109« st. 5» leto, Poštnina pavšalirana. posamezne številke 1 DSn. Naročnina za kraljevino SHS M*sečno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna mm vrsta za Enkrat 50 para, večkrat popust V L|ub8janl, v petek 12. mala 1922. Vseučeliški knjižnic Zvezni "izvod, V Ljubljani stnine pro8toi MSgK _ MWMrm [. Telefon 300, va: Vprasaniem Telefon 44* ne vračajo, priložiti znamke za odgovor. MBM—i skupščine. VLADNA VEČINA SE JE IZREKLA ZA KRIVIČNO ODMERO DRA-GINJSKIH DOKLAD JAVNIM NAMEŠČENCEM. — RAZNE INTERPELACIJE SE ODSTAVLJAJO Z DNEVNEGA REDA. Beograd, 11. maja. (zv.) Današnjo #ejo narodne skupščine je otvoril pred' sednik dr. Ribar ob 11.15. — Po for malnostih ugotavlja predsednik, da je navzočno zadostno število poslancev. * Poslanec Ivan Deržlč (narodni socl-jallst) zahteva, naj se njegovemu predlogu o razveljavljenju §§ 6 in 7 zakona 0 ^raSinjskih do!:ladah državnim nameščencem in upokojencem prizna nujnost in naj sc predlog stavi na dnevni red. Ta paragrafa je uveljavila naredfca ministrskega sveta z dne 8. aprila t. L fn določata, da plače in draginjske doklade državnim nameščencem ne mejo presegati gotov znesek. Finančni minister dr. Kumatiudi izjavlja, da tega predloga ne more sprejeti. Ugotavlja se, da je večina zbornice proti nujnosti Predloga. Za predlog glasujejo Jugoslovanski klub, zemljoradniki, narodna socijalista, socijalni demokrati, republikanci, muslimani in nekaj poslancev vladne večine. — Zbornica preide nato Pa dnevni red. Prvo točko tvori interpelacijo posl. Stojiča, ki je naslovljena Pa min. predsednika Pašiča in se bavi z Vpraašnjem vojne odškodnine. Predsednik dr. Ribar pravi, da je ministrski Predsednik Pašič bolan in da mora zaradi tega staviti interpelacijo z dnevnega reda. Ta predsednikova objava izzove pri opoziciji splošno ogorčenje. Posl. Stojan Protič zahteva, naj se stavi interpelacija na dnevni red. Pra- vi, da je bila vlada obveščena o interpelaciji, in da mora za to skrbeti, da se nanjo odgovori. Ako je ministrski predsednik bolan, se mu mora imenovati namestnik. Minister za izenačenje zakonov Trifkovič, ki zastopa ministrskega predsednika Pašiča izjavlja, da so se doslej interpelacije naslavljale naravnost na dotične ministre in da more odgovoriti le minister ne pa njegov namestnik. Tu gre za posledice, ki jih mora izvajati minister, ako narodna skupščina ni zadovoljna z njegovim odgovorom. Namestnik ministrov pa teh posledic ne more jemati nase. Na predlog predsednika dr. Ribarja se nato interpelacija stavlja z dnevnega reda in pride v prihodnji seji zbornice na razpravo. — Drugo interpelacijo stavlja posl. Brkič glede nekaterih nepravilnosti pri izvozu 400 vagonov soli. Ker posl. Brkič ni navzoč, naznanja predsednik dr. Ribar, da mora tudi to interpelacijo staviti z dnevnega reda, kar zbudi ponovno veliko ogorčenje na klopeh opozicije. Čujejo se glasni vzkliki protesta. — Narodna skupščina preide zatem na tretjo interpelacijo posl. Dukiča o uvozu malase. Ker tudi tega poslanca zaradi bolezni ni v zbornici, se tudi njegova interpelacija stavlja z dnevnega reda. (Ponovni protesti pri opoziciji.) — Seja se zaključi ob 12.05. Prihodnja seja v torek ob štirih popoldne. SSrasflaiofa DaSsnadla. VLADA ODKLANJA VSAKO POMOČ. — AKCIJA ZEMLJO- RADNIKOV. Beograd, 11. maja. (Izv.) Zemljoradniki so imeli danes sejo, na kateri so sklenili, naj gre klub korporativno k ministrskemu predsedniku Pašiču Ln naj ga pozove, da stori vse, da se odpravi lakota v Dalmaciji. V tem pogledu je klub zemljo-radnikov sprejel resolucijo, ki našteva vzroke za sedanje žalostne prehranjevalne razmere v Dalma-fiiji. Resolucija naglaša, da je član Ruski odgovor antanti. SOVJETSKA VLADA NE PREVZEMA ODGOVORNOSTI ZA ŠKODO, KI SO JO POVZROČILI DRUGI. VČERAJ ZVEČER JE BIL IZROČEN ZAVEZNIKOM RUSKI ODGOVOR. — RUSIJA ODKLANJA ODGOVORNOST ZA NEUSPEH KONFERENC. Genova, 11. maja. (Izv.) Kakor že poročano je ruska delegacija že včeraj hotela predložiti odgovor na zavezniško spomenico. Zadnji trenutek se je vičerin premislil in ni izročil spomenice. Ruska delegacija je dobila med tem nova navodila iz Moskve. O vsebini prvotnega načrta ruskega odgovora se doznava: Ako zasleduje spomenica od 2. maja s predlagano formulo namero, Ovirati politično delavnost delavskih organizacij, tedaj se ruska delegacija s tako prepovedjo ne more strinjati. Zahtevo, odreči se vsakemu aktu, ki bi jnogla motiti politične in teritorijalne Sazmere drugih držav, smatra Rusija •za poizkus, vsiliti Rusiji priznanje pogodb, id so jih sklenile druge države brez njenega sodelovanja. Vsekakor je ;to politično vprašanje in Rusija je pripravljena, da razpravlja o njem z inte-resiranimi državami, kadar pride čas za to. Rusko - rumunsko vprašanje se nikakor ne more obravnavati ločeno. Rusija se obvezuje, da bo sodelovala pri vzpostavitvi miru v orijentu. Ker se nahajata Rusija in Turčija v prijateljskem razmerju, je ruska delegacija pripravljena posredovati. Kar se tiče Člena 7, se Rusija z ozirom na dogodke ne more zavezati, da prevzame nabrani prijateljskim silam in njihovim državljanom odgovornost glede anuli-ranja javnega dolga in nacijonalizacije zasebne lastnine. Pravtako ruska vlada po zakonu ni primorana plačati dolgove svojih prednic, ali vrniti nacijo-nalizirano posest ali nuditi prejšnjim lastnkom kompenzacije, jim plačati odškodnino ali poravnati drugo škodo, ki So jo povzročili inozemcem ruski zako-hodajci ali ruska revolucija. Ker pa je Rusija prežeta pomirljivega duha in Želi doseči sporazum z vsemi državami, je sprejela ruska vlada načelo, ki ga vsebuje tretja resolucija canneške konference. Glede pridržka vzajemnosti i2yzemši vojne dolgove, je izjavila kluba posl. Franič še lani opozoril razne ministre na to, da preti kriza v prehrani Dalmacije. Edini minister, ki je nekaj storil za Dalmacijo, je bil prometni minister, ki je dovolil 25 odstoi. popust pri tarifih za izvoz Vina iz Dalmacije. Vsi drugi ministri so se postavili na odklonilno stališče. Klub roti, da je treba napeti vse sile, da se Dalmacija reši. ruska delegacija, da je pripravljena plačati javne predvojne dolgove, toda pod pogojem, da se prizna škoda, ki jo je utrpela Rusija po tujem vmešavanju v ruske zadeve in radi blokade. Ruski protipredlogi so neskončno bolj upravičeni, kakor zahteva inozemcev. Genova, 11. maja. (Izv.) Avtentično besedilo odgovora ruske delegacije na noto zavezniških dr žav z dne 2. t. m. je bilo izročeno nocoj ob sedmih. Genova, 11. maja. (Izv.) Predgovor ruske spomenice, ki je bila izročena zaveznikom nocoj ob sedmih, se strinja z besedilom, ki je bilo objavljeno danes opoldne. — Nato sledi kot prvo poglavje razmotrivanje o spomenici zaveznikov z dne 2. maja, pri čemer se med drugim izvaja, da bo rešitev ruskega problema še vedno na mrtvi točki, dokle- v Genovi zastopane države ne uvidijo, da se morajo žrtve, ki se zahtevajo od Rusije, spopolniti z žrtvami, ki jih morajo zavezniki sami doprinesti. Vprašanje kreditov je za Rusijo največje važnosti. V odgovoru na člen 1 a zavezniške spomenice, ki govori o prepovedi ruske propagande, izvaza odgovor ruske delegacije med dr., da se mora ruska vlada proti temu odločno zavarovati. Rusija se izreka tudi proti vzpostavitvi miru v Mali Aziji brez sodelovanja Turčije. — Ruska spomenica pravi nadalje, da so se Rusi pogajali v Villi Alberti, da so se odločili do skrajnih koncesij in da so se izjavili pripravljene, opustiti pogojno svoje protizahteve in priznati obveznosti prejšnjih ruskih vlad, ako pristanejo države na nekatere koncesije. Najvažnejša teh zahtevanih koncesij bi bila, da se Rusiji stavijo na razpolago reelni krediti do gotovega zneska, ki naj se prej določi. Žal velesile niso držale te obljube. Zavezniški memorandum ne omenja končnove-ljavnih kreditov, ki bi jih bile signatar-ile sile pripravljene dovoliti ruski vla- Z® ibedra® železniško daSa¥st%i?» ral par©, Beograd, 11. maja. (Izv.) Danes dopoldne pred otvoritvijo seje narodne skupščine so posetili poslanci Deržič, Golouh in Kopač finančnega ministra dr. Kumanudija v ministrski sobi v parlamentu in so intervenirali pri njrm z zahtevo, naj se vendar enkrat izplačajo delavcem prometnih ustanov povišane drag. doklade. Njhova intervencija ni imela uspeha, ker je finančni minister izjavil, da nima na razpolago potrebnih kreditov. TUDI DEMOKRATI NISO ZADOVOLJNI Z UPRAVNO RAZDELITVIJO DRŽAVE NA OBLASTI. Beograd, 11. maja. (Izv.) Demokratski klub je na svoji današnji popoldanski seji razpravljal o upravni razdelitvi države na oblasti. Del demokratskih poslancev je zelo nezadovoljen zaradi razdelitve države v oblasti in zahteva izpremem-be. Zlasti glede razdelitve v Južni Srbiji je mnogo poslancev nezadovoljnih. — Minister za notranje stvari dr. Marinkovič je nato govoril o volilnem zakonu. Poročal je o vladnem načrtu tega zakona. Klub je prepričan, da je vladni načrt zelo kompliciran in da se mora zenosta-viti. — Finančni minister dr. Kuma-nudi je potem dal pojasnila o posojilu. Izjavil je, da bo o tem podrobneje poročal, čim dospe odgovor na predlog vlade. NOVI MINISTRSKI KANDIDAT}. Beograd, 11. maja. (Izv.) Včeraj se je v parlamentarnih krogih znova govorilo, da dobe bosanski radikalci mesto ministra, čim izstopijo muslimani iz vladne večine. V tem vprašanju so bili bosanski radikalci zelo rezervirani, dokler so sedeli muslimani v vladi. Čim pa izstopijo iz vladne večine, ne bo več ovire, da bosanski radikalci ne bi vstopili v vlado. ODGOVORNOST MINISTROV. Beograd, 11. maja. (Izv.) Zakonodajni pododbor za proučevanje zakonske predloge o odgovornosti ministrov ni mogel danes začeti razprave, ker ni bil navzoč zastopnik vlade. Prečitali so le načrt predloge. Poslanci so stavili nekaj opazk. DOLARSKO POSOJILO. Beograd, 11. maja. (Izv.) Dejstvo, da je naša vlada sprejela ponudbo ameriške bančne skupine Bler glede posojila 100 milijonov dolarjev, je dalo parlamentarnim krogom povod za razne komentarje. Radikalci so imeli danes dopoldne sejo, na kateri je minister za izenačenje zakonov Trifkovič poročal klubu o sklepu, ki ga je vlada sprejela včeraj glede posojila. Seja se je morala Prekiniti zaradi otvoritve seje narodne skupščine in se je popoldne nadaljevala. Radikalci so zahtevali od vlade, naj jim poda podrobnosti o posojilu in so jo opozorili na to, naj ne sklepa prehitro in naj sprejme ono pogodbo, ki je najbolj ugodna, PROSTA SLADKORNA KUPČIJA V ČEŠKOSLOVAŠKI. Praga, 11. maja. (Izv.) »Narodni Listy« poročajo, da se je na včerajšnji plenarni seji češkoslovaških sladkornih tvornic sklenilo dovoliti prosti promet s sladkorjem v bodoči kampanji. Sladkorne tvornice morejo s 15. majem začeti s prodajo sladkorja v inozemstvo na račun nove kampanje. di. Krediti, ki so jih obljubile dovoliti svojim državljanom, da morejo trgovati z Rusijo, so le fakultativnega značaja. Zavezniška spomenica tudi ne omenja predvojnih dolgov, katerih razveljavljenje je eden glavnih pogojev-za opustitev Rusije od svojih protizahtev. — Vsled takega postopanja zavezniških držav so trudapolne konference, ki so dovedle do sporazuma v Villi Alberti, ostale brez uspeha. Ruska delegacija noče iskati one države, na katero pada odgovornost; toda ta država na noben način ni Rusija. Porazgovori so se še bolj otežkočili vsled trdovratnosti gotovih držav, ki so se postavile na stališče, naj se Rusiji s členom 7 nalože obveznosti, ki nasprotujejo njeni socijalni ureditvi in točki 1 canneških sklepov. Rusija odklanja razsodišča, ki jih predlagajo zavezniki in ki naj bi razsodila sporne točke med zavezniki in Rusijo. ivropskl bolnik. 'Dcmcs, ko se piše in govori o edini možnosti ozdravljenja našega življenja sploh in se naglaša kot edini izhod iz gospodarske zmešnjave pošteno delo, je vredno zabeležiti in obsvelUtl neko interpelacijo v francoskem parlamentu. Znano je, da je petrolejsko vprašanje na genovski konferenci eno glavnih in najvažnejših in da zlasti Anglija v veliki meri vodi svojo zunanjo politiko upoštevajoč baš to vprašanje. Francosko-nngleški spor v Genovi pravzaprav izhaja v listih iz tega gospodarskega vprašanja — •kdo bo eksploutiral ruske petrolejske vrelce. Francija se v petrolejskem vprašanju uradno ni zavzemala s tako silo kot Anglija, dokler ni časopisje nrav ostro napadlo vlade, da to zanemarja in je na te napade pred kratkim Francija poslala v Genovo dva najboljša strokovnjaka za ta problem, Laurcnta in Exnaca. Kakor se je malo brigala francoska vlada za nakup važnih inozemskih, zlasti holandskih petrolejskih akcij, tako je pa zlasti pc vojni izredno zacvetelo v Franciji privatno veriženje s holandskimi petrolejskimi papirji. 2 ozirom na to je poslanec Barihe te dni interpeliral finančnega ministra, kako to, da država ni že l. 1913. sprejela ponudbe za nakup velikih petrolejskih akcij Royal Dulch in Shell. Finančni minister je na to interpelacijo odgovoril,, da o taki ponudbi ni mogel ničesar dognati v ministrskih arhivih. Komentarji v francoskem časopisju k tej interpelaciji so pa nad vse zanimivi. Iz njih naj posnamemo to-le: Holandske petrolejske akcije so l. 1919-20 kotirale v Amsterdamu od 55.000—68.000 frankov. Tedaj je bil uvoz tujih valut v Francijo najstrožje prepovedan in petrolejska akcija Royal Dutch se je zato v Parizu plačevala t>pod roko« 5—6 tisoč frankov dražje kot v Amsterdamu. Toda kako obiti strogo obmejno kontrolo? In kapitalisti, ki spoštujejo zakone samo takrat, ko škodijo tujemu žepu, so našli izhod. Francoske okupa-cijske čete so se nahajale ob Reni in med Porenjem in Parizom je bil redert promet po zraku. Med pariškimi kapitalisti in vojaškimi letalci so nastale živahne zveze... Holandske petrolejske akcije so se začele stekati naenkrat v Koln ob Rent, odkoder so letele z aeroplani v Pariz. Znani so slučaji, ko je imel vojaški letalec pri tem za eno samo pot 30—50.000 frankov postranskega zaslužka! Te akcije so se potem kar javno prodajale po raznih pariških zabaviščih. a razpečavale so jih ljubice vojaških letalcev. Saj stvar sama na sebi ni prav nič posebnega v primeri z raznimi vertž-niškimi praktikami, ki jih poznamo po vseh državah po vojni. Toda prav ob tej priliki, ko se razgrinja v Franciji gniloba tudi v vojaški avijatiki, se moramo nehote spomniti, da je 30. aprila t. I. Francija z največjimi slovesnostmi odkrila v Pantheonu postavljeno spominsko ploščo enemu največjih in najsmelejših vitezov zraka, kapitanu Guvnemerju, ki je v zračnem boju 11. septembra l. 1917. dobesedno izginil, kajti razdejanega trupla njegovega ni bilo mogoče zbrati. H Nasprotje med vitezom čiste borbe Guynemerjcm in med vojaškimi tihotapci valut je skoroda tipično za naš čas po vojni. Za junaki, ki so žrtvovali vse za en sam cilj, za svobodo domačih tal, so nastopili hlapci, ki barantajo z vsem, z mešanim blagom prav tako kot z domovino za en edini cilj: profit, kolikor in na kakoršenkoli način se ga dobiti da. Evropa je bolna, težko moralno bolna, ln nič čudnega ni, če se ozira danes ta bolna Evropa po zdravilih, pa naj prihajajo odkoderkoli in od kogarkoli. Nič čudnega ni, če se obrača evropski bolnik proti Moskvi. Proti«! groziva hrvatski blok, da se vrne v sk&spššisro. Beograd, 11. maja. (Izv.) Današnji »Radikal« prinaša uvodnik Stojana Protiča pod naslovom »Politika hrvatskega bloka«. V članku polemizira Protič z zagrebškim »Ob-zorom« od 6. t. m., ki je objavil tozadevni članek. Protič izjavlja, da je misel abstinence, ki jo zagovarjata »Obzor« in večina hrvatskega bloka in ki igra glavno vlogo v njuni politiki, popolnoma napačna. Ta politika koristi le politiki gospoda Pašiča in podpira našo slabo vlado, ki mora kmalu zginiti in ki povzroča toliko nemirov v našem narodu. Ta politika hrvatskega bloka je kriva, da se sedanja vlada tako dolgo drži in škoduje vsej državi, največ pa onemu delu naroda, čigar interese bi morala ščititi. Stojan Protič pra- vi nadalje, da obstojata dva načina političnega boja: legalen in ilegalen boj. Kdor hoče imeti legalen boj, mora priti v narodno skupščino, kjer se razpravlja o raznih političnih naziranjih strank in narodnih manjšin. Kdor pa smatra, da ga v; parlamentu večina tlači in kogar sili boj v skrajno fazo samoobrambe, ta ima pravico do obstrukcije. Kdor, se pa na vse to ni oziral, ne more trditi, da se mu legalni boj onemogoča. Protič vprašuje, kaj pričaka je »Obzor« od novih volitev, ako Je od vsega začetka gotovo, da bo hrvatski blok ostal pri svoji politiki abstinence. Člankar končuje s pozivom, naj se hrvatski blok povrne v narodno skupščino in naj pomaga strmoglaviti vlado, ki Itak ne bo mogla več dolgo ostati na krmilu. DOGOVOR MED ITALIJANSKO IN CARIGRAJSKO VLADO. London, 11. maja. (Izv.) »Times« poročajo iz Carigrada, da je turška nacionalistična vlada pooblastila svojega zastopnika v Rimu, naj sporoči Con-sulti, da ne bo priznala dogovora med italijansko in carigrajsko vlado, ki se izključno nanaša na ozemlja, ki se žal ne dajo nadzorovati. ČEŠKOSLOVAŠKA POSLANSKA ZBORNICA. Praga, 11. maja. (Izv.) Na današnji seji predsedništva poslanske zbornice se je sklenilo, sklicati prihodnjo sejo za torek, 23. maja popoldne. LJENINOVO ZDRAVJE. Moskva, 11. maja. (Izv.) V plenarni skupščini moskovskih sovjetov je izjavil Zemjaškov, da je Ljenir.ovo zdravstveno stanje popolnoma dobro. Ljenin se že bavi z najvažnejšimi državnimi posli. Upati je, da ga v prav kratkem času Vidimo pri polni delavnosti. ANGLEŠKI KRALJ NA FRANCOSKEM. London, 11. maja. (Izv.) Angleški kralj Jurij je danes zapustil Bruselj in se je odpeljal v Flandrijo In severno Francijo, kjer poseti grobove padlih Angležev. Borzna poročila. r Zagreb, ii. maja. (Izv.) Devize: Ber- lin 23—24.25, Bukarešta o—50, Milan J50 —355, London 290—300, Nevvyork 64.50—-6$.50, Pariz 590—608, Praga 126— 12S, Švica 1250—1300, Dunaj 0.75—0.80, Budimpešta 8.75—9.10, Varšava 1.80—3. Valute: ameriški dolarji 64—65, avstrijski krone 0.80—o, češkoslovaške krone o—126; angleški funti 287—291. napolcondori I90r* o, nemške marke o—24.70, romunski I'jl o—51. Curih, 11. maja. (Izv.) Berlin iM Newvork 518, London 23.05, Pariz 47.37'$, Milan 27.525, Praga 9.775, Budimpešta 0.66, Zagreb 1.875. Varšava 0.13, Dunaj 0.06, a#« strijske krone 0.0625. iriz Berlin, 11. maja. (Izv.) 3.23, Budimpif^' Sta 37. Milan 1518.10, Praga 536.30, Pari* 2614.20, London 1265.90, Newyork 284,89, Curih 5533.05. • fc. JUGOSLAVIJA*, 12. maja 1922. Stev. 109. flašc Diorje in mornarico. Včeraj je predaval v Filharmonični Žfvorani pred ljubljanskimi trgovskimi akademiki tehnik D. St. Radancvič o našem morju in mornarici. S toplo prisrčnostjo, ki odlikuje pravega Dalmatinca je tolmačil predavatelj, kako tvori tisti del narodne zgodovine, ki se naslanja na morje in mornarico najlepšo narodovo preteklost. Za vsako državo, ki je deležna sreče, da leži ob njem, tvori morje važen činitelj trgovskega ln gospodarskega razvitka. Tudi je mornarica važna razvojna sila, ki dviga kulturo in moč naroda, ki oblikuje njegov značaj in vtemeljuje njegovo veličino. 2e v prastarih časih so narodi za-popadli važnost morja. Odkar svet obstoja se noben narod in nobena država ni mogla popolnoma razviti in postati velesila, ako ni imela morja in mornarice. Ravnokar minula svetovna vojna je v svojem bistvu bila prikrita borba Anglije in Nemčiie za nadvlado nad svetovnimi morji, dočim so oz.aii narodi bili samo pomagači bodisi ene sli druge strani, ki jih je izrabljala v svoje egoistične svrhe. Nato je predavatelj naČrtal zgodovinski razvoj brodarstva od pradavni?! časov do današnjega dne. Tolmačil je imena in vrste različnih brodov. Na kratko je opisal razvoj ladjedelstva, počenši od kitajsue džun-lce, turške trijere in pentere, španske golete in karava!c, angleške fregate in korvete do najmodernejšega prekooceanskega broda, povdarjajoč obenem važnost parnega stroja in turbino za ladjedelstvo aploh. Jugoslovani imajo vse predn&goje, da postanejo nočna pomorska država, in, kar je najvažnejše, imamo ljudi, ki so pravi mojstri na morju. Vsaj na tem polju se nam ni treba bati, da bi nam kdo mogel rred-bacivati nesposobnost. Vsled podvzet-nega duha jugoslov. brodolastnikov plapola naša državna zastava že po daljnem svetu in vzradostuje srca naših izseljenih bratov. Ladjedeiska društva na Jadranu so se združila v veliko družbo, v »Jadransko plovitbo«. Stvorili so torej nočno falango, da nastopijo skupno proti italijanski konkurenci. Italijanska plcvitba razpolaga z 85 ladjami z nad 3(1.000 reg. tonami. Na ta način je največja parobrodarska družba na Jadranu. Posebno pažnio bomo morali posvetiti prometu z ino-stranstvom. Posebno pa mora promet z Italijo ostati v naših rokah. Tudi hotno morali vzdrževati redne proge z .Trško do Soluna. Trgovska mornarica zahteva nujno dobro vojno mornarico, da jo brani. V vojnoobrambenem oziru ima Jugoslavija zelo težke naloge. Najtežja je ta, da mora čuvati in tra'niti 600 km dolgo obalo in nad 100 otokov brez prave bojne ladje in uspešnih Obrambnih sredstev. Ta položaj ja zelo neugoden. Na eni strani smo bili vsled rojne oropani in smo danes praznih rok, na drugi strani naša sveta dolžnost, da branimo obalo, na katero škili naš sosed. Kje so obrambna sredstva, kje težke in lahke vojne ladje, podmor-nfki, hidroplanl, arzenali in doki? Ničesar nimamo, ker nam je jačjl nasprotnik odvzel vse. Toda enega nam ni mogel vzeti, naše ljubezni napram domovini in plemenitega jugoslovanskega srca! Naša mlada pomorska država potrebuje torej brez dvoma vojno mornarico, ki bo branila trgovsko, da bo v daljnem svetu nosila naše državne zastave, te simbole naše suvercnitete ter naše pomorske in trgovske neodvisnosti. Nadalje bo morala naša vojna mornarica braniti pravice naših izseljencev v tujih državah in ustvarjati nove prometne in trgovske zveze. Danes smo osvoboden pomorski narod, ki vstopa v kolo tistih srečnih narodov, ki so že davno zapopadli globoko važnost morja in ki so vsled tega postali veliki in bogati. Sicer velikih narodov tudi na tem polju ne bomo prekosili, vendar bomo uspešno tekmovali z narodi, ki so nam enaki. Čutimo, da bomo v kolu človeštva doprinesli svoj delež k zgradbi svet. napredka in civilizacije. Protestni sted nflfiEi lavnih nameščencev in železničarjev. Narod no-socijalistična stranka je sklicala v ponedeljek zvečer v Mestnem domu javen shod nižjih javnih nameščencev in železničarjev, ki naj v prvi vrsti protestirajo proti maksimiranju draginj-skih doklad. Nabito polna dvorana Mestnega doma je pokazala, da je nižje uslužbenstvo rea r veliki bedi. Shod je otvoril podnačelnik stranke tov. Juvan, ki je takoj naglašal z ozirom na razne govorice, da v tem vprašanju ne gre za demagogijo, marveč zato, da ae javno pribijejo krivice, ki se gode niž- i'im javnim nameščencem in železničarjem. Cot oficijelni govornik je nastopil burno pozdravljen narodni poslanec tov. D e r -žič, ki je predvsem poročal o položaju, ki vlada v vladnih krogih glede nižjih uslužbencev. Že lani se je vedelo, da ne morejo nikakor izhajati s svojimi dohodki in če dovoli država svoboden razmah špekulaciji, ki povzroča dviganje cen, potem je tudi njena sveta dolžnost, da plača term piirrerno svoje nastavljence. Razdelitev u.arlništva v pet draginjskih razredov je popolnoma krivična. Očitek pa, da^doLi nižji uradnik, ki ima kopico otrok, večje prejemke kot višji uradnik-samec, je skrajno nesocijalen. In če se že to očita, je pa skrajno krivično, da se zaraditega nižjemu zmanjšujejo prejemki, namesto da bi se mu zvišali. Nižji se gotovo ne bodo branili, čc se plača poviša tudi višjim, protestirati pa morajo proti temu, da se jim znižujejo prejemki z maksimiranjem draginjskih doklad, ki je skozinskoz krivično. Osebne in draginjske doklade so se maksimirale po razredih z r. majem t. 1. Zanimivo je bilo glasovanje za to maksimiranje. Proti predlogu maksimiranja so govorili z!, opozicijo poslanci Lazič, Pušenjak in Dulibič; maksimiranje so pa zagovarjali vladni poslanci Kurbegovič, Ta-pic in Nedeljkovič. Glasovali so za maksimiranje demokrati, radikali in muslimani, medtem ko so proti glasovali samostoj-neži in vsa opozicija. Vlada je tudi poskrbela, da je bil zakon takoj objavljen v Službenih Novinah. To je šlo na brzo roko. Ta odlok je povzročil vihar v državi in vršili so se povsod protestni shodi proti takemu postopanju. Tudi v Ljubljani smo imeli protestni shod, na katerem se je sestavil protipredlog, ki je bil predložen finančnemu odboru. Ta ga je odstopil glavnemu računskemu oddelku financ v svrho ugotovitve, koliko bi stalo zahtevano povišanje. Tam je ležal ta predlog mesto 20 dni s tednov. Zlo bi bilo za državo brez javnih uslužbencev in kljub temu naj sc od njih zahteva, da če ima kdo več ket dva otroka, da jih proda. Značilno je tudi postopanje pri redukciji uradništva. Pripetilo se je, da je radikalni minister odpustil uradnike in čez nekaj dni jih je sprejel demokratski minister in jih postavil v višji plačilni razred. Redukcijo bi morala izvršiti komisija 3 zastopnikov, med katerimi bi moral biti tudi zastopnik dotične stanovske organizacije. Te komisije pa še danes niso sestavljene. Drastičen je bil slučaj, ki se je pripetil pri tej priliki na državnih železnicah. Ugotovili so v svrho redukcije, da imajo te železnice 21.000 uslužbencev, ugotovili so pa pri tem tudi, da jih v resnici rabijo za pravilno in točno izvrševanje železniške službe 23.000. Dokazali so jasno svojo nezmožnost in sedaj očitajo onim, ki so jim dokazali to nezmožnost in ki jo kritizirajo, demagogijo in protidržavnost. Kam pridemo, ako morajo biti vsi javni nameščenci istega političnega naziranja. Žalostno je ali res, da mečejo stranke, ki so na krmilu svoje politične nasprotnike iz službe. Ako bo vsak minister zahteval od nameščencev pripadnost k svoji stranki, potem nastane anarhija — propad države, konec državne uprave. Državni uslužbenec mora delovati le po zakonih in izvrševati svojo službo točno in vestno brez ozira na strankarsko pripadnost. In to načelo se ne udejstvuje ravno od strani vladajočih strank. Zanimiv in značilen za njihovo postopanje je slučaj železničarjev. Sprejet in predan je bil predlog, da dobe železničarji z obzirom na njih težko službo za 25% višjo draginjsko doklado. Pred zbornico pa se ie predlagala razdelitev uslužbencev v tehniško in netehniško stroko it? referenti zakonodavnega odbora so pristali na to. Najlepše pa sledi, da pri tej razdelitvi uslužbencev ni bil merodajen prometni minister, ki je edino kompetenten za to, marveč je diktiral stilizacijo prometnemu ministru finančni minister. S tem se je tudi cela zadeva zakasnela. Tako zavlačevanje nam kaže jasno sliko dela v demokratsko-radikalni vladi. Pri tem pa javni uslužbenci stradajo bolj kot so stradali v letih 17 in 18 in jasno je, da bi bilo treba zanje malo več uvidevnosti in srca v centralni vladi — kjer pa žal poznajo samo svojo partijo. Apeliram, da se strnete v organizacije in odločno nastopite proti maksimiranju. Ce imajo višji premalo, naj se ne jemlje kruh nižjim. Na ta način se javni uslužbenec upropašča. Naša dolžnost je, da javni nameščencinastopijo še enkrat in rešijo državo, kot so jo že rešili pri preobratu, za kar žanjejo sedaj tako zahvalo. Ako nastopimo proti, taki upravi ne rušimo države marveč jo rešimo propada. Poživljam vse Strokovne organizacije, da pripravijo ves tozadeven mate-fijal v svrho nastopa pri upravnem sodišču, da jim dokažemo, da so bili oni ne pa mi proti državi. Ne v svrho agitacije ali demagogije marveč ker smatram kot dolžnost in ne kot narodni socijalist marveč kot železničar povem resnico in tudi imena poslancev, ki so glasovali za maksimiranje doklad. Povem resnico brez strankarstva, da zasledujemo potek boja za javne nameščence. Prepričan sem, da bomo odbili vse udarce, če stopijo vse strokovne organizacije v boj in sicer ne proti, marveč za državo. (Konec prih.) R XXIII. umetnostni razstavi. Protivnikl nove struje v umetnosti so v svojih napadih včasih prav malo izbirčni in očitajo mladim grehe, katere so nosile na vesti vse umetniške struje vseh časov tam od umetnosti pračloveka sem do impresionizma in današnjih dni. Očitajo namreč kaj radi, da umetniki nimajo nič originalnega in za vsakega dobe kje kakšen vzor. V tem smislu je pisal enkrat o Kraljih g. Vavpotič in sedaj se čujejo slične sodbe. Pri Vidmarjih da tudi gledajo iz slik Schie-le, Kokoška in drugi; Zupan in Kos, da tipata za Kraljema. Ti protivmki ne pripoznavajo več nobene umetniške šole, kakor so bib v vseh časih. To pa jih seveda ne mori, da ne bi zaničljivo govorili o raznih — »izmih«, iz katerih da se ni mogoče spoznati. Torej dve nasprotujoči si zahtevi: na eni strani zahtevajo od vsakega umetnika nekaj povsem novega, originalnega, in to ne samo z ozirom na vsebino, ampak predvsem z ozirom na — formo!, na drugi strani pa zahtevajo zopet enotnost in mesto z zasmehom izrečenih »izmov« neke jasno začrtane smeri Gotovo je, da stoje razstavljale! 23. razstave pod kakimi vplivi in sicer resnično bolj pod nemškimi. To pa še ni nikak greh, saj je bil vplivan sam pravcati Raffael. Možje, ki bi sam: od sebe prišli do rezultatov, ki bi pomenili popoln prelom s tradicijo, so redki — seštejemo jih lahko s prsti ene roke. Celo umetnostne epohe so črpale od drugod; tako tudi zlasti vse naše slovenske šole: gotske, Mencingerjeva, Lajerjeva in tudi Wolfova. In vendar no moremo negirati slovenske umetnosti! Moč ekspresionizma na mlad talent je izredna in povsem naravno. Na prvi slovenski razstavi v Mariboru sem se spomnil Jame, ko sem videl tam pokrajine Nandeta Vidmarja. Vidmar je bil takrat poleg Petelna — katerega si želimo tudi v Ljubljani videti — najboljši razstavijalec in ta dva sta edina pripomogla do tega, da ni imela tista razstava popolnoma diletantskega značaja. Zupanove pokrajine so bile še do pred kratkim popolnoma impresivno pojmovane. Danes oba ta dva iznena-dita. Pri Zupanu, ki je razstavil tudi starejše stvari, je jako zanimivo zasledovati njegov razvoj. Tudi, če ne bi imela vsaka slika letnice, bi jih bilo časovno lahko uvrsti. Da poda vse duševno doživetje (— kaj to pomenja v moderni umetnosti, mislim, danes ni treba več-razlagati —), so poslužuje pokrajine, katero je študiral, odkar je pričel s slikanjem. On jo uporablja slično, kot Gojmir Kos, Tratnik in Končno Zupan sam pri »Golgoti« žarke. Vendar so ti žarki včasih — pri Tratniku seveda ne — nekako konstrukcijskega pomena: so predvsem sredstvo za izražanje onega, kar naj bo notranja vsebina slike. Zupanova pokrajina pri študijah za sv. Boštjana in pri njegovih krucifiksih je več kot sredstvo. Značilno zanj je, da se je našel v religioznih motivih, katerih uporabljanje je tako značilno za današnjo dobo. Meštrovič, Kralja, Plečnik, vsi črpajo iz te zakladnice. Neko stremljenje po nadnaravnem pravijo, da jih vodi. Pa temu ni tako. Današnjo umetnost primerjajo s srednjeveško. Kot je bil starokrščanski spiritualizem »reakcija« proti klasični antiki, ki je iskala tipa telesne lepote, tako da je ekspresionizem »reakcija« na ono umetnost, ki je živela in životarila izza trečenia do 20, stoletja. To je pač res, a med današnjo in srednjeveško umetnostjo je ista razlika, kot med renesanco in antiko. Srednji vek ni poznal indivua, ki je danes vodilna sila in ki je pač vzrok mnogobrojnemu teoretiziranju, ki Je rodilo tolikokrat z zaničevanjem označene izme. Z zaničevanjem se govori o njih po krivici. Starokrščanski spiritualizem je ustvaril tip Kristusa — boga; današnja umetnost ustvarja Kristuse — usmiljenja vredne ljudi brez božanstvenosti. Taki so tudi Zupanovi Kristusi — mislim tudi one, ki jih ni razstavil. Saj je pač značilno, da se dandanes uporablja Kristus trpeč, največkrat na križu — v srednjem veku trpljenje ni bilo tako pogosto. Pri Zupanu seveda ne smemo prezreti, da je ravnokar krenil na nova pota in zato smemo v bodočnosti pričakovati še marsikakega presenčenja. Umetnost obeh Vidmarjev je tudi kolikor toliko še tipanje okrog sebe; je hrepenenje dveh mož, živečih skoro v hribih na deželi, dveh mož, ki imata vso krasoto vidne božje narave pred seboj, ki pa ne najdeta v njej nič tistih lepih valovitih linij, ki jih je bil Zupan poln, ko je stal na razpotju. Nandetove pokrajine so vse kaj drugega, kot božje stvarstvo: individuum, nevidna narava človeštva, je močnejši, kot vsa vidna realna okolica. Ker se človek tolikokrat spremeni, zato je razvoj moderne umetnosti na videz tako bujen. Zanamcem se bo zdela ta umetnost bolj eno-lika. Razvoj D. Vidmarja mi ni tako jasen, kot Nandetov. Nande pa zato bolj ugaja, ker uporablja pridobitve svoje prejšnje umetnostne periode, ko je slikal po Jamovem načinu. Sodim, da je njegov brat prišel do današnjih rezultatov preko impresionizma: zato pa so njegove stvari po večini globlje zasnovane, a manj temeljito izvršene. Prav posebne ni je ugajala »Prva ljubezen«. Ne more povedati, če je v resnici tako dobro celo, ali pa je učinkovala vsled sorodnosti pojmovanja. Obenni se pozna medsebojna odvisnost, dasi J ni težko ločiti. Vsa notranja sila njunih del je zaznatna iz gorkote, ki veje iz njih in to dostikrat kljub temu, da so barve včasih same na sebi mrzle. Mr mogrede povedano: Ivan Vavpotič doseže včasih z gorkimi barvami nasproten uspeh. y Kosov slog bi označil kot nekak moderni akademizem, ali pa je njegov temparement tako mrzel. Forma pre-vladuje in njegova spretnost je velika* Tudi je brezdvomno talent. # Mušič je premagal diletantstvo, k* ga je bilo na lanski predstavi še precej. Hodi po jasno začrtani poti, ki bi JO utegnil kdaj na lastno škodo zapustiti Ngj nam tega nikar ne napravi. Hvale je dosti, zabavljanja še več. Prodalo se ni še ničesar. Občudovanja vredni so ti ljuaje: tiste bore učiteljske plače porabijo za platno in barvo, zraven pa trpe pomanjkanje. Mušič baje še tega ne zmore. Pa delajo naprej in verujejo v rod, ki še rojen ni. Tem bolj je treba obsojati, take nestvarne kritike, kot jo je priobčil g. Stanko Vurnik v »Jutru«. Če bi se g. Stanko Vurnik ozrl malo nazaj na prejšnje razstave Nandeta Vidmarja in Frana Zupana, potem jima ne bi očital grehe, ki so ji' ma tuji. Ne morem si razlagati zakaj jima odreka lastnosti, ki so naravnost značilne zanje. Mislim, da ni treba »duhtečih breskev«, lahko umetnik tudi drugje pokaže, da ni diletant. Diletant* stvo in neustaljen razvoj pa nista identična pojma. Dobro bi bilo torej, če bi g. Vurnik drugič, kadar bo vzel pero Vi roke, šel malo nazaj in gotovo bo saffl sprevidel, da hrepenenje naprej ne izvira iz neznanja starega. Zupanov Ken-taur iz 1. 1913 mu bi to lahko dokazal* Slovenski kulturi g. Vurnik ni napravil usluge — bog mu grehe odpustil Ljudje namreč ne bodo dolgo zadovoljni * umetninami, kakršne se vidijo na tivolskih gugalnicah. Toka časa ni mogoče ustaviti. F—L Gospodarstvo. + Pristojbine za mešane pisemske pošiljka iz naše države v inozemstvo. Za mešane pošiljke (tiskovine, vzorce in poslovne papirje) iz naše države v inozemstvo se plačujejo od 1. maja t. L zvišane pristojbine za blagovne vzorce (t. j. za vsakih 50 g ali del te teže po 40 par, najmanj pa 80 par). Ako so vmes poslovni papirji se pa plačujejo za mešane pošiljke zvišane pristojbine za poslovne papirje (t. j. za vsakih 50 g ali del te teže po 40 par, najmanj pa 2 dinarja). + Cena rotacjskega papirja na Češkem. Poslednji pondeljek se je vršilo v trgovinskem ministrstvu ob prvo-sedništvu trgovinskega ministra, inž. Novaka, posvetovanje zastopnikov izdajateljev dnevnih listov in zastopnikov papirnic za znižanje cen rotacijskega papirja. Zastopniki papirnih to-varen so dokazovali, da jim ni mogoče znižati cene zaradi premogovega in vodnega davka ter prevoznih pristojbin in visoke cene lesa. Tvomičar Spiro je pripomnil, da se bodo morda skušale zmanjšati cene rotacijskega papirja. Posvetovanje ni imelo pozitivnega uspeha. + Produkcija piva v češkoslovaški republiki. Iz Češke so šle nekdaj silne množine priznanega češkega piva na Rumunsko, Madžarsko, Balkan itd. — Dandanes pa je produkcija piva jako padla, ker se češko pivo v veliko manjši meri v navedene dežele izvaža. Glavni vzroki, da je danes izvoz toliko manjši, so v prvi vrsti: visoka carina, visoke cene in pa slaba valuta nasledstvenih držav. Pred vojsko so producirali na današnjem češkoslovaškem ozemlju približno 13 mil. hektolitrov piva, lansko leto je padla produkcija na 7 mil., letos pa ga ne bodo nakuhali niti pet milijonov hektolitrov, kar je pač žalostno dejstvo za češko pivarstvo. -f Reorganizacija vaških poštnih uradov na Češkoslovaškem. Poštni uradi po vaseh so po veliki večini pasivni. Zato namerava poštno ravnateljstvo V bližnji bodočnosti pošto tako reorganizirati, da bodo zmanjšani stroški z2 uslužbence. — Na Francoskem in V Belgiji so poštarji manjših poštnih uradov obenem tudi občinski tajniki, večkrat ima poštno in železniško službo železniški uradnik v oskrbi, ker itak obe službi lehlco vestno opravlja. Po francoskem zgledu hočejo torej Cehi reorganizirati poštne urade po kmetih. — Tudi v Slovencih bi bila reorganizacija majhnih pošt na mestu, ker so vse pasivne, zlasti dandanes, ko je promet padel in se zmečejo za selske listo-noše vsako leto milijoni in milijoni. + Naknadno vterjavanje povišane ležarine. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani obvešča vse interesente, da je prejela 6. maja 1922 odlok generalne direkcije carine št. 89.078 z dne 24. decembra 1921, s katerim se ji sporoča, da je carinski svet na seji dne 22. marca t. 1. razpravljal o njeni spomenici v zadevi naknadnega vterjava-nja ležarinske razlike za dobo od 26* maja do 12. avgusta 1921 pri glavni carinarnici v Ljubljani in odločil, da je to naknadno vterjavanje ležarine popolnoma umestno in utemeljeno v zakonitih predpisih, ker se je povišana taksa ležarine po uredbi o izpremembi člena 22 zakona o splošni carnski tarifi imela pobirati počenši od 26. maja 1921 za vse blago brez razlike, ali se nahaja v državnih ali nedržavnih carinskih skladiščih. Ta odlok carinskega sveta je odobril g. finančni minister, s čemu! ie odlok dobi izvršilno moč. — Našim cenjenim inserentom! Ker bo odslej ^delo ob sobotah popoldne v tiskarni počivalo, se bodo oglasi za nedeljsko številko sprejemali ob sobotah samo do 10. ure predpoldne. DR. M. ROSTOHAR: Vodilno načelo narodnega socializma. (Nadaljevanje.) Drugi vzrok neuspehov sovjetske socijalizacije tiči v nedisci-pllnarosti ruskega delavstva In pomanjkanju čuta za odgovornost. Rusko delavstvo se še ne zaveda svojih dolžnosti, ki si jih je naložilo v tern trenutku, ko se je polastilo politične moči in vodstva v idržavi. Tako je sovjetska vlada prisiljena ustanavljati delovne irmade; izdelati strogi disciplinarni red, v tovarne pa pokliče gopet inženerje in ravnatelje, ki so jih prej spodili ter jim izroči ne le vodstvo tovarn, ampak tudi disciplinarno oblast nad delavci. Diktatura se uvede torej v socijalizirana podjetja nad delavstvom. 6 posebnim dekretom se prepovedo stavke, ki se proglasijo za veleizdajo, obenem se tovarne zastražijo z rdečimi gardisti pred napadi nezadovoljnega delavstva. Vse te odredbe pa niso imele »speha; proizvajalnost se ni povzdignila, podjetja delajo z ogromnimi izgubami. Poskusilo se je v tej in oni tovarni tudi z akordnim delom, s podkupljanjem delavcev z višjimi mezdami in večjimi porcijom hrane ter podobnim, pa vse to ni nič zaleglo; vzbudilo je samo nezadovoljnost delavstva drugih tovarn. (Glej Dimitrij Gav-ronskij: Die Bilanz des russischen Bolschewismus.) Diktatura pro-Jetarijata ie sicer uničila ruski kapitalizem in rusko meščanstvo, toda obenem je uničila tudi rusko delavno ljudstvo. Ruska podjetja 90 sicer socijalizirana, toda ne proizvajajo. Ruska produkcija je strta, rusko narodno gospodarstvo je uničeno, zaraditega ruski narod umira od gladu Sovjetska vlada pa je primorana y Genovi hoditi okrog evropskih kapitalistov in moledovati za pomoč v svrho obnove ruskega gospodarstva. Zelo pametno je, kar pravi o boljše-viški diktaturi Kouttky (Die Diktatur des Proletariats): »Za diktatorja ni lažjega opravka, kakor razlastiti. Toda ustanoviti velik organizem družabnega dela in ga spraviti v tek, za to pa ne zadostuje rdeča armada ali kopica dekretov.« Zgodovina ni samo za to, da socijalni teoretiki pišejo o nji knjige za biblioteke, ampak tudi delavstvo se mora iz nje učiti, posebno iz lastne zgodovine. Socijalistični teoretiki in voditelji naj se zavedajo, da proletarijat ni zaradi socializma, ampak da je socija-lizem zaradi proletarijata. Naloga proletarijata ni, da bi izkrvavel za socijalne teorije, ampak narobe, pravi namen socijalne teorije je, da proletarijatu ohranijo življenje in ga privedejo v boljšo bodočnost. Zato se mora socijalizem vedno učiti iz zgodovine, stalno iskati novih, primernejših metod, ako se prejšnje izkažejo kot ne-prikladne. Na enajstem kongresu ruskih sovjetov je Ljenio rekel: »Ruski proletarijat ima danes v rokah vso politično in gospodarsko moč, toda to ni zadosti. Treba je proizvajati; pri tem pa se splošno čuti pomanjkanje kulture.« Trocki se mu pridruži povdarjajoč, da je za produkcijo treba vzgoje! Resnično. Za povzdigo produkcije ni zadosti samo mišičje rok, ampak treba je še notranje sile, ljubezni do dela, kulture, vzgoje, ideologije! Prišli smo do onega vidika, iz katerega nam postajajo jasni pravi činitelji vsake produkcije: mišice, glava in srce: ali z drugimi besedami: činitelji proizvajanja so proizvajalna sredstva, kapital, fizično delo ter kultura; kultura duha in srci. Ako delavec ne mara proizvajati, na drugi strani pa zahteva zase vso udobnost življenja in v imenu socijalizma reklamira svoje pravo do enakega blagostanja, tedaj je izkoriščevalec delavskega ljudstva, izkoriščevalec, kakoršen je bil pred njim buržuazni kapitalist. V sovjetski republiki se ponovno slišijo pritožbe nad izkoriščevalci delavstva, ki so iz vrst proletarijata. Odprava zasebne lastnine torej ni nikakšno zanesljivo varstvo proti mogočemu izkoriščanju. Prej se je izkoriščevalo v obliki egoističnega prisvajanja dobička od delavskega dela, danes pa se izkoriščanje vrši v sovjetski republiki v obliki delavske pasivnosti v proizvajanju, katerega deficit mora kriti naddelo delovnega proletarijata. Prej je bil izkoriščevalec egoističen buržuj, danes pa je Izkoriščevalec egoističen proletarec. Ni je politične moči, ki bi zamogla odpraviti to pasivnost proletarijata v proizvajanju, katera je vir izkoriščanja delovnega proletarijata po indolentnem proletarijatu. Družba se svojega socijalnega zla ne more iznebiti z razlastitvijo poedinega razreda, izvršene po diktaturi proletarijata. Treba je, da tu vmes poseže še neka notranja sila, ki požene delavčeve produktivne sile k plodonosnemu delu. In ta sila je morala. Morala delovnega ljudstva pa se more porajati le iz zavesti, da človeško življenje in njegov obči napredek vzdržuje edinole produktivno delo, duševno in telesno. Iz te pa raste zopet ljubezen do dela, ki neprestano nesebično buaU krepi in žene vse proizvajalne sile smotreno k plodonosnern vstvarjanju. — Morala je torej najvažnejši duševni činitelj riakt~: proizvajanja; je prvoten činitelj ravnotako, kakor Je fizična energija naših mišic. Ta Činitelj pa Marxizem vedotna zametuje. (Konec prihodnjič)* Stev. 109. »JUGOSLAVIJA* 12. maja 1922. ———S— I«a—— imuao—— . • Stran- 8. . Včerajšnje »Jutro« je posvetilo napadu na mojo osebo kar cel uvodnik, »slovenski Narod« pa celo kolono — oba-ova menda v napačni domnevi, da bodo taki napadi učinkovali name drugače kot o učinkovali svoječasni napadi »Poridelj-n velepos^f31^® reforma v Številkah. Vsa na agrarni,a’ r' S0- v naši državi podreje-Jov od t.~ re rTTU’ obsegajo 849.197 ora-,0 sa J,e Porazdeljeno 500.993 oralov finhti« i kmečkih rodbin. V območju oralni,08 oblasti je takih posestev 11.5S6 bnroP^’ razdeljenih 2756 oralov; v mari-n,.i oblasti je vseh veleposestev 16.117 °ra,oz, porazdeljenih pa 12.278 oralov. , ,"ove lekarne. Lekarniške koncesije p. j,.1'1, 88. mag. pharm.: Lovro Jurše v odcetitku, Ivan Karneletti v Cerknici in Cesti’ U 1 23 Ljubljano (na Gosposvetski • . Narodnemu mučeniku Brencetu j °krajni odbor SKS za radovljiški o*rraj v njegovo rojstno hišo v Dovjem fporr,insko ^ploščo. Povodm odkritja spo-tainske plošče se bo vršila narodna slavnost. —: 6 mesečni desinfekcijski tečaj se j^cne dne 1. junija t. 1. v Beogradu. Izmed Pojavljenih kandidatov jih bo 30 sprejetih ** državne stroške. - — Služba primarija v javni bolnici v *^uju je razpisana do 31. maja t. 1. S službo so spojeni prejemki 8. činovnega razre-08 in pripadajoče draginjske dnevnice. Po* fifobnejši pogoji so razvidni iz Uradnega •Mta štev. 47. — Slovenci — gospodarski učitelji Ar-hsvtov. Na meji južne Srbije se je naseli. '0 več Slovencev, največ Primorcev. K ®Jlm radi prihajajo Arnavti iz najskritej-•>h krajev ter se uče pri njih umnega kmetovanja, kupujejo od njih pljuge ter tek-taujejo doma, kateri bo več zemlje obdelal •O obsejal. — Cerklje pri Kr jnju za »Dom kralji-C« Matije*. Prva kmetska občina, ki hoče Počastiti spomin na poroko Nj. Veličan-•tVa ki&ija in kraljice s plememtim darom naso deco, je občina Carici je na Gorenjskem Prispevati hoče 2000 K za »Dečji in matctinski dom«. Slava jil Slovenske občine. posnemajte jo! — Osjek za kraljevo poročno darilo. Občinski svet v Osjeku je dovolil na. predlog župana dr. Hengia 1 milijon kron za primerno poročno darilo kralju Aleksandru. — Uvoz knjig, crine prost. I* Beogra- Prihaja vest, da je ministrstvo financ izdalo obmejnim carinarnicam ukaz, da za •voz znanstvenih knjig v našo državo ni treba plačati carine. •V: “j Novo c<;ntrahstično nasilje. Rudarski odsek v Ljubljani je odpravljen, nje-Bove posle prevzame začasno rudarski od-**k v Sarajevu, pozneje pa preidejo vsi rudarski posli v Beograd. Lahko si misli-O10, kako coklarsko poslovanje bo za na-•• rudarska podjetja v Velenju, Zabukov-•1 in Celju preko Sarajeva, ozir. Beograda. — Izvoz živine je prepovedan v Ceho-•lovaški zaradi neprestanega naraščanja mesnih cen. In pri nas? Ravnokar je na-•Uanilo italijansko poslaništvo v Beogradu našemu ministrstvu, da je italijanska Vlada razširila uvoz goveje živine iz naše države tudi po suhem z uporabo železnic. — Samomor orožnika. V Zagorju ob Savi se je opolnoči 10. t. m. ustrelil v veži orožniške postaje orožnik Lojze Zajc. Vzrok samomora je bila baje njegova prt-ttestitev v Črno goro. Pokojni je bil šele 23 let star ter vsled inteligence in lepega obnašanja splošno priljubljen med prebivalstvom in svojimi stanovskimi tovariši. , Velik požar v Zagrebu. Dne 9. t. m. je izbruhnil požar v Prvi hrvatski •trojni tovarni in livarni«, last »Hrvatske Poljodelske banke««. Večji del tovaren je *8orel. škoda znaša nad a milijona kron. , — Tovarno za kopita v Sevnici bra- tov Winkle proda sekcija za sekvestre dražbenim potom. Kot varščino mora vsak ufažitelj položiti pri finančni deželni bla-■8jni v Ljubljani to odstotkov izklicne •ene. • — Veliki gozdovi grofa Erdddvja v varaždinski županiji so stavljeni pod državno upravo. — Umrl je v Varaždinu ruski podpolkovnik Modest knez Uklemski. — V Zagorju je umrla občespoštova-*»a posestnica in gostilničarka Franja Ran-•iager. N. v m. p. — Nesreča na železnici. V času, ko je Brihajal vrhniški vlak, je šel Anton Bregar • Vozom čez tir. Lokomotiva je zadela v Voz tako močno, da je voz odletel daleč vstran, voznik Bregar pa je padel z voza iti se težko poškodoval. — Padec iz II. nadstropja. V Litiji je • letni Vršnicki Stanko padel iz II. nadstropja in si zlomil nogo ter se tudi po Blavi težko poškodoval. Prepeljali so ga deželno bolnico. — Pobegnil je v Nemško Avstrijo baje v Spielfeld 36 letni Maks Gantar iz 2ir. Ogoljufal je Oroslava Crtaliča in tvrdko »Delta« v Ptuju za precejšnje zneske. — Dalje sta pobegnila od svojih starišev hčenec Krištofovega zavoda Zore Ciril iz Sp. šiške. Fant je star 15 let in ima s sabo -•lezniško legitimacijo in pa 15 letni Albin Jejčnik iz Trnovskega pristana 32. Sumijo, d* se potepa Jajčnik po Ljubljani. — Posilstvo in umor 13 letne deklice. Na poti proti Žirovnici je napadel nezna-fec 13 letno deklico Tomico Kovačevo in JO je posilil, oropal in umoril. Napadalec, **8ar osebni popis je znan je pobegnil. — Brat in sestra pobegnila. Od doma •ta pobegnila 29. aprila 14 letni Josip in J* letna Terezija Konrad otroka branj ev-?• Terezije Konrad v Mariboru. Do danes ** ni znano zakaj in kam sta pobegnila, •tanijo pač da sta šla proti Kranjski. .. s— Razne tatvine. K vlomu v zlatarja© delavnico E. Springerja v Osjeku, o f*terem vlomu smo že poročali, se nam "vlja, da znašajo ukradeni predmeti — cf*na zlatnina in srebrnina — 7500 din. O IjOffitt— nimajo i« nobene iltdS. •— ,V mv vesti. rrufakturm trgovini Mariji Rogelj na Sv. Petra cesti je ukradel neznan tat 18 m blaga za ženske obleke temnomodre barve vredno 1782 din. Hotelirju in trgovcu s kožami Fr. Bachu iz Celja je bilo ukradeno iz zakljenjenega kovčka v podstrešju več ustrojenih kož dihurjev, kun belic in kun zlatic. Kože so bile ustrojene deloma kot kožuhovina deloma gladko za glace-roka-vice. — Izpred veže gostilne pri Figovcu je bilo ukradeno posestniku Ivanu Samo-tržanu iz Male Ligojne črno kolo vredno 2000 kron. — V noči prvega maja je bil ukraden lastniku parne žage Gorjanu iz Petrine pri Fari v Kočevskem okraju gonilni jermen vreden 20.000 kron, v noči 3. maja pa gostilničarju jn posestniku Milanu Skubicu iz Police črno lakiran konjski komat vreden 4000 kron. — Isti večer je bil ukraden tudi konjski komat iz hleva gostilne Franca Ivančiča v Zidanem mostu kot last posestnika Antona Marna iz št. Ruperta pri Krškem. Komat je bil vreden 3000 kron. — Oglasi za sedeže na tribunah o priliki poroke Nj. Vel. kralja. Za Slovenijo je tnbunskih sedežev, katerih je le 6000, rezerviranih skupno 1571. Ta tribuna bo stala ob Pančičevem parku (na Kraljevem trgu nasproti beograjske univerze). Sedeži so razdeljeni sledeče: 1. Lože štev. 1 do 55, vsaka po pet mest, skupaj 275 sedežev; cena za sedež 90 Din. 2. I. in II. red, sede.ži od 1 do 324; cena za sedež 70 Din. 3. III., do VIII. red; v vsakem redu po 162 mest, skupaj torej 972 sedežev; cena za sedež 60 Din. Kdor želi naročiti katero teh mest, mora to ob sočasnem plačilu prijaviti pristojnemu okrajnemu glavarstvu (mestnemu magistratu) najkasneje do 18. maja t. 1. da se zaraore vrsta in število sedežev pravočasno javiti. Okrajno glavarstvo (mestni magistrat) izstavi naročnikom legitimacijo, brez katere vstop na tribuno ne bo dovoljen. — Nesreča s puško. V Brišah p n Litiji je hotel posestnik AL Razpotnik pozdraviti neko svatbo s streljanjem, pri tem se ir>u je cev puške razletela in mu raztrgala roko. UubSian«. -f. Krajevna organizaciia NSS 2* no-tjanski akraj priredi dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer sestanek somišljenikov v gostilni pri »Belem konjičku«, Ambrožev trg. Tovariši, udeležite se tega sestanka polnoštevilno! — Odbor. b= Skrbimo za mestne uboge. Beda med ubogimi sloji mesta Ljubljane je od dne do dne večja. Poleg pomanjkanja hrane, pomanjkanja primernih bivališč in obleke so razširjene med njimi razne bolezni, ki uničujejo njihovo delazmožnost, uničujejo pa zlasti mladino, ki bi morala'postali cvet našega naroda. V tej sili je pomoč nujna in dolžnost vseh imovitejšili in interesiranih krogov je, da oblaiijo to bedo ter pripomorejo poklicanim faktorjem do ugodne rešitve tega vprašanja. Vprašanje preskrbe naših ubožcev, zlasti pa preskrbe naše mladine, ne sme po3tati zo-perno nadlegovanje našega mesta, temveč se more smatrati kot ena najvažnejših zadev. Mestni magistrat se je na inicijativo župana že obrnil enkrat do vseh imovitej-ših krogov s prošnjo, da se zavežejo žrtvovati vsak mesec primerne vsote za mest. ne uboge. Temu pozivu se je odzvalo le majhno _ število pozvanih tako, da ti mesečni prispevki ne zadostujejo niti za majhno število ubožcev. V prihodnjih dneh se obme mestni magistrat ponovno na mestno prebivalstvo s prošnjo, da podpirajo s stalnimi mesečnimi prispevki mestne uboge. V to svrho bodo predložene vsem in-teresiranim krogom posebne izjave, na katerih se posamezniki izjavijo, kakšno vsoto so pripravljeni vsak mesec žrtvovati za mestne uboge. Vsak najmanjši dar je dobrodošel in upamo, da bo odziv večji, kakor je bil do sedaj. Te izjave bodo pobirale po hišah zastopnice ženskih organizacij, ki so prostovoljno prevzele to delo, v času od 2. do 10. junija t. 1. I* mestnega šolskega sveta. O redni seji mestnega šolskega sveta z dne 25. aprila J922 smo prejeli nastopno obvestilo: Predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo Zapisnikar oglasi bistvena praesidia-Iia, ki se vzemo na znanje. Zapisnik o zadnji redni seji z dne 16. marca 1922 se odobri brez ugovora. Poročilo okrajnega šolskega nadzornika o osebnih izpremembah med tukajšnjim učiteljstvom in pa o daljših dopustih izza zadnje upravne dobe se vzame na znanje; istotako poročilo o učnih uspehih pri pouku vojakov analfabetov. Za razpisana učna mesta troje katehetov na javnih mestnih osnovnih šolah, nadučite-Ijice in voditeljice III. mestne dekliške osnovne šole, učitelja in učiteljice na mestni barjanski šoli in stalnega suplenta na javnih mestnih deškeh osnovnih šolah s sedežem na V. mestni deški osnovni šoli predlože se višjemu šolskemu svetu predlogi. Na znanje se vzemo poročilo o nadzorovanju IV. mestne dekliške, V. mestne deške, zasebne vnanje dekliške uršulinske in I. mestne deške osnovne šole v Ljubljani, ki jih je predložiti višjemu šolskemu svetu v odobrenje. Stavijo se predlogi za razširjenje obstoječih in ustanovitev novih tukajšnjih šol s pričetkom šolskega leta 1922/23. Predložiti je višjemu šolskemu svetu nasvete o nagradah učiteljstvu za uspešno gojitev cerkvenega petja in glasbe. Sklene se naprositi višji šolski svet, naj izda naredbo na vsa podrejena ravnateljstva srednjih šol, da ne pripusti k vspre-jemnemu izpitu nobenega učenca, ki nima priporočila vodstva osnovne šole. Za pisarno mestnega šolskega sveta je naročiti izvod »Narodne prosvete«. Ker se nihče več ne oglasi za besedo zaključi predsednik sejo ob 7. zvečer. =■ Poletno porotno zasedanje v Ljubljani se bo pričelo dne 6. junija. v am Za gladujoče v Rusiji. V nedeljo 14. t. tn. se bode zbiralo po ljubljanskih ulicah prispevke za gladujoče v Rusiji. Prosimo občinstvo, da daruje vsak po svojih razmerah v ta namen. 100 Din zadostuje, da se reši eno človeško življenje. Kdor se ne čuti prisiljenega, da daruje že iz dolžnosti, ki nam jo narekuje ljubezen do bližnjega, naj pomisli, da so milijoni in milijoni očetov, sinov in bratov teh stradajočih ruskih mužikov morali umreti na galiških planjavah, da so tako osvobodili nas iz avstrijskega suženjstva. « Kdo je kriv? Na pojasnilo profesorskega društva glede nadur bi bilo pripomniti. da pri izplačilu nadur ne gre toliko radi trgovske akademije, ki šteje le dva razreda ter eno definitivno učno moč, ampak v prvi vrsti za obrtno šolo v Ljubljani s 50 učnimi močmi ter trgovske sole v Celju, Mariboru in Ljubljani. Članek tudi ni očital, da zadene tozadevno kaka krivda oficijelni odbor profesorskega društva, pač pa je resnica, da je med profe- sorji — in to ne ravno najboljšimi «■ aefca SKupina, rti prav po srednjeveško presoja sposobnost človeka po tem, koliko latinskih in grških klasikov je prebral in ne po njegovi sposobnosti, inteligenci in delu. To vse pa edino mora biti merodajno za strokovno šolstvo, a ne morda nakopičeno mrtvo znanje. Zato smo povdarjali, da morajo biti učitelji strokovnih šol najbolje plačani zlasti, če so pokazali svojo zmožnost z delom in so izšli iz prakse. Uverje-ni smo, da bodo znali naši obrtniki in trgovci braniti strokovno šolstvo pred ljudmi, ki jih diči nelepa lastnost, katero imenuje Nemec »Brotneid«, S tem je menda zadeva vsestransko in dovolj razumljivo pojasnjena! = Sestanek vseh kozjerejcev iz Ljubljane in okolice se vrši na praznik dne 25. majnilta t. 1. ob tretji uri popoldne pri »Karneniti mizi« v Šiški. Namen sestanka je, posredovati boljše medsebojno spoznavanje rejcev belosanske koze in razgovor o podrobnem načrtu za plodonosno rejsko delo; razpravljalo se bo o ustanovitvi koz-jerejskega društva in o pregledu kozjega materijala. Na zborovanju poroča živinorejski nadzornik ing. Zidanšek. K obilni udeležbi od strani kozjerejcev vabi oddelek za kmetijstvo.« a, O priliki »Ruskega dne« predava v nedeljo dne 14. t. m. lektor tukajšnjega vseučilišča Preobraženskij ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona« o gladu v Rusiji. Vabimo občinstvo, da se naj v največjem številu udeleži tega predavanja. = Nesreča pri kopanju. Heleno Starič je mučil hud revmatizem, zato je šla v parno kopel h »Slonu«. Pri tem pa je padla in si zlomila desno nogo. sb Dimnikar zažgal saje. Včeraj dopoldne se je iz dimnika neke hiše na Vidovdanski cesti začel valiti gost črn dim. V bližini stanujoči ljudje so bili mnenja, da jei zbruhnil požar ter so takoj obvestili gasilce, ki 80 v največji naglici prispeti na lice mesta. Pred hišo pa so gasilci zvedeli, da je dimnikar sam zažgal saje. Ker pa tega ni naznanil pristojni oblasti, bo zato primerno kaznovan. s» Strupeno mazilo. Zalokar Matija, stanujoča na Vodnikovi cesti v Sp. Šiški se je po prsih namazala z nekim mazilom, ki jo je pa tako močno obžgalo, da so jo morali prepeljati v bolnico. m Politika. Sedmo javno predavanje Zvonimirja Bemota, glavnega urednika »Napreja«: »O politiki. Njen razvoj do sedanje oblike«. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut. — Petek, 12. maja 1922. Velika dvorana »Mestnega doma« v Ljubljani. Začetek točno od 20., konec najpozneje ob 22. — Sedeži v I. vrsti po 5 Din. v II. do VI. vrsti po 2 Din. v VII. do X- vrsti po I Din. Stojišče 50 par. »= Redek slučaj. V pekarsko prodajalno Avg.^Jenkota na Gosposvetski cesti je prišel včeraj neki neznanec in prosil prodajalko, da bi izmeniia bankovec za 4000 kron. Ker gospodična še ni imela toiiko denarja v ročni blagajni, je vzela bankovec iu šla k gospodarju po il oud Ko se je vrnila v prodajalno je tu'ec že izginil, ker je imel gotovo slabo vc«t in si je domiš-ljeval, da je šla gospodična po stražnika. — Izgon. Kot nevarna tatica in prostitutka, ki je bila že 3 2 krat radi tatvine kaznovana je bila izgnana iz pol. okoliša ljubljanskega za nedoločen čas 30 'etna Ivana Meden iz Cirknice v Logaškem okraju. Dalje je bil izgnan iz n.ife države kot nadležen tujec Emil Niedjriorfer. Pazite na otroke. Uprave raznih vojašnic se pritožujejo, da se vedno bolj mno-že slučaji, da mečejo otroci s cest Kamenje v okna in razbijajo za zabavo šipe. Od sedaj naprej se bo strogo postopalo proti otrokom in starišem. == Povozil je v Kolodvorski ulici kleparski pomočnik prodajalko Marijo Tavčarjevo. Voznik trdi, da je bila Tavčarjeva precej vinjena in je sama zakrivila nesrečo. = Aretacija. Na Sv. Petra cesti je aretiral stražnik posestnikovo hčer Marijo Grum iz Studencev št. 9. Dekle, ki je bilo prrcej vinjeno, se je z vso silo branilo aretaciji. Vpila je »ne grem s policajem, saj nisem nič ukradla«. Cede. Ktfariber. Ljudska univerza priredi danes ob 20. uri v mali kazinski dvorani predavanje g. proi dr. L. Pivka: »Kaj narode, zlasti Slovane razločuje«. Premijera »Kirke« v našem gledališču v torek je uspela najboljše, tudi udeležba Je bila zadovoljiva. Ruski dan v Mariboru je donesel 28 tisoč kron. Himen. V pondeljek dne 8. t m. sta se poročila v Rušah gdč. Zinka Ozimova, poštna uradnica z g. Franom Volovšekom, poštnim kontrolorjem v Mariboru. Kmetijska podružnica za Maribor In okolico ima občni zbor prihodnjo nedeljo ob 9. uri dop. v vinarski in sadjarski šoli. Pasivna reslstenca v delavnicah južne železnice traja dalje ter je centralni nadzornik g. Ogrinec zaman skušal delavce prepričati, da se njihova zadeva Itak obravnava v ministrstvu. Mestno kopališče je zopet redno odprto ob četrtkih, petkih In sobotah. Stavka čevljarskih pomočnikov. Radi povišanja mezde štrajkajo v Mariboru čevljarski pomočniki. Ker so videli, da se Je posrečilo krojaškim pomočnikom dobiti nekoliko priboljška, poskušajo tudi oni svojo srečo. Pasivna resistenca v delavnici južne želeeznice je zopet izbruhnila. Prišel je v •Maribor bivši načelnik kurilnice centralni nadzornik Ogrinec, da bi posredoval in jih prepričal, da je zadeva v obravnav pri ministrstvu. Toda brezuspešna so vsa prizadevanja, delavci vstrajajo pri pasivni resi-stencl, dokler ne dobe poboljška. Na promet ta pasivna reslstenca momentalno nima nobenega vpliva, ampak železnica ima vsak dan ogromno škodo, ko so delavci plačani, a nič ne napravijo. Umor. Dotičnl kaznjenec, ki je pobegnil iz kaznilnice in najbrž smrtnonevarno ranil orožnika Franca bkrlecu, se zove Ivo Kampi, njegova ljubica pa Marija Bratuž, ld je svojega ljubčka Kampla podpirala pri begu in je tudi pod ključem. Stanje ranjenega orožnika Franca Škrleca je obupno. Splašeul konji. Vozniku Novaku od lesne tvrdke Felber so se na Koroški cesti splašili konji In divjali proti Glavnem trgu. Na oglu v Stolno ulco se je posrečilo vozniku koal« umiriti. Cvetnem dan Ferijalnega S a veza na gimnaziji v Celju, ki se je vršil minulo nedeljo, je prinesel 7101.40 K V korist planinskemu zavetišču F. S. Državni rudarski urad se, kakor ve iz autentičnega vira poročati »Marburg. Ztg.« prestavi iz Celja v Maribor. Uvedba službe »C« za brzojav in telefon v Celju. Pri brzojavnem in telefonskem oddelku celjske pošte se je s 1. majem t. 1. ukinila nepretrgana služba (N) in se je z istim dnem uvedla popolna dnevna služba (C), t. j. v času od 1. aprila do 30. septembra od 7. do 21. ure, v času od 1. oktobra do 31. marca pa od 8. do 21. ure. Občni zbor moške in ženske podružnice Ciril-Metodove družbe se je preložil vsled nepričakovanih ovir na torek, dne 16. maja. Kopan1« črnega premoga v novem premogovniku v Pečovniku v celjski okolici dobro napreduje in se istega proizvaja vedno večje množine. Premog je dobre kakovosti in se prodaja po 100 K 100 kg. Umrl je v Vojniku pri Cplju posestnik in občinski odbornik Valentin Krajnc v 62. letu starosti. Aretiran je bil radi tatvine kož pri trgovcu in gostilničarju Bacho v Celju v Moravce, okraj Ljutomer, pristojni brezposelni mizarski pomočnik Ferenc Anton. Sodišče. V svarile! Včeraj se Je vrtila pred deželnim sodiščem zanimica obravnava zaradi poskušene brezuspešitve rubežni potom odstranitve premičnin malo pred izvršitvijo. Slučaj je bil sledeči: Posestnik ta lesni trgovec France Fajfar v Bodeščah pri Radovljici se Je pri svojih kupčijah precej zadolžil, dasl je imel na drugi strani zopet terjatve. Njegov upnik je bila tudi radovljiška posojilnica, ki mu je dala menično posojilo 50.000 K, za katero sta mu dala varstvo in poroštvo Vinko Resman, žnpan, in pa Vinko Hudovernik, posestnik in lesni trgovec v Radovljici Ko sta ta dva zvedela, da bo Kmetska posojilnica Franca Fajfarja zarubila, sta ga prisilila v varstvo omenjenega dolga, da jima je moral izročiti tik pred rubežnijo 4 konje, voz in konjsko opravo. Konje je odpeljal knjigovodja Vidic ta jih nastanil v hlevu Mat. Peternela, posestnika v Radovljici. Obtoženca Hudovernik in Resman sta trdila, da jima o rubežni ni bilo ničesar znanega, kar pa je ovrgel že njihov soobtoženec sam z izjavo, da mu je dal g. Hudovernik nalog, da naj nemudoma spravi konje, ker preti nevarnost, da jih drugi zarubijo. Obsojeni so bili vsi štirje zaradi odtujitve svojih premičnin deloma kot sokrivci po § 5 kaz. zak. in radi pregreška po § 1 dov. zak., In Fr. Fajfar na 5 dni zapora, Vinko Resman na 10.000 kron globe ali 5 dni zapora, Vinko Hudovernik na 1200 kron ali 6 dni, in Josip Vidic na 600 kron ali na 3 dni zapora. Sodišče je kazen odmerilo izjemno jako nizko, ker je vpoštevalo, da so bili vsi obtoženci v jako razburjenem razpoloženju, ker je šlo za večjo vsoto. Speri in tisrastika. Prvenstvene tekme. V nedeljo dne 14. t. ni. nastopijo sledeči klubi: igrišče S. K. Ilirije ob 15. uri Hermes—Ilirija II. Sodi K. Hus. Ob 15. uri na igrišču Šparta—Pri-niorje L. A. S. K.—Jadran. Sodi g. Kra-maršič. Igrišče Svobode Moste ob 14. uri Jadran rez.—Svoboda Moste rez. Ob 15.30 Svoboda Ljubljana—Slovan. Prvo tekmo sodi g. Boltavzar, drugo g. Kepec. Prvenstveno tekmo S. K. Celje—Athletiksport-klub dne 14. t. m. v Celju sodi g. Hrast. Nogometne tekme 14. t. m. na prostoru Ilirije. — V nedeljo igra naša Ilirija proti Iliriji, prvorazrednemu klubu iz Zagreba, ki je vsled neobičajnega borbenega duha. požrtvovalnosti in ostre igre na glasu kot vrlo opasen protivnik. — Pred tem se viši prvenstvena tekma Hermes—Ilirija rezerva, najzanimivejša in za Hermes najtežja prvenstvena tekma, v kateri se bo igral sigurno dober nogomet, — Vstopnina je za obe tekmi skupna. — Pričetek prve tekme ob 15. uri. Prvenstvena nogometna tekma Športni klub Celje—Athletiksportklub Celje. V nedeljo 14. t. m. se vrši ob 3. uri pop. na Glaziji nogometna __ tekma za prvenstvo Celja med S. K. Celje in Atletiki. Z ozirom na neodločen izid zadnje prijateljske tekme med obema kluboma, utegne postati tekma zelo zanimiva. Lahkoatletični meeting L. S. z. S. 13. in 14. t. m. Vsled nastalih zaprek se pre loži začetek meetinga v soboto na pol 6, m ne kakor je bilo prvotno objavljeno ob pol S. Prijave se sprejemajo do sobote do-poludne. Lahkoatletični savez za Slovenijo. Ilirija, Zagreb — Ilirija, Ljubljana 14. t. m. V nedeljo igra v Ljubljani zagrebška Ilirija, moštvo, ki velja v Zagrebu vsled svoje nenavadno požrtvovalne m ostre igTe za najbolj opasnega protivnika vodilnim trem klubom. V prvenstvenih tekmah je odvzela Hašku, Gradjattskemu iit Concordiji že marsikatero točko. Ako je podlegla, je podlegla vedno le z minimalno diferenco golov. Z ozirom na neuspeh našega reprezentančnega moštva v Zagrebu je nedeljska tekma v gotovem pogledu novo merilo za jakost naše Ilirije napram 1. razredu Zagreba. Tekma bo obenem zadnji trening pred gostovanjem Ilirije v Grazu. Da se vnaprej izogne incidentom, ki so postala pri tekmah zagrebških moštev vsakdanja, je zaprosila Ilirija za dodelitev zagrebškega sodnika. Vintgar zopet otvorjen. Tujska prometna zveza nam naznanja, da so mostovi in galerije skozi Vintgar, ki so bili lam prenovljeni, med zimo in pomladnim dežjem sicer nekaj trpeli, da pa so se popolnoma popravili, tako da je pot skozi Vintgar popolnoma sigurna. Ravno sedaj, ko je Radovina še dokaj narasla, je pogled na mogočni slap naravnost diven in se vsem izletnikom, posebno pa šolam priporoča. Omeniti pa je treba, da je vozni mo9t pn tovarni pohištva v Spodnjih Gorjah čez Radovino v slabem stanju vendar pa m nevarnosti za pešce. Vzdrževanje tega mosta je stvar županstva v Gorjah ter bi bilo nujno želeti, da se čimpreje popravi. Opozarjamo, da je za vstop v Vintgar plačati malenkostno pristojbino 50 para, ki se ste. kajo v zaklad za vzdrževanje galerij in mostov v Vintgarju. Vstopnice se dobe v hotelu_ »Stol« (lastnik Avgust Zajec na Blejski Dobravi) in pa v bivši Zumrovi restavraciji pri izhodu soteske poleg tovarne lesnih izdelkov Golob & Conip. v Spod, Gorjah, Kolesarska Ilirija f Ljubljani priredi r nedeljo dne 14. maja 19» -ratiko kolesarsko dirko na progi Ljubljana—Kamnik. Dirke se udeležita tudi kolesarska kluba Zarja in Danica. Tekma se viši v dveh oddelkih in sicer dirkači Ilirije za »e, mea-tem ko gosti tekmujejo v posebni kategoriji. Štart ob 3. uri popoldne pri km 1 na Dunajski cesti. Prijave do petka 12. maja 1922 osme ure zvečer v klubovi kavarni Prešern. Poznejše prijave brezpredmetne. Prijavnina t Dinar. Za vse ostal: klubov« člane obvezen izlet v Kamnik. Zbirališče točno ob 1. uri 15 minut pri mitnici »a Dunajski cesti. Gosti dobro doili« Sokolstvo. Tečaj za pouk češkega jezika za Sla* ne ljubljanskih in okoliških sokolskih drtt-. Štev se je pričel v pondeljek, dne 8. t. m. Opozarjamo vse člane, ki so se priglasili za ta tečaj, da se zanesljivo udeležijo pouka češkega jezika. Ta tečaj se vrši vsak pondeljek in petek od 18. do 19- ure v re-alčni risalnici, I. nadstropje na levo. Vhod je iz rcalčnega dvorišča, I. vrata. Poučuje brat dr. Burian, lektor na ljubljanskem vseučilišču. Sletski Vjestnik št. 8. je pravkar izšel ter prinaša poročila vseh zletuih odsekov, cene sedežev in stojišč na zletišču, poročilo o udeležbi češkega Sokolstva, o sokolski razstavi in rz prireditvenega odseka. Bratom in sestram priporočamo, da si nabavijo Sletski vijesnik. ker mora biti vsak član točno informiran o zletnih pripravah. Priprave za zlet. Te dni odpotuje r. Prago Savezni tajnik br. dr. Fux, da se dogovori s Češko Obec Sokolsko o vseh podrobnostih glede udeležbe bratov Cehov na vsesokolskem zletu v Ljubljani. V Beograd odpotuje savezni starosta br. dr. VI« Ravnihar, da osebno povabi Nj. Vel. kralja na zlet. — V Beograd odpotujejo zastopniki železniškega odseka, da posredujejo v minstrstvu saobračaja In pri železniški direkciji v Beogradu za znižano vožnjo in se dogovorijo o vseh pripravah glede vožnje in železniške službe za časa VH* sokolskega zleta. Gledališče in glasba. Spored Narodnega gledališča v Ljubljana, Drama. , Petek, 12. maja »Otok in Stroga«, 17. Sobota, 13- maja »Marija Stuart«, B, Opera: Petek, 12. maja zaprto. Sobota, 13. maja. »Tosca«. A. Poslovilni večer godalnega kvarteta Zika. Predno so Zikovci odpotovali na koncertno turnejo po Nemčiji so se v sredo zvečer še poslovili od ljubljanskega občinstva s koncertom v dvorani filharmonične družbe, katera sicer ni bila natlačeno polna, vendar pa so na komorni večer prišli vsi, ki vedo ceniti umetniško dovršeno igro koncertantov. Zikovci so izvedli ves vzpored v občudovanje in pohvalo vseh poslušalcev, ki so na koncu vzporeda zahtevali še dodatke. Težko nam je bilo slovo ... —č. Rentabiliteta koncertov. Naše občinstvo, ki informirano s kakšnimi stroški je združena v Ljubljani prireditev koncerta panavadi misli da prireditlj najsi bo ta društvo ali posameznik s količkaj dobrim obiskom vtakne v žep lepe denarce. Da temu ni tako, hočemo navesti v okroglih številkah stroške koncerta, ki se je v resnici vršil. Razprodana Unionska dvorana utse pri običajnih cenah okroglo 30.000 K, pri znižanih (in omenjeni koncert se j« pri teh vršil) okroglo 22.000 kron. Dvorana z razsvetljavo in drugimi stroški stan« okroglo 2000 kron, 10 odstotni državni veselični davek 2200 kron, mestni veselični davek 2200 kron, honorarji solistom 5000 kron, posojilo klavirja 500 kron, biljeterji 500 kron, predprodaja vstopnic 660 kron, plakati in vzporedi 5000 kron, časopisn« notice z davkom vred 400 kron, malenkostni stroški 250 kron, skupaj 18.710 torej okroglo 19.000 kron. V slučaju, da M bil koncert popolnoma razprodan, bi imel prireditelj 3000 kron čistega dobička. Al! se potem trud sodelujočih izplača? —* Koncerti z orkestrom so pa vsi deficitnf. Zorko Prelovec: Jaz bi rad rdečih rol. Moški zbor z bariton solom. Priredba za dvospev s spremljevanjem klavirja. Malo* katera pesmica je tako popularna kot ravno ta. Zvezna tiskarna je preskrbela za priredbo, da jo lahko pojeta dva pevca ali dve pevki v dvospevu s spremljevanjem klavirja in mislimo, da bo s tem marsikomu ustregla. Izdaja je lična in jo krasi lopa naslovna stran, delo akad. slikarja Maksima Gasparija. Cena partituri 4 dinarj«. Naročila sprejema Zvezna knjigarna ▼ Ljubljani na Marijinem trgu. Vasovalec. Moški zbor Emila Adamiča. Mala pesmarica 12 zvezek. Cena zvezku 2 dinarja. Dobiva se v Zvezni knjigarni na Marijinem trgu v Ljubljani KiM in uitooi »Kurentov album«, Humroističen almanah s karikaturami. Izdala in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Marijin trg 8. Cen 2.50 Din. Eksport Eksport id Vinko Stoklas Sv. Andraž v Halozah, železniška postaj’a Ptuj — priporoča svojo bogato zalogo prvovrst* nega haloškega vina. V sredini vinogradov. Cene brezkonkurenčne « OOTmnn-CT-aagas n— ■————— Dragocenost vsake hiše je Ue« kamarja Fellera prijetno dišeči »El« safluid«, najboljše sredstvo za drg-» nenje hrbta, rok, nog, in celega telesa, kot kosmetikum za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši. Izdatnejši in delujoči kakor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali I specijalno steklenico skup z zamo-tom in poštnino za 72 kron pošilja : Eugen V. Feller, Stubica donja Elza trg št. 357. Hrovaška Stran 4. JUGOSLAVIJA* 12. maja 1922 Štev. 109. C. N. in A. M. Williamson: Cesaričini biseri. (Dalje.) Odklenila je baš tista ženska, ki Je prej sprejela Churna in Kit. Bila je debelušasta zamorka in še uma* rana povrhu. Bulječ v novodošlico je vzkliknila z usti polnimi gume: »Kako, mari ste tudi vi prijateljica gospoda Chefiinskega?« »Chuff!« se je posvetilo v Klo-jlni glavi. »Tukaj stanuje!« In malo je manjkalo, da ni zavrisnila od zmagoslavja. »Gospod Chefflnsky mi je neznan,« je odgovorila, »toda v zadregi sem in zato sem poiskala va-lo hišo: prijateljica mi jo je priporočila. Videla sem, da hodijo ljudje noter in da imate še luč. Kaj ne, da le vedno oddajate sobe?« »To pač, a najdenišnice in sirotišnice nimamo.« »Saj ne prosim vbogaime. Denarja za hrano in stanovanje imam dovolj. A vendar, ne želim si preveč drage sobe. Zadošča mi kaj skromnega, čeprav na vrhu.« »Veste kaj, to res ni čas za mlado dekle, ki išče stanovanja,« je dejala zamorka ne baš naklonjeno. »Adi niste mogli počakati do jutri? Nu, stopite v vežo. Poklicati hočem gospo Mac-Mahonovo. Ona je tu gospodinja. Če dovoli, bi bil zgoraj prostorček za vas.« Spustila je Klo v vežo ter odšla nekam v podtličje. » ,Gospa Mac - Mahonova’,« je pomislila Klo, »to zveni nadepolno! Ako je prava Irka, sem gotova svo- je stvari.« In zraven si je rekla nehote, da še ni videla tako puste hiše, dasi jr vedela, kaj se pravi slabo stano’ nje v Novem ' 'ku. N c pogled na gos Aac-Maho- rič v o je bil manj upa p;,'a od njenega imena. Bila je golšasta, čemerna in grda Ženska srednjih let; njeno vedenje je bilo sumljivo. Toda Klo je prva odprla usta, začlnjaje svoj nagovor z obilico irskih ocvirkov; v narečju je ni posekal nihče, kadar je nanesla potreba. »Ne zamerite, gospa, da vas nadlegujem ob tej pozni uri,« je žlobudralo dekle s svojim najprikupnej-šem glasom in najnedolžnejšim pogledom. »Gospoda, pri katerih služim, so me hoteli nekaj onegaviti zaradi mojega fanta; in rajša nego da bi ga pustila, sem šla takoj od šim glasom in najnedolžnejšim pobrala svoje stvari. Tolikanj sem hodila okrog, da nič več ne morem! Rekla sem vaši služkinji, da mi je neka prijateljica hvalila hišo gospe Mac-Mahonove: tako sem si zapomnila naslov. Za teden dni vam plačam naprej, ako me vzamete pod streho.« Ali je sprejela gospa Mac-Maho-nova ta izliv za čisto resnico, se ni dalo reči; toda njen obraz je postal očividno prijaznejši, ko je začnla irsko govorico. »Irka ste?« je vzkliknila. »Da, iz Gorške grofije. Ni še dolgo, kar sem v Ameriki.« »Tudi jaz sem iz Corka, in tudi moj rajni soprog je bil,* se je ota-jala ženska. »Dvanajst let sem zdaj v Novemyorku. Vmlet pravi, da bi radi vzeli tisto sobico na vrhu?« »Dobro; saj druge prazne itak ni. Koliko časa mislite ostati?« »Oh, nekaj dni — morda pa tudi delj.« »Nu, oglejte si jo. Hvaliti se ž njo ne morem; nič posebna ni. Računam vam jo s hrano sedem dolarjev 2a teden dni.« »Rada jih dam,« je dejala Klo ter krenila za gospodinjo po strmih in slabo razsvetljenih stopnicah. Bile so pogrnjene z oljnatim platnom, in na mostovžih je zaudarjalo po uhajajočem plinu; toda dekle se je čutilo malone srečno. Hiša fes ni bila privlačna — a kaj je bilo nji do tega! »Na ulico leži,« je rekla sopihaje gospa Mac-Mahonova, ko sta prispeli na vrh. Klo je jedva utajila svojo radosb iad to opazko: stanovala bo tik Jzraven sobe, kjer je Czerny spustil zaveso! Vprašala se je ali sta Churm in Kit poročena. Kdo ve, pomalem dožene morda tudi to! »Veliko sobo zraven vas sta vzela mož in žena,« je nadaljevala gospa Mac Mahonovo, ko je pokazala Kloji njeno čbmnato. »Stena je bolj tenka, zakaj ta soba je bila prej del sosednje; a stanovalca se mi zdita mirna človeka, in če boste mirovali tudi vi, ne boste drug drugemu v nadlego. Prijatelja sta z nekim gospodom, ki stanuje pri nas že delj časa, in sta prišla v poset. Ne maram, da bi ju kaj motila, zato rni nikar preveč ne šarite zjutraj; stavim, da sta izmed tistih, ki dolgo spe!« »O tudi jaz se počutim tako, da spala najrajša ves dan,« je vzdihnila Klo, (Dalje prih.) MALI OGLASI P&GDŠIM z H ISA v bližini Maribora a malim gospodarskim poslopjem, relikim vrtom, rinsko trto. Matija Mesarič. Krčevina 139._____844 HIŠA s 7 stanovanji in po nizki ceni r Studencih pri Mariboru, Cankarjeva ulica 5.________ ' ~ 843 KRASNO malo posestvo v lepem mirnem kraju, blizu mesta Maribor, 5 mtnnt oddaljeno od žel, postaje za Din. 115.000:—. Kavama Tement, Glavni trg, Mari-bpr. __________________825 HIŠA v bližini južnega kolodvora v Mariboru, sposobna za vsakega profesi-jonista. Pojasnila daje »Re-alitetna pisarna«, Mariboi, Šolska ulica 5.________826 ŽELEZNA blagajna, velikost št. 3, fabrikat Wiex & Co. in nova kopirna stiskalnica. Kje, pove uprava Usta._________________ 831 HRASTOVO OLJE za vinograde po ugodni ceni. — Tvrdka Ludvik Vernik, Ve-lika Nedelja. _________S33 LEPO posestvo pri Orte-neku blizu farne cerkve in šole s 6 orali lepega gozda za posekati in 7 orali njive, travnikov in sadnega vrta ter hišo. hlevi itd. Karl Breznik, Celje, Dolgopolje Št.' I.________________798 SE MALO RABLJEN voz (Landauer) po jako ugodni ceni. Naslov v upravi lista. 823 SLUŽBE: GOSPOD star 34 let, vešč nemškega, ogrskega, ruskega, nekoliko angleškega in srbskega jezika išče mesta pri kakem industrijskem ali komercijelnem podjetju. Ima prakso organizatorja in administratorja. Dopisi pod »N 19* na upravo lista.______________842 BLAGAJNIČARKA - kon-toristinja se išče za Bled. Naslov pri upravi lista. 828 RAZNO z PROSTOVOLJNA javna dražba V zapuščino pok. Ivana Žkorleta, bivšega *-rarja v Ljubljani spadajoče urarske zaloge se vrši v torek dne 16. t. m. ob pol 16. uri v Ljubljani, Jeranova ulica št. 6. Mate Hafner, notar kot sodni komisar.____________845 NOVO PODJETJE pohištva vseh vrst, izdeluje solidno po naročilu ter se priporoča Ivan Jensko, mizar, Bitnje, p. Boh. Bistrica. 841 GOSPODIČNA išče meblo-vano sobo, eventuclno s hrano. Ponudbe pod »Soba* poštno ležeče Ljubljana. 840 STAREJŠI, soliden gospod išče meblovano sobo po možnosti z električno razsvetljavo in posebnim v ho. dom. Ponudbe pod »Nujno«, na upravo lista. 839 SUKNO za promenadne in športne obleke v bogati izbiri A. & L Skaberne, Ljubljana, Mestni trg 11. isjava. Obžalujem, da sem dno 26/4. t- 1. v svoji gostilni zalil g. Jurija Golob, zastopni a Vzajemno zavarovalnice m zavarovalnice v Ljubljani s« mu zahvaljujem, da je o stopil od sod. z*sl«dovary ^ FRANC HRGA gostilničar v Dornotn pri Ptuju. Na debelo: Venci, šopki in cvetlice z« nevesta. Žico, svilen, kre{b tatet in cigoratni papir Aba* die zlata znamka, Altess«, Golub, Stročnice it. 2 hi *■ Cmflo la, II a Razgledni«« itd. Uran — Papirnica Ljubljana, Mesini fr itailka 11^ llllillllllllllllllllllt!!" 'liMMIMHf Knjigo s slikami za zabave in ponk na!im malini izvod 20 K v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg žtev. 8. ihto’ 'triimmiTmimtnffltimiiflS Drwa hlode, jelove in bukov* se kupi. Ponudbe po<* „Beograd“ na An. zav* Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica gaj • : : : s TRiDOO, if. dlDobavlia | naiceneie | traverse, železo, žeblje, J ZAGREB x 3 Mazttraničev trg 3 :< Brzojavi: TRAMS3UGO. 27-60 Telefon 27-60 i PODRUŽNICE: BEOGRAD, Kosmajska ulica 16. IZPOSTAVE: OSDESC Široka ul. 8. SUBOTICA kod Piukovk I drug I SKOPLJE. apno, cement, gips, trstiko, žico, deske in i --------— — — * -t ves gradbeni materija!. « © I SKOPLJE. S ■ ■ ----- S Iščem potnika za vinske vulipi na Štajerskem, le prvovrstno moč. Nastop takoj! Ponudbe pod št. 556 na upravništvo lista. h ................................ i MMmt Tagore — dr.Mojz Gradnik VRTNAR To krasno pesniško zbirko, ki je preložena v vse svetovne jezike, je založila v izbranem prevodu dr. R Gradnika Zvezna tiskarna in knjigama v Uubiiani, Marijin trs 8 Prevod je prirejen po angleški izdaji, ki jo je pripravil ojo ego ego Rabindranat Tagore sam. ■%> 4° °o° v n AA 99 VRTNAR je izšel broširan z naslovno risbo akad, slikarja J. VAVPOTIČA E£_ ceni 16.— Din. navadno vezan 20.— Din- vezan v satin (temnejša in svetlejša vezava) 25.— Din. 200 izvodov „Vrtnarja“ pa je natisnjenih na posebno finem papirju in so ti izvodi opremljeni s številkami ter razkošno vezani v usnje rjave, svetlo in temnordeče in svetle (drap) barve z zlato obrezo. Luksuzna izdaja »Vrtnarja" je najprimernejše in najelegantnejše darilo, ki je v kras vsaki knjižnici in vsakemu salonu. Cena luksuzni izdaji.....................................50.— Din. Haprodaj je „VRTNRR“ v vseh večjih knjigarnah, luksuzna izdaja samo v ..ZVEZNI KNJIGARNI**, LJUBLJANA, Marijin trg §t 8. mmumsumam TRAKTOR (tovorni avto) s priklopnimi vozmi, z železnimi obroči W s@ proda. Vprašanja na poštni predal 74 v Ljubljani pod „T \RTOR“. mam Podpirajte gladujote v Rusiji. Slovenska trgovska delniška družba v Ljubliani. Poziv k subskripcili novih delnic. Redni občni zbor Slovenske trgovske delniške družbe v Ljubljani je sklenil dne 18. marca t. L zvišati delniško glavnico od K 5,000.000 - na K 8,000.000 - z izdajo 7500 novih delnic * K 400*— nominale pod sledečimi pogoji; 1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi dveh starih delnic eno novo d K 440:— prišteva 5% obresti od nominale K 400:— od 1. jan. 1922 do dneva vplačila. 2. Novi delničarji dobe delnice po kurzu K 480:—, prišteva 5% obresti od nominale R 400:— od 1. januarja 1922 do dneva vplačila. 3. Delnice druge emisije participirajo na čistem dobičku za leto 1922. 4. Nove delnice se bodo izročile proti vrnitvi začasnega potrdila podpisa* vateljem takoj po končani subskribciji. 5. Reparticijo delnic za nove delničarje si pridržuje upravni svet. 6. Podpisovanje delnic nove emisije se vršS od 10. V. do 31. V. 1922, to sicer pri: a) Slovenski trgovski delniški družbi, Ljubljana, Resljeva cesta št. 22.; b) Slovenski trgovski delniški družbi, skladišče Rakek; c) Slovenski eskomptni banki, Ljubljana in pri vseh njenih podružnicah, in sicer; Novo mesto, Rakek, Slovenji gradeč in menjalnici Slov. eskomptne banke v Ljubljani, Kolodvorska ulica; č) Trgovski banki d. d., Ljubljana, Beethovnova ul. št. 10. bi Trgovski banki d. d., podružnica v Mariboru. 7. Delnice se bodo izdajale v komadth d 1, s in 25 delnic. Naša družba posluje špecijelno v kolonijalni in špecerijski stroki samo na ‘debelo. Ima svoje poslovne prostore in skladišča v lastni hiši, Resljeva cesta št. 22 blizu glavnega kolodvora. Vzdržuje tudi veliko skladišče na Rakeku in sicer s špecerijskim, kolonijalnim blagom ter deželnimi pridelki. Delokrog družbe postaja čimdalje večji, poslovanje se je že dosedaj razvijalo povsem povoljno, a v bodoče se utegne razviti tako, da sedanja sicer visoka delniška glavnica nikakor ne bo zadoščala. Zato je potrebno, da se udeleži sleherni stari delničar pa tudi sploh vsak trgovec na deželi podpisovanja novih delnic, da bode v bodoče naša zaloga tako bogata in taho raznovrstna, kakor si želijo to naši trgovci delničarji. V, Ljubliani, dne 4. maja 1922. Upravni svet Slovenske trgovske delniSke družbe v Ljubljani. Olavrd in odgovorni urednik Zorko bakin- Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija* Tiska »Zvezna tlakama« v UubU**