wiei^.
V Gorici, 17. avgusta 1877
!>*)> :fatfMp
A tii
„SoLa" izhaja vsak Cetvrtek in velja s poSto prfijpmana ati v Gorici na dom' poSiljana:
Vse kto.....f. i ">0
Pol leta....... 2.30
Cetvrt leta    ...... 1.50
Pri ozimuiHh in ]»r»v tako pri ,.»<?-slanicak" se plaSujo «a tavadno iristop-no vrsto:               /
8 kr. Le se tlska I krat
.......—........—.7-^- ,,    ,r......w--2--^-............-.......-
<5   „   „   ',,     ,.   3   „ Za veC-e drke po prostoru.
Posainezne Stcvilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposlri ulici blizo „treh kron". —• v Trstu v tobakarnici „Via dolla ca-6erma 60".
Narofinina in dopisi naj se blago-roljno pogiljajo pod naBlovom: Viktor Doleuec v Gorici. — Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno fran-kujejo, — Delalcem in drugim nepre-motnim se narotataa ^niia, akose ogla* se pit urednistvu.
CtaUo slovenskega politUnega draSfra gorifikega m brauibo narodiuh pravic
Goriskim Slovencem!
Kar je nokaj Casa sem, iotila so jo nasih rodoljubov lieka nialomarno^t; prav zaspnlojo na*e gihanje I posebno na politifuem polju; za drustvo „Slogau t<c nekatori gospodjo v mohtii iu na d -zi'li se zmouijo n« in list Sofa uziva zmorom manjso dnsevno. pa tudi inaterijalno podporo ; dopisuiki so umolkuili, kakor da bi se na Goriskein ne godilo prav fteto niC novcga in narocuiki tudi jako nomlno ali pa prav nit'- no, pla-cujejo. Da odkritctei'ciio izrecemo: mislili sino, da jo nasini rodoljubom prav enako postalo, Co so polit.Ono druStvo aSloga4 ohrani ali pa <-o propado in prav taka misel nas je navdajala glede list a. Zadiijie skliran je bil obeni zbor rHiogou, po katorom bi .so bili ro-doljubje pogovarjali tudi zarad nadaljoega izdavanja lista, zdaj, ko je dosodanji lasfnik in modnik lista naznniiil, dt; zapusti Gorico iu ne more vec ostati na krmilu lista; a toga zbora se je udulrfilo tako malo rodoljubov, da nij bilo mogoiie skleputi, vsled cesar sc je moral odloftti oh&ui zbor na 21. t, in. iu batl se je bilo cold, da bo morula ^Sofa" v Gorici pivncs-hati in da se bo ni"gel list !¦• tako rositi, da ho pre-seli v Trst in se zjodini s trzaskim hlovenskim lLstom, kar je bila tudi 2elja nokato-ih rodoljubov po Slo-venskem. Vendar pa je vest, da „Socaa ne bo vefi izhajala v (lorici, nekatere goriSke rojake zbudila z apatije in zafeli >o s»» posvetovati. kako bi se ,,So(ia'' v Gorici ohranila. Sklenili so nekateri rodoljubi, <la prevzamejo lastuidtvo in da bodo skibeli tudi zadabro uredovanje lista. Uilo jo te dni tudi posvetovanje v Trstu zarad zjcdinjenja obeli listov, katerega so se u-delezili tudi poobla^enci Gorioauov; a z ozirom na ielje gori§kih Slovencev sklonilo se je, da „Soc<tit o-stane se v Gorici iu da se morda kastieje tudi sK.li-nost" zdruli se bSo^o", ce bo mogofie najti pravi na-Ciu za tako zvezo. Kakor so se torej zjedinili goriSki Slovene! za ohrauitev lista v Gorici, prav tako naj se tudi potegaejo za politico druitvo Sloga, kater«ga organ je „So^a". Vsak pravi rodoljub naj se vpise v to druStvo in. naj gleda, da po svoji mo6i kaj pri-pomore k uspehu tega dru&va, ki iraa nalogo, brauiti pravice gorilkih Slovencev*. pospe^evati njih biagor in spraviti raej narod pravo polkiLno ediuost in discipline, kakorgna je potrebna tukaj na meji, kder se §c le utrjeva slovanski element. Da je tukaj na Gori§-kem posebno potrebna ediuost, to so menda ule spo-
znali vsi posteui rodoljubi, in prav tako je dokazano, da nijmanio toliko moci, da bi se lobko cepile v razne politicnc IVakeijis No volja torej kljubovanje in svo-jatenje, no, zdaj, ne za ca.s volitev in drugih vaznili iinov na naroduein polju,
^ 24. t. in. iina poiittfno drustvo Sloga svoj latni obfini zbor, knteri inia vazno nalogo, ponoviti odbor »lrustva. Ker pa je odbor du&i diuStva, pazijo naj rodoljubje goiiski, da volijo res rodoljubno, zmoJSne, delavne in voljavne uiozc v odbor, kajti le potem bo za-Kotovljeua dobra prihodiiost drustva in u.spob goriskih Slovotico.v ua politii'nciu polju. Da pa bode mogofe izvoliti pravi odbor, ki bo kos svoji nalogi, troba je uzo zdaj posvotovanja in fte bolj je potrobno, da se vdolozi zbora vociiia udov. Ivor pa pogre^aiuo §e prav dosti odlionib narodujakov goriskih vdrusUvu, vabirno in opoiniiijamo s tern gori&kc Slovonce, naj hitro §e prod zborom v ninogoin j^tevilu pristopijo k druStvu in tako pokn^ojo, da hoeejo z vso voljo oliraniti pri. dobitve poprojijiijih let iu priboriti nuSuiuu uurodu ic novih pravic.
I'osebno pa jo zdaj «as, da svetu poka2emo, da lioceino §e vedno ostati hrabrl stra^ari na slovcnskem jugu, zdaj pravi mo, ko se je zatelo gariti na slovan-skein obnebju in ko se bliza ias, da zavzome zatirani Slovan ono stopinjo v Evropi, katera mu gre po vsej pravici kot najinocnej&enm in jako nadarjenemu na-rodu, kateremu je odmerjena naloga postaviti v Evropi pravi temelj svobode, pravice in iifcinite civiliz&cij^
LISTEK.
Sodba v ceskem Brodu.
Histori^na novela.
(desk! spisat Pr«fcop Chocholoalek,  poilovenil  Andrej?kor JoieJ.
(Balje).
MPozdravljai» vaju v imeuu gospodovem", pravi domati sluga s poboznim glasom, „videti je, da pride-ta od dalee, in danes ravno v takovem grdem vreme-na. Ne zamerita, da sta morala nekoliko iakati, moj-ster je ravno fiital iz svetega pisma. ni bilo mogoce ' oditi in ostale motiti v poboznosti. Zato si pa odpo-Cijeta, vidva gospoda, kakor tudi vajina zival. Le na desno po mostovzu, naravnost do obe6ie pivnice, jaz pa tafias oskrbim vajino 2ival !a
A brez vseb okols&n gnal je konja preko dvora, pustivli njuna gospoda stati vtemt, a ko ne bi si bil vedel Jan pomagati, bil bi Istvan v temi te^ko na§el mostovz^ na desno in dun do obecne pivnice.
„Certa!" jezil se je polglasno drie se rokava pred njim idofiega Jana, „v kakovo kr6mo si me za-peljal, Jan ? Mesto veselega pogovora in petja bodem* morda moral moliti; to pri moji du§i se §e danes u-duSim. Kdo je §e kedaj sliiai kaj tacega; krfimar in sveto pisma 1 pri nas ga ne zna mnogi eiovek borjSe, nego ja?, in jail vem samo toliko, da je aekaj, kar se
Osmani i Madjari.
Pamcten, pravicoljubeij i poyten Clovek ne bode §tel Magjarom v zlo, da se bratijo s turci i simpati» zirajo & njimi! Potrudi se nekoliko, prijatelj, i poiSft rodno deblo Turkov i Madjarov: uvidel bodeS i se preprical, da so si bratje po rodu, da obadva naroda pripadata tatarsko • Cudskemu (fittdkemu) deblu, h kojemu se pri^tevajo tudi Japwici, Tibetci, Mongolci, Jakuti, Baskiri, Kamcadalci, Cudi (Finci), Samojedi, Lapi (Lapti) in drugi. Ked6 je more tedaj obsoditi zarad tega, da ljubijo svoje sorodnike, da imajo leljo i voljo pomagati jira v sktajnej sili? OCividno je— to sarai priznavajo — da se Turci bliiajo propadu i koncu svojega vladanja i svoje barbaricne, krute sile
tako iuiemtje. GoVorica tm ni legala o vas Cehih, da ate vsi zuorelii —
Tu je bil njegov samo-govor preruien po odpi-ranji duri, ki so peljale v pivnico, ktere je Jan brez dolzega iskanja nasel.
Prijetna toplota jima je Vela iz pivnice nasproti iu Istvan, preduo je za Janotn noter stopil, obstal je nekoliko na pragu kakor osupajen. Vse se je leske-talo cistote, celo podlaga, feravno ilovnata, bila je posuta s fiistim peskom. Na desnej, ua velikem ognji-scu plapolel je velik ogenj, napoluovaje izbo s prijet-no toploto, pred ognjiSccm pri veliki dobovi mizi se-delo je nekoliko moz razliCne starosti, tudi dve zen-ski, ena vie obstarela, druga Se mlada, ^vrsta, Se le razvijajoci se popek. Bili ste to iena in hfii mojstra ki6maija, ki je v modrem zastoru in zeleni capici v kotu za mizo sede* iz velike odprte pred njim lezece knjige druzini preddital.
Bili so blezo vsi globoko zamaknjeni v predmet, o kterem jim je krCmar ravno Cital, kajti niti on, ni-ri kdo izraed gostov se ni dal motiti pri prihodu ptujeev.
§e le ko je Istvan duri za saboj zaprl in Jan nekaj korakov po izbi stopivsi pozdravil: „Pohvaljen bodi Jezus Kristusl* obroili so se vsi k njuna odgo-varjaje; „Na veke, Amen."
„Dobro do§li v Imenu gospodovem pod mojo streho", ogovoril je krfimar priSla, prijazno jima z glavo ki—nwje, „pojdita, priSedita k nam, da se raz-
y Evropi. Oni vidijo, da Allah i njegov prorok Mo-liamed vzdihujeta na smertnej postelji v ke'rvavih i globouih ranuli, koje so jima vsekali „ivirepl 1 bezsor6ni« Ilusi, in se no motijo, miBlo, da jo turskega sultanovanja, paiovanja, samovoljnega gospo-dovanja konec jako blizo, i se boje, da outanojo saml svojega rodu zapuiaeni v „nekulturnej" Eviopi. Ti so razlogi, po kojih se da gklepati, zakaj tako Btnst-no ljubijo Turke, klifiejo i silijo, ne navduSeno, tern-ve6 obupno Avstrijo, na,j hiti pomagat Turku, uaj spo-di Bnoolikan«* Ruse iz balkanskega poluostrova, naj reli v zadnjih pojomljajih vzdihujoCo TurdijO; njlhovo sestro, naj jo zopet spravl na noge I naj polozi Uz» lo vladanja v sultanove rokel
Da pa TurSka gotovo propade, da pojdejo probl-valci njeni k-—Allaliu, to nam zadostno dokazujeta — madjarski strah i obup! I morebltl nijmajo pvav? Smelo bo derznem odgovoriti na to pitanje; Daf Oaa-radi, zapuifienf od vieh druzib evropsklh narodov { Bovra*.jni od Slovanov, kojim aedaj tako silno protl-vijo in koje scdaj sami po svojej mod zatirajo \ nad-vladajo i terpinfiijo; sovvaleni vzlastl od Slovanov i;uso'.\ proti kojim liodojo sedoj Avstrijo v voj«ko ti-rati Tnrkom v pomofi; 8ovra2eni od Nemcev poStenja-kov, kojim se Madjar, zagovornik krutega kerWan-skill narodov inucitelja. poiigalcn, bazvestnega ubijal-ca, gnjusi; sovra^eni od omikanlh Francozov in Ita-iijatiov, koji se bodo sramovall obltavatl Keudjo, kojo cWli^a—Mailjar; ob kratkem sovraienl od vieh i«ob-raienih narodov Evropej torej brez najmanje zaslom-be in brez zaStituikov zginoti bode morala — mala pesciea in potopiti se v druzih velicih evropskih na-rodih.
Strah, obup jim point serce, da bezupnl vabijo strastno druga ljudstva v pomofi bratu svojemu, ker Turkov pogin je pogin Madjarov all da bolje keiem : Turku bode sledil Madjar za marazmom! Slifiali je bodemo vzdihovati po propadu Turiije: Pleurez, Kon-grois, pleurez I La patrie est en deuil 1
Da bi sami hiteli otet—gnjilo Turcijo, zato jih je premalo Stevilo, a tudi poguma nlj doma; na aran-ziianih shodih so sami kriLaci; katerih znak in pomen opikmo najla^e s Horace besedami: Parturiunt mentes, nascitur ridiculiH mus, ili po domace, d o-sti kokadanja, malo jajcl
Kcdo tedaj steje Madjarom v greh, da Be bratijo s Turci V Mislhn, da nijeden umen Clovek ne. Pu-
grejejo vajini otrpli udjn, bolje vama bo diSala pija^a in jed.B
A radovoljno so se posedii skupaj mo^je pri mizi, da bi naredili prostor ptujeema.
.,Nehaj prej otajati se najinim zmrzlim udom, mojster kriSmar", pravi Jan, a pri njegovem glasu stresnil se je krfimar, pogledaje pak govorniku v oblige, zmajal je le z glavo, ^pozneje se poslu2imo tvoje ponudbe."
A pri teh besedah koratil je k mizi v zadnjem delu izbe, hofieS no5e§ moral je za njim Istvan, ako-pram dosti aerad: „Za Lrta, vse dela o nepravem 6asu; jaz bi bil sedaj sedel poleg one krasne dekli-ce; djabel! to ti je krasno dekle!" vprl je §e pri odnodu svoj pogled na krftmarjevo hCer, ki se je, ako-pram tega ni videla, vendar nehote stresnila pred tern prebadtjiviin pogledom, kot bi jo bil vpicil strupeni pogled baziliskov.
„Dobro je skrbeti za svoje telo", menil je krfc-mar, „tem vec pa imamo skrbeti za svojo du§o. Na-sitili smo svojo du§o z jedjo vecnega ^ivljenja, s6 svetira pismom, prijatelji in sosedje milil* ObrnivSi se pa k dru2bi, nbodi zato pohvaljeno im6 gospodovo", zaprl je kujigo, wzaslu2imo, da bi sedaj tudi telo po-krepcali s pijaco in jedjo la
Pri teh besedah je ostal in nikogar ne vpraSaje
odSel je iz sobe; Lenski pa ste pogledali k velikemu
kotlu na verigi nad ogujiseem se vrteceniu,  iz ktere*
ga je puhtela prijetna vonjava.       ,                       ;
0ostjo so nri^li se^aj med seboj pogovqy, naj-
HSHSBriB2BHSH5SH2HS5KBH555E5S5S55ffH535HHS2K
¦afene jilt, mL ljubijo svoje biate bolj strastno, nego ml ljubirao naSe brate Rase; naj blagoslavljajo tur-§ko orozje i naj mu 2el6 boljega vspeha, vecjozniago, nego jo ielimo mi iz dna serca ruskemu: naj se po-dajo k svojim: Madjar k Tur>u—-barbar k barbaru! Naj se vzajemno poljubajejo, naj si bratski po-magajo, dokler je cas, ali dokler to drngi narodje pu-ste; a pride das, da poreeemo z Lessingoin, kakor o Turku, tako o Madjarih:
Er kam und Niemand weiss woher, Er ging und Niemand weiss vrohin.
Z   .   .   b.
Vojna zsl osvofcojenje Jugoslovanov. Evropsko bojiSce.
Vie 14 dm nij nicesa sliSati iz tega boji§ca. | Kw so pisali turkofilni listi o raznih bitkah pri Tir: noVi, Razgradu in onkraj Balkana, je vse vefc ali manj glagano. General Gurko je iinel povelje umakniti se do balkanskih prehodov in nij bil prisiljen po tniej raoci prepustiti Turkom uze posedeni del Rumelije. Sibski prehod utverjajo Rusi Se bolj in Turki bodo imeli gotovo jako teSko delo, ako bodo hoteli polastiti se te uze po naravi samej mocne tvrdnjave. Isto tako imajo Rusi tudi Se oni prehod v svoji oblasti, po ka-terem so pred meseceni eez Balkan v Rumelijo prodrli. General Gurko se baje aahaja sedaj v Tirnovi. Osman pasa je Se vedno sesvojo vojsko okoli Plevne in Lovca in nij ne jeden korak niti proti Tirnovi niti proti Sistovi ali Nikopolju prodrl. To je znamenje, da se ne upa zagrabiti Rusov ter da se sme zauaSati na aroje nedisciplinirane cete le v odvracanji vuskih na-padov. Tudi Mehemed Ali paSa je kakor piiklenjen na znane Stiri turSke tvrdnjave in nij mu mogoce pro-dreti 6ez Osmanbazar proti Tirnovi, da bisezdruzUa njegova vojska z ono Osman pase. Mnogo pisejo du-najski in drugi turkofilni listi o Sulejman pasi, povelj-niku y Rumeliji. Pravijo, da je pod Balkanom in da so uze nekateri oddelki njegove vojske prodrli Cez Balkan k vojski Mehemed Ali paSe pri Osmanbazarji. Opisujejo uze, kako bodo v kratkem Rusi zapojcni iz Tirnove in balkanskih prehodov, kako zagrabijo vse tri vojske po zdruzenji pri Tirnovi rusko vojsko in jo zmagonosno zapode v Douavo ali vsaj cez Donavo. Prihodnost nas bode ucila, ali marivec te tur§ke pri-jatelje, kako so delali racun brez krcmarja.
V kratkem dobo Rusi mnogo pomoci iz notranje Rusije; nekoliko jo je uze slo cez Donavo pri Zim-nici in cez novi tri milje nad Ru§cukom napravljeni most. Verhovni poveljnik je baje sam izrazil se, da ne zagrabi zopet Turke, dokler ne dojde vsaj 100.000 nio2 pomoci. Toliko in §e vec vojske utegne pa v jednem ali dveh tednih dospeti na bolgarsko bojisce, torej zacne se v ne dolgem casu zopet srditi boj mej Runi in Turci v Bolgariji, v katerem bodo,. nadejamo se, konecno Turki pobiti in premagani.
Na pravem mestu je sedaj, ko se pripravljajo Rusi odlotilni udarec storiti na Turke, nekoliko be-fledic izpregovoriti o obojih vojskah v Bolgariji. Ob Jantri mej rekama Cerni Lorn in Osma-Vid do Balkana se nahaja sest vojnih korov ruske vojske, ka-teri Stejejo okoli 140.000 vojakov, pesceviakonjikov; genera] Zimerman, .kateri se je umaknil na Trajanski naaip in je baje zapustil tndi Kistendie in Medjidje, kakor porocajo turkofilni listi, ima okoli 40.000 moz, katerih vecji del je set pri Braili zopet na Rumunsko in je uajberze uze prestopil Donavo ravno nad Rus-iukom in se zdruiil z ruske vojske levim krilom pri RuSCuk-Razgradu.   Pomoci pride najmanj 80.000  do
prej o domatfih receh, potem pa koj o raznovrstnth zadeyah in dogodjajih, kajti bili so takrat casi polni vrenja in gibanja, naj vec na polju cerkvenem, da so pozornost vsakterega na se obracili.
Spor mojstra Jana Husa in njegovih prijateljev z nad&kofom prazkim in rimsko stolico §e sicer ni izbubnil v popolno razkolnost, vendar je bilo previde-ti, da ta razkolnost ne bo pustila vze dolgo na se ca* kativ kajti neprijatelji Husovi so vedno bolj Scuvali m smelega reformatorja pri papezu, razglasevaje vaa-k& potrebno popravo v cerkvi kot krivoverstvo, ako-pram je ta autorita sama sebi najsmrtnejse rane za-sajala. Bili so takrat, kakor smo vze 7 zadetku po-vedali, trije pape2i: Janez XXIII. v Rimu, Gregor XII. v Avignonu in Benedikt XIII. na Spanjskem, in a tern se je zgodilo, da so mnogi knezi in dr^ave ap-pelovali od enega papeza k drugemu, priznavaje nje-mu poslusnost, kakor je to njihov prospeh zahteval.
Kralj Vaclav IV. se je drM Janeza XXIII. v Rimu, in I njim tudi mojster Hus, kakor vsa ceska deiela. Ucecje Husovo je bilo najvec visokim cerk-yenim dostojnikom proti misli, kajti buiil je proti ne-izmerni o§abnosti in gizdavosti njihovi, nepristojni du-hovnim pastirjem. Do takrat pa Se ni izbuhoil, kakor smo omenili, spor obeh strank v ocitno razkolnistvo, vendar pa je vze tako dalec dospel, da so se narejaie skorej po vsej de^eli pobozne stranke, skrbno se o-pwovaje, nkojpram go na videa? Se prijateljako skupaj
I 100.000 mo2. 0 Osman pa§i se govori, da ima pod d svojim poveljstvom samih 40.000 moz; pod poveljst- b vom Mehemed Ali pase stojeca in v znanih §tirih c tverdnjavah nahajajoca se vojska broji baje 130.000 2 vojnikov in Sulejmau pa§a v Rumeliji zapoveduje s 25.000 mozcm; torej bi bilo vse turSke vojske okoli I 193,000 moz.                                                    .            s
KoncCno naj omenimo zopetnih grozovitosti tur- I i §kib Cerkezev v Kavarni, bulgarskem mestu ob obalih | j cernega morja. Ti divjaki so v pravem smislu oble- g gali to mesto in zabtevali od po vefiini gerSkih me§- i Canov, naj plaf-ajo na tisufe goldinarjcv. Piisel je bil v vsled tega iz Vanie nek visi vojak v Kavarno in je I i pozvalksebi nekoliko znamenitejih gerskih meSeanov, I i kateri so bili po ljutih Cerkezih zavratno napadeni in [ L veLinoma umorjeni; potem so se le Cerkezi prodrli v I c mesto in so na tisuce nodolinih nieicanov pobili in J skorej celo mesto popalili.                                          I J
Azijatsko bojisee.                          I |
j          V Aziji   so sc zateli Rusi   zopet gibati   in vse    s
I kaze, da zarnejo zopet limli boji.  Tergukazov, kateri I i se je bil umaknil do Igdirja,  porinil je uze tur>kega    i poveljnika Ismail pa«o, kateri je bil tri milje daleft v    ] I Rusko prodrl, zopet fez inejo proti Bajazidu.              I l
I          Znano je naSim citateljem, da so skuftili Turci, I i
I kateri so bili   pri Suhum-Kale stopili  na ru ka  tia. I 1 I probuditi vstajo mej mohamedaitSKimi kavkaskimi pre- I ] I bivaki.   Ta namera je Turkom   popoluem   spodletela I 1 I in pobrali so se zopet iz teh krajev  odpt'ljavsi seboj j I v maio Azijo baje na tisute in tisuec divjih, kavka§- | < kill Mohamedancev.   Tern laglje  bodo  zatorej   sedaj I i I Rusi boj proti Turkom na tern bojistu nadaljevali, ko I i j jim ne bode nobena nevarnost vec pretila za hcrbtom. | I — o generalu Oklobziju, katerega nalog je proti Ba- I I tumu operirati, nij do danes nicesa §e slisati, vendar I I utegnemo v kratkem dobiti vaznih porocil.                  I
Dopisi.
V Selll, 14. avg. (Izv. dop.). V zadnjem listu „SoCett razpravlja nekdo iz Krasa razlogc o preselitvi tega lista v Trst. Ako sem dopisnika dobro razumel. bi bila izpeljava njegovih nadcl prva lopata prsti na listov giob.
Stopvv naj oinenim, da mi je vse enako, naj iz-haja „Socaa v Gorici ali Trstti; ta dogodek sam na sebi ne bode po mojem mnenju listu niti veliko kori-stil niti skodil. Toda dopisnik zahteva—mogoCe da nehote—Cisto novo podlago listu, prcstroj rlosedanje-ga programa nSoce." Drugaci ne morera razumeti doticuih opazek v onem dopisu, n. pr., da je v Trstu dosti izsolanih in inteligentnih trgovcev in spbh osob tega in druzih stanov, ki so navduSeni Slovani, primer-janje preselitve „So(iew se ffSIov. Narodom" iz Mari-bora v Ljubljano; dalje opazko, da list mora biti mo-numentalen, da naj bi se prelokalni pomenki v list ne sprejemaii itd. Ponavljam, ako sam dopisnika dobro razumel, pomeni njegov nasvet predtugacanje dosedanjega programa „SoLe.tt List, ki je bil naSe-mu kmetu in ljudstvu sploh v pravem smislu besede posvecen, naj bi postal list za inteligenco. Da bi tak korak v spremerabi lista bil ujemu pogubljiv, to nij te2ko razumeti. PolitiCni tednik za inteligenco je dandanes nonsens. Kedo izmej inteligence, prosim Vas, bode sedaj cital politicne razprave in zastarela porocila v teduiku ? Inteligentui in izSolani tr^aski trgovci gotove ne; druga inteligenca slovenska pa se manj. Mogoce, da bi ta inteligenca v zacetku list iz-
I zivele. Ta vri§ in cerkveno prickanje zavzemalo je j misli vseh v takovej meri, da so se malo brigali za I politifine dogorijaje.
j          Torej se tudi  ni euditi,   da je zacela druScins,
j s ktero smo bili citatelje ravno seznanili,  koj razgo-
i vor svoj o cerkvenih zadevah. K kterej stranki so se
[ vsi priznavaii, ni potreba, menim, opomniti, kajti vi~
I deli smo, da so 6itali in  posluSali po dnevnem delu
sveto pismo, Cegar Citanje je bilo katolikom,  nadsko-
I fovim privr^encem, z ojstro cerkveno kaznijo prepove-
dano; kajti citanje  svetega   pisma bilo je'razgla§eno
za nevarno stvar prostemu ljudstvu, za dn§evni strup.
kar si je Hus naopak prizadeval, raziiriti znanje sve-
I tega pisma med prostim ljudstvom.
I        Krcmar se je med tern povruii z velikim vrcem.
I iz kterega je nalival v manjse vrcke.   Prvega je ue-
sel ptujima gostoma:
„Se enkrat mi bodita pozdravijena", ogovori ju zopet, Bna srecno dokouCanje vajine  poti"; dodal je, napil se sam najprvo na zdravje gostoma ter postavil I vrc pred nju.
aTebi na zdravje, mojster krcmar !" pravi Jan. zgrabivgi vrc, Btebi, tvoji druzini in vsem tvojitn dra-giml* in napiv§i se podal je vrc svojemn tovariSa.
„Yi&j blagoslovi  bog  tvojo napitnico",  dejal je krgrnar dvignivSi Capko, „prijatelj—rekel bi ptujec po tvojej obleki, ko ne bi te   tvoj jezik in tvoji obicaji i m izdajali za rojeuega Ceha,"
datno podpirala, dokler bi nova ideja ne izgubila mik novosti. AH odstranimo prvotno navdufenost in kaj ostane konecno kot prakticni rezultat podvzetja ? — Zguba lista. Cemu tudi tednik za inteligenco v Trstu, ko imamo dnevnik za to v Ljubljani. Sedaj ho-dete »Sofiow in »EdinostK zjediniti, da bi oba lista skup postala konkurent ,,S!ov. Narodu." Torej dopisnik hofe, da bi trzaski in goriSki Slovenci z druze-nimi mocmi „Slov. Narodii" konkurenco delali. Toda, gospoda, ne hodite iz dezja pod kap! Ne druzite mot-i s takimi nameni, kateri, vem, ne izvirajo iz zle volje, vendar kazejo oC-itno zgubo na VaSi strani in gotov pogin lista. Pomislite, da je list za kmeta in nase ljudstvo pisan in da zgubi pravico svoje ek-sistence/ako ne ostane tudi za naprej to, kar je bil do sedaj.
Ne izgubljajte izpred oci namena lista. Ako je mogoce, naj bode list pisan tudi za ljudstvo v trzaS-ki okolici, naj se poteza namesto „EdinostiK za nje-gove pravice, naj prinasa njegove lokalne in „prelo-kaliH-- po in cnke, a nikdar noma list zapustiti krog svojega dosedanjega namena. Po mojem mnenju bi moral biti list Se v bolj prostem, kmetu prav lehko razuiuljivem jezikii pisan, ko do sedaj ; ptuji i/reki, ptuje opazke, ptuje bese<le bi se morale Cisto odstra-niti; stavki bi morad biti kratki, jezik pa, seve, cist in le v oklepih naj bi se lokalizmi dopuScali. To bi bilo listu koriHtnejse, kakor nasvetovana strogo pravilna pisava, kateri se pa tudi jaz nikako ne ustav-ljam.
Ako bode list nas kmct rad cital; ako ga bode dobro razumel; ako bode vsakemu preljubljen in ne-ogibno potreben, potem bode list rmonumentalen." Cuvajte torej staresine lista!
Iz Kra$a? C. avgusta (Izv. dop.). — Naj se hvala ze cneinii ali drugemu na svetu priznava, ne« dvomljjvo je, da take hvalo noben na svetu bolj ne zasluzi, kakor nas presvetli cesar. Da oa svoje ljudstvo ljubi, so nam v dokaz vsakdanja sporocila brez-stevilnih daiil, ktera on podeljuje piosilcem in pod-loznikom v naSej drzavi. Tako je tudi podarilo Nje-govo VeliCanstvo samo v komenskej fari v teku dveh let milodare sleuecim katastralnim obcinam : Vrdcji-gradu za vodujak 300 gl.; Tomafievici 2a mirodvor aOO gl.; Ivanigradu za mirodvor 150 gl.; frakeiji do-lenji Suti 100 gl. za vodnjak in g. Forcicu 100 gl.— Nij cuda tedaj, da je naS vladar pri nas jako ljubljen od svojih postenih podloznikov, naS presvetli cesar Franc Josip I. 7,Ato pa imamo mi Kra§evci tudi vedno ljubezen in udanost do presvetlega cesarja in smo VQduo pripravljeni zrtovati v potrebi i bili za Njega vse, zivljenje in imenje.
Kaj rado prihaja vsako leto mnogo trzaskih me-stjanov v spomladi in poletji na naS Kras vzivat zdravi zrak. O nedeljah in piaznikih pa pridrdra iz Trsta tudi vec vozov gospode, tako da je Komen vec-krat kakemu mestrcu podoben. Ko se pokrepcajo po izvrstni postre2bi in z dobro kapljico kraskega terana v raznih gostiinicah, se pa zveCer ali drugi dan ver-nejo zopet domu v mesto. Let •? imamo med nami vec take gospode in tudi vec trzaskih obiskovalcev nego druga leta.     _________
Trst, 16. avgusta. (Izv. dop.). (Slovansko dru-stvo). Kakor sera Vam porofial zadnjic, bil je 15. t. m. v Trstu shod nekaterih odlicnih Sloveucev iz Trsta in okoliee. Vdelezili so se tega shoda resnicno samo odlicni Slovenci in Srbi in aklenilil so, da se ima osnovati v Trstu mo druStvo, v katerem bodo zastopani vsi slovauski elementi ziveci v Trstu inoko-
,,Na zdravje vsem, ki   hocejo   2iveti,  pred vsem
I pa na zdravje krase dekliske'-   dejai je Istvan z de-
I belim, hripavim svojim glasora,   misle,   da mora tudi
I on ktero povedati, pri cemur je od strani pogledalpo
j krasni krcmarjevi hceri, ki  je  ravno  pri   nasprotnej
,    niizi postavila veliko skledo dru^inske vecerje na mi-
. I zo; potem pa je vtopil svoje oblicje v vrc in njegova
J napituica je bila fctko izvts.tua, da je vrc skorej pra-
zeu na mizo postavil.
„Aj, prijatelj !4 reCe, krcmar z nabranim celom, » Bne le tvoja obleka in tvoj jezik, teinvec tudi tvoja .    sega te izrazuje kot ptujca."
nPovej mi mojster", prasa nakrat Jan,   mogoce da bi zagovoril nespretnost svojega tovarisa,   8cegava >    je le ona velika hisa nasproti? Zdi  se mi, da vlada "    ondi danes veselje in vrisc!"
t             „Kaj ne bi\ odvrne krcmar, Bko bogati priraa-
tor  cesko-biodski  slavi  suubitev  svoje edine heere,
[    slavi jo,  kakor ljudje  njegove   baze,   kterim beseda
boija ni segla vsrce in ni razsvetlila njihni razum, v
gizdavosti   in  osabnosti, v slepariji   in  pozresnosti*,
!    doda jezno, kakor bi se mu vze sponiin na kaj  tace-
I ga studil.
j r       BSnubitev, tedaj §e ne zenitovanje?1* vsklikne Jan
)    nekoliko ustrasen, nekoliko   radostuo, a ko ne bi bil
i I sedel v send, bil bi krcmar videl, kako njegoy obraz
I brzo bledi, brzo ga je oblivala, lude&ca; saj se mu
lici. Sklenilo se je to le v principu; o znacaju in tendenci druStva pa se nij §e moglo sklepati, ker rec" potrebuje resnega prevdarka in nadaljnega posvetova-nja ter pogajanja z razninii tukaj§njimi slovanskimi elementi. Zatorej se je izroCila 15 gospodom Srbom in Slovenceui naloga, naj pozvedavajo mncnja mej tr-zaSkimi Slovani, naj se posvetujejo na pudlagi teh mnenj in naj potcm napravijo konkretni' predloge, o katerih bode sklepal pofcm inocan zbor trzaSkih Slovanov, kkterernu se ima lornialno povabiti po mo-goCosti vsak Slovan, od kateregc se je luulejati. da pristopi   novemu drustvn.
To je torej pripravljavni korak, kateri gotovo no ostane brez uspeha. kajti gospodje, katcrim se je iz-rolila prevazna naloga, so poroki za to. da se bode kaj dobrega in stalnega ustvarilo na fast trzaskim Slovanom in v korist slovanstva sploh. Muogi 2ele, da se ustanovi tako drustvo, katcro bode privabilo po-sebno rokodelce, male trgovee, privatne in javne u-radnike itd. ter pospesevalo zraven duSevnega tudi materijalni blagostan vseh teh /daj razkropljenili zw-Jjev v Trstih Moje nmeuje je, da se osnuje kaj prak-ticnoga in da He za zdaj le nr. to ozir jemlje, da se na kak nacin priblizujo ter se gpnzuavujo tub. Slovani ; vac drugo pride po tem same po sobi, kajti rai'U-niti je treba ztuerom s faktorji, kakor&ni so, in se ravnati po njib du.sevni in matfrijalni ymoznosti. /a denes samo toliko o tej zaslevi; kesneje pa bom mor-da objavil ob&rnejo razpravo o tej preva/ni zadcvi.
Politifini pregled.
V (rorici. 17. avg.  IH77.
Volitcv derzavncira poslanca za veliko po-sestvo na mcsto barona Taceo. kateri je, kakor smo poroCali, odstopil, se bode versila due 4. scptombra. Nas Slovenes zaniiua inalo ali nit5 ta volitev, ker imajo Italijani v tej volilni kuriji ogromno verino in nimaino mi nobencga upnnjit zmagati, zato sc je tudi metida uihee nc udolczi izmt'j sluv. velikih posostnikov.
Xas derzavni zbor se zopet snide \U\q 4. sept. — Razpravljal bode ivrjpreje davkovsko postavo, kakor pororajo dunajski Hsti. Minister-stvo pa sestavlja proracun za prihodnjo Into, kateri bode derzavnemu zboru koj po njegovem snidenji predlozen.
Madjarski Turki se vedno taborujejo tupa tarn kljubu temu. da so se vse grozovitosti, ka-tere so se podtikale ruskej vojski po kersfcnih in nekersecnih judovskih Turkih, dementirale. Pa tudi Hervatje ne mirujejo in tudi oni so imeli zopet tabor v primorskej Cerkveniei, ka-terega se je udelezilo nad 5000 oseb in na ka-terem so se v enakein smislu kakor Zagrebcani izrazili proti Turcy'i in za Rusijo.
GraniLarji ali krajisnici so se te dni zbrali v Zagrebn, volili dr. lUrlica za predsednika in naglaSali, kako ogerska vlada hoce skodovati materijalnim koris»thn krajiue. zlasti gtede ze-lezniee. Baron Mollinary in ban Mazuranic gra-nicare podpirata. Mollinary je obljubil, da bode
je vze brez tega zdel glaa sumljiv, s kterini je i»epo* znani gost svoje vpra&mje zastavil.
„To je skorej vse eno", pravi za nekaj Casa krf-mar, z glavo inajaje, ..kjor se snubi. ondi ni dalefi do ienitovanja. z vlasti kjer je takov ^enim, kot tu-kaj, ki je popolnorna po volji  bogatemu priraatorju."
rKaj pa hferi, njegovi hCeri tudi?" prasa Jan s tako tesnobnim glasorc, kot bi z odgovorom naj veto nesrefo za ae piicakoval.
Sara Istvan je pogledal sedaj zacuden na svojega tovari§a, pogladil si je brado, njegovo oko se je zai-skrilo, in pokimal je z glavo, kakor bi Se le sedaj za-cel nekaj razumevati.
ftCudno !** godrnjal je seboj kremar, pomenljivo z glavo majaje : «K»lo more vedeti, kaj hCi gospica Svatova k temu pravi ?u spregovoii pak na glas, „po-metaj najprej pred svojim pragom, nego prcd sosedo-vim, govori se, in ne obrekuj svojega blizujega, zapo-veduje sveto pismo. Govori se sicer o tern xnarsikaj, pa kaj nam to mar? Skrbimo raji za se in za zveli-canje svojih du§.
„A kaj, kaj se govori?8 prasal je Jan radoved-no dalje.
„Aj prijatelj !** pravi krc"mar, ki v^e ni mogel prikrivati svojega zaCndenja, „tebe jako mnogo zani-ma ta tec* ptujfieva. Kaj tebi mar, je-li ienin y§eL Bvojej nevestiV8
„Kaj jo ta C'Jdnega, prijatelj krtmar!" oglasil n
tudi cesar varoval pravice krajine.   itfagjari se pa ljuto jeze.
Orijentalno vpra§anje je pravi gordicni vo-zel, kateri se le s presckanjem resi. 0 tej istini so nicnda tudi u2e angleski kramarji preprieani in lord Beaconficld, pravi prototip augleskih se-bienc^ev, je vse bolj miren in zaupljiv postal, ali vsled ruskih izpovedanj glede bodofcib spre-memb na balkanskem poluotoku ali vsled turSke zmage (?) pri Plevni, to naj ve* sam Bog.
Sicer naj pritaknemo tu njegove lastne be-scde, katere je govoril v augleskom parlamentu pred njegovim razidom: BMi smo oglasili, da ostanemo neutralni, pod uveti, fie Rusija na§ih interesov ne bode oskodavala; povedali smo llu-som odlofino, kateri so ti uveti ali pogoji; zdaj so stvari take, da angleska vlada nema uzroka niisliti, da bi rusku oskodovala angleSke koristi, zato ostanemo neutralnitf.
Due 14. t. in. s<» je ruzSel angle.Ski parla-ment in bodo trajale parlamentove pofiitniec do 20. oktobra. Kraljica je v svojej poslanici na parlament n»kla, da je z vsemi dei^avami v pri-jateljskili razmerah, v vojski je Anglija ncutralna in tudi ostane, dokler nc bodo fikodovani angleski interesi.
Nemfiko easopisje Se vedno pise o shodu nemSkega in avstrijskega ccsarja v I&lu, mej tem, ko je pri nas uzc davno vse potihnilo. Nij nam na misli zabiljezevati mencnj raznih tr;asn-pisov na Dunaji o tem shodu, trdimo pak, .a se je po tem shodu so bolj uterdilo prijateljsko razmerje mej vladajocima dinastijama ter d^ do-sledno se obstoja zvoza mej severnimi vlastimi, kajti prc»dobfo je znano culcmu svetu intimno prijateljstvo mej Nemcijo in Husijo, kateronov-darJHJo sedaj tudi ruski fiasniki. # *
Na Gerikem je ljudstvo jako vneto za vojno proti Turclji; skorej vsak dan se abere v Ate-nah mnogo Ijudstva in zahtevo, naj se napove* vojna tuiikemu sovragu, Poroca se vsak dan kaj novega o pripravah zabodofio vojno bfurct. Nek Gerk, baj6 rusk agent, je podaril Ger§ki 10.000 pu§k ostragusk francoskih, in par milijo-nov patron.
Na Serbskem se tudi pripravljajo zopet na vojno in kljubu vsemu dementiranju bode v kratkem ob serbskih mejah 40.000 mo2 postav-Ijenih. Verjetno je zeld vse to, drugace bi se ne javilo iz Carigrada, da se bode samo branila Turcija proti strbskemu napadu. Sicer se je pi-salo, da je pri shodu v U\n nemski car prido-bil nasega ccsarja za to, da bi se smela Serbija udeleziti rusko-turske vojne, a verjetno se nam zdi to stoprav sedaj, ko dohajajo poroftila o voj-nih pripravah Serbije,
Iz Azije se poroca, da je tudi jeden del Loris-Melikovove vojske udaril jo proti Zaim*u tamosnjim Rusom na pomoS. Ponovljenje boja v
je Istvan, deloma pvispevSi svojemu tovarisu na po-moc, deloma pa je tudi skusal zadostiti svoji zveda-vosti; razvidel je, da je bil Jan v ozkej zvezi 8 pri-matorjevo hceijo, „kaj je tu Cudnega; moj prijatelj je mlad, ima tudi ljubico, misli si, kako bi se neki ta obnaLala, ko bi jej nenadoma dali zenina; tako te-daj vidiS, prijatelj krtmar, da v tem ni nic" iuduega. Za certa! kako sem to modro izpeljal!" dodal je v duhu, zadovoljno si glade brke in brado.
„.Te-li ljubica, njegova dekle po bozjej beseditt, odvrne kremar, „bode najprej pametovala bcijo zapo-ved: Spo§tuj svojega oCeta in svojo mater, da bi dol-go zivel in se ti dobro godilo na zemljil — Ako-pram, kar se mene tiCe, bi sc nikoli ne protivil razum-ni naklonosti svojega otroka, kajti tudi nagib srea pride od boga.tt
Govor pri velikej mizi je bil mej tem utihnil, zvedavo so posluSali, kakovi dolgi razgovor ima prijatelj in sosed krCmar s tenia ptujeema ?
wPrav imaS, sosed!" oglasi se nekdo iz med dm-, §Line, ki je slisal posledne krCmarjeve besede: „bo2-jo resuico si pov Ndal, kakor se spodobi Cloveku, ki je iznajden v svete?n pismu in bozjiu zakonih. Na§ pri-mator tega nezna, a zato mu jo pozeraBko blago Ijub-Si, nego veLno blago, greSnemu mamouu 2ertovuje edi-no svoje dete,"
(Dalje,)
Aziji je torej skorej ob 3elej; tur§ko^usI?ej meji za^eto; nadejamo se, da bode drugi poskusboM uspesen nego prvi in da dospejo Rusi Se pred zimo v Ercerum.
Iz Carigrada se javlja birzojavnim pQtonj, da je ruski vojui oddelek pod generalom Zimer' manom vDobrudi preSel Donavo nad ^uS$ukom, da ide na pomofi ruskej vojski v Bulgariji. Pa tudi Turki dob6 zopet nove pomoCi, kajti vsa turSka vojska v Bagdadu, 35.000 moi ino5na, je dobila ukaz odpotovati v Carigrad, Pb tem takem. bode le prcvidno, 5e Rusija §e ve6 vojske mobilizujc, nego ima sedaj v mislib, ker le''*¦'¦ veliko premofijo bode mogoce obleganje mpp^jh turskih tvrdnjav v Bolgariji in pobijanj© ostalih turSkih vojnih sil.
Iz Severnc Araerike se poroiia, da jo imcl 9. t. m. general Gibbon na dolii< 1820Q vp-jakov in meScanov iz Zcdinjenih drzay ljsut M z Indijanci pri Heleni Montani. Dva Castnika sta bila ubita, general Gibbon in Stirje ranjeni. Od vojakov 80 do 100 ali ubitih ali pa ranjenib. Indijci so sc morali pomakniti naznj In 80 tegn-bili okolo 100 moz\
*
Iz Reke doSel berzojav BSlov. Narodatf o opomenjenem taboru glasi setako-le: VeerajSivji tabor za hrvatsko Prlmorje v Cirkvenici j© obl-skalo r>000 ljudij. DoSle jc pozdravil so eijajnim govorom dezelni poslanec Nikola Polii. Tabor je odprl predscdnik doktor BarM. Dolgo je govoril zoper Turke, Angled, najbolj pa zoperMagjare dr. Pilepift. Prefiitani so bill do&li telegram^ Govorili so nadalje Potofinik, Kolalovi*, urcdnik wPrimorca« Polic, Jovi6. Vsi govorniki lo bla-goslavijali slavjansko orozjo rusko in so nagla* levali zedlnjenjo hrvatskih zemlja, ki so jjofl tursko oblastjo, s Hrvatsko. V resolucijl & po-sebno naglaSa prositi Njegovo VeiManstvo eesfttia in kralja, da bi s Hrvatsko zedinil Bosno, Her* eegovlno in drugo hrvatsko zemljo, Izbranl flp bill, da predion resolu'iijo banu: doktor BuilA, doktor Pilepifi in urednik Polid.
Razne vesti.
Vabilo. Citalnica v TotninU napravl v nedeljo, 19. avgusta 1877 Besedo, pri katerej bode 80«jteloval MSlavecu. Program: 1. „LviSko sinpvi pripomovskih krajiu" in Slavlev spnv, uglasbil A. Leban; 2.' Sle-pec, uglasbil Drag. Klinar; 3. Jadratlsko morje, u-glasbil Ant. Hajdrih; 4. Sladko spavaj, Uglasbil ti*. Abt; 5. Pri zibelki, uglasbil Kara. Masek;' Q, Yeuec narodnih pesni, ugl. Jos. Kocjan6i6; 7. Slav^ek, mazurka; 8. Dobro jutro, igra. ZaCetek ob 5. uri popb* ludne. Vhodnina za odra§ene 30 kr.; za o.tipke 10; sedei 10. Med besedo ^reckaiije K tej yesaUci prav vljudno vabi.                                               U^lbpr*
Dobi se pri sreLkanji en napoleondor in en c,e« sarsk cekin. Prodajale se bodo Stevilke pred in mod besedo, ter velja vsaka 10 kr.
SkuSnja za maio bode v Tominu v nedeljo 19* t. m. ob 8. uri zjutraj, za koncert pa deloma po ay. magi (in sicer mesan zbor), deloma popoludne ob S (ves zbor). Slovesna sv. masa bode ob 10. uri zJHtraj*
(Gospodje pevci naj blag, prineso jim poslane glaske v Tomin).
Shoda na svati Oorl pri Gcrici pred petirai leti se vsakdo gotovo zivo Se spominja. s tacas na-braniini prostovoljnimi darovi se je napravil lep altair iz kararskega marmebna, kateri se postavi sredi car* kve na mesto prejsnega lesenega. Delo je uLe izver^ geno in altar bode do 2. sept. t. 1. gotovo ule po* sta~|jen. Tega dne, kot dne spomina na petletmco onega velikanskega shoda, bode novi altar sloVesiio posveCen oscbno po naSem knezonadSkofu.
Iz Qorjanskega na Krasu se nam pi§e: Ka-kor smo priCakovali in se nadejali, izverdila se je nova volitcv v obCinski zastop skorej popoinem pd na» Sej 2elji; voljeuih je 10 novih zastopnikov, 2 sta $a poprej§sja. Zato pa zaklitem slava vrlim obCinarjem. Posebno nas veseli, da je voljen g. France Strekejj, kateri je dobro znan po svojem znacaju in koji je tudi jako uljuden in priljubljeri, torej moz vsega spp* Stovanja in Casti vreden. On naj bode v bodofie ob-dine ofie, on naj bode predsedoval novemu, yerlemu staresjnstvu, on naj bode nas 2upan, da se to, kar se je do sedaj zanemarilo, zodet poravna. Njemu se priporoCamo, naj skerbi dobro za prid, blagostanje 4n 4ast obcine, %m\ naj bi nm?go le(l               I S,
Presvitlega cesarja naiega rojstm dan praznuje se po vsej drzavi slovesno; tudi Goncanje, se ve, niso zaostali. Na predve&r rojstnega dne je najpreje mestna godba prisla sviraje do stanovanje ee-sarjevega namestnika in je zaigrala avstrijsko himno ter potem 81a po celem mestn spremljana od velike nmozicc Goricanov. Za njo je isto ponovila godba tu-kajSnjcga peS-polka ter jc tudi pred stanovanjem na-sega knezonadskofa zaigrala jedno hodnico.
C. kr. kmetijsko druStvo goriSko objavlja slede&i razglas:
Prihodnjega meseca, septembra, bo druga vrsta pre-davanj praktifinega poduka v sadje-trtoreji in v kle-tarstvu za odraScene in siccr po slcde&b pravihb:
1.  Podnk bode javen v dozelni kmetijski soli; predavali bodo gg. profesorji iste sole.
2.  Prvi se zaene 10. septembra obS uri zjutraj in druga dva slednja pa se bosta nadaljevala na 11. in 12. istega meseca.
Otrgatvi. Kako so napravlja vino in kako jc z njim ravnati, dokler se v drugic pretaka ali presnema. Ravnanjc s torto po tergatvi.
3.  Da se bodo tcli predavanj laze ndclezdi po-Ijedelci. vinorejci in vrtnarji, katerim manjka za to potrebnih priporaockov, razpisnje kmetijsko dru&tvo nekatere stipendije po 1 gold, na dan in to iz na-vadne podpore, katero jc v ta namen dovolilo c. k. ininisterstvo za kmetijstvo. Stipendisti razun onih iz gorXSkega okraja, bodo dobili tudi potnino in siccr oni iz korminskega, gradiskega, komenskoga in ajdov-skega okraja po 1 gold., oni iz drugih okrajev pa po 2 gold.
4.  Kedor se misli za stipendij oglasiti, naj po-da proSnjo po zupanstvu svoje olivine vsaj do :»1. avgusta c. k. kmetijskemu drustvu.
2upanstva so uljudno naprosena, da predlozijo njim podane prosnje v zgorej nave.denem obroku kmc-tijskemu draStvu s placano postnino.
Prolnjam, v katerih bodo navedeni posebni raz-logi, na katere se misli ta ali oni naslanjati, naj se prilozijo spricevala zupanstva, da je prosilec dobrega obnasanja in da se je do zdaj prakticao uze pecal s trtorejo.
Knjiga, kateMzem v podobah, kojo sem v „SoiiK ze oraenil, je o pravem easu na svetlo priSIa. Prisla je zdatno v okom veliki potrebi pri poduCeva-nji mladine v kersanskem nauku. — Vsak, ki se s poducevanjem mladine pefa, ve iz lastne skusnje, ko-liko pripomore, da se mladini v podobi postavi pred oe-i to, kar se ima razlagati. ^o tej poti otroci veliko lozeje zapopadejo in utisi jej globokeje sezejo v ne-2no sree. Zato se je, malo da ne pii vseb prcdmetih ¦ypeljalo, poducevati s pomocjo podob. Le pri kers. nauku smo pogresali take pripomo&i. Tezko je podati otroku pravi pojem o nekaterih resnicah in cedno-stih. fie pa mu je pokaze§ v podobi posameznih do-godkov, koj zapopade. — Taka knjiga je „k&tekizem v podobah," kterega je izdal po mnogem triidu prec. gosp. Jan. Buda 1, korar-dekan stolnega kapitelj-na v Gorici. Enjiga je osnovana po „biblijskein [(sve-topisemskem) atias-n" bukvarja Schreiberv Esslingen. Ali „bib. atlas" je zelo pomanjkljiv, ker je v prvi trsti namenjen za nekatoliCane (protestante) ter je v njem izpn§ceno vse ono, posebno t novi zavezi, na kar se kat. resnice posebno opirajo. Ima le po 30 podob v vsakem delu. Pri vsej pomanjkljivpsti se je Bbib. atlas" vendar tn in tam vpeljal v kat. §oie, tudi v Gorici. To je dalo preL. gospodu poved, da se je lotil teiavnega;- ker silnega dela, ter je delonia prenaredil, deloma pomnozil Schreiber-jef pbib. atlas" tako, da je pripraven za podueevanje katoliike mladine v kr§. nauku. Vsak del ima po 40 podob, ki so z redko umnostjo, kakor je lastno le v tej stroki sku-ienemu gospodu, izbrane in uvrstene. — Delo je sta-lo mnogo truda, pa tudi mnogo sitnosti vsled pog3-jaBJs z bukvarjem Schreiber-jem v Esslingen, ki je zalozil knjigo.
Morda bi znal kdo ocitati knjigi, da so podobe ttt in tam manj dovrsene ali da ne ugajajo v vsem znanstvenemu okusu. Naj pa pomisli, da je „kateki-zem. v podobah" le pomnozen in popravljen natis Schreiber-jeve knjige. Vse podobe nove napraviti, bi bilo stalo prevefi in Sole bi si je ne bile zamogle preskrbeti. Tudi ne more se boljega tiijati pri tako nizki ceni. Stane 6 g. 50 kr. v srebru pri zalozniku Schreiber v Esslingen s postnino in v papirji stane nekaj cez 7 gold. Knjiga popoiaem zadostuje svojemu namenu, enake nimamo. Pridejan je imenik vseh podob vnem§kem, italij., francoskem in sloTenskem jeziku. — PriporoEam jo gorko vsej Castiti duhoyScmi, ki poduCujejo otroke v krs\ nauku.
G.
m flSlavecB v Gorici. Yabilo. P. n. g.g. dru-Stvenikom in prijateljem Slavcevim. Vsled sklepa BSlavCevega" odbora bode „Slavec" pel v petek 24. avgusta 1877 v Gorici pri siovesnej sv. ma§i ob 10. uri zjutraj v kapeli velikega semenisea in pri koncer-tu na vertu Katarinijevem ob 5. uri popolndne. Po HiaSi bode vgoriSkej  citainiei glavniobfini zbor wSIav-
cev8 slededim dnevnim redom: 1. Nagovor predsed-nikov;2.poroLiIo tanjnikovo: 3. poroeito blagajuikovo ; 4. nasveti zarad veselic v prihodnjem letu: 5. posa-mezni nasveti; 6. volitev treh cenzorjev; 7. volitev predsednika in novega odbora.                      Odbor.
Program: koncorto, pri katerem bode svirala vsa tnkajSnfa vojaska godba, se bodo delili pri vhodu. da se preveliki btroski za postno raziwsiljatev piihra-nijo, femur naj ne zamerijo cast. gg. -Slaveevi" dru-Stveniki.
Sknsnja za ma>o Oberhoflerjevo bod«» v Gori-skej citainiei v petek 24. t. in. ob 8. mi zjutraj. za koncert pa ob 3. uri popotadne.
(Gospodje pevci naj blag, tocno k skusnjama pridejo ter rEisernieei{, ma?o in druge glaske seboj prineso.)
Razglas. — Dne I. septembra t. 1. zai'ne ^e podueevanje na uuuirlku vajencevT dne 1. oktobra na oddelku delavcev dezelne kmetij>ke sole v Gorici v zmislu doticnih pravil, kojih glavne dolocbe se tukaj priobcuj»kjf».
jS. 1. Nam en Solo. Namen te Lofc je posprifr-vati pruvilno kmetijntvo in pomocne iu sorodne obrt-nije z ozirom na posebuu razmete jnztiih «h»/i»l avatrij-sko-oger.^ke dizave; zlasti se imajo v njej izut'iti in izuriti kolikor izrejenci iz vr»te poijedelciv, da znajo sami opravljati doticna dela, toliko izrejeuci. kateii bodo iiueli sodelovati kot kmetijski pomocniki. s>prav-niki ali oskrbniki.
§. t. Za &p r ej e m g oj e ncev t rc ba: a. da so konCali 1(1. leto. b. da so dobrc fizicne potitave. c. da dokazcjo dobro zadrzanje. d. da m se s kmctij-stvom uze pccali in da so za ta namen zado.stno po-duceni. e. da dokazcjo cepljenje koz f. in da ptivo-lijo starsi ali njih zastopniki.
§. 5. Htevilo gojencev in kako se pre-bran i jo. Gojenci-delavei dobc v poslopju kmetijske Sole hrano in stanovanje; za take je odloccnih 8 brez-plaCnih mest, katcia podcluje dezelni odbor goriskini de^vlauoni.
Drugi bodo placevali letnih 200 gld. v dveh od-pladilih za vsako polulctje naprcj.
Vsi gojenci-dclarci bodo dobivali vsak teden na-grado v dcnarjii primerno narejencum debi, dokazuni delavnosti v Soli in na kmctiji in nravnemu zadrza-nju; to nagrado odloci ravnatcljslvo.
Gojonci—vajenci bodo dobivali hrano in stanovanje, za kolikor bo pro. *ora, sanio ce bodo za to prosili^,
8tevilo gojencev — delavcev je doloceno na 2lr smo vajeneev na 8.
Ako bi se jih vec" za sprejem oglasilo, se bo prednost dajala starejSim in takim, ki bodo predlaga-li boljsa spriC'evala nravnosti in prakti&ie vaje in vse-lej z ozirom na primerno razdelitev po posameznih okrajih dezele.
Dokler se ne preskrbe potrebna poslopja, se bodo podeljevali letni stipendiji po 120 gl. tistim, ki se brezplacno sprejmo.
Po vsakem naC'inu bodo dobivali gojenci o polu-dne hrano, ako bodo zeleli, samo da povrnejo dotifc-ne stroske.
Naznanja se ob enem, da se je za leto 1878 vsled dezelnozborskega sklepa od dne 20. aprila t. 1. pomnozilo Stevilo stipendijev od 8 na 12.
Prosilci naj podajo svoje vloge ravnateljstvu kmetijske Sole.
Oznanilo.
Andrej Kaucie iz Cekiae h. st. 8 prodaja svoje premozenje. namreC* hilo z enim naclstro-pjein (spodej so 3 sobe, 2 kleti in kuhinja; zgo-rej 4 sobe in sobana) Wev in stog za ^ito, 2 6ebeliijaka na preksoncji. polja za 6 krav, njiv 4 do 5 in gojzda 8 do 9 oraloY. Blizo hise je tudi voda. Stanovanje je za gospoda ali za kme-ta. Cenjeno je premozenje za 11 tisuc goldi-narjev.
Oznanilo.
Podpisano zupanstvo naznanjaf da bo dne 15. sept, tekocega in vsacega naslednjega leta v Dornbergu letni terg za zivino in razlieno drugo blago.
2UPANSTVO V DORNBERGU,
16. argnsta 1877.
Josip Sinigoj, Zupan,
Ukmmt MtwMi m urednlki VICTOR DOLIgfiUaa — Tiskar: MAILING v Gprici,
\<iznaiiil<».
DEPOLIeBEOILI,
livarja zvonov
v fioriei in \U\m\u
priporocata, naj bi se ne zamenjavala tirma De Poli e Broili, dobro znana po svnjih do sedaj vlitihj dobrih in na razstavah v Itinni, Londonu, Trstu, na Dunaju, v Filadelfiji itd. promijiranih zvonovib, predstavijena po ,,l)e Poll ttiov. Batta e Broili Sebastiano" z jiosp. laujfi Broili v Yidimu katcri nij nikdar bii v druzbi z njima.
V Gorki, 10. avgusta 1X77
NU. Naslov (adrcsa)   za   Gorico:
GosjxmIjo I>e Poli e Broili pri o«l-
v<*tiiikii dr. YtTzi'gii-wisi.
Oznanilo.
Javna skusnja gojencev dezelnega, gorisko-isterskega zavoda giuhoncmih v Gorici bo due 21). t. m. od 9—12 tire.                    Vodstvo.
Osebe vseh stanov,
posebno pokojniki, uradniki vsake stroke, zastopniki zavarovalnih dru.stev. oskerbniki, knji-godrzei in osobe brez sluzbe vdobe trajen in dober zasluzek, katcri postane, Cc ima doticnik le nekoliko sposobnosti, glaven zasluzek letnih 1000 do 1500 gold. — Pogoji: Dobra priporo-iila ali pa majhena kavcija. Dopise pod naslo-vom K. C. 2810 razposilja „Die Annoncen-Ex-pedition von G. L. Daube & Co., Singcrstrasse 8. Wien«.
Oznanilo.
tiostilniearjeni in clrugini kup« eevalcem x vinom sc naznanja, da se prodajajo na debelo naj-l)o!jsa hriska bela Tina \ ..Via Aseolii4 (judovskej ulici, Ghetto) h. it. 14 po nizkej ceni.
I Fratic Pichlcr,
|4] sodar v Maribora na Dravi, pripo-xk roca se za izdelanje sodov za vino in pivo iz najboljsega slavonskega lirasto-vega (dobovega) lesu vsakoverstne ve-likosti od 25 HtroY naprej — po naj-ni^jib eenab.