrata na hodnik in od tam obsojenko na nevsiljiv način občudovalo. Goriško. KOMEN. Dolgo časa je vladal moAh Stari ljudje pravijo, da včasih tudi od molka ušesa bole; da se pa temu izognemo, bomo kako zinili. Naš Sokol je priredil tudi letos dobro uspelo »Silvestrovo«. Igra je šla izborno. Častitati je vsem igralcem, posebno pa »šlibarčku«, ki je svojo vlogo res mojstrsko rešil. Tudi pevske točke niso zaostale za igro, obilo hvale je žel posebno »Venček«, Naravnost čudovito je bil predstavljen »Zastrupi jenec« v tragikomičnem prizoru. Šaljivo srečkanje nam je prineslo obilo lepih darov, a društvu, kot se čuje, lepo vsoto. Po polnoči se je pa plesalo. Mimogrede še omenimo, da je prišel po polnoči kukat skozi vrata neki človek. To še ni tako hudo, a kot nekateri pravijo, Je bil to naš mladi učitelj (za ime njegovo dosedaj še ne vemo, čeravno Je že mesece v vasi.) Če je bil res on, mu ne rečemo ničesar, a le vprašamo, če se ga spodobi pred ljudmi, da pride učitelj ob taki uri kukat skozi vrata, kot človek, ki se boji poštene družbe. Ravno tako tudi ne rabimo obiskovalcev, ki obiščejo »brezplačno gledanje plesa.« Takim povemo, kjer si bil do polnoči, bodi še po polnoči, a ne hodi se stegovat celo na oder, da bolje vidiš ples in da lažje podaš drugi dan »raport«, kdo je plesal in kdo ni. Komur gre to, ve sam, a da ne bo pomot, omenim, da je dotičnik mizar. Potrtim srcem javljamo dalje žalostno vest, da nas je zapustil naš preljubi kaplan Makuc. Ljudje pra-,vijo, da ga je poslal prevzvišeni škof v Tolmin po telegrafu. Odhod je bil i i ■ ■ ■ i —n mmmmmm i ——f tako »slovesen«, da se je pozabil celo od svojih vernih ovčic v cerkvi posloviti. Ker je zmanjkalt ako hitro, kot bi ga gnali po odgonu, se seveda nismo mogli od njega posloviti, kot bi mu šlo, kar nam naj odpusti. Pravijo, da naj se o mrtvili molči in tako molčimo nadalje tudi mi o njem, ker za Komen je menda sedaj tudi on mrtev. Le toliko povemo Tolmincem na uho. da naj ga varujejo prelila jenja, ker; V hribih mrzli dnevi, mrzle so noči, < kdor pa ljubi male zlete, (z bicikljem al’ brez njega) se lahko prehladi... Povemo mu še toliko, da njegov spomin, vsaj pri onih, ki imajo lepa »imena«, ne bo šel tako hitro v vilce. Lahka mu zemljica tolminska. Vsako sožalje na ncdomestljivi izgubi se — odklanja. »Dan« je prinesel kratko vest, da smo vdobili za novega sodnika — Nemca. Čisto res! Imeli smo ga, pa samo dva dni, ker kraška burja ne trpi bolehnih ljudi (tudi Nemcev ne) in tako ga je spihala spet iz Komna. Jutri pa nekaj o volitvah. Torej na svidenje! »Odprte oči«. Štajersko. Jarenlna nad Mariborom. (Okraden revež.) Pred par dnevi je neznan tat ukradel iz hleva hlapcu Šemetu vso obleko in vse čevlje. Kdo je bil, se ne ve. Sumijo pa, da kakšen brez-poselnin rokodelec. -Judenburg pri Leobnu. (Krvav Silvester.) V neki judendorfski gostilni so praznovali običajno Silvestrovo noč, ki jo je zaključil plesni venček. Med gosti je bilo desetero domobrancev in desetero delavcev. Se pred plesom je prišlo med obojimi do prepira, ki se je pa navidezno polegel. Kmalu popolnoči so se odstranili delavci, za njimi pa so jo udrli pijani vojaki in zopet je prišlo do spora, ki je končno prišlo v krvavo klanje. Vojaki so se navalili z bajoneti na delavce, ti pa so potegnili svoje nože. Ves napor razdražiti pohajajoče se ljudi, je bil brezuspešen. Nesreča je k temu še hotela, da je dospel na lice mesta 281etni delavec Hochfellner. Nek domobranec se je navalil nadenj in mu pobliskoma trikrat zabodel svoj bajonet do ročaja v prsi. Hochfellner se je zgrudil takoj. Ko je došel zdravnik, je zamogel le konstatirati Hochfellnerjevo smrt. Poleg tega je bilo še sedem drugih delavcev smrtno nevarno ranjenih. Dosleišnie preiskave Še nimajo nobenega pravega uspeha, ker je dosedaj nemogoče dognati, kdo je bil oni, ki je HochfeHnerja zabodel. Tudi vseh ostalih sedem težko ranjenih še niso mogli dognati, dasi jih orožniki marljivo iščejo. Tako civilne kot tudi vojaške oblasti so odredile vse potrebne korake, da se povzročitelji izsledijo in zasluženo kaznujejo. Dnevni pregled. Zveza med Srbijo in Ruraunijo. Ruski list »Novoje Vreinja« je 28. decembra objavil doslovni tekst tajnega dogovora med Srbijo in Rumuni-jo. Kako je tekst prišel v roke ruskega lista, je to tajnost, ki preseneča. Glavna vsebina tega dogovora; Obe državi si garantirati medsebojno sedanjo in prihodnjo posest; zato se bodo vsi morebitni spori medsebojno reševali sporazumno. Ako bi posest srbskega kralja ogroževala r ■ Qt,KxrTi»rjwrPXZjiXirn:iitn'i~~urriXuKM» kakšna tuja država, obljublja rumun-ski kralj priti Srbom na pomoč. Ravno tako pa se srbski kralj zavezuje, v enakem slučaju priti rumunskemu na pomoč z 200.000 vojaki. V dogovoru se določuje tudi interesna sfera (interesne sfere Berchtolda strašno zanimajo!) Članek dobesedno pravi: Njegovo veličanstvo kralj srbski izjavlja, da bo smatral vse dežele, ki se nahajajo severno od Donave In Transilvanskih alp, kjer prebivajo sami ali pa v veliki večini Rumuni, kot dežele, ki spadajo pod interesno sfero rumunskega kralja, čl. XII.; »Njegovo veličanstvo kralj rumun-ski izjavlja, da bo smatral vse dežele severno od Donave in zapadno od Tise, za interesno sfero srbskega kralja spadajoče.« čl. XV. ima to-le značilno vsebino: »V slučajih spora, kot tudi v vseh slučajih, v katerih carska ruska vlada, pri morebitnih zunanjih dogodkih poda eni ali drugi državi kakršnokoli sl bodi dinloma-tično ali pa vojaško pomoč, zavisi končna rešitev od razsodišča ruskega imperatora.« Pogodba velja za deset let. Podpisali so pogodbo od rumunske strani 23. junija v Bukare-štu Majorescu in par drugih vojaških osebnosti; v Belgradu Pašič in Put-nik. »Čas« pristavlja; Iz tega, kar je navedenega, izhaja: 1. Rumunija in Srbija sta v zvezi; 2. Zveza ima defenzivni značaj; 3. Določuje razdelitev interesnih sfer na ozemlja Avstro - Ogrske; 4. ruski car je razsodnik. Naši diplomaciji se je posrečilo sicer razbiti balkansko zvezo, ki je bila naperjena proti Turčiji, zato je pa s svojo politiko prisilila Srbijo, Rumunijo in Grško, da so se združile in tako je povzročila ustanovitev nove balkanske zveze, ki je naperjena proti Avstro - Ogrski. To je uspeh naše zunanje politike v letu 1913. O pokojnem posl. dr. 2itnlku priobčuje »Učit. Tov.« sledečo značilno črtico: V zadnjem zasedanju deželnega zbora so naskočili napredno učiteljstvo z vehementno silo deželni poslanec dr. Zajec, dr. Lampe in Jaklič. Ko je hotel tovariš Gangl odbiti napade, mu je dež. glavar dr. Šušteršič vzel besedo, češ, da pretvarja sveto pismo. Na kuloariu sta se potem srečala dr. Žitnik in Gangl. In prvi je dejal proti drugemu: »Dr. Šušteršič vas ni razumel: prenaglil se je! Sploh se vam čuditn, da morete spričo takih dogodkov ohraniti tako mirno kri. Po pravici vam povem, da bi se jaz ne mogel tako za-kalci na svojem koncertu peli po liberalnih notah, zdaj so liberalci svoj Silvestrov večer postavili na podlago katoliško tiskanih vabil. Klerikalci, le še huje udrihajte po nas, morda se bomo enkrat vendarle spametovali, ko bo — prepozno! drže vati'!« — Bodi delavnemu, nesebičnemu in preudarjenemu možu ohranjen prijazen spomin tudi v vrstah naprednega učiteljstva!« Priče v vodiškl zadevi, ki jih navaja obtožnica so sledeče: Marija Goljam, Ivana Skok, Meta Merse, Marjeta Cedilnik, Marija Štucin. — Dr. Josip Valjavec, salezijanec, Simon Žužek, župnik v Vodicah, Franc Ažman, izvošček, Franc Kodrič, Anton Zupan, Marija Dolničar, Marija Punčuh, Urša Jereb, Marija Grajčar, Matej Štucin, Josip Kern, Leopoldi-na Verderber, Peter Resman, Anton Jurgele, Franc Gertnovnik, Marija Mrak, Marija Gubane, Helena An-tonin, Marijana Gubane, Franc Kri-sche, kaplan v Vodicah, Marija Korbar, Marija Novinec, Johana Zupanc, Marija Kimovec, Marija Žirovnik, Jožef Jenkole, Franc Jerala, Miha Bohinc, Ivana Jenko, Ivana Aleš, Ivana Jerala, Anton Bonča^Neža —j HH TlTr7 i —I ~'T~w'l»iMrr~ Traven, Marijana Kosec, Marija Je-rj, Meta Gorjanec, Neža Flegar, Neža Kosec, Frančiška Podgoršek, Marija Rozman, Marija Jenko, Fani Gašperšič, Johana Jurca, Katarina Fra-novšek, Roza Korbar, pater Bernar-dus Seriber, pater Ciril dr. Sozzi, Marija Arsenič, Frančiška Ožbolt, Marija Jerošek, Frančiška Jerovšek, Fani Jupanšček, Otilija Pensa, Nikola Smolčič, Fani Gašperšič, Marija Penzo, Fani Gerbar, Ana Turk, Ma-riza Tončinič, Ana Pitanec, Marcel Sikič, Franc Belovič, Vincenc Mikul-šič. Napredna zavednost boleha na jetiki. Izmed klerikalnih listov ga ni bilo surovejšega, kot so v zadnjem času postale »Dol. Novice«, posebno odkar se večinoma urejuje na mizi dr. Žitnikovega koncipijenta. Kdor ni priznano klerikalnega, je vse baraba, politični postopač, sodrga in sploh vse, kar ima slovenski slovar še tako čednih imen. Kar še dr. Ogrizku manjka do višine nesramnosti, to izpopolnjuje njegov prijatelj prosluli pater Pavel na prižnici. 2e neštetokrat je vse tiste, ki »Dan« bero, prekrstil za hudiče, da, naravnost za hudiče. In ne samo napovedali so bojkot, tudi praktično ga izvršujejo nasproti naprednjakom. Dr. Ogrizek gre še dalje: ori uči po »Dol. Novicah« in hujska po javnih shodih: nikar ne občujte z liberalci! Pošten človek s temi liberalnimi barabami ne more in ne sme občevati. Pri vsem tem kaj ne bi človek z normalnimi možgani moral misliti, da se bodo naprednjaki iz vsega tega novega klerikalnega evangelija vendar le kaj naučili. Pa presneto bi se motij_ ali pa slabo pozna Novomeščane. Še v času ko je klerikalna tiskarna v Novem mestu, ki liberalcem že celo leto meče v obraz psovke: liberalne barabe itd. in ko je ta tiskarna svoje stavce izprla, še o tem času celo največji naprednjaki kar vsiljujejo svoj denar temu klerikalnemu podjetju. Novomeški Čitalničarji niso znali za nobeno drugo tiskarno na svetu in so svoja vabila na Silvestrov večer pustili tiskati v tej klerikalni tiskarni. Človek ne ve, kako je vse to mogoče, ko vidi tako nedoslednost. Je že res, da v Novem mestu razen klerikalne tiskarne ni nobene druge. To so No-vomeščatii, oziroma tudi napredni Ljubljančani sami krivi. Prvotni lastnik tiskarne g. Krajec jim je dal tiskarno na ponudbo, pa ne da bi jo bili okupirali. Ampak vsaj je dan na dan najmanj po 10 Novomeščanov v Ljubljani, ali bi se take stvari ne naročile lahko v katerisibodi naprednih tiskarn? Pa kaj čemo. Zadnjič so kleri- Novo leto se ni začelo vedno s 1. januarjem. V srednjem veku se je ««veJo lela z božičem dne 25. decembra. Nemški cesarji so vedno slavili ta dan kot začetek leta. V Franciji so do 1. 1556. začenjali leto s veliko nočjo. V Angliji je bil do leta 1752. dan 26. marca prvi dan leta. Pri Koptih se še danes začenja novo leto 1. avgusta, pri sirijskih kristjanih pa 1. septembra. Nesloriiani in Jakobi!i začenjajo leto 1. oktobra. Na Kitajskem pada novo leto na mladi mesec med 20. jan. do 28. febr. Trgovci, sovražniki našega jezika! Naše gospodarstvo je na nizki stopinji, industrija večinoma v tujih rokah, a trgovino tlačijo že v začetku velike napake — zla ... Mi dajemo zaslužek, namesto našim ljudem, tujcem, našim gospodarskim in narodnim nasprotnikom. Mi naravnost nočemo, da naša trgovska mladina zasluži svoj kruh in da se v tujini v nalvečji meri izobrazi, ter vrnivši se v domovino z bogatim strokovnim znanjem dela z vsemi silami za pro-cvit naše trgovine. Mi se navdušujemo za gospodarsko neodvisnost, a delamo ravno nasprotno. Da, naši trgovci, obrtniki in vsi oni, ki so žali-bog prisiljeni naročati blago od tujcev, ti si s tujci dopisujejo v njihovem jeziku in odvzemajo na ta način kruh stotini naših ljudi. Zakaj ne bi naši trgovci, ki s kupovanjem blaga pri tujcih koristijo samo njim samim, imeli pravice, zahtevati, da se z njimi dopisuje in vodi račune samo v njihovem narodnem jeziku. Poglejmo druge narode, poglejmo Čehe! Poživljamo vse, od bančnih podjetij do zadnjega odjemalca, da si v lastno korist, v korist svojih sinov in svojega naroda, dopisujejo s tujcem, naj bo tovarnar, trgovec, obrtnik ali bankir, jedino v svojem narodnem jeziku ir zahtevajo odgovore, račune in vsako najmanjšo stvar izključno v slovenskem jeziku. Dosedaj se je prosilo, da se spoštuje naš jezik tudi v trgovini, a to, na žalost brez uspeha. Od sedaj najodločnejše zahtevamo, da se da našemu jeziku tudi v trgovin* dostojno mesto, drugače bodemo prisiljeni objaviti imena onih slabičev, ki nimajo toliko samozavesti in narodnega ponosa, da bi s tujci dopisoval* v narodnem jeziku, in narod jim bo prisodil zasluženo kazen: da se povsod izogiblje njih in njihovih podjetij ker kdor od naroda živi, ga mora tudi spoštovati. — »Jugoslavija« društvo jugoslovanskih slušatljev trgovskih ved na Dunaju. Družbi sv. Cirila In Metoda je poslala tovarna za stearinske in gll-cerinske sveče ter toaletno milo v Kraljevem Gradcu na Češkem 300 K, od izkupička leta 1913 prodanih svojih izdelkov. Tvrdka A. F.. Skaberue v Ljubljani prodaja družbi v korist platno. Od izkupička za 1. 1913 je izročila C. M. družbi K 200. Priporočamo prav iskreno omenjeni tvrdki in blago, ki donaša lepe vsote naš« narodni obrambi in prosveti. — Ga Leopoldina Gaberščekova v Tolminu je poslala 18 K 50 v. O. župan Anton Zucchiati v Medani je nabral na banketu ob priliki blagoslovljcnja nove šole v Medani dne 28. 12. 1913. za »Narodno šolo« v Krminu (družbe sv. Cirila in Metoda) 12 K 20 v. Gosp« Jagodičeva, gostilničarka na Zgoši pri Begunjah je darovala K 10. gdč Erna Oman, učiteljica v Begunjah na Gorenjskem K 2. Pet oseb utonilo. Na Angleškem so zgradili nov čoln za podmorske mine, namenjen za Rusijo. Čoln je na vožnji proti Rusiji nasedel. Moštvo, šest Angležev in en ruski oficir, je šlo na rešilni čoln, ki se je pa prevrnil. Kapitan in štirje mornarji so utonili. en mornar in ruski oficir sta se rešila. Štiri, trupla jevoda splavila na. že na suho. Rodbinska drama. V Klosterucu lnirgu se je odigrala strašna rodbinska drama. 671etuo Antonijo Wiedler so našli mrtvo. Ko so preiskali truplo, so spoznali, da je imela prebito črepinjo. Njen mož jc izjavil, da je Imel s sinom, ko sta se ponoči vrnila domov, prepir, v katerega se je vmešala tudi žena. Tedaj jo je sin s pestjo udaril po glavi, tako, da se je zgrudila. Sin pa trdi, da jo je oče tako udaril. Zaprli so oba. Goljuf brez nog. Po Moravski Ostravi je pohajkoval že dalje časa breznogi J. Charvat. Ta namreč nima lastnih nog, ima samo lesene noge, toda tudi na teh zna lepo hoditi s pomočjo bergel}. Breznogi mož se živi od goljufije. V poslednjem času je n. pr. razglasil o sebi, da je J OS. CIPERLE: Slovenci. (Kulturna slika.) Delo pri graščaku se je imenovala tlaka. Ta je delala našemu kmetu vedno hudo škodo ne samo v gmotnem, ampak tudi v moralič-nem oziru. — »Hudo škodo« — piše Apih — »je delala tlaka kmetu: zamudil Je lastno delo, zamudil lepo ugodno vreme za oranje svojih njiv, za setev ln žetev, za košnjo in pletev — in vendar ni imel gospod številu svojih tlačanov primernega dobička, kajti tlačan je delal prav po tlačanski; privadil se je malomarnosti in lenobi, ter postal zanikam naposled tudi za lastna opravila; gospodarski igrehi so se grmadili in zavirali pro-speh umnega gospodarstva tudi v poznejših ugodnejših časih. Neugodne so pa bile tudi mora 11 č n e posledice: tlačan je moral rano se naučiti klanjati se gospodu in morebiti še bolj njegovim uradnikom doli do »Šlibarja« in »valpta.« — »Vaša gnada« je občeznana cvetka servilizma, morečega prirojeni moški ponos našemu kmetu, osobito tam. kjer je dežela blagoslovljena z graščinami Štajerski slovenski podložnik je vsak odgovor na gospodovo vprašanje začel z besedami; »Za- hvalim se za vprašanje.« Pred grajskimi uradniki je imel velik strah, saj so bili med njimi čudaci, kakor oni oskrbnik, ki se je bahal: »Jaz sem četrta božja oseba na zemlji« ... Sam Nemec dr. P u f f je priznal, da so bili večinoma tujci graščaki, oskrbniki itd. gospodje Slovencem, in to nam pojasnjuje, da najdemo če-sto hlapčevsko ponižnost na eni, in nezaupljivo nizkost na drugi strani v občevanju s tujci v nekaterih krajih. Prav ima U r b a s, ki iz teh razmer tolmači prav tiste pege slovenskega značaja, ki nam jih tako radi očitajo nasprotniki: nezaupljivost, zanlkrnost, zametovanje svojega narodnega ln moškega ponosa, slrovost in neodkritosrčnost. Koliko pa velja vzgojitelj, ki je tako spačil značaj gojenčev? Ponos, samozavest ln samospoštovanje so viri vseh kreposti; kdor hoče častiti druge, mora začeti sam pri sebi, kdor hoče kaj dovršiti, mora biti zmožen požrtvovalnosti In moških činov, mora zaupati sebi ln svojim silam. Pasja ponižnost in jagnječja potrpežljivost sta hlapčevski kreposti liki širok hrbet ln debela koža. Kar pa velja o poe-dlnclh, tisto velja tudi o narodih. Naš kmet je moral dalje mesto ostalih stanov, dajati sinove v vojake. Tam jih je bilo mnogo ubitih. Pa tudi tisti, ki so se srečno vrnili domu, bili so večinoma »izgubljeni sinovi« za narod svoj v gospodarskem in moraličnem oziru.« Demoralizovali so naš narod pa tudi visoki davki. V Avstriji so plačevali leta 1839. zemljiškega davka 54 milijonov goldinarjev, dočim so znašali vsi ostali davki skupaj samo 106 milijonov. Take in enake krivice sekale so krvave rane ljudski mo-rali. — In slednjič jc manjkalo lju-ljudem vseh sredstev za njegovo po-blaženje: manjkalo mu ie dobrih kntic in dobrih šol. Pravice graščakov. Poleg vsega tega pa je imel graščak po Slovenskem Še mnogo dru-zih pravic, katere so bile potrjene z odloki v letih 1276 in 1338 z besedami: »Nullus impediat, ut cum suis vasallis et subditis faciant, quod vi-derint.« (Nobeden jih ne sme ovirati, da postopajo s svojimi podložniki, kakor se jim zdi.) Noben podložnik ni smel zapustiti svojega bivališča, kar priklenjen je bil takorekoč na trdo domačo grudo, nihče ni smel sprejeti pod svojo streho ubeglega podložnika. Bilo je pa vendar nekaj kmetov, ki so imeli posebne predpravice. Biil so to takozvani svobodnjaki (Freisass po nemško) in kot taki niso bili nikomur podložni, kakor. paivišjemu deželnemu gospodih Ni jim bilo treba ne dajati desetine, ne delati tlake. Tudi je bil prost vojaščine tisti, ki je pribežal na vrt ali v hišo takega gospodarja, kadar so lovili mladeniče za vojaščino. Tako predpravico n. pr. sta imela prav blizu Ljubljane posestnika Zerovnik v Gabrju štev. 12 in Marin v Kozarjih dobrovske župnije. Take predpravice so imela pa tudi še mesta v srednjem veku. Imela so namreč mnogo interesa na tem, podpirati množenje svojega prebivalstva. In res, srednjeveška mesta so bila posebno vabljiva zavetišča za one kmečke prebivalce, katerim ni bilo mogoče živeti pod jarmom grasča-kov. Graščak je imel dalje tudi pravico, da je smel odstopiti svoje podložnike komu drugemu, celo prodau jih je smel. Celo poročali so nekaj časa graščaki svoje kmete, kar jim je papež slednjič strogo prepovedal. Verjetno je tudi, da so nekateri graščaki kmete celo vpregali, da so jim orali, iz gozdov hlode vlačili itd. Tudi pravosodje je bilo po Slovenskem popolnoma v rokah graščakov, izvzeta so bila le velika zločinstva ali kakor so jim rekli takrat »malefirsachen«. Ta so sodila tako-zvana krvava sodišča ali kakor so jih imenovali največ »krvave rihte«. Se danes imenuje narod deželno sod-niiftJt Ljubljani »Jui> uvo ittito*, Ta sodna pravica graščakov je bila osnovana na uredbi cesarja Rudolfa iz leta 1276: »Nullus impediat, ut cum suis vasallis et subditis faciant, quod viderint«, in na odločbi nadvojvode Albrehta iz leta 1338, ki slove: »Es soli jeder seinen Bauern Reclit tun, ausser wenn es an den lod geht.« Pritožbe so šle na vicedoma v glavno mesto ali pa na deželnega glavarja. — »Nucale pa niso nič«, kakor so ljudje rekli. In ta rek je za-bičaval še v 19. stoletju neki deželni sodnik v Ljubljani obsojencem rekoč: »Cez ta urtel vam stoji prite-ženga v Gradec, nucalo vam pa ne bo nič!« To sodno pravico so pa izvrševali ti graščaki jako kruto. V vsakem gradu je bila kmetom jako dobro znana klop iz trdega lesa, na katero so pokladali prav pridno trupelca naših očakov ter iztepali vse pre-greške iz njih. Morda nikjer se nt pretepalo toliko kakor po Slovenskem. Izteple se pač niso pregrehe, a vtepla se je Slovencem pohlevnost. Poleg te klopi je bila znana tudi »grajska luknja«, to je jeca. V resnici prave luknje so bile to, še psom bi ne bile ugajale. Še danes jih ni pozabil narod, še danes pravi o onem, ki mora v zapor: »V luknjo je sel.« postal dedič treh hiš in da ima 60 tisoč kron denarja. Ljudem, katerim je pripovedoval o svoji sreči, je kazat tozadevne listine, ki so imele sodne pečate. Bogastvo je podedoval, kakor je kujon pravil, po svojem očetu, s katerim je živel dosedaj v sovraštvu. Breznogi mož se je na to seznanil z lepo deklico, ki je sklenila, da vzame Charvata za moža z ozirom na njegovo bogastvo, o katerem ji je toliko pripovedoval. Deklica, služkinja, je s prihranjenim denarjem najela stanovanje, kupila hišno opravo in je vzdrževala sebe in svojega ljubimca v nadi, da ji bo vse to tisočkrat poplačano, ko bo Char-vat dobil onih 60.000 K. Charvat se je imel prav dobro. Jedel je pošteno, pil in užival ljubezen bodoče neveste. Na račun bodočega bogastva si je izposodil od zauljivlh ljudi tuiu-tam kak petak. Policija pa je napravila temu krasnemu življenju konec. Dognala je namreč, ko je bil Charvat v osemnajstmesečni ječi radi goljufije, da si je dal napraviti »dedično listino« in še druge papirje, ki jih je potem preskrbel s sodnimi pečati. S temi listinami je ogoljufal služkinjo in druge zaupljive ljudi. Policija je sleparskega ženina aretirala in ga izročila moravsko - ostravskemu sodišču. Oče zmrznil z dvema otrokoma. Pred Svetim večerom se je napotil strugar Albert Konig iz Vyprtov na češkem peš v neko oddaljeno vas po opravkih. S seboj je vzel svoja dva mlada dečka. Ko so. se vračali domov, sta bila fantiča od večurne poti tako utrujena, da nista mogla naprej. Oče se je torej ustavil, da bi si malo oddahnil. Toda to je bilo za vse tri usodno. Neki voznik, ki se je pozneje pripeljal po isti poti, je zagledal na cesti v snegu skupino ljudi. Hitro je skočil z voza in jim je hitel na pomoč. Toda ta po-inoc je bila že prepozna. Oba fantiča sta že zmrznila. Kočijažu se je sicer posrečilo, da je očeta oživil in posadil na voz, toda med potjo v bolnišnico je tudi oče umrl. Nov škandal v Čenstohavi. Iz Čeustohave poročajo, da so v ondot-nem samostanu dognali, da manjka do dva milijona dragocenosti. V knjigah so konstatirali mnogo izradiranih nostavk. Dvesto menihov je vsled te škandalne afere kompromitiranih. Zdi se, da je bil prior, ki je bil zapleten žt v Macochovo afero, kolovodja. Rszne zanfevosti * Zopet žrtev Roentgenovih žarkov. Zdravnik dr. Barkcr iz New Vorka je poslal žrtev svojega zanimanja, ko je prouSaval s poskusi Roentgenove žarke. Umrl je vsled poolotl-o opeklin, kc»tcrc jo On 011 pri eksperimentiranju. Dr. Barkcr je že osmi zdravnik, kolikor je dov-edaj znano, ki je postal žrtev. * Tatinske podgane. Mlada dama, ki je bivala pri neki rodbini v Kirnu na daljšem posetu, je pogrešila nekega dne svoj zaročni prstan. eJaia je, da ga je položila zvečer na nizko nočno omarico, ki je stala ob vznožju njene postelje; ko pa ga ?ox°c zJutral natakniti, ga ni bilo -Je pa(Jel na služinčad, toda Sneto dn?ViČesar- Minil° ie sk°- miri Šramlu ° n?ide kuharica v jedilni shrambi mrtvo podgano, ki je imela okrog vratu zeublteni prstan! Oklepal je pa vi at tako trdo da ni preostajalo drugega, kakor ’ odbiti podgani glavo, da so mogli sneti dragoceni obroč. Edina mogoča razlaga tega čudnega slučaja je, da so podgane zvlekle prstan z nočne omarice ter ga odnesle v svojo luknjo, kjer je vtaknila ena najmlajših glavo vanj. Pa je ni mogla več izdreti. Zanimiv je tudi sledeči slučaj, v katerem vsaj nj padel sum tatvine na nedolžnega človeka: Anglež je potoval pred par meseci p0 inozemstvu; tako se mu je pripetilo nekoč, da je moral uoče-niJUiTi spani°lski vaški gostilni. — JSSii 1° ,-?lu dve sobi- da bi se dotai-. položil j0 je zvečer na rmVn Drugo jutro je bila izginila kdaTfež sledu. in vse iskanje je bilo brL pgba. Potnik je sklenil zamolčati svojo izgubo in biti sam svoj detektiv. Ko je ležaj drugo noč v svoji postelji in premišljal o izgubi, so skakale po tleh podgane; prišlo mu je na um, ali niso morda one odnesle igle. Vstal je, odrezal kos sveče in navezal vosek na dolgo nit; nato ga jf Položil na tla, nadejaje se, da zvlečeta podgane to vabo v svoje gnezdo, on pa dobi tako priliko prepričati ,So ukradle njegovo iglo ali ne. ? ffo nurebudil hi bilo sveče nikjer, L m!! Pa je vodila v sosednjo inidn JC- ,,aSI° za omaro P°d' ml ki so 'm T." «4 ie bila t..Jf &&&&*£ mU lako zagonetno. f Nafstarejša žena na svetu. Najstarejša ženska na svetu je Baba Vsilka. Rodila se je leta 1784. v vasi Pa .elsko v Bolgariji. Zena je delala do svojega 100 leta vedua na polju. Sedaj pa živi v penziji, ktero ji dajejo njeni vnuki in pravnuki, katerih je nad sto. Njen najstarejši sin je star že 90 let in je še vedno čvrst ter dela na polju in je še vedno čvrst 129 let. * »Prstni teden«.'Sedemdnevni teden, ki ga zdaj edinega poznajo kulturni narodi, je bil najprej v rabi pri starih Babilonih, izvir mu je oboževanje planetov (zvezd prerničnic), zato so bili tudi dnevi tedna posvečeni sedmorici takrat znanih planetov. h katerim so prištevali tudi še solnce in .mesec: dan Solnca, dan Lune, Marta, Merkurja, Jupitra, Venere in Saturna. Od Babiloncev so dobili to razdelbo časa stari Hebrejci. dočim so imeli Grki desetdnevni Rimljani pa osemdnevni teden (Francozi govore še danes »pred osmimi dnevi«, namreč pred tednom dni.) Ko se je razširilo krščanstvo, se je vdomačil sedemdnevni teden tudi med evropskimi narodi. Nekateri azijski narodi pa so obdržali dokaj dolgo petdnevni, takozvani »prstni teden«, tako n. pr. stari Perzi — in Skandinavci. Imeli pa so tudi domačini na Javi in zamorska plemena na Novi Gtiineji. Stari Mehikanci so imeli poleg dvajsetdnevnice istotako petdnevni teden. Prvotni teden Kitajcev in Egipčanov je bil deset-dnevnica tudi »prstni teden«, ako štejemo obe dve roki. Zdi se torej, da je bil ta sistem najstarejša raz-delba časa, predhodnic sedemdnevnega tedna. Najkrajši teden, ki šteje le štiri dni, so našli pri nekaterih zamorskih plemenih v porečju Kongo. Nastal je v zvezi z ondotnim trgovstvom. ker se vrši v tistih krajih vsake štiri dni semenj. * O našem tovarišu Martu. Na Martu, nam najbližnjem planetu ie odkritih mnogo zanimivih dejstev! Tako bele pege okrog tečajev, ki naraščajo in se krčijo v razmerju z letnim časom itd. Ravno zdaj je ta zvezda preiničnica zopet predmet vnetih izsledovanj učenjakov-zvez-doznancev. Po ameriških in italijanskih odkritjih je zdaj popolnoma rešena narava znanih Martovih kanalov. Prej so trdili nekateri prav fantastično, da so to pravi kanali, izkopani po Martovih prebivalcih; zdaj pa se ve, da so to nepravilne tvorbe, morda celo kontinentalnega značaja, ki se dajo prav dobro razložiti z najnovejšimi ogromnimi daljnogledi na leče (refraktorji) in teleskopi na zrcalo (reflektorji). — Zvezdoznanci SO tildi dnbrr, lot emr merili !C- dene pasove, pojavljajoče se na severnem in južnem Martovem tečaju. T a sneg in led izginin ne redko lcedaj popolnoma s tečaja, na katerem je ravno takrat poletje, tako da so ekspedicije na severni in južni tečaj za Martovce mnogo lažje kakor za nas zemljane. Ti ledeni in snežni pasovi so nam omogočili zasledovati točno nagibanje Marta proti njegovi poti, od česar zavisi kakor znano letni čas. Dognalo se je, da se nagiblje Martova os do malega povsem enako kakor os naše zemlje proti svoji ekliptikl, t. j. za 23M* stopinje. Zato se morajo menjavati tudi letni časi na Martu istotako kakor na naši zemlji. Razlika je samo ta, da traja Martova pot okoli solnca dvakrat tako dolgo kakor pot naše zemlje, zato so tudi posamezni letni časi na Martu dvakrat daljši. * Stekli volkovi v Galiciji. Iz Lvova se poroča: V galiških karpatskih pokrajinah so se pojavile velike črede volkov, ki napravljajo med živino veliko škodo; najhuje pa je, se zdi, da so volkovi stekli. Tamoš-njemu prebivalstvu, ki je na volkove dokaj navajeno, se je čudno zde- Vv Se čeprav so bili že VC pr®podeni, vedno iznova vračajo v bližino selišč ter napadajo nudi in živali, dasi jim v pogorju ne manjka hrane. Ko so nato pri Olinja-nju ubili volkuljo, so jo zdravniško preiskali in dognali, da je stekla. Volkulja ie bila obgrizla 15 goved; na 7 ogrizenih volih sc je te dni pokazala steklina ter so jih morali ustreliti. Kasneje je na ta način končalo še več drugih govedi. Sedaj je zaplenila oblast še 87 goved in je postavila pod živinozdravniško nadzorstvo. Ker je opravičen sum, da Je ™ed volkovi še več steklih živali, je okrajno glavarstvo v Dolini odredilo obširne odredbe za lov na volko- taSfvo Se na,brže pritegne tudi vo- Plača POSlanlkov O tem nr>rr> ča neki angleški list In* navaja- Najbolje plača svoje poslanike Amerika in sicer ima najvišjo plačo njen poslanik v Londonu, to Je 840.000 kron letno. Vrhu tega pa ameriška vlada svoje poslanike vedno izbira izmed bogatih ljudi, ki imajo svoj zunanji nastop tudi dovolj zasebnih sredstev na razpolago. Za ameriškim poslanikom v Londonu pride takoj avstro - ogrski poslanik istotam in j pa angleški v Parizu, ki imata vsak po 216.000 K na leto. Angleška poslanika v Berolinu in na Dunaju dobivata samo po 192.000 K, dasi sta ti dve mesti dokaj dražji nego Pariz. Ravno toliko dobivata francoska poslanika v Londonu in Peterburgu. Rusija vse svoje poslanike enako plačuje in sicer dobi vsak po 190.000 kron na leto; izjemo dela šaino ruski poslanik v Rimu, ki dobiva samo 153.600 K na leto. Zelo slabo plačujeta svoje poslanike Španija in Italija. Prav dobro pa Japonsko in Turčija. — Poslaniki so višji drž. politični uradniki, k v tujih mestih zastopajo svojo vlado. Vodiški grb. * I LJubljarca, — Klerikalci in razpust »Slov. kiuba«. Ko je poteklo že več dni, odkar se je klerikalcem prvič očitalo, da so oni provzročili razpust »Slov. kluba«, se je oglasil »Slovenec«, da zavrne to očitanje. Sumljivo je že to večdnevno molčanje, pa tudi ko bi on takoj izjavil, da klerikalci niso ničesar storili, govorijo dejstva preočitno proti klerikalcem. »Slovenec« je vendar sam izdal klerikalce, ko je priobčil drugo motivacijo razpusta, kot jo je navedla vlada. Vlada je namreč navedla kot vzrok nekake dozdevne nedopustne zveze, ki jih je imel »Slov. klub« s srbskimi uradi, »Slovenec« je pa objavil, da je bil klub zato razpuščen, ker se je vlada bala, da bi priporočal na Srbskem _.Hii|e pohištvi« v mestu in nn vse strani z patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Oniotacije itd. Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: ..ltalniHlie" delniške parobrodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Aneona paro-brodne družbe D. Tripcovili & Co, Trst Avstrijskega Llovda Cunard-Line za 1. in 11. razred Naročila sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranske bauke”. Zmerne cene. Tečna postrežba. SANATORIUM -EMONA j ZA-NOTRANJE IN-KIRUnoiCNE -BOl-EZNl. j! •PORODNIŠNICA. LJUBLJANA • KOMENSKEGA- ULICA 4 W styzpiwNKipRffw?ij-D^ FR. DERGANC Tržne cene v Ljubljani Tedensko potočilo od 7. nov. do 14. nov. Prva delavnica v Ljubljani za popravila vseh vrst čevljev Hiti a in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču. Pozor! Pozor! 85.000 parov čevljev, 4 pari čevljev K 9-—. Zaradi večjega nakupa čevljev najnovejše oblike razpošilja spodaj označena tvrdka 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zadrgo, rjavih ali črnih s trpežno zbitimi podplati, jako elegantnih, vsi 4 pari samo K 9-— po povzetju. K. Schuhwarcn-Expovt A. Ges. Krakov (Avstr.) Estera g 8-572. Ako nc ugaja, zamena dovoljena ali denar nazaj. Pri naročilu je navesti velikost v centimetrih ali številka. Cene v kronali .ovci. .mesa 1. vrste t . iclcčjcga mesa . . . 1 , prašiči, mesa (sveež.) t . , prek) 1 . koštrunovega mesa 1 , masla . . . . . . 1 . masla surovega. . . 1 , masti prašičje . . . 1 , slanine špeha (sveže) 1 . slanine prekajene . . vxafl<< je edini slovenski ,LFc8Il neodvisni politišlri dnevnik. fTcintt je najbolje informi-jL/ctll ran slov. dnevnik. IT a n** e(*'n' slovenski ,L/ctII dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih. jc najodločnejši ne-,1/4:111 odvisni jutranji list. TTi»fiU Še n«jccncj» napr. ,,1/clIi dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošlo mesečno le K J '70. JTcm*6 Se razširjen v naj-, L/clII širših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita 111 je zato jako uspešno oglaševanje v njem. IT^ani^ prinaša interesantne iti znauienitie zgodovinske romane. |\ttnU prinaša znamenite spdobnc politiške karikature. JV, »1^ jč OillOCen zagovor-nik vseh zatiranih. Sirite „Da»?“ mesi ljudstvom. I . čajnega masla . . . 1 . margariskega masla . 1 jajce . . . . . . . 1 liter mleka . . . . 1 . . posnetega . 1 . smetane sladke . . 1 , . kisle . . 1 kg liiciiit.............. I pišumcc.................. 1 golob.................... I raca..................... 1 gos . ....... I puran 100 «g pšenične moke št. 0 100 . . . , 1 ICO . , ,U 100 . . . 3 100 . . » 4 100 . „ - . . 5 100 , . . . 6 100 . . . . 7 100 . . -v . 8 100 . koruzne moke . . ICO , ajd. moke I. vrste 100 . . . II. . . 100 , ržene moke . . . 1 1 itžola.......... 1 ,, graha. , . . . . 1 „ leče ..'.... 1 „ kaše............ 1 ričeta................... 100 kg pšenice . . . , 100 „ rži.................. 100 „ ječmena... 100 „ ovsa .... »00 „ ajde ... --... i 100 „ prosa belega . . ICO „ „ navadnega 100 „ koruze . . . . 100 „ krompirja . . . 100 „ činkvantina . . 100 „ sena .... 100 „ slame .... 100 „ stelje .... 100 „ detelje . . • ; Cena trdemu lesu za m8 i Ona mehkemu lesu za m i Prašiči na klavnici . . rSOAicn tetovte Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo volil o izbor dežnikov in solučinkov. Kcdcr Slovenci prebivajo, pov« p©d je razširjen *Sfcv. llfi&lrcv&ni Tednik4*. Vsakdo ga rad Sita. Naročite si ga in pridobiv. tfc mu novih naročnikov! Popravila se izvršujejo točno in soliuno. Dober cen premog vseh vrst prodaja Fran Uher, špediter Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. Koks. I Tele:fc:n- P Briketi!"" dnevno zaslužka! Velika tvrdka ur in draguljev išče Ponudbe: F. BUDA, Trst via Scalinata štev. t. : Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 : se priporoča slavnemu občinstvu izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine Litografija. Cene najnižje! •••• Notni stavek,