r '&lr»**i liCtnift XIV, Dve državni ideji. Latentna kriza Pašičeve vlade je na svojem vr-ininču razjasnila obzorje naše državne politike infra Jf extra mu ros vsaj v toliko, da tudi v zakulisje neposvečeni politični krogi pojmujejo razsežnost in glorino današnjega resnega položaja. S tem seveda ni rečeno, da je tudi. rešitev iz tega v labirintnih hodnikih . zapaženega položaja v rokah te ali one osebnosti di ideje. Kdo bo sedaj našel pravo nit, ki naj nas privede k izhodu sedanje krize, katera korenini globoko državnih temeljih, čijih pokvečen izraz je takozvana vidovdanska ustava, — o tem pa še dolgo ne bo prave. Jasnosti. Predvsem, nam je ugotoviti, da se je na vrhovih državne uprave pojavil gnijoč tvor, ki je že dolgo o-vuževal ozračje, v katerem naj bi se razvijal državni irganizem. la državni tvor so «državotvorci« toliko Sasa prikrivali, dokler ni organizem pokazal znakov notranje obolelosti tudi pri čuvarjih in spočetnikih '■irov vsega zla — v korupciji in centralizmu po vsiljeni ustavi. Ustava pa, kakršna je, je plod enostranskega pojmovanja državne ideje ali bolje: rezultat nepomirljivega nasprotja in začasne zmage državne misli, ki v ečini državljanov nima nikake podlage. Državna alisei, kakršno nam servira Pašič in njegov zvesti o-proda Pribičevič, je umetno presajena cvetka iz povsem druge sredine, v kateri se je razvijala, v za njo neprikladne življenjske pogoje. Državna ideja bivše kraljevine Srbije je imela za svojo osnovno črto šele ustvarjanje pogojev za državni obstanek. Ustaja Črnega Jurja, dinastični boji, vojne s Turki, zunanjepolitične zveze, Pašičevo revolucionarno gibanje, kulturna zaostalost v vednih bojih se nahajajočega prebivalstva —• vse to je oviralo kristalizacijo in razvoj cčjske državne misli. Ta državna misel, ki je upala na svoj raison d’étre šele v daljni bodočnosti, je imela ?,a svoje ozadje le megleno preteklost, za podlago pa ramo versko in abstraktno narodnostno skupnost brez močnih, stalnih združevalnih materijelnfh interesov. V tem nas potrjuje tudi srbska narodna epika in tradicionalizem še izza dob turške nadvlade. Hajduko-vanje in guerilije v nedostopnem skalovju, kjer je boj za golo življenje združeval posamezne individualnosti v skupine in seskupljevanje, je stisnilo svoj značilni žig narodnega razpoloženja za borbenost. V tem se tudi zrcali odporna moč in obramba državnega ozemlja. Toda čim večje postaja to ozemlje, tembolj slabi tudi ta odporna moč. Srce Srbije, Šumadija, je, skoroda, nedotakljivo jedro srbijanske državne misli v ravnokar opisanem pojmovanju. Ko bi bila Srbi ja imela vse potrebne pogoje za svoj obstanek in razvoj (razvito :ndustrijo, racionelno poljedelsko in gospodarsko živ-i j en j e, dovoljna prometna sredstva, izhod na morje Itd.), bi prvotna državna misel, ki je duša vsega držav nega življenja, postala pretesna, ako ne celo nesposobna — brez upoštevanja novostvorjenega stanja. Trenutna politična nadmoč srbijanske vlade je leta 1918 pritegnila v korist enega dela novostvor-jene države. Ta nadmoč se je pa na umeten način vzdrževala in negovala v okrilju srbijanske državne ideje. Tesne meje te ideje so začele pokati pod neutaj-Ijivim dejstvom, da so v državnih mejah tudi Slovenci in Hrvatje. Zato se je mašilo razpokline z velesrbijan-stvom, k čemur bi moralo pripomoči posrbljcvanje in popravoslavljanje. Ker je to direktnim potom nedosegljivo, se je začelo z negativnim postopanjem po ovinkih. Pod teorijo ene narodnosti se je razumel srbski narod, čegar udje so tudi Slovenci in Hrvatje v istem razmerju napram srbstvu, kakor Šumadinec, Bosanec itd. Vsako hrvatsko ali slovensko narodno udejstvovanje se je obsojalo kot separatistično in protidržavno. V verskem oziru se je najprej začelo vcepljati versko mlačnost, podžigalo protiverske strasti, podpiralo u-metno izzvano gibanje za «narodno cerkev« in — vse to samo in edino proti kat. Cerkvi, proti «švabski« veri. V kulturni boj niso poslali proti katoličanom samo izrazitih brezvercev, ampak tudi take politične prodan-ce in neznačajneže, katerih volilci so po večini globo-kovernl. Tako ima n. pr. SKS žalostno slavo, da je predlagala «kancelparagraf« proti katoličanom in njen voditelj liberalec Pucelj, da je prvi ustanovil kmetijsko srednjo šolo v Mariboru brez verskega pouka. — Pravoslavni so se previdno izogibali direktnega kulturnega boja, razen za vse sposobnega Pribičeviča. Sledilo je razpuščanje dijaških katoliških kongregacij, preganjanje redovnic, omejevanje in celo odpravljanje verskega pouka v šolah, ovire pri vzgoji duhovniškega naraščaja, ogrožanje materijelnega stališča duhovščini itd .itd. Krizo bolnic v Sloveniji je izzval Pribičevi-čev kulturni boj, ker je večina teh bolnic v redovniški oskrbi. Vse to prizadevanje trenutnih krmarjev države, spraviti stvarno državno življenje 12milijonskega prebivalstva na Prokrustovo postelj srbijanske državne jnisli 4milijonskega naroda, je rodilo vidovdansko po- kveko. Klešče, ki jih je Pašič moral rabili v tej nasilni operaciji, niso prizanesle za življenje nesposobni centralistični ustavi. Dejstvo je, da bi se Pašič teh klešč vsekakor ne bil dotaknil, da je srbska državna misel imela dovolj moči za svoje udejstvovanje. Kakor je v vsakem živem organizmu duša, ki se uveljavlja v vsakem dejanju in nehanju posamezne individualnosti, tako more biti tudi državna misel sano ena. Oblika države in 'njene ureditve pri tem ne igra nobene bistvene vloge. Pašič se zaveda, da bi prej ali-slej srbijanska državna misel morala napraviti mesto ideji, ki ima svoj početek v kulturno, gospodarsko in socialno razvitejših pokrajinah izven ozkega srbijanskoga okvirja. Edino centralizem more ovirati tak razvoj. Zato smo dobili v svojem bistvu popolnoma negativno ustavo. Zato se nam je vsilil srbski jezik poleg slovenskega in hrvatskega narečja. Na ozemljju Hrvatov in Slovencev pa se je že c olga leta, že pred vojno, porajala nova državna misel in sicer nezavisno od srbijanske državne misli. Prvotna vzporednost obeh idej je omogočila državno zedinjen • je. Pri amalgamiranju in spajanju obeh državnih idej v eno pa je prišlo do nasprotij, kakor smo jih naveli. Jugoslovanska ideja, ki je že globoko vkoreninjena v hrvatskem in slovenskem ljudstvu, nima pred seboj več onega meglenega narodnjaštva, ki je hipno navduševalo razgreta patriotična čuvstva, ampak se je ta ideja izkristalizirala v pozitivno državno idejo. In kaj je jugoslovanska državna ideja? Treznemu motrilcu in poznavalcu razmer je vsakdanje javno življenje odprta knjiga in objektivna definicija te ideje liči v realnosti življenjskih razmer. Hrvat ostane Hrvat tudi če se komu posreči vtakniti ga v srbski gunj in Slovenec ne bo nikdar nosil opankov. Slovenski jezik se razvija naprej na jezo Ilešičev in hrvatski jezik pojde svojo pot vkljub srbo-hrvaščini. In vendar, po-legtvseh posebnosti nad nami lebdi zdravo stremljenje za skupnost. Gorje nam, ako bi tega stremljenja, ie idejne skupnosti ne bilo! Pred vsem so tukaj merodajni skupni pogoji za nemoteno gospodarsko in socijalno življenje, V okvirju skupnih državnih meja imamo jamstvo za vsestransko neodvisnost od sovražne nam tujine. Sorodnost jezika pospešuje težnjo za skupnost in daje vsestranskemu razmahu potreben številčni pov-darek v boju proti skupnim sovražnikom. Jugoslovanska državna ideja ne pozna nasilja in se mirno uveljavlja tudi proti nasilju. Njen končni cilj ni imperia-tizem in osvojevanje, ampak sloga, sporazum in ljubezen. Razen na prirodne, jugoslovanska državna misel ni vezana na državne meje ter išče stikov in zvez tudi z brati Bolgari in z Jugoslovani v sosednih državah. V kolikor je Italijan, Nemec in Francoz kot državljan Švice — Švicar, v toliko je Slovenec, Hrvat in Srb ter Bolgar kot jugoslovanski državljan — Jugoslovan. Vsaka etnografska skupina v Jugoslaviji se more v popolnem skladu z jugoslovansko državno idejo nemoteno razvijati vsaka zase na svojem zakonodavnem avtonomnem ozemlju. Iz tega sledi, da ne more biti premirja med državno idejo, ki jo vsebuje vsiljena vidovdanska ustava, in državno idejo, ki jo nosi v svojih srcih in življenjskih pojavih večina jugoslovanskega ljudstva. Kje je končna zmaga, je na dlani. Rešitev iz teh večnih latentnih kriz, ki ovirajo in podvezujejo ves državni organizem v njegovem razvoju, torej ni mogoča drugače, kakor z zmago jugoslovanske državne misli. Vsiljivost velesrbijanstva pa vodi brezpogojno v državljansko vojno, čije posledice so nedogledne. Revizija ustave je samo akt zdravega pojmovanja razmer. Kako pa se bo ta revizija dejansko izvršila, pa je od tega odvisen ves notranjepolitičen problem. Boj protirevizijonistov Pašičevega kova ne more roditi ničesar dobrega, Davidovičeva akcija pa po-menja neodločno «fortwurštlanje« sedanjega režima v morda nekoliko ublaženi obliki z morebitno «korekturo« (terminologija «Slov. Naroda«) sedanje ustave. Dobrote Davidovičevega režima smo že imeli priliko okušati za časa absolutističnega in izvozničarsko-ko-ruptnega vladanja njegovega demokratsko-socijalistič-nega kabineta. Človek, ki je uradniški deputaciji za zboljšanje gmotnega položaja svetoval postranski zaslužek («bakšiš« in «zarado«), ne more zahtevati našega zaupanja. Odkrit revizijonist, dasi Srbijanec od pete do glave je Protič, mož čistih rok in treznih nazorov. Toda niti pod njegovo vlado ne pojde brez hudih spopadov in bojev. Na vas, o volilci, pa je, da olajšate in ublažite te boje! Volite samo ljudske in avtonomistične poslance pri skorajšnjih državnozborskih volitvah! Naj živi jugoslovanska državna misel! Za celo leto 1923 bo znašala naročnina za naš list: za celo leto dinarjev 60,—, za pol leta dinarjev 30.—, za četrt leta dinarjev 16.—, za en mesec dinarjev 6.—. Politični položaj. Pašič zavlačuje krizo, kolikor more, da bi postal položaj vedno bolj zapleten in da bi v splošni zmedi izgledal on sam kot edini človek, ki zamore razbi >t-riti politično obzorje. Z obrekovanjem Hrvat itega bloka ter z izmišljotinami o njegovi protidržavnosti se nadaljuje in pri tem Pašič-Pribičeviču prav pridno poipaga uskok Radičeve stranke advokat dr. Häusler, ki se hoče hvaležnega skazati režimu za dnevnice, katere je za nazaj v težkih stotisočakih pobasal. Komaj je ta človek prišel v Beograd, se je že videlo, da je navadni agent provokater. Na listò Radičeve stranke je prišel po naključju, ker so rabili kvalificirane kandidate in ker se je ponujal, meneč, da napravi dober «kšeft.« Ko je videl, da ga pod Radičem ne more napraviti, je šel sam v Beograd in tako ga dela, četudi na podle načine. Pribičevičevi napori. Ker je Pribičevič že tako nervozen, da dobiva že prave histerične napade, je začel voditi posle demokratskega kluba črnogorski demokrat Andrija Radovič. To je tisti Radovič, ki se je ob vsaki priliki toliko kregal s Pašičem, kdo je pravzaprav povzročil izdajo Skadra. Radovič je metal proti Pašič* najtežje obtožbe, danes sta si pa dobra v brigi za obstoj današnjega režima. Pašič pravi, da bi se dala sestaviti delavna vlada radikalcev in Pribičevičevih demokratov in tako se Pribičevič in Radovič sedaj trudita ,da bi vse člane demokratskega kluba prepričala, da je treba brezpogojno in poslušno za Pašičem. Radikali in sporazum s Hrvati. Poslanec Miša Trifunovič (radikal) se je izrazil dopisniku zagrebškega «Jutarnjega lista« dne 11. decembra na vprašanje, če je res vsakdo, ki je proti reviziji ustave, tudi proti sporazumu s Hrvati, sledeče: Mislim, da je tako stavljeni problem pogrešen. Ko bi bili Hrvati došli vsaj po izglasovanju ustave v belgrajski parlament, prisegli nanjo in se udeleževali parlamentarnega dela, kakor n. pr. Stojan Protič, potem bi bili postali važen činitelj v parlamentu. Kadarkoli bi se Hrvati obrnili do radikalne stranke za razgovore, pogajanja in sporazumevanje, našli bi vsikdar radikalno stranko za to pripravljeno. Vsi resni politiki v radikalni stranki so vedno obžalovali, da niso Hrvati vsaj po vzprejetju ustave prišli v Belgrad in v parlament. Dolgo časa smo v preteklosti preživeli v razdvojenosti, zato bi bilo potrebno biti zdaj več v stiku drug z drugim, da udejstvimo one ideje, za katere se je prelilo toliko ki vi. G. Trifunovič je povedal to seveda na svojo pest i» odgovornost. Nepotrebno vprašanje. Da Pašič tudi samostojneže poprašuje, kako mislijo glede njegove vlade, se zdi skoraj že vsem nepotrebno, ker je splošno znano, da so samostojneži za vsako vlado in da bi radi v njej kolikor mogoče dolgo ostali. Kakor navadno ali kakor se je lahko pričakovalo, so odgovorili Pašiču, da bi jim bila delovna vlada še najljubša, to pa zato, ker jih volilna vlada, ki bi bila za samostojno stranko smrt, prav nič ne mika. Nov milijardni kredit za oboroževanje. General Pesič, vojni minister to vam je pravi mož in prava figura v Pašičevi vladi. Boljšega niso mogli sprejeti v svojo družbo. S «tajnim spiskom« je zahteval vojni kredit od 800 milijonov dinarjev, na tajni seji se je ta kredit izglasoval in sedaj, ko se Pašič pripravlja, da sestavi novo vlado, si misli vojni minister, da mu mora tudi ta vlada dati vsaj dobro milijardo dinarjev za nakup municije in municijskih tvornic v Avstriji, katero kupčijo bi izvršil beograjski minister skupno z Rumuni in Čehi. Od vsake vlade vsaj po en milijardni kredit za orožje in če se vlada tudi vsakih par dni menja! To je ideja, takega vojnega ministra še nismo imeli. SHS in sovjetska Rusija. V Beogradu se je pojavil neki delegat ruske sovjetske vlade, o katerem se še pa ne ve, ali ima njegova pot politični, ali pa samo trgovski značaj. Pa zadostuje že to, da je delegat tukaj in v krogih carističnih ruskih beguncev vlada veliko "razburjenje. Caristični poslanik je poselil ministrskega predsednika Pašiča, da se pouči o resnici tc vesti in ali bo v slučaju sporazuma med našo vlado in sovjetsko delegacijo zamenjan, oziroma odslovljen, kakor je bil tudi caristični poslanik v Sofiji. Pri tem se tudi v poučenih krogih govori, da bo odpoklican minister in poslanik dr. Spalajkovič, ki je vodja naše delegacije v Lausanni in sicer zato, ker ovira njegova oseba razvoj boljših odnošajev med Rusijo in nami, ki niso taki, kakor bi morali biti. Za vsakega pametnega človeka je pa to razumljivo, da odnosa ji međ nami in Rusijo prej ne bodo povoljni, dokler'ne pade današnji režim, ki postopa z domačimi komunisti ravno tako, kakor Horthy-eva Madžarska in pa Rumu-nija, ki je Rusijo oškodovala ter se sedaj sploh ne upa o njej niti misliti. Naj pade Pašičev režim, ki jo orisan tudi v znani brošuri «Barbari Evrope«, ki je krožila v petih jezikih povodom genovske konference, in odnošaji med Rusi in Jugoslovani bodo najboljši. Narodne manjšine in volitve. Iz Subotice javljajo: Madžari iz Subotice in severne Vojvodine se mnogo bavijo z volilno pravico narodnih manjšin za prihodnje volitve. Vojvodinske narodne manjšine so prepričane, da- bodo imeli pri prihodnjih volitvah, volilno pravico vsi Madžari in Nemci in vsi priseljenci, četudi so pravzaprav madžarski podaniki. Prvega februarja 1923 se bo izvršila v Vojvodini revizija volilnih imenikov. V te revidirane volilne imenike pridejo vsi Madžari. Po svetu. Poljska borba s sneženimi kepami. Novim poljskim predsednikom republike je bil te dni izvoljen minister Narutovvicz, ki je izvolitev sprejel in ga je bilo treba tudi instalirati za predsednika. Zastopniki desnice se nalašč niso hoteli udeležiti instalacije, nahujskali študente in poulično druhal, da je obkolila parlament in dejanski nadlegovala zastopnike levice in dva židovska zastopnika, ki so šli v parlament na inštalacijsko slavlje. Nekatere levičarje so demonstranti prijeli, jih vlačili po lokalih in vežah, kjer so jih pestili in tepli. Kljub demonstracijam pa je vendar uspelo večini levičarjem, da so se vsilili v zbornico. Ko se je pa približal parlamentarni palači novi predsednik v Spremstvu ulanov, so ga demonstranti obmetavali s sneženimi kepami. Iz kepanja se je razvil pretep, se je tudi streljalo in zakluček cele demonstracije so bili 4 mrtvi in 10 težko ranjenih. Predsednik je bil kljub demonstraciji inštaliran. Radi nemirov je de-misijoniral notranji minister. Beležke. Dr. Simo Markoviča, poslanca komunistične stran ke, predsednika komunističnega poslaniškega kluba, prej profesorja matematike v Beogradu, so obsodili v torek na dveletno ječo. G. dr. Markovič je bil tedaj, ko so druge komunistične poslance zapirali, na potu iz Rusije, kjer se je udeležil mednarodnega strankinega kongresa, in ostal je na Dunaju. Da se mu ne bi očitalo, da se boji ter da ima to ali ono na vesti, je prišel iz Dunaja sam domov, kjer so ga pa takoj zaprli ter sedaj obsodili kakor njegove tovariše-poslance po istem paragrafu in celo po enako sestavljenim predsedstvom beograjskega sodišča. Obtožnica je sestavljena v duhu režima, opira se samo na par stavkov komunističnega programa, ki se je javno tiskal in razglašal, in tako je tudi obsodba popolno delo in izraz današnjega režima. Za ta proces je vladalo veliko zanimanje ne samo med sodrugi,, temveč tudi med inteligenco, ker je dr. Markovič znana osebnost in priznan učenjak v svoji matematični vedi in stroki. Dr. Markovič je učenec in osebni prijatelj nemškega u-čenjaka prof. Einsteina in tudi v zapoi'u se je sedaj bavil ves čas s problemi njegove teorije. Ker je bila razpravna dvorana nabito polna, se je režim bal, da oh razglasitvi razsodbe ne bi prišlo do burnih protestov, razglas obsodbe je bil napovedan za torek ob treli, prebrala se je pa razsodba še pred drugo uro popoldne, ko publika z zagovornikom vred še ni bila navzoča. — Tako režim sam kaže, koliko pričak lje in drži od svoje «pravde.« G. dr. Markovič je vložil rc-kurz ter ostal še v beograjskem zaporu do njegove rešitve, protesti proti takim obsodbam bodo pa šele tedaj uvaženi, ko propade današnji režim. Novi o ravniki Jugoslavije bodo imeli mnogo dela, da popravijo, kolikor se vsaj da, razne krivice. Grdo postopati z dr. Markovičem v zaporu si doslej niso upali, ker je preveč znan in se javnost zanj toliko zanima. Direktor Anton Kristan v novi aferi. Kakor smo že poročali, so posebne komisije že dalje časa- preis-, kovale Kristanovo gospodarstvo na državnem posestvu Bel je. Pred kratkim smo celo čitali po listih, da se je Kristan prostovoljno odrekel ravnateljstvu na Belju, in se preselil nekam v Zagreb k nekem velekapitalis-ličnemu podjetju. Sedaj pa javljajo listi iz Beograda, da so kontrolne komisije dovršile svoje delo na Belju ter zaključek te preiskave je odpoved pogodbe gospodu Kristanu, ker je potrjeno, da je s svojim delom povzročil državi veliko škodo. V finančnem ministrstvu je že podpisan dekret za odpust g. Kristana kot beljskega difektorja. Javljajo, da bodo sedaj po podpisu Kristanove odpustnice iznesli celo afero v javnost. Trdijo tudi, da bo Kristanova afera predana drž. pravdništvu, da to obtoži g. direktorja. No, bomo videli, če ne bo obveljal tudi v Tone Kristanovi aferi pregovor: Tatove spuščajo/tatiče pa obešajo! Diplomati, uradniki in invalidi. Finančni odbor je sprejel predlog finančnega ministra o pivišanju doklad in sicer: Poslaniku v Rimu, Bruxelesu nà 1750 francoskih frankov, poslaniku v Vatikanu tudi, poslaniku'v Pragi na 2000 frankov, članom poslanstev na 1750 frankov, poslaniškim sekretarjem I. klase na 1873 frankov, II. in III. klase pa na 1400 frankov, konzu-K-m, ki so imeli doslej posebnih doklad 700 frankov, se rta sedaj 1500 frankov, vicekonzulom pa 1400 frankov in pisarjem pri konzulatih tudi do 1400 frankov. — Uradnike in invalide pa krmi vlada z vednimi obljubami in vedno ima nekaj za popravljati v uradniškem in invalidnem zakonu, da vsa goljufija lepše izgleda in dà. se zavlačevanje nekako utemeljuje. Na invalide, ! ki so se poškodovali pri umiku skozi Albanijo, je vlada sploh pozabila, sedaj pa pravi vsem invalidom, naj še potrpijo, da se poprej tudi albanski siromaki popišejo. Verska enakopravnost V Subotiči je vsak petek in j) onde!jek tržni dan. Ako pa je v petek praznik, je j tržni dan v četrtek. Ker je bil v petek, dne 8. t. m., katoliški praznik Matere božje, so kramarji postavili svoje stojnice že v četrtek in ljudstvo iz okolice je prišlo, kakor navadno ob tržnih dneh, v velikem številu v mesto. «Modra« policija pa je s silo razgnala kramarje in okoličane, češ, da se katoliški prazniki v Subotici ne praznujejo in da je zato tržni dan šele v petek. Pod vodstvom poslanca Blaško Rajiča je odšla deputacija na mestno občino in vložila odločen pro1 iest proti lemu postopanju policije. — Subotica ima večino katoliškega prebivalstva in vendar si'upa pravoverni mandarin kar na svojo roko odločati, kateri prazniki naj se praznujejo in kateri ne. Beležimo ta slučaj tudi zato, da se vidi, kako potrebno je,da se katoličani vsaj v verskih zadevah brez razlike strank skupno branijo proti takim in sličnim samopašnos-tim. — Tudi Pribičevičeva naredba gre za izzivanjem katoličanov. V šolah cele države se predpisuje kot šo le prosti dan pravoslavni praznik sv. Cirila in Metoda na dan 24. maja in ne 5. junija, kakor je pri nas običajno. Istotako se zahteva slavljenje sv. Save tudi od katoliških otrok, dasi je znano, da sv. Sava iz znanih zgodovinskih dejstev ne more imeti nikakršnih verskih zaslug za katoličane. Z druge strani pa vidimo, da se izrečno predpisuje slavljenje škofa Stross-majerja samo za šole, kjer so v večini katoliški otroci. Šolski praznik sv. Alojzija pa je sploh odpravljen. - Z ozirom na to in na celo vrsto drugih dejstev ni treba nobenega hromega rogalca več, da odkrije, kam svoje kopito moli. Če to ugotovimo, pa nam bodo zopet očitali versko nestrpnost! Nestrpnost doli, nestrpnost gori, mi zahtevamo enakopravnost. V to pa smo v vsakem oziru popolnoma upravičeni! «Vestnost« naših carinikov. Sin trgovca Jefremo-viča iz Pančeva je nedavno umrl na Dunaju. Njegovo truplo so prepeljali iz Dunaja v Pančevo. Carinska, oblast v Pančevu pa ni dovolila, da se je iztovori krsta v Pančevu, ampak jo je odposlala v Veliki Bečke-rek na carino. Pogreb mladega Jefremoviča so morali preložiti za cele tri dni, predno je zojiet priromala krsta iz Velikega Bečkereka v Pančevo. StariJefremovič menda ni hotel mazati pančevskih carinikov, ker je mrtvo truplo lahko čakalo na ocarinjenje, pa je rajši preložil pogreb za tri dni. Pri mrličih naši cariniki po navadi nimajo sreče. Dnevne novice. Pod zaščito režima. (Dopis od Sv. Janža na Drav. polju). Slavni g. učitelj Jarc, na j večji nestrpnež iii spletkar, ki tudi po sosednih župnijah neti prepir in sovraštvo, je silno podjeten in agilen zlasti kar se tiče pouličnega druhalskega dela. Zdaj trga lepake s sten med sv. mašo, drugo nedeljo se spravi na Želov hlev s ‘svojimi šmargečkimi Sokoli, tretjo nedeljo pride zopet malo v cerkev in še spelivi nad sakristijo ter tam j dela nered med sv. opravilom, zdaj zopet razlaga j otrokom v šoli, kateri kmeti morajo priti v pekel, ker ; imajo radi velikega premoženja nebesa že tu na zem- j 1 ji, zdaj zopet v svoji domišljiji strelja fajmoštre in Radiče, ker so mu preveč v želodcu, bogsigavedi zakaj vse, včasi pa se še spravi s svojo gorjačo nad kakega trgovca in mu grozi ž njo (pri Amrovih pri Sv. Martinu) ter tako kaže svojo krščansko ljubezen do bližnjega, katero vedno pridiga svojim margečkim Sokolom, ki pa se sami zgražajo nad njegovim obnašanjem. Kadar pa ima Jarc kako obravnavo v Mariboru, pa hajd v Maribor na sodniju, ne da bi vsaj en dan prej povedal otrokom, da jutri ne bo šole. Tako se je zgodilo tudi dne 11. decembra 1922. Otroci so prišli, učitelja Jarca pa nikjer. Otroci so prišli za- j stonj v šolo in morali so nazaj domov. Kaj ne, kako ■ svobodo uživajo tisti, katere ščiti nasilni vladni re- j ' žim. Jarc pač dobro ve, da lahko uganja, kar hoče, ker I ima za seboj svaka Dobnika, ki ga že potegne iz bla- [ ta, ako treba. Res, značilno za naše prosvitljene čase! j Že zopet ena podivjanost Wranglovcev. Od Sv. ■ Križa nad Mariborom nam poročajo. Komaj smo ogor- j ceno protestirali proti nasilstvu WranglovceV, že bil- | ježimo drugi slučaj njihove podivjanosti. Začetkom j decembra sta se vračala od Tojzla proti domu na Koz- j jak brat in sestra Ravnjak. V logu napadejo dekle j Wranglovci od Sv. Križa iz očividno slabega name- « na. Ako bi ne bil prišel v istem trenutku brat, ki je bil zaostal zadaj kakih 100 korakov, bi imeli zopet škandal. Komaj čakamo trenutka, ko se znebimo te živinske sodrge. Novice od Sv. Barbare v Halozah. Tukaj v Halozah smo imeli dobro vinsko trgatev vobče. Kakovost pridelka je dobra in tudi letos ostane Haložan po svoji kvaliteti dober in ne izgubi svojega dobrega slovesa. Prodajamo ga od 14—24 K liter. Ako prodajajo na Kranjskem cviček po 20 K, potem je naše vino stokrat več vredno. Kupci so seveda dobrodošli in posebno k nam si jih mnogo želimo, ki nam je vino edini, dohodek. Kdor tu vino kupuje, mu še ni bilo žal. Sadja je bilo pri nas malo. — Poročila se je pred kratkem članica tukajšnjega izobraževalnega društva in igralka Lizika Emeršič s fantom Klinc. Obilo sreče! Vojaki ropajo v vlaku» «Balkan« prinaša lo-lezna čilno brzojavko iz Sarajeva: V torek so se z vlakom, ki gre iz Sarajeva ob 7.50 vozili trije vojaki, ki so eskor-tirali nekega vojaškega obsojenca. Ti vojaki so vdrli v I. razred ter neki dami na razbojniški način odvzeli 10.000 dinarjev. Dama je na postaji Semizoveč poklicala žandarje. Ko so žandarji prišli, da pregledajo vojake napadalce, so vojaki posegli po puškah in razvnel se je srdit in krvav boj, ubit je en vojak in kondukter, • vlakovodja pa težko ranjen. Orožnikom še je posre-čilo ostala vojaka razorožiti in zvezati. Novice iz južnih krajev nase države. Beog banki gostilničarjev je poneveril njen blagajnik svoto I .nesolidni ljudje mešali med iol smrdljive in zdravju škodljive tvarine. Tajništvo JDŠ—iŠOŠisuič—Merkur. Trgovec šo- 'larič.na Aleksandrovi'cesti je dal magacin, kjer je mela svoje blago falitna družba «Merkur«, na razpodi g o direktorju Voglarju za tajniške prostore demokratske stranke. To š.ic^r ni nikaka posebna maribor-ka zanimivost, a vsekakor je znak, da se falitne druž-ie začenjajo organizirati. Žerjav s svojim Agro-Mer-' urjem, Šoštarič,s svojimi bankami in manufakturo-ferkurjem, Voglar z Mestno hranilnico, Špindler s fa-itnim «Narodnim listoni^, Kukovec in Graselli s pro-adlo provizijo in, prodaji Kokošinekovih hiš, kdo se ie bi veselil, .da se .je znašla ta sijajna firma pod še ijajnejšo streho «milijonarja« Šoštariča! Zopet nov uspeli šošlaričevega mestnega gospodarskega urada in prodajalne! JDSarjem želimo pod novim krovom: Bilo srečno! Občinski svetnik Kohlbesen, član soc i j aldemokra t-, sivega kluba je nastopil kot obč. svetnik daljši bole-I zenski dopust, s katerega se baje — kakor pripovedujejo njegovi sodrugi — ne povrne več. Znani fašist Jaklič je še hujši kot so oni, ki po Balkanu radi žensk v turško vero prestopajo, ker je na I posebno originalen način sklenil divji zakon z neko Italijanko. Možakar je sodnijsko ločen od svoje soproge, ki se drugače ni mogla otresti njegove tiranije in sedanje Jaklič-pašino koruzništvo bi.nas ne zanimalo, da ni s tem združeno varanje oblasti. Jaklič je namreč pri občinskem uradu v Krčevini prijavil svoj ideal pod imenom «Franjo Svetitič, zasebnik, pristojen v Cirknico pri Tolminu« in zato vprašamo; od ke-daj se' lahko ženske predstavljajo in prijavljajo tudi kot moški in zakaj se trpi pri nas italijanska podanica pod lažnjivo firmo v koruznem haremu. SKSZ ima danes zvečer točno ob pol 20. (pol 8.) uri redno predavanje v Lekarniški ulici. Govoril bo g. profesor Prijatelj o «kroni stvarstva«. Pridite k zanimivemu predavanju v obilnem številu! Dijaška slavnostna akademija v narodnem gledališču. Dijaški dramatični krožek mariborske gimnazije priredi v nedeljo, dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne v gledališču slavnostno akademijo v proslavo kraljevega rojstnega dne. Akademijo vodi tov. Ferdo Delak, pevske točke pa g. prof. Mirko Govekar. Sodeluje dijaški orkester pod vodstvom tov. V. Bajdeža. Cisti dobiček akademije je namenjen kot podpora za gimna -zijsko knjižnico. Božičnica za ubožno deco v Mariboru. Okrajno glavarstvo priredi ,v pondeljek, dne 18. decembra 1922 ob pol 15. uri v realčni telovadnici v Krekovi ulici št. 3 božičnico za ubožno deco tuk. okoliških šol z nagovorom, mladinskimi nastopi in obdarovanjem otrok. Krščanska ženska zveza priredi na praznik sv. Stefana, dne 26. t. m. ob 7. uri zvečer v Gambrinovi dvorani božičnico z obdarovanjem revnih članic. Na dnevnem redu je tudi slavnostni govor, katerega bo imel č. g. prof. dr. A. Medved. Poselska zveza v Mariboru poziva vse članice, da se zanesljivo udeleže shoda, ki se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. ob 5. uri popoldne v dvorani Lekarniška ulica. — Na dnevnem redu so važne zadeve, zatorej naj nobena služkinja ne manjka. Prometna zveza, skupina Maribor, ima v nedeljo, dne 17. t. m. svoj sestanek v Breznu ob Dravi po ranem opravilu. Zborovanje društva hišnih posestnikov v Mariboru se je vršilo dne 14. t. m. zvečer v Götzovi dvorani. Vodil ga je predsednik g. Glaser. Načelnik Zveze gospod Frelih iz Ljubljane je govoril o novem stanovanjskem pravilniku. Škoda, da predavatelj ni znal bili stvaren. Mešal je vse mogoče reči skupaj, tako da ni bilo prav nič jasno, kaj pravzaprav hoče povedati. Naravnost obsodbe vredno pa je, 'kako se je govornik silil s svojo spokedrano nemščino. Čemu se neki sili z jezikom, ako ga ne more obvladati. Ljudje so nevoljni odhajali. G. dr. Pipuš je stvarno predaval o novi davčni reformi. Navzočega poslanca Žebota je predsedstvo prosilo, naj pojasni nameravane nove davke na parcele in stanovanja. Na koncu so se sprejele protestne resolucije proti Žerjavovemu stanovanjskemu pravil--niku, proti zvišanim davkom in proti nesmiselnim Bahunovim občinskim davkom. Sanatorij Tavčar bo kmalu otvorjen. Bratje Tavčar so v lakozvanem «Villenvirtlu« blizu vinarske šole ustanovili moderni sanatorij. Opravljen je na najmodernejši način. Nov trgovski lokal. Na novem Glavnem trgu v Schmidererjevi hiši prezidavajo staro šupo za trgovski lokal, v katerem se bo nastanil trgovec s čevlji. — Zdi se nam, da postopanje magistrata, ki dovoljuje na najlepših prostorih mesta stati stare šalupe, ni pravilno. StaroVeški, razdrapani brlog poleg visoke Zie-glerjeve hiše in Schmidererjeva baraka poleg hiše g. dr. Toplaka so sramota za naš Glavni trg. Lastnika teh |alup sta milijonarja. Ali ne bi našel magistrat razlogov, da prisili ta dva gospoda h gradnji novih stavb? Tako šušmarenje stavbenega urada je vse graje vredno. Stavba Gospodarske banke kljub hladnemu vremenu stalno napreduje. Podjetnik zatrjuje, da če no količkaj ugodno vreme, bo prišla stavba še pred 1. januarjem pod streho. Zidarji se poslužujejo sveže gašenega apna, kar povzroči, da ostane malta delj časa topla in ne zmrzne. «črni Orel« na prodaj. Dr. Franz prodaja liišof na Grajskem trgu, kjer se nahaja gostilna «črni Orel« nekemu Hrvatu. Zahteva 8 milijonov kron! Lesno trgovino Lippert v Tattenbachovi ulici je prevzel g. Apih. Ustanovna skupščina Ljudskega odra v Mariboru, se vrši — kakor že naznanjeno— danes v petek, dne 15. decembra ob 20. uri v prostorih Splošne uradniške menze, Slomškov trg (poslopje Nar. gledališča). Novi člani se lahko priglase še danes od 18. ure naprej isto-tam. Priglasi se lahko vsakdo, ki je dopolnil 14. leto, ima veselje in zmožnost za delo na gledališkem odru in se zaveže slediti določilom pravilnika, čim se priglasi dovolj novincev (novink), se otvori poseben začetniški tečaj. Istočasno bodo sodelovali pri rednih predstavah. Opozarjamo, da se novi člani in članice po začetku tečaja ne bodo več sprejemali in se naj zato priglase takoj. — K ustanovni skupščini imajo pristop samo oni, ki se pravočasno priglase. Dovoljenje za uvoz blaga. Devizni odbor pri Narodni banki je sporočil trgovskemu gremiji da sme izstavljati do izdaje nove devizne naredbe dovoljen ja. za uvoz blaga brez pravice do nakupa deviz samo za ono blago, ki je že dospelo semkaj in ako se dokaže s trgovsko korespondenco (to je pisma, sklepni listi, komisijske kopije itd.), da je bilo naročeno pred 1. decembrom. Za naročila po 1. decembru pa Odbor ne more izdajati nikakih odobrenj in bo take prijave samo zbiral in jih imel v evidenci dotlej, ko izide devizni pravilnik. Gremij priporoča vsled tega svojim članom, da si trenutno ne puste poslati blaga, ki je bilo v tem mesecu naročeno, ker ni sigurno, da bi pravilnik izšel že v par dneh. Zadnjo nedeljo pred Božičem dne 24. t. m. bodo trgovine v Mariboru odprte celi dan. H.g!'VeLLS:~ Zgodaa o nevidnem človeku. 3 Enkrat ali dvakrat bi ga bil morebiti radovedni prisluškovalec čul, da je naložil premoga na ogenj, in za ^ kakih pet minut je slišno stopal po sobi. Čulo se je, kakor da govori sam s seboj. Nato pa je zaškripal stol in vse je bilo spet tiho. II. Prve izkušnje, I ema se je že delala ob štirih in gospa Hall je zbirala svoj pogum, da bi šla vprašat svojega gosta, ali želi čaja. Tedaj je stopil v gostilniško sobo Teddy Henfrey, vaški urar. »Prav zares, gospa Hall«, je dejal, «ampak tole je odurno vreme za slabe čevlje!« Zunaj je padal sneg vedno gosteje. Gospa Hall mu je pritrdila in opazila, da ima sebof torbico s svojim orodjem. »Ker ste že tu, Teddy, — prav hvaležna bi vam bila, če bi nekoliko pogledali v našo stensko uro gori v sobi za tujce. Gre sicer dobro in bije tudi prav pogumno, ampak njen kazalec noče kazati drugam ko na šest« Šla sta, gospa Hall je potrkala in vstopila. Ko je odprla vrata, je videla, da sedi njen gost v naslonjaču pri ognju in dremlje. Glava mu je zlezla na prsi. Iz peči je sijal rahel rdečkast blesk, sicer pa je vladal v sobi temen mrak. Gospe Hallovi se je še bleščalo pred očmi, ker je pravkar prižgala luč v gostilniški sobi, vkljub temu pa se ji je zazdelo, da ima njen gost strašno široka usta, usta tako neverjetno velika in zevajoča, da so mu zavzemala ves prostor pod očali, tam kjer bi morala biti lica in brada in spodnja čeljust. Le za trenutek je videla to neverjetnost, belo povito glavo, velika očala in črno praznoto pod njimi —. Tujec se je zgenil, se vzravnal in dvignil roko k ustom. Odprla je vrata na široko, da je zasvetila v sobo hič s hodnika, in tedaj je videla, da si drži svilen robec pred usta, prav kakor si je opoldan držal brisaljko. »Najbrž me je zanorila tema!« si je dejala, nato pa glasno nadaljevala: »Ali bi dovolili, da bi ta-le mož pogledal uro?« »Pogledal uro —?« je vprašal gost zaspano preko robca in se ozrl po sobi. »Seveda!« je pridjal živahneje, ko se je nekoliko prebudil. Gospa Hall je stopila po luč. Tujec je vstal in stezal roke in noge zaspano na vse strani. Luč je zasijala v sobi in Teddy Henfrey je vstopil in prvikrat zagledal, čudnega gosta. Kar na hrbet ga je vrglo, je pravil pozneje v pivnici. »Dober večer!« je odzdravil tujec in ga srepo gledal s svojimi velikimi očali. »Upam, da vas ne motim —?« se je opravičeval T eddy. »Nikakor ne!« je dejal tujec. »Četudi se razume«, se je obrnil k gospe Hallovi, »da je soba samo za mene, — izključno meni na razpolago.« »Mislila sem, gospod, da bi vam bilo prav, če bi ura —.« »Seve, seve! Zaenkrat naj bo! Toda na splošno hočem biti sam in nemoten!« Obrnil se je, se postavil k peči in djal roke na hrbet. »In ko bo tole popravljanje mimo«, je dostavil, »pa mi prinesite čaja! Pa ne prej!« Gospa Hall je stopila k vratom. Svoje porazgovome poskuse je za topot opustila, ker ni hotela, da bi jo tujec nahrul vpričo urarja. Pa gost jo je ustavil in vprašal, ali je poskrbela zaradi prtljage. Odgovorila mu je, da je omenila stvar poštenemu voziku in da bo prtljago jutri pripeljal. »Ali res ni mogoče prej?« je vprašal. Da ni mogoče, mu je povedala, hladno in s precejšnjim povdarkom. »Omeniti vam moram«, je pravil, »česar vam pri svojem prihodu nisem mogel razložiti, ker sem bil preveč utrujen, — da sem namreč iznajditelj in da se bavim z različnimi poskusi.« »Zares —?« je dejala gospa Hall in se spoštljivo začudila. »In v mojih zabojih so stroji in različne priprave za take poskuse.« »Zares zelo koristne reči!« »In skrbi me, da bi jih že kmalu dobil in začel s svojim delom.« ■ • »Seveda, gospod!«. »Prišel sem semkaj v Iping«, je rekel s premišljenim poudarkom, »ker — ker hočem biti sam. Nočem, da bi me kdo motil pri delu. Malenkosten slučaj bi utegnil —.« * »Mislila sem sil« je dejala gospa Hall sama pri sebi. »— hudo razburiti moje živce. Moje oči so tako oslabele vsled napornega dela, da moram včasi cele ure presedeti v temi, — da se moram zakleniti v sobo. Včasi —. Danes rie, seveda. In v takih trenutkih me vsako j motenje, na primer če bi kdo nenadoma stopil v sobo, J — divje razburi. Dobro bi bilo, da bi si to zapomnili!« j »Gotovo, gospod, gotovo!« je hitela zatrjevati gospa Hall. »In — če bi smela biti tako drzna, gospod, ih' se 1 ponuditi, da bi —.« (Dalje prihodnjič») • J . : ■ r - r..... ..A.— ——. ——. Širite naše liste! Naia naznanila. Volneno blago, perilo, robce in drago manufaktrrno blago priporoča po snižanih cenah Franjo Mašer, Maribor Glavni trg 9. 496 Pridnega neoženjenega Sol«» m*«a za ,?hko uprego (ko-ajo), ki je kot tak že staži, sprejme FRANC ČUČEK, Ptuj. 3-3 576 m±jck&*±±*±******đdtkm JtNTONNUDL M 4 4f 4 4 4 4 4 4< 4-5568 Naivečia tovarna električnih svetilk v Evropi 4 4 F 4 4 4 4 išče samoprodajalca za celo Jugoslavijo. Naslov se izve v upravnišlvu STRAŽE a^pqpRqpppPPPPPPPR^ 4 14 SINO slamo, drva ter premog, žito, krompir, sadje m druge deželne pridelke — kupuje in prodaja OSET ANDREJ, MARIBOR Aleksandrova cesta Štev. 57, Fotograf A. KIESER Maribor, Grigomčeve silici štev, 20 ob gornji Gosposki ulici stavbeno in pohištveno mizarstvo ter zaloga rakev Maribor Rod mostim 3, pri Magdalenski cerkvi da 50% popusta. Denarja ni l Draginja je velika, zaslužek pa majhen. Kdor hoče z malim trudom gotovo do 200 K na dan zaslužiti, naj pošlje svoj natančen naslov in znamko za odgovor. Josip Batič, Litija 32. Najprimernejša božična darila so : domači čevlji štrapacni čevlji plesni čevlji nogavice < katere dobite v vseh oblikah in velikosti po najuižjih cenah 3—5 Pri Anici Traun, Maribor, Grajski trg 1 priporoča pri porokah, primicijah, žinah in društvenih prireditvah. se družinah Stroškov se ne zaračuna, cene kakor v mestu. Največji in najstarejši atelje v mesta. tele! 88. 51—323 N»jvečja fzblra božičnih w zncdni veletrgovini Večjo množino dobrega vina Kmetijska zadruga Račje] proda v pondeljek, dae 18. t. m. od 3. do 5. ure poji; barako ležečo tik železnice pri postaji Račje, pril raerna za skladišče, 3 stisk slaice za seno, 1 blagajaof 583 (Wertheim št. 3) in 1 voz. letnik 1921,1922 lastni pridelek, odda takoj posestnik vinogradov IS. TISCHLER Maribor, A!sScsandro«i cesta 19 kupi vsako množino Franjo Resnik, Mrite Slivovko Me» itoc i% Al« lisaidroTE Najugodnejši nakup cesta Damskih plaščev plašči večerne obleke spalna suknja krila bluze predpasniki spodnja krila damsko perilo Raglan i za gospòde zimske suknje modne obleke športne hlače šifon, cefir srajce ra frak spednje hlače nogavice, veznice samo veznice i» svile in pletene,rokavii e,gamaše Kostimi za dečke raglat i za dečke suknje za otroke in deklice, oblekce predpasniki perilo za otroke in deklice, trikotaža volneni izdelki, šali čepice, sviterji, gamaše nogavice in rokavice Boe iz kožuhovine, jopice iz ko:e, kožni plašči, nodno blago, flanela, barkont, šifon in platneni izdelki po zmernih cenah. Velika zalega \tth ust čevljev za dure, gospode in otroke. Čevlji ip dene, gaio še in čevlji za sneg. Moder? > čevlji za večer v fini izde’avi- SPODNJEŠTAJERSKA LJUDSKA POSOJILNICA V MARIBORU, STOLNA ULICA štev. 6, reg. z. z n. zav. obrestuje od 1. novembra 1922 naprej navadne vloge po S01 o Vloge na trimesečno odpoved po 572%« Stalnejše in večje vloge pa od 6 do 6 7ž% Nsjprikiadnejši darovi za Boži: In Novo leto: AMERIRANSKI IN ANGLEŠKI SINGER ši valni stroji S’nger igle Singer olje in dodatni deli kanci, svile 6—8f 587 i. i d. Lastna mehanična delavnica Prodaja na obroke. Singer šivalni stroji Bourne & Co., New-York Centrala za S. H. S.: ZAGREB, MARULTČE7A ULICA 5 DariniTKiefl • MARIBOR Šolska ulica 2, Zagreb, rUUl UfRILtJ . Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar in Brod na Savi, Subotica, Novi Sad, Ljubljana, Sarajevo, Mostar, Banjalnka, Tuzla, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, Kruševac, Niš, Skoplje, Veles, Bitolj, Kragujevac, Zaječar in Stip. Zastor'tva v vseh večjih mestih. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA Podružnica v Mariboru. Zažasno: Koroška cesta 1/1, Telefon 311. Brzojavi: Gospobanka. Centrala: Ljubljana. Podružnice: Ujakovo, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik, ikspozitura: Bied. Interesna skupnost s Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico f Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital in rezerve skupno z afjlilaciiaaii čazX 83,0 » i.ODO’-, vlage aid K 350 000 000. Izvršuje vse bančne posle naj kulantneje. — Naj višje obrestovanje vlotr na knjižice in v tekočem računu. PDoPiiSlaiii nridiiil@8 scelte eS flava a rairadnt lotarii«. Usi ösfesrs# s& širila i MaiAbosa, Pdgovcmi ■rednik: Viano faienjafc. Izdajatelj ta sr lešnik: Kess.