ST. 59. V CELJU, TOREK 10. JUNIJA ISI9 LETO I. ••&<&L©» — Ccnai ZacdoIdo3öK, za pol leta 18 Uron, za Cetrt Ida 9 K, za 1 in<-:>ec 3 krene. Posamoxna Atevilka s&ano 40 vastsarjev. Na piyrncne «aročbe brez pošiljatve •lenarja &• ne moreme oziraW. Narcčniki naj pošiljaj© naročnln» po postni nakaznici. Reklamacije fflede llsta so jioštnine proste. Ne- franklrani dopisi se ne sprejemaj», Na dcftise brez podpisa se ne ozira. '. ,' ,/ Hkj KBH HmI HJŽfc j ¦¦'' i'^Hb Uredniš^vo en U|iravi?»söv,tfo se nahaju v Zvezni tiskarni v Ceiju, Strossmajerjeva uleca *fc. 3« Ogiasi se računajo p» j»»rab]jenem prostoru in sicer: za navadne o^luse po 30 v od 1 mm, za poslana, na- znanila občnili zborov, naznaniia • sjnrti, zahvale itd. 50 w od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi sc ne vračajo. Telefo» št. 65. IZDAJA IN TBS&A ZWEZRSÄ T1SKARNA V CELJU. BBS ED 0DG0V0RNI UREDNEK VEK0SLAV SPINDLER. Premirje na Koroškem sklenjeno. — Ylada Nemške Avstrije pogodbe noee pri- znati. — Celovec od naših čet z&seden, Gosposvetsko polje naše. — Francija uradno priznala kraljevino SHS. — Protest našega naroda zoper krivičen mir. Premirje na Koroškem sklenjeno. — Pogodba podpisana v Ljubljani. — Nemška Avstrija plača vso škodo. — Ceäovec zasedle jugo- slovanske čefe. Ljubljana, 7. jun. Včeraj je bilo v Ljubljani končnoveljavno pod- pisano od delegatov kraljevine SliS ter od nemško avstrijskih delegatov premirje za Koroško, Jugoslovanska uprava zasede Rožek, Celovec in Veli- kovec. Nemcem ostane Št. Vid, Trg in Beijak z železniško progo v Trbiž. Severno od jugoslovanskega ozemlja se ustanovi do 10 km širok^nevtralni pas, v katerem ne* sme biti nemško- avstrijskega vojaštva in se prebivalstvo popolnoma razoroži. Nemška Avstrija se je zavezala plačati vso škodo, pri- zadjano vsled vojnih operaci} zaseb- nemu in javnemu imetju. Sovražnosti se ustavijo. K jugoslovanskemu ozemlju spada tudi Gosposvetsko polje, kjer so bili ustoličeni slovenski vojvode. Ljubljana, 7. jun. Ker Nemci niso sprejeli naših pogojev za premirje v doiočenem roku, so naše hrabre čete včeraj zavzele Celovec, spomenik naše stare slave, metropolo slovenske Ko- roške. Zasedba se je izvršila brez boja. Prebivalstvo je čete prijaznö sprejelo. V mestu vlada red in mir, za kateri jamLijo naše čete. Sovražnosti na Koroskem ustav- Ijene. Naše čete zasedejo novo demarkacijsko črto. Ljubljana, 8. jun. Sklenjena po- godba glede premirja se je na ukaz poveljnika jugoslovanske IV. armade izvedla. Nemško-avstrijske čete so se umaknile za nevtralni pas, določen v pogodbi, jugoslovanske čete pa na de- markacijsko črto. Sovražnosti so ustav- Ijene. Nemska Avstrija se brani priznati premirje. Ljubljana, 9. jun. Dne 7. t. m. je bilo premirje v Kranju pravnoveljavno sklenjeno in so ga podpisali tudi nem- Ški delegatje'. Par ur pozneje pa so se — očividno vsled navodil z Dunaja — branili podpisati nadaljne določbe glede ratifikacijskega postopanja. Naši dele- gatje so izjavili, da izroče pogodbo vladi SliS, da jo hrani in i/vede rati- fikacijo. Jiigoslovani se drže sklenjene pogodbe. • Miloš Štibler: Proti zabavljačem!*) (Konec.) Druge vrste zabavljači si dorni- äljujejo, da država žabranjuje ne- omejeno rast ¦ njihovega premoženja! Peče jih prepoved oziroma omejitev kupčevanja z Nemško Avstrijo. Jugo- slavija je popolnoma pravrino spoznala, da srnemo dajati Nemški Avstriji svoje kmetijske pridelke samo proti blagu in niti drobtinice proti bankovcem. To pa *) Objavljamo tudi ta del Članka, dasi se ne strinjamo z vsemi izvajanji in kot poznavalci gospodarskibv razmer posebno odklanjamo mnenje, kakor da bi se prepo- ved izvoza vina til& Ova l> O i; X* Stev. 59 dvanajstinah za junij, julij in avgust s 136 proti 11 glasovom. Madžarski boljševiki uganjajo v Prekmurju grozodejstva. Ko so mad- žarski boljševiki izvedeli, da pripade Prekmurje Jugoslaviji, so zbesneli in so navalili na to pokrajino, češ da je za nobeno ceno ne izroče Jugoslova- nom. Pri Radencih in Dedoncih so madžarske patrole vdrle čez mejo. Naši so jih zajeli. Begunci pripovedujejo o strašnih grozodejstvih Madžarov. Zaži- 3,ajo hiše, obešajo Slovenes, žene in dekleta odvajajo v svoje „hareme". Skrajni čas, da se osvobodi Prekmurje. Kako je kralj Nikola spletkaril? Beograjska vlada ima v rokah doku- ment o žalostnem delovanju kraija Nikole, ki je 1. 1911 ponudil takrat- nemu poslaniku Avstro-Ogrske, baronu Giesslu, vojaško pogodbo. Na podlagi te pogodbe bi bil kralj Nikola priprav- ljen, podpirati s svojo vojsko Avstro- Ogrsko v boju proti Turški in Italiji. Takratni avstro-ogrski minister za zu- nanje zadeve Aehrenthal pa je odklo- nil tako pogodbo in je sklenil samo carinski dogovor. Dokument je zbudil v Beogradu veliko zanimanje. Boroevič in Köves vodita Mad- žare proti Čehom. Češki listi poro- čajo, da madžarskim boljševiškimčetam na Slovaškem zapovedujeta stara vojna volkova bivše Avstrije, feldmaršaia Boroevič in Köves. V rdeči armadi se bojujejo tudi ostanki Mackensenove armade. Čehi in Iiatfja. Sedaj so tudi Čehi začeli spoznavati, da so jih Lahi vodili za nos in da niso storili prav, ko so se na ljubo Lahom odpovedali zvestobi nam. V čsškoslovaškem časo- pisju se pojavljajo ostri glasovi proti Lahom, katere dolže, da so zakrivili češkoslovaške neuspehe na Slovaškem proti Madžarom. Francija priznala kraljevino SHS. Iz Pariza je došlo poročilo, da je Fran- cija našo kraljevino uradno priznala. Priznale so jo potemtakem doslej vse zavezniške države razen Italije. MABIBORSKE NOVICE Iz Maribora izgnani Nemci. Radi rovarjenja in hujskanja proti državi so izgnani v Nemško Avstrijo: žel. nad- revident Gašper Dollenz, strojevodja Vaclav Hlavaček, žel. adjunkt Alojz Heil, prof. Otmar Herbst, žel. sprevodnik Leop, Kunert, žel. revident Alb. Losch- nig, lastnik tiskarne Josip Mostbock, žel. revident Alayer, žel. zavirač Jakob Munda, prof. dr. Fritz Novotny, zasebnik Ladislav Ruprecht, žel. revident Walter. Proslava priklopitve Maribora kraljevini SHS se vrši slovesno 15. tm. Dopoldne ob 9. uri maša na Olavnem trgu, potem obhod po mestu, ob 15. uri pop. velika ljudska slavnost v parkn vojaške realke. Podružnica Slov. plan. društva se je 1. tm. ustanovila v Mariboru. Njen predsednik g. Dav. Lesjak je obenem poverjen z nadzorstvom mariborske podružnice nemškega planinskega dru- štva. Na zatožni klopi je sedel 6, t. m. Pavel Ornig, rojen l. 1894 v Ptuju. Obtožen je, da se je 19. jan. tl. v vlaku med Špiljem in Mariborom jezil, zakaj Nemci tudi na Štajerskem ne napravijo kakor so na KoroSkem. Junak Ornig taji — vsledtega se je obravnava pre- ložila, da se zaslišijo priče-častniki, ki so zdaj na fronti. Protestantovski pastor Mahnert je sedel 6. tm. na zatožni klopi zaradi svojih hujskarij k uporu proti Jugo- slaviji. Dasi je dal Mahnert častno be- sedo, da ne bo ubežal, ga ni bilo k obravnavi in je njegov zastopnik dr. Janeschitz izjavil, da ga ni več v Ma- riboru. Mahnert je bil obsojen na dva meseca zapora. PTUJSKE NOVICE. Podružnica „Zveze ju&oslovan- skih železničarjev" v Ptuju. Dne 1. t. m. se je vršilo lepo obiskano zbo- rovanje narodnih železničarjev v Na- rodnem domu v Ptuju. Po obširnih poročilih tovarišev Jarha, Žekarja, Rogli^a itd. se je izvolil pripravljalni odbor: Predsednik V. Turin ; odborniki: Franc Lenarčič, Anton Jenčič, Anten Brumen, Fr. Tornšič, And. Haladea, Fr. Černelč, Fr. Petrovič, Kramberger in Kenda. CELJSKE NOVICE. Neljuba afera, ki se je razvila med g. dr. A. Schwabom in odborom CPD, se poravna — kakor se nam poroča — potom zasebnega dogovora, da se javnost pe razburja, kar bo gotovo v prid nadaljnemu razvoju pevskih raz- mer v Celju. Da si osvežimo spomin! V »Ju- goslaviji« poroča ocividec dogodkov izza mesca avgustu 1898 ob priliki obiska čeških visokošolcev v Celju, da so bili med nemčursko svojatjo, ki je napadala Slovence, med drugimi tapetar Cvetanovič, bivši tajnik okr bolniške blagajne ßiha, mestni ekonom Derganz in sodni oficijant (ali morda zdaj že kanclist?) Pann. Narodno za- stavo z Narodnega Doma je dal na- silno odstraniti takratni vodja policije Mahr. Vsi so še v v Celju. V cinkarni v Gaberjih je bil na- mesto interniranega (pozneje konfini- ranega) Nemca dr. Gollitscha nameščen kot zdravnik Slovenec dr. Brezovnik, ki je vkljub preobloženosti z deloTn požrtvovalno ta posel prevzel. Naši jugoslovanski socijalisti v cinkarni pa niso imeli nič nujnejšega, nego da so šli in uprizorili gonjo proti Slovencu dr. Brezovniku v prilog Nemcu dr. Oollitschu. Figura docet! Shod obrtnikov in trgovcev v Celju se je vrSil včeraj 9. t. m. v Na- rodnem Domu. Bil je lepo obiskan iz vseh delov štajerske pokrajine. Skle- nila se je zahteva po ustanovitvi samo- stojne trgovske in obrtne zbornice za Štajersko, oziroma do nje ustanovitve zahteva -po ekspozituri Ljubljanske tr- govske in obrtne zbornice. Obširno po- ročilo in rezolucije objavimo v pri- hodnji številki. Knjige Matice Slovenske za leto 1918 so došle in se dobijo v moji pi- sarni poštno poslopje 1. nadstropje vsaki dan od 17.—18. ure. Stari usta- novniki in člani, kateri so poslali na- ravnost letnino, dobijo knjige tudi pri meni. Vsak Clan plača 30 v poštnine. Pobirala se bo istočasno udnina 8 K za leto 1919. Kdor še n\ ud in zelt pristopiti, naj se ob istem času zglasi. Dolžnost vsakega Slovenca je, da pri- stopi. Anton Mirnik, poštni nadkon- trolor. Celje. Kreditna in stavbena za- druga „Lastni dom" v Celju je na občnem zboru dne 25. maja t. I. skle- nila izplačati podpore iz čistega dobička za leto 1918: DijaSki kuhinji v Celfu, Obrtnemu društvu v Celju, koroškim beguncem in požarni brambi v Gaberju, vsakemu po 400 kron; zadružnim de- ležem je pa določila petodstotne obre- sti. Nadalje se je znesek po K 38974 za razdelitev dalnjih podpor dal načel- stvu na razpolago. Zadruga šteje sedaj 337 zadružnikov, k\ imajo K 7586"— vplačanih deležev. Denarni promet v pretečenem letu je K 6,707.829.35, ki je dal K 25.839"40 čistega dobička. Rezervni zaklad znaša 50.000 kron. Razglas glede kvasa. Mestni ma- gistrat razglaša: Vse stranke iz mesta Ceija dobijo kvas v mestnem skla- dišču živil (prej pri Ferjefiu) v Pre- šernovi (prej Rotovški) ulici. Na vsako osebo pride 11/2 dkg na teden. Kilo- gram stane 18 K. — Seboj je treba prinesti rodbin^ke izkaznice za 15.-16. teden, na katerih se sprejem potrdi. Izguolla se je ročna torbica iz rujavega usnja z dvemi izkaznicami. Odda se naj pri mestnem magistratu celjskem. Našla se je denarnica z malim zneskom. Leži pri mestnem magistratu celjskem. DNEVNE NOVICE. Zakon o državlfanstvu. Načrt, sprejet dne 3. tm. v seji parlamentar- nega odbora ža zakon, vsebuje v glav- nem sledeče določbe: Državljanstvo pripada vsem, ki so bili državljani Srbije, Črne gore in Bosne-iiercego- vine ter vsem, ki imajo domovinsko pravico v taki občini bivše avstro- ogrske monarhije, ki leži v na5em ozemlju. Srbi, Hrvati in Slovenci, ki imajo domovinsko pravico v občinah našega narodnega ozernlja. ki ne pri- pada naši državi (Trstu, Gorici itd), in ki žive že sedaj stalno v naši dr- žavi ali pa se po pravu opcije prise- lijo, dobijo državljanstvo, če se pri politični oblasti prijavijo,* da žele po- stati naši državljani. Glede prebival- cev drugih narodnosti se zakon po- stavlja na načelo samoodločbe. Prebi- valstvu slovanske narodnosti daje za- kon pravico opcije za državo svoje narodnosti v teku enega leta. Prebi- valstvo neslovanskih narodnosti, ki se je pred 1. 1871 (ko se je pričela na- silna in umetna invazija Nemcev, Mad- žarov in Židov v naše pokrajine!) do- selilo, ima pravico, v roku dveh let po sklepu miru optirati za državo svoje narodnosti in se izseliti; oni pre- bivalci pa, ki so prišli kot avantgarda germanizacije in madžarizacije 1. 1871 v naše kraje, se morajo v istem roku izjaviti, ali sprejmejo državljanstvo. S tern se jim torej ne prizna a priori našega državljanstva. Če se izjavijo za naše državljanstvo; še s tern niso po- stali državljani, ampak dobe držav- Ijanstvo šele, če pristojna oblast to prijavo na znanje vzame in jo odobri. Če se ne odobri, se morajo izseliti. Seveda s tern ni rečeno, da se jih bo iztiralo. Država pa hoče imeti proste roke glede onih, ki se ne morejo in nočejo vživeti v nov položaj in od katerih ni pričakovati, da bi postali lojalni državljani. *lzvoz 100 vagonov vina brez kompenzacije iz Slovenije je dovolilo ministerstvo. Prošnje za dovoljenje je vložiti na podružnico centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom. Oziralo se bo v prvi vrsti na producente. Za spomenik junaku nadporoč- niku Fr. stlalgaju zbira prispevke odbor, ki se je sestavil v niegovem rojstnem kraju v Št. Jurju ob j. žel. Vrli branitelj Koroške, ki je domovini žrtvoval svoje mlado življenje pri nje obrambi, zasluži gotovo lep in dostojen spomenik. Pri- spevke je pošiljati na g. ravnatelja kmet. sole Iv. Belle-ja v St. Jurju ob j. žel. Vse podružnice »Südmarke« in »Schulvereina« na ozemlju kraljevine SHS so v smislu naredbe deželne vlade z dne 2. tm. razpuščene. Vellka stavka na Francoskem je izbruhnila, zlasti v severni Franciji. V raznih obratih stavka po trditvi socija- listov 400 do 500 tisoč delavcev. V ru- dokopih miruje delo. Svobodno trgovino je ministerski svet ukinil in jo postavil podnadzorstvo vladnih organov. Zopetno rekvizicijo kmetijskih pridelkov je naznanil za jesen prehra- njevalni minister dr. Korošec. V imenu Demokratskega kluba izjavlja poslanec Ad. Ribnikar v „Domovini" z dne 6. tm. da bo klub proti tej nameri najodloč- neje nastopil. Vsa nemška bojna drus'tva so razpužčena v Ljubljani. Za združenje vseh kulturnih društev Jugoslavije v enotno narod- no kulturno korporacijo se je pričela akcija. Kdo ve kaj povedati o kadetnem aspirantu desetniku Ivanu Pavalec, 15. bojne stotnije pešpolka št. 47, ki je pri 11. goški bitki pri žel. predoru St. Giovani baje prišel v italijansko vjet- ništvo dne 21. avg. 1917? Tozadevna pojasnila se naj blagohotno naslovijo na stariše Ivana in Marijq Pavalec v Mariboru, Urbanova ulica 12, za kar prosita in plačata radevolje vse stroške in tudi trud. Osnutek reforme zakona o de- lav^kem bolniškem in nezgodnem zavarovanju, ki ga je izdelalo mini- strstvo za socialno politiko v Beogradu, je dala Zveza bolniSkih blagajn pre- vesti na slovenski jezik in izide pri- hodnje dni v natisku. Knjiga bo ob- segala do 100 strani in bo veljala 20 K s poštnino vred, na kar se opo- zarjajo zlasti bolniške blagajne, stro- kovne organizacije, uradi, zdravniki in vsi, ki se bavijo s socialnimi vpra- šanji. Naročila je naslovljati na: Zveza bolnižkih blagajen v Ljubljani, Turja- 5ki trg St. 4/1. Popls prebivalstva kraljestva SHS je odredila uprava državne statistike, ker hoče urediti statistiko in imeti točno stanje prebivalstva našekraljevine. Uspeh državnega posojila je gla- som poročila iz Beograda dales nad- krilil vse pričakovanje. Podpisano je veliko več nego je bilo zahtevano. Davčni uradi v Bosni in Herce- govini, Dalmaciji in Sloveniji se gla- som poročila iz Beograda odcepijo od okrajnih oblasti in se preosnujejo v samostojne urade. Boljševiške letake raznovrstne vsebine trosijo aeroplani tujih držav po našem kraljestvu. Letaki so tiskani zvečine v Budimpešti. Mnogo je v naši državi tudi agentov, ki te letake raz- širjajo. Namen je, povzročiti pri nas nerede, upore, razkroj vojaške in dr- žavne moči. Ministrstvo za notranje vstvari razglaša, da bodo vsi razširja- telji obtoženi kot krivd in kaznovani po določbah zakona, ki določa naj- težje kazni. Iz juioslov. dem. stranhe. Na strankmem zboru krajevne organizacije JDS v Celju, dne 7. t. m. je poslanec dr. Kukovec obširno, te- meljito in stvarno poročal o aktualnih vpraSanjih: zunanjem položaju, o za- konu o državljanstvu, onovemvolilnem redu, o agrarni reformi, o finančnem zakonu, o novi kmetijski stranki ter o položaju v demokratski zajednici. Važnejše odlomke iz govora objavimo prihodnjič. D0P1S1. Šoštanj. Da se čuje tudi druga plat zvona, radevolje damo mesta do- pisu, ki nam ga je poslal gospod dr. Mayer): Dne 1. maja sem pozdravil ob- hod socijalistov s kratkim nagovorom S'cv. 5f in izrecno naglašal, da jih pozdravim ktt jugoslovanske socijaliste, ki naj teja ns pozabijo. Delavstvu grem na r«ko, ker je domače in bi postalo za- vedno, če bi gospodje, ki radi kritizi- rajo, tudi kaj storili, da bi maso po- učili. Da bi bili v aprovizaciji sami nemčurji, ni res; res pa je, da si pri- zadevata dva socijalista, vzdržati red pn razdelitvi moke in sladkorja. Zakaj sem jih poklical? Zato, ker so me v najbolj kritičnem trenutku pustiii naši ljudje na cedilu in so vsi narodnjaki svoja mesta odložili, vkljub temii, da sem prosil v svojem in v ii-nenu go- spoda glavarja. Vem, da sem osovra- žen, ker nočem rfeliti protekcij in za- htevam tudi od drugih to, kar nam po mojern mnenju edino pomaga iz se- «iajnih razmer, delo in zopet delo. Nepiodovito kritiko prepustimo drugim. Čez dvajset let stojirn tu v vednem boju, žrtvoval sem svojo mladost, uži- val malo veselja, imel bridke ure in •fromne skrbi. Storil sein mordamarsi- katero napako, toda hotel sem vedno lc dobro. Rad bom izročil vodstvo v mlajše roke, kadar bo čas in želim nasledniku več sreče ter tudi, da se mu posreči, zadovoljiti vse, kar se ilozdaj še nikomur ni posrečilo. Kakor äo\go pa me vlada ne odveže dolžnosti napram njej, vstrajam na svojem mestu in bom z železno roko vzdržal red, če to tudi marsikateremu, zlasti onim ni prav, ki se za strogo izvedbo naredbe zoper alkoholizern ne morejo ogreti in po Lostilnah zabavljajo čez vse, kar se potrudi delati. ŠoŠtanj. Na gradu „Gutenbücher" |iri baronu Haeblerju je oddelek naše- f,a vojaštva, proti kateremu se ta iz Rusije ali odkod privandrani baron na- ravnost ostudno obnaša. Psuje naše vojake z bando in še "dmgimi lepimi priimki. Pravi tudi, da je on, če pridejo Nemci, Nemec, te pridejo Jugoslovani, Jugoslovan, če pridejo Čehi, Čeh itd. Njegov sin hodi okrog y avstrijski uniformi in naši gospodje se pobiču prav ponižno priklanjajo. Gospod baron sem, gospod baron tja — res ogabno! •a je še toliko suženjskega duha v nas I SIov. Bistrica. V okraju je raz- pisanih več trafik, ki so jih imeli do- slej nemškutarji. Vsa potrebna po- jasnila se dobe pri finančni oblasti v Slov. Bistrici in Mariboru ter pri glav- ni tobačni zalogi g. Omerzu. — Čital- nica priredi prihodnjo nedeljo krasno Pinžgerjevo narodno igro »Naša kri«. Kozje. Ob priliki klasifikacijekonj nam je zopet naš stari avstrijski gene- ralštab kozjanski dal čutiti svojo moč. Klasifikacija je bila zelo pristrantka in za tisoče se je oškodovala naša mlada država. Sicer je stvar itak sporočena deželni vladi s pričami vred v svrho preiskave. Upamo, da se bo objektivno pVeiskala. Ne trpimo, da bi razni mo- gočniki pod krinko naše narodnedržave še naprej vganjali stvari, ki so v škodo narodu i:i državi. Sevnlca. Naš trg je bil za časa Avstjije Še gnezdo nemškutarije, ki je pa zdaj razpadlo. Še do zadnjega časa so razni nemškutarski petelini hujskali proti naši novi državi, no, končno jim je oblast zavezala jezike. Pač pa je v sosednem Rajhenburgu 5e nekaj tičkov, katerim bi bilo dobro zavezati jezike. Bianca pri Sevnici. Zakaj so na naši mali postaji še vedno nemški na- pisi kakor „Eingang- zur Haltestelle", nam je uganka. Rogaška Slatina. 0 ustanovitvi naše Čitalnice smo poročali. Dodati je ie, da se je nabralo na dan ustanovitve 1849 K na ustanovnini in mesečnini, Odbor se ie sestavil sledeče: Vlad. Fa- biani, nadpoStar, predsednik, knjigov. Jos. Zemljič, tajnik, ravnatelj Fran jo Kerg, blagajnik; upravitelj Ivan Pibernik, knjiž- ničar; nadučitelj Ivan Glinšek, slikar Ivo Verbošek, posestnik Vinko Žurman, agronom dr. Albert Ogrizek, urar Mirko Kiemen, odborniki. Odbor nam jamči, da bo napel vse sile za uspešno delo na narodno-kulturnem polju. Vabimo sosede rodoljube, da pristopijo društvu ter med znanci in prijatelji širijo misel za društvo, ki je za naš ckraj prepo- trebno. Čitalnica si uredi sčasoma lepo knjižnico. Iz Ormoža. Kam vede naša po- pusiljivost, naj služi v dokaz sledeče dejstvo. Bilo je leta 1913. Ormoški Sokol je imel tistokrat javen nastop v Loperšicih, pozabil je pa prositi v prošnji za nastop izrecno ,.od hišnega praga v Ormožu štev. ... do ..." ter prosil Ie od Ormoža do Loperšic. — Brihtna glava Gedličkova, ki je bru- hala pene jeze ob pogledu na naše Sokole — je pustiia pol ure pred na- povedanim pohodom razbobnati po mestu, da je za dobo od 12. ureopol- dan do polnoči v območju mesta Or- moža nošnja vsakovrstnega kroja, ki ni slučajno nemške požarne brambe, prepove^ana. — In res je lovil občinski sluga-policaj Sokole kakor divjačino po mestu, Gedlička pa ga je skozi okno s svojo gospo naganjal in spod- bujal k vedno novim atakam, nam pa pustil povedati, da si lahko kroj po~ nesemo do roba mestne občine ter se tarn na travniku oblečemo. — Takih in enakih epizod, polnih nestrpnega sovraštva do vsega, kar je bilo slo- venskega, bi lahko našteli celo vrsto. In danes! Ne vemo, ali bi to vpisali na račun starih možganov Gcdličkovih ali vedno mladih njegove gospe žene — si upa ta možakar, ki je za nas imel pripravljeno vedno Ie najslabše, ki nas je vedno in vedno ovajal kot nelojalne pri prejšnjih prusofilskih oblastih, apelirati na našo dobroto ter zahtevati, da mu pripoznamo vse mo- goče ugodnosti. — Da, pan Gedlička! Dobil bodes vse in več kakor hočeš! Zakaj vsak, ki seje, hoče tudi imeti sad. In ti dušica, sejal si toliko, da ti mora obroditi stotero! TRGOVINA. QBRT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Giede preklica izvozne prepovedi na vino je poslala JDS beogradski vladi in svojim poslancern sledeči pred- log: Slovenski kraji, zlasti oni na Šta- jerskem so hudo prizadeti vsled izvozne prepovedi za vino. Dokler nismo imeli svoje kolkovane krone, je bila prepo- ved iž valutarnih razlogov razumljiva. Sedaj je pa velika nevarnost, da bo vrednost naše krone začela padati, ako nič ne izvozimo. Naše vino iz leta 1918 je bilo slabše in manj trpežno, zaradi tega obstoja nevarnost, da se to vino v sedanjih poletnih mesecih pokvari. Velike množine vina še leže v naših kleteh, ki za starino' vsled svoje kakovosti ni porabno. Tudi s političnega stališča je treba dovoliti izvoz, ker narašča, zlasti okrog Ptuja in na meji vedno večje razburjenje in upornost proti vladi, ker se ne do- voli izvoz vina in se je bati pri velikem , številu prebivalcev gospodarskega po- loma. Vinogradniki se tudi boje, da bo italijansko vino, ki se pridno uvaža v Nemško Avstrijo, odvzelo trg. Tudi mi smo za to, da se naš vinski trg emancipira od Nemške Avstrije. To bo pa mogoče Ie tedaj, ako se nam odpre nov trg. Predlagamo toraj, da se do- voli popolnoma prost izvoz vina. TeČaj za železobetonske traver- ze, ki ga je nameraval prirediti urad za pospeSevanje obrti dne 7. junija, se preloži na poznejši čas in se lahko še nekaj udeležnikov sprejme. Natančni datum o pričetku bomo pravočasno objavili v časopisih. Zadružno zborovanje v Beogradu, določeno na 31. maja, je preloženo na 14. junija, ker se še ni vrnil vodja srbskih zadrug, Avranovič, katerega je zadnja zadružna konferenca v važnih zadružnih zadevah poslala v Pariz in London. gj_NO JBAJBBJLIJ^ V sreito fl. in v čctrtck 12. junija: Traviata v 6 dejanjih v glavni vlogi Franceska Bertini. »Prehladne strupe« označuje veda dosedaj še bolj malo znane provzroče- valce protinskih bolečin. Revmatične bolečine se tedaj najbolje odstranijo s pokončavanjem teh »prehladnih stru- pov« in se nam to najbolje posreči z močnim vtiranjem bolečih mest s Fel- lerjevim oživljajočim »Elsa-fluidom«. Masirati se mora z »Elsa-f!uidom« tako dolgo, da koža tekoctno docela vsrka in bode na bolečih mestih kri živeje krožila in postanejo vsled tega bole- cine manjše. — Fellerjev »Elsa-fluid« je najboljše in najpriljubljenejše sred- stvo za vtiranje, obenem je pa tudi jako ceno, ker stane 1 steklenica samo 1 K 60 v. Po posts se pa ne more po- slati manj kot 6 dvojnatih ali 2 spe- cialni steklenici in stanejo iste 19 kron. Edino pristen se naroča fluid pri le- karnarju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg St. 356 Hrvatsko, kjer se lahko naroče tudi Fellerjeve lagodno odvajajoče ra- barbara »Elsa-kroglice«, 6 škatljic za K 12'5O. Te krogljice vedno točno učikujejo in so priljubljene starim in mladim, če jih enkrat preskusijo. Za- vojnina in poštnina .se zaračuna pose- bej, vendar najceneje. Več ko se na- roči, več se prihrani. (—i—) Štev. 4927/19 RazglaSo V sredo in četrtek dne II, in 12. 6. 41. dopoldne od 8. — 10. ure in od 12. — ÜI4. us»e se bodo v mestni posvetovalnici na magistratu vršilo splo^no obvezno in brezplačno cepljenje koz za otroke do 6 leta? ki že niso bili ali ne z uspehom cepljeni. Prebivalstvo se pozivlja, da se da se brez izjeme ukloni pozivu že z ozirom na veliko nevarnost, ki preti vsled razširjenja črnih koz od vseh strani. Kdor se ne bode odzval temu pozivu, proti temu se bode strogo po- stopalo. Po preteku 8 dni in sicer 18. in 19.tm.se bode na istem mestu pre- gledoval uspeh cepljenja od 8. do 10. ure dopoldne. . , Mestni magistrat celjski, 7. 6.1919, za vladnega komisarja: Poljanec, I. r. Štev. 4591/19 i^azglas. Vse stranke iz mesta Celja, ki so dobivale sol in sladkor pri g. Sfämzu trgovcu, na kralja Petra cesti, bodo dobivale omenjeno blago prihodnjič pri zopetni razdelitvi sladKorja in soli v skladišču za živila (prej pri Ferjenu) v Prešernovi ülici prej Rotovški iilici. Vse stranke iz Gaberja, kl imajo krušne izkaznice od St. 1288 do vštevši 1439, katere so dobivale pri g. JJöS, Sipimzu, bodo pa dobivale v prihod- nje pri g. Jos. PespctSj trgovcu v Gaberjih, Mariborska cesta št. 61. Mestni magistrat celjski, dne 5. 6. 1919. Za vladnega komisarja: Poljanec s. r. V sredo 6. junija t.l. se bode prodajala ( dražbenim potom večja količina slame za steljo po primernih cenah in sicer ob 14. uri v grajski vojašnici in ob 15. uri v do- mobranski vojašnici v Gaberju. Stev. 4592/19 Opozorilo. Zadnji čas se je dognalo da nekateri celjski peki pečejc žemlje v teži 3—4 dkg. Da se ne bi to ponavljalo se opozärjajo vsi peki, da se natančno drže predpisane teže 6 dkg, ker bi se sicer oni mo- rali občutno kaznovati. Mestni magistrat celjski, dne 3. 6. 191 ^ Za vladnega komisarja: Poljanec s. r Lepo v Celju se zaradi premenjenih razmer takoj proda. Obstoji iz močno zidane enonadstropne hiše, zidanega gospodarskega poslopja, velikega dvorišca s sadnim dievjem, cvetličnjakom, Vstom za zelenjavo in njivo s studencem. V hiši je 14 sob s posebnim vhodom, med temi 5 v podstrešju, dve predsobi, kuhinja, kopalna soba, pralnica, podstrešje in klet. Električna razsvetljava, telefon in vodovod. 10 sob in kopalnica z hišno opravo in pe- rilom ali brez tega. Ponudbe naslovljene na C^lje, Banj^min Bpayceva uläca 20 (Gizelina cesta). 794 2—1 ftegljavci!!! Dobro znano kegljiŠČe V SkalSii kletl je popolnoma na novo unrejei^B! Za sveže pivo in dobro Vino bo skrbijeno. Z^obilni obisk sepriporoia |||n| JJ^gp Spi*ejme ce takoj pošten, marljiv deček kot vajenso (Piccolo) za kolodvorsko re- stavracijo v Jesenicah. Dobra hrana in sta- novanje vhiSi. Plača po dogovoru. 791 5-1 Sptrejmem' 2 hEapca, enc^a h konju in enega h goveji živini; takojžnji vstop. Ivan Ravnikar, Celje. 793 1 Zgub^la sem lO.jun. pri trgovini Majdič trgovsko knjižico na ime Koštomaj z 70 K denarja. Najditelj se prosi, davrne knjižico, denar pa lahko obdr2i. Naslovv upravništvu. Iščem službe za narimlänarja ali pod« mlinarja, vešč v umetnem ali avtoma- tičnem mlinu. Ponudbe na upravništvo. 781 3-2 Nagrado debiy kdor mi pieskrbi stano- vanje, obstoječe iz 2—4 sob. Naslov vuprav- iStvu. 784 3-1 Išče se dobra fcuh >»*ica za dve osebi proti dobri plači. Istotam se vzame v najem gla- sovir ozir. pianino. Ponudbe na upravniŠtvo. 779 3-2 Do 200 vagonov in do' 5 vagonov lepega 790 5-1 oglja se proda. Vreče za oglje da odjemalec. Vprašanja pismeno na Janko Božič, Celje, Prešer- nova ulica St. 15. Mmk Men G. Fr. Jurs^ek iz Ljubljane pride v drugi polovici tega meseca v Celje. Kdor blagovoli dati oglasiti svoj glasovir, se vljudno prosi, da naznani natančen naslov v upravništvo „Nove Dobe". Priporoča se . kar najtopleje 787 3—i G. F. Jurasek. Ostertonistw graščlne Lolia Pližassmil sprejme takoj več spretnih OglarjCV, Nastop službe takoj, plača po dogovoru. Isto okrbništvo kupi tudi večjo partijo Žakljev \z jute. Ponudbe z navedbo cen naj se dopošljejo na gori ime- novano oskrbništvo. 786 5-1 Sttzn 4. »N OVA D O B A* Stev. 59 T fX C&*W**8^XW W^tf^TMK reglsirovana lire- \T ^lff VVT sprejema branllne vlofie &m f9&tf^&0 Al^A AJr^^iyjL zadmga z om. sav. prai#fBOv« »u« tt. 15. Po «ri od rt» 15*°/o> Karol Vaiiičf Prešernova ulica šfc. 15. Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga.122 Ü«58l**Ä.že ura točno na minuto. Mustrovani cenik, katerega lahko zahtevate od tvrdke H. Suttner (lastnik HenpSMaire) Ljuhliana «at. 983 Vam svetujeglede res dobrih ur Specijalne znamke »IKO« iz Iastne tvornice v Švici, pa tudi drugih dobrih žepn.ih ur, zapestnic z iirami, svetlečih in stenskih ur, verižic, prstanov, za- pestnic, uhanov, jedilnega orodja,da- ril za krst in sveto birnio, ter vseh ostalih zlatih in srebrnili predmetov. Pa tudi druge potrebbčinen. pr. škarje, nože, britve, doze za cigarete i n smodke, dijamante za. rezanje stekla, nažigalce in denamice kupite dobro in za zmerno ceno pri tvrdki H. Suttner (lastnik H. Kaire) Ljubljana. Velefrpgovina 672 10-10 ¦Ustanov. 1.1883. Zagreb, UflJI&ka ul. 28. Telefon St. 106. \ nudi svoje bog*$® skladišče: stearinskih sveč, Svedskih vžigalic, \ limon, mandelnov, namiznegaolja, ! sumporja (Fioristella podvojno ra- , fig, rožičev, popra, kave, suhih sliv, : finiranega). Cene zmerne! | Zatevajte cenike! • metel i. t. d. ' | VsobavFsfno miseralio vodo razpečava fvrdka ^rgovinsB s špecevijskim blassoni} barvami in d©- že9nlmi pridelki. Kupujems prosEm ponudbe s skrajno can«! V«nko Vabič, Žak-c, pri CeSju flOStShflfl" priporočaceVij.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplt in mrzlo kuh njo. Za obilni obisk se priporoča 244104-45 A. Robek. i him tiü %UL II pri Celjn žpEcerijsno blogoter vsahoyrstRB barve za pblebe, s isate- pimi si lahho vsakdo barua vsaboorstno blago sp. 242 104-44 Detniška glavnioa I5|000.000 kron. PodruMca Ljubljanske kreditne banke v Celja - GENTRALA V LJUBLJANI - Poslovalnica avstrijske razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Mariboru. | Rezervni fondi wad 4,000.000 krora. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun profi ugodnemu o^iresftovaeiju« BCupuje ^n prodaje vse vrsie vredncstnih papirjev, fatiancira v&ako vrstne doba^e in dovoijuje aprovizacijske kredite. 266