večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ol> 5. uri zvečer. Uredništvo in upravnlštvo: Kolodvorske ulioo fitov. IB. — Zurodnikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi bo no vrauajo. — Insoratl: Šoststopna potit-vrsta i kr., pri večkratnem ponav ljanji daje bo popast. — Velja za Ljubljano v upravništvu: za oolo loto 6 gld., za pol leta 8 gld., za čotrt lota 1 gld. 50 kr., na meaoo 60 kr., poSiljatev na dom velja meaeono 0 kr. vo6. Po pošti velja aa oelo leto 10 gl., za pol lota 5 gld., za četrt leta 2 gld. 50 kr. in ea joden meseo flfi kr. Štev. 190. V Ljubljani v soboto, 22. avgusta 1885. Tečaj II. Italijanske bolečine. Nimamo v mislih dozdevne bolesti, izvirajoče iz nenasitenega poželjenja onih sanguinikov, iz kojih je sestavljena italijanska irredenta. Njene fr&ze so nedolžne in neškodljive, dokler odmeva De najdejo v rimskem Kvirinalu ter podpore dobč pri parlamentni večini na Monte Cit-tori o. In da se to ne bode zgodilo tako kmalu, Za to so nam porok prijateljstvo med vladujočima dinastijama, zdrava razsodnost italijanskega naroda in — zvesti branitelj avstrijskih mejnikov, cesarska armada! Sanjarijo „neodrešene“ Italije tedaj sigurno veliko preglavice ne delajo italijanskim državnikom. Tem bolj pa jih nadlegujejo zapreke, katere je neposredno provzročila sudanska politika Depretisove vlade. Znano je, da so Italijani od svojih rimskih sorodnikov in prednikov podedovali jedno znamenito lastnost, izredno ekspanzivno silo. Junaška hrabrost, koja je nekdaj dičila starorimskega osvo-jitelja, je pač deloma otemnela tekom stoletij, toda razpenjavost prožnega italijanskega življa obdržala se je tudi v tožni dobi najglobokejšega propada, ter se razodeva celo v prostem seljaku, naseljenim na jezikovnih mejah italijanske narodnosti. Želja tedaj, razširjati lastno ozemlje, ukoreninjena je v narodu, in toliko srečnih vspehov priborilo si je mlado kraljestvo italijansko navzlic v°jaškim nezgodam, da je nazadnje skoro naravno, dft italijanskim sosedom sedanji obseg njih države oikakor ne zadostuje. Ali baš v tem oziru so ozke meje potegnene italijanskemu hrepenenju. Avstrijski orel čuva Trento iu Trst, na južnih obalih Sredozemskega morja pak sta Francoz in Anglež Listek. Moji sorodniki. (Spomini. Spisal —zd.) (Dalje.) vrtu železniške Mesec d n i j pozneje je v vrtu železniške stavracije Z . . . ške igrala godba vojaška, vse j° bilo natlačeno z gosti. Živa govorica in glasen smeh vabila sta mimo gredoče v senco kostanjev na vrč piva. re- Vse to najlepše pokrajine uže podvrgla svojemu vplivu. Srpo so tedaj gledali Italijani, ko so francoski pol-kovi posedli Tunezijo, tudi to jim nikakor ni bilo po volji, da je Gladstone deželo faraonov tako brezobzirno potlačil v vedno lakomno angleško malho. Sploh se je polastila neka splošna in nalezljiva bolezen našega veka: naselbinska politika je zmotila in zapeljala cel6 najhladnokrv-nejše diplomate. Nad Afriko planejo, kakor so pred 380 leti španjski „conquistadores“ planili na novi svet, vsi vneti za to, da svoje države obogati z nekolikimi porcijami „črne zemljine". Ali se je potem temu čuditi, da se je ista vročinska bolezen na zadnje lotila tudi Italijanov ter jih omamila tako, da so naposled tudi oni oborožili svojo ekspedicijo, češ, pri veliki afrikanski dirki moramo tudi mi se potezati za kako primerno darilo! In ker se je po tej poti pozornost nemirnih elementov odvračala s severne meje na daljne bregove vzhodne Afrike, zadovoljni so bili z naselbinsko politiko Depretisovega kabineta tudi oni krogi, katerim je irredentovsko rovanje od nekdaj silno presedalo-Toda afrikanska ekspedicija se je italijanskemu kraljestvu še veliko bolj ponesrečila, nego Angležem podjetje proti Kartumu. Kako veselje je zavladalo na Italijanskem, ko je poveljnik Sa-letta svoje „bersagliere“ bil izkrcal na obrežji Rudečega morja! Laška trobojnica vihrala je v Masavi, petelinova pera so se ponašala poZeili in Hararu, in lehkoživim optimistom italijanskim se je uže sanjalo o velikem kolonijskem posestvu, katero bode kmalu tekmovati moglo z angleškimi in francoskimi naselbinami. Sedaj pak se kaže, da Italija od vseh svojih naporov drugega ne bode imela, nego — veliko izgubo v denarji in pogin najboljših svojih vojakov! uiiu nuuueeno z gosti, /jiva smeh vabila sta mimo gredoče na vrč piva. Tudi jaz sem Sedel v tej gnjeti) gledal živo gibanje, te srečne, Vesele ()braze Solnce je padlo v zaton> pljnova ,ufi je je namestila, be sem sedel na svojem starem mestu, ^aslanjaje si glavo v dlani in z grozo premišljene svojo prihodnjost. Položil mi je nek,i0 r0j£0 lm ru,t>o, rekoč: »Danijel!" Ozrl sem 8e. Za manoj stal je gospod tuj, Cisto tllJ. 1 je star mož to in siva brada mu je pokrivala gornjo polovico prs. Čelo njegovo je bilo nabrano v goste in globoke gube; ves obraz pa mu je pokrivala bledoba mrtvaško 'neprijetna. Le oko starčevo je živo gorelo pod gostimi obrvmi, ter pričalo, da možu niso leta obelila las iu brade da mu ni starost nagubaučila čela iu s tako mrtvaško neprijetno bledobo obsenčila obraza. „Vi me poznate menda?" vprašal sem tujca »Kdo bi vas ne poznal! Le ozrite se okolo sebe in pokažite mi enega, ki bi si vam jednako skrival obraz v roki. Opazoval sem vas nekaj časa in mislil si: Tam-le sedi Dauijel, nesrečni Da nijel; stopi k njemu; saj si sorodnik njegov, njegov s trije “ Zasmijal sem se, kar mi je grlo dalo, zaničljivo ponavljaje tujčeve besede: sorodnik, strijc ter obrnil hrbt sorodniku, strijcu. »Ta smeh, ta smeli!" hitel je starec. „Vse mi je povedal ta smeh!“ „ Preveč je nepotrebnih prič," dejal jo potem „Idiva!" In v resnici je mnogo oči gledalo na naju ki sva se menda preglasna zdela gostom so sedom. Nehote šel sem za tujcem, ki se mi je ime noval strijca. l'red restavracijo poteguil me je s saboj ’ voz, ki naju je odpeljal v njegovo stanovanje. Tu Kajti tedaj, ko sta Depretis in Man cin1 svet iznenadila s to ekspedicijo, zgodilo se je to vsled pogajanja z Gladstonovim kabinetom, katero je baš takrat v škripcih bilo vsled Kartuma. Pravega dogovora sicer še ni bilo, vender pa so državniki v Kvirinalu bili uverjeni, da bodo italijanski lovci sodelovali pri sudanski vojski ter da bode Anglež v zahvalo svojim zaveznikom dovolil, osvojiti si ozemlje med Habešom in Rudečim morjem. Ta opravičena nada jih je zapeljala, da so svoje bataljone poslali v smrtonosno podnebje najvročej-ših, a ob jeduem najpustejših krajev znanega sveta. Prav mogoče je tudi, da bi Gladstone v istini za pomoč bil potrkal pri uajmlajši evropski velevlasti, katera je komaj čakala na njegov poziv. Ali Glad-stonov pad uničil je vse to upanje! Toristični nasledniki njegovi so povsem druzega mnenja. Sa-lisbury skuša zopet približati se drugim kabinetom, in v ta namen mu zveza z Italijo baš ne ugaja. Rajše se bode pobotal s turškim sultanom ter z njegovo podporo uredil sudanski kaos; tudi iz obzirnosti nasproti Francozom se ne bode dvor-ljivega kazal italijanski politiki, katera ima ravno v teh vprašaujih čisto drugačen smoter nego francoska. In še več, baš te dni se je čitalo po listih, da se je angleški polkovnik Chermside odposlal v Abesinijo, z habešldm „negusom“ pobotat se za vkupno delovanje proti sudanskim upornikom. Tu se pa ne sme pozabiti, da ravno Abesinija brani Italijanom, iz žarečega peska ozke pomorske planote prodirati proti zahodu v notranje afrikanske pokrajine. Vidi se tedaj, da so Italijani čisto na cedilu ostali s svojo afrikansko politiko: Nejevolja med njimi raste z dne do dne, in poročila o ubogih vojacih, katere tropično solnce neusmiljeno mori me je potisnil molče na divan; sam pa je odšel in vrnivši se dejal ostro: »Pijače sem nama na- ročil. Pila ga bodeva in plačala tudi, pošteno plačala, akoravno se klativa po svetu!" In obraz se mu je napolnil s krvjo, tudi gube so se nekako pogubile raz čela; le brada, siva brada ta je ostala. In res sva pila dolgo v noč. Pri polnih kupah drage pijače pa, katero je starec pridno vlival v se, povedal mi je zgodovino svojega življenja. »Sorodnikov drugih, kot vas, bratov iu sester vaših nimam." Tako je pričel. „Blizu trideset sem uže na tujem; zato trdijo nekateri, da se klatim po svetu. A jaz imam denar, sila denarja; vi vidite tedaj, da ni resnica to. Pred tridesetemi bil sem oskrbnik N ... ške graščine. Uže takrat se nisem menil muogo za dom in resnico vam povem, če rečem, da ne vem, kdaj sta mi umrla oče in brat. Roditelj moj bil je oster mož, hudi jezi podvržen. Zato sem rajši služil tujcu, kot očetu, ki v samotni Masavi, dražijo narodni čut proti državnikom, kateri so nasvetovali to ekspedicijo. Po našem mnenji ne bode Italijanom drugega kazalo, nego nekega lepega dne pobrati kopita ter ostaviti osvojene pozicije na Rudečem morji. Nekoliko tisoč bersaglierijev, kateri so svoj grob bili našli na masavskem obrežji in kakih 20 milijonov lir denarne izgube — to bode zaključek računskega sklepa pri italijanskem sosedu. Vprašanje je le, kake posledice bode ta nezgoda imela na notranjo politiko in na usodo Depretisovega mi-nisterstva, katero ae je prenagljeno udalo nagonu one razpenjavosti, ki je tako karakteristična za mlado italijansko kraljestvo in njegovo moderno povestnico. Hrvatska opozicija. V Zagrebu, 19. avgusta. Opozieija v Ogerski, piše „Agramer Zeitung" z dne 19. t. m., se od one v Hrvatski razločuje bistveno v tem, da prvo vodijo stvarni in slednjo skoro izključljivo osebni nagibi. Gospodje od opozicije naj nam te hude besede ne vzemo v zlo — če tudi na zunaj temu oporekajo, v srci morajo priznati, da je naša trditev prava. Osebna opozicija pa ima v posledico, da opozicijske stranke pri nas niso to, kar bi po pravici biti morale: javna kontrola vseh vladnih činov, katera, kakor nanese, vlado graja ali jej daje absolutorij, marveč četa nasprotnikov, kateri ob vseh odnošajih pobijajo vse, kar vlada načini ali opusti, brezozirno, bi li ona, opozicija namreč, delala drugače, če bi Blučajno imela v rokah državno krmilo. Mi smemo ta »slučaj “ tem bolj slikati na steno, ker je pač v istini večina gospodov, kateri so danes generalni štab nezavisne narodne stranke, pred ne dolgo časa odločilno vplivala na vladne čine. A se vč da, tedaj ni bila še častiti gospodi nagodba trn v peti; tedaj so imeli moč, spremeniti tiskovni zakon, o katerem piše danes jeremijade, a niso storili tega, ker so bili tudi tega mnenja, da je naše javno mnenje preveč nagneno k temu, da predere meje svobode ter zabrede v razbrzdanost; tedaj so tudi oni na razvoj volitev vplivali z zakonitim in društvenim vplivom, ne da bi bili v tem našli ono kvarenje javnega mnenja, o katerem se danes pritožujejo; tedaj so, z jedno besedo rečeno, storili marsikaj, kar prištevajo zdanji vladi in njeni prednici v smrtni greh, To so skozi in skozi momenti, kateri se opozicijskim strankam v Ogerski ne morejo lahko predbacivati. Ni dvojbe, tudi tam so politiki in listi, kateri so zdanjemu kabinetnemu načelniku osebni nasprotniki; tudi on pač ne more vsem prav storiti. A sme se drzno trditi, da se niti politiki niti listi v Ogerski ne zmotijo, ne spozabijo tako daleč, kar se pri nas žal, skoro vsak dan dogaja. Kedaj so politiki v Ogerski iz kake zadeve, kakeršna je ta o kameralnih spisih, napravili toliko hrupa? Kedaj se je v Ogerski ob podobnem povodu narod zapeljal s tem, da so se zemljiške knjige zdaj prepeljale v Pešto in da bode kmet, če bode hotel dokazati svojo posestno pravico do zemljišča, moral iti v Pešto? Ta smešna govorica čuje se lehko v bližnji zagrebški okolici, dokaz, da je od glavnega mesta se tjči zatrositi morala. In kedaj so novine v Ogerski vsakega vladnega pristaša, naj si bode kdor hoče, osebno sumničile, napadale ga na njegovi časti, v njegovih privatnih zadevah in zvezah ter ga tirale pred javnost, njegovo delovanje poniževale, označevale delovanje njegovega stanu kot sleparijo in samo kruhoborstvo? Ne, to se ne zgodi v ogerskem novinarstvu, katero je glasilo kake parlamentarne stranke. To se godi samo pri onem delu ogerskega novinarstva, katero se po pravici imenuje revolver-novinarstvo in čegar načelo je: Z revolverjem v roki se pride lehko po vsej deželi. In primerjajmo vender naše opozicijske liste z onimi v Ogerski. Komaj preide kak dan, da bi se pristaši vlade, poslanci in uredniki, meščani in obrtniki ne napadali zaradi njihovega vladi prijaznega mišljenja ali bi se malo duhovito ne osme-ševali. Zakaj? Pač zato, da bi se terorizovali, da bi se zaradi zločina, katero so zakrivili samo s svojim mišljenjem, kaznovali, na drugi strani pa, da bi se drugim odvzelo veselje, storiti kaj ta-cega. Ista opozicija, katera se kaže zavetnico svobodi , zaščitnico liberalnemu mišljenju in vlado brezozirno napada s tem, da vsako svobodno gibanje zatira, ista opozicija daje vladi vsak dan najboljši in najkrepkejši vzgled, kako se mora prav za prav ravnati z nasprotnim mišljenjem. In kdor ima le iskrico pravičnega čuta v sebi, priznati mora, da svobodno besedo, ono malo mero tiskovne svobode, katera nam jo še dovoljena, zlorabi samo opozicijonelno časopistvo. Gospodje naj se ob tem izreku začudijo kolikor hočejo, oni nam ne bodo iz tukajšnjih vladnih listov mogli navesti take uvodne članke, kateri bi se bavili z osebo opozicijskega poslanca; mi pa jim jih moremo na kopice navesti, in sicer tacih, v katerih se prav za prav o nič drugem ne govori, nego da ta ali oni pristaš vlade ni vreden, da ga solnce obseva. Kdor pa misli, da se vladni listi zaradi tega zdržujejo, ker gospodje od opozicije nimajo ranljivih stranij, moti se močno. Tega pač dotični gospodje sami ne verujejo. To so zoperne razmere, katere vzbujajo v inozemstvu osramočevalno mnenje, da v Hrvatski ne gre za politična vprašanja; v Hrvatski da je le jedno vprašanje na dnevnem redu in to je kru-hovno in uradniško vprašanje. In zdaj naj se sodi: smo li patrijotično postopali, ko smo kazali na te žalostne razmere in njih posledice; sodi naj se, me ni znal ali pa ni hotel ljubiti. Moj stareji brat, vaš oče, oženil se je uže takrat, ko sem jaz še študiral. Poletje je bilo, gospSda je stanovala v gradu, prvič, kar sem bil jaz graščini oskrbnik. Stari gospod baron siv, bolehen, s svojo petindvajsetletno gospo. Tak zakon navadno prinaša slabe sadove! Stara kri, mlada kri; to ni prida, prijatelj! Govorilo se je, da baronovka rada ribari v družbi mladega oskrbnika, da mu preprijazno gleda v oko in mnogo enakega. A jaz nisem videl vsega tega. Bil sem pošten in nisem si upal povzdigniti očesa k njej, ki je stala tako visoko nad mano. In vender je bila resnica. Tri leta pozneje je bila Rafaela moja, kakor je sama hotela. Kopal sem se v njenej ljubezni in srečen bil v njenem naročji. Da tedaj nisem mislil na dom, na očeta in brata, se menda samo ob sebi ume. Živel sem edino le njej in kdo misli takrat na dom, na sorodnike; vse se pozabi, vse! (Dalje prihodnjič.) Prokleta! (Koman. Spisal Emile Richobourg; po E. Vacanovi predelavi prosto poslovenil Janko Leban.) (Dalje.) Jean Renaud zarohni in njega oči se zablis-nejo. „0!“ zavpije razkačen. „Jaz morilec! Jaz ropar!" Ta energični protest je naredil cel<5 na sodniške uradnike vtis. Instrukcijski sodnik vidno ga-nen nadaljuje: „Saj vam ne branimo, da se zagovarjate, če vam delamo krivico. Povejte, kaj ste naredili, ostaveljšč mlin." — „Ne morem! ne morem!“ zakriči svoje sklenene roke konvulsivično tiščeč pred svojo glavo. — nZmerom stara pesen!“ nadaljuje instrukcijski sodnik jezno. „Čemo videti, ali ostanete pri svojem obžalovanja vrednem sistemu do konca. Jaz ne morem reči, ali je bila žrtva oropana: to v6 Bog in vi. Pa . . . Jean Renaud, pokažite nam podplat svojih čevljev." Renaud uboga, vzdignivši desno nogo. „Vidite, gospoda moja," reče sodnik, „širok podplat, okovan s železnimi žeblji. Nu tedaj, Jean Renaud, vi ste žrtvo prijeli in jo, ritenski kora- če se bode naša opozicija pred sodnim stolom zgodovine oprostila hudega greha, da je zakrivila te razmere. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Iz Kromeriža se poroča: Ruskega cara Aleksandra spremljala bode carevna Marija Feodorovna, njegova najstarejša sinova, prestolonaslednik Nikolaj in veliki knez Jurij ter njegov najstarejši brat, veliki knez Vladimir s svojo soprogo veliko kneginjo Marijo Pavlov no. — Naddvornik knez Hohenlohe je prišel uže sim. Ministerski predsednik grof Ta aff e pričakuje se v nedeljo, dne 23. t. m. V torek dne 25ega t. m. vršila se bode vojaška parada. Iz Zagreba se poroča, da se podado predsednik hrvatskega sabora, Hrvat, in podpredsednik Vaso Gjurgjevič in dr. Spevec dnč 12. septembra v Požego, da se poklonijo Nj. Veličanstvu cesarju ter izrečejo v imenu hrvatskega sabora udanost. Tudi vsi katoliški in grško-orijentalski škofje pridejo v Požego. Tuje dežole. Črnogorski knez Nikolaj potoval bode vender le v Bolgarijo. Pot ga bode peljala skozi Carigrad in Plovdiv v Sredec. Namen temu potovanju bode, utrditi prijazne razmere med Črno Goro, Turčijo in Bolgarijo. V Rumeliji niso razmere med prebivalstvom in uradi posebno vesele. Iz Plovdiva se poroča, da se je pred kratkim prebivalstvo v predmestji Maraš uprlo vladnim davkarskim uradnikom, da se je ta upor naglo razširil in še le žandarmeriji se je posrečilo, napraviti zopet mir. Deset oseb je bilo pri tepeži ranjenih; več oseb so zaprli. Iz Skadra se poroča: V slednjem času se je v severni Albaniji ustanovila liga, katera hoče vsem vladkim novotarijam stopiti z orožjem nasproti. Razposlala jo uže poslance v Miridijo, da povabijo tamošnje prebivalstvo, naj bo jej pridruži. Miriditi se do zdaj še niso izrekli v tej zadevi ; sicer pa navzlic guvernerjevim prepovedim hodijo večkrat ropat v doline. Tako so pred kratkim na-pali komaj jedno uro od Skadra ležečo vas ter odgnali živino; ker jih je prebivalstvo podilo, spopadli so se s prebivalci; pala sta dva Miridita in osem preganjalcev. Mustafa Assym paša je sicer odposlal 150 vojakov za njimi, a ta vojaška moč ni mogla nič opraviti. Zdanje postopanje med švicarskimi delavci v obrambo proti sumničenjem, da so v zvezi z anarhisti, je sicer počasno, a vstrajno. V mnogih delavskih shodih sklenile so se uže resolucije, da švicarski delavci odločno ugovarjajo proti temu, da bi bili v kaki zvezi z anarhisti ter da ni ni- kajoč, potegnili nekaj korakov daleč na mesto, kjer je umrla." Nesrečnik zopet povesi glavo. Potem se naenkrat vzravna; zdelo se je, da hoče nekaj povedati; pa kmalu na to se zopet uda svoji mrtvosti. „Jean Renaud", prične instrukcijski sodnik i'/■ nova, „ob kateri uri ste v Civry prišli?" — „Danes zjutraj ob šestih," odgovori. „To je vender enkrat odgovor, in sicer pravi. Pa iz Frčmicourta v Civry je samo ura hoda. Kje ste torej prebili ostali del noči?" Novo molčanje od Jean Renaudove strani. „Se da, tega zopet ne morete povedal' Jean Renaud! Ob eni uri po polnoči, menda uri po činu, bili ste v Saint-Irunu. Tega ne f]0u rete tajiti, kajti videli so vas, izpoznali so vfiS' Izjava ta je Renauda uničila. Instrukcijski sodnik nadaljuje: „Zlezli ste V v gostilno gospoda Bertauxa. ..." Jean Renaud prične dihteti. . „Bodi-si, da ste vzeli ključ iz žepa U .-i čevega, ali bodi-si, da je le-ta bil vtaknen v vratih. Vi ste prišli v sobo umorjenčevo. ora 11 K e 11 žveplenke, da ste užgali luč, te smo našli na tleh kakor z njimi istega mnenja, kako naj se reši socijalno vprašanje. Poročilo o sklepu angleško-kitajske pogodbe našlo je malo vere v političnih petrograjskih krogih, ker bi taka proti Rusiji naperjena pogodba ob času, ko je pretila uneti se angleško-ruska vojska bila imela nekak dober pomen, danes pa bi mogla le srečen izid pogajanj ter v Rusiji kakor v Angliji toplo zaželjen mir preprečiti. Iz Napolja se poroča v „Gazetta Piemontese", da se bode navzlic oficijelnemu preklicu vender le sestavila afrikanska ekspedicija. Orožarna v Napolji in privatne tovarne izdelujejo za čete obilo priprav, katere se bodo dne 15. septembra Uročile. Naročilo se bode v kratkem tudi 30 000 lahkih, pletenih jopičev za ekspedicijske vojake. Dopisi. Iz Vipave, dne 19. avgusta. (Izvirni dopis.) Tukajšnja podružnica domoljubnega deželnega pobočnega društva „rudečega križa" za Kranjsko je kakor doslej tudi letos slavnost v rojstveni dan Nj. Veličanstva našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Najvišemu spominu dostojno obhajala. Cerkvene svečanosti, katero je s zahvalno Pesmijo sklenil v. č. g. dekan Matija Erjavec z duhovno asistenco, vdeležila sta se c. kr. urada, c' kr- žandarmerija, občinsko predstojništvo, učiteljstvo, razna društva, kakor: požarna bramba, društvi »Čitalnica" in BEdinostK, podružnica „ru-defiega križa“ in mnogo druzega odličnega občinstva in sploh vernega ljudstva. Poddruštvo „rudečega križa" pripravljalo je v graščini „Podskali“, v najlepšem razvedrilnem kjnču vipavskega trga, s podobo cesarjevo in obilnimi krasnimi zastavami in venci olepšan prostor za večerno zabavo istega dne; žal, da se zaradi slabega vremena ni mogla vršiti razsvetljava „Pod-skale" z mnogobrojnimi lampijoni, petrolejnimi Aljami in bengaličnim ognjem. Večerna ura je kljubu nevgodnemu vremenu zbrala lepo število ^uštvenikov, kakor tudi drugih vabljenih gostov v graščinski gostilni k banketu, kjer se je glasila prva napitnica z navdušenimi „živio-klici“ Njega Veličanstvu presvitlemu cesarju in vsej presvitli cesarski hiši. Vladalo je veselje, zunaj pa so pokali topiči. — Poddruštvo „rude£ega križa" s svojim nevtrudljivim odborom vč dostojno urediti svečanosti, ki imajo namen, služiti — domoljubju. Razne vesti. (Samomor mlado deklice.) Iz Toplic na poroča se z dno 19. t. m. o slodečom dogodku: CUraj pretresla jo vso tukajšnjo prebivalstvo vest, da je usmrtila še mlada, komaj osemnajstletna deklica, Jo zaradi svojo izvanrodno krasote vzbujala občno 0vo jih. Jean Renaud, kaj li ste tam iskali?" »Nič ne ved6,“ misli volčji ubijalec sam pri ®e^>, in zdelo se je, kakor da pričenja prosteje .ihati- — »Nu, Jean Renaud?" nadaljuje instruk-Cljski sodnik. „Odgovorite: stojite pred sodiščem, Pokažite malo poguma." — „0 poguma mi ne Manjka!" reče. — „ Tedaj nam povejte, čemu li ste drli v sobo umorjenčevo?" Zatoženec molči. Instrukcijski sodnik izgubi sedaj potrpenje ter zakriči: „Ste li bili v Saint- IrmnUtam“e-POTU°6i.0b eni' da aliue?!“ ~ *.Bil vr •*u ” •? Vl 80 branite povedati, zakaj?" »Moj Bog, milostni goSp0d,« reče Jean Renaud žalostno, „če ne odgovarjam, godi se t kakor vam uže povedal, ker ne morem “ Uradnik se ujezi; uje se v ustnice ter vstavši Stornira: „To je najtrdovratniši malopridnik, ki sem ga kedaj videli" Zajedno d<$ osorno: Bp0. Kažite nam 8voje srajčne rokave." Jean Renaud stegne obe roki. Zdaj so lehko Vsi videli na desnem rokavu več krvnih marog. V istini, uže dovolj je ^ji0 dokazov proti ubogemu volčjemu ubijalcu, da ni bilo treba tega pozornost. Njen oCe, Avgust Frohnsdorf, je župan v Hostoru v Westfalenu in jo s svojo družino tukajšnjo kopelj obiskal. Deklica bila jo navadno zelo vesela in se je rada udeleževala raznih vesolic in zabav. Včeraj zjutraj rekla je svojim starišem, da hočo iti se sprehajat in ker nihče drugi z njo ni maral, šla je sama. Ko je bilo treba opoludne h kosilu, deklice ni bilo domov. Čakali so jo in čakali, a zaman. Šli so jo tedaj iskat in po večurnem iskanji pokazal se jo nesrečnim starišem strašen prizor. V znožji grada poleg neke razdrte opekarnice viselo je truplo mlado, lepe deklice mrtvo na drevesu. Vsi poskusi oživeti jo, bili so brezvspešni. Kaj jo bil vzrok obupnemu dejanju, se ne ve, a trdi se v obče, da je nesrečna ljubezen kriva samomora. — (Postrežljivost ni vselej dobra) Pred kratkim peljala sta se po železnici v jednem in istem vozu nek višji častnik, pa nek Francoz, in sicer od Duxa proti Pragi. Ker je bila soparica velika, prosi častnik svojega sopotovalca oproščenja in si sleče vojaško suknjo, sezuje škornje ter odloži meč, potem pa dene popotno čepico na glavo ter si obuje šlape. Ko pride vlak do neke postaje, izstopi častnik za nekoliko časa tako, kakor je bil. Kar pozvoni tretjič za odhod. Ker je bila tema, zgreši častnik v naglici prejšnji voz in se vsede v druzega. Ko se začno vozovi uže naprej premikati in.Francoz vidi, da častnika več nazaj ni, mislil si je, da jo ta zamudil in da mu brez dvojbe uslugo napravi, ako njegove stvari iz voza pomeče, da mu ne bo potreba golorokemu in brez škornjev čakati prihodnjega vlaka. Ko izvrši ta svoj sklep, pelje se postrožljivi Francoz sam seboj zadovoljen naprej, prepričan, da mu bo zaostali častnik iz srca hvaležen za ta njegov čin; a kako iznenadenje ga je čakalo! Pri prvi postaji poišče si častnik svoj prejšnji voz in ko mu nesrečni Francoz razloži, kaj da jo storil, oni ni bil malo razsrjon. Vendor ko dojdeta v Prago in je čez kratko uro častnikova suknja z drugimi ‘stvarmi vred za njim prišla, potolažil se jo ta popolnoma in je s Francozom potem še kozarec dobrega vina skupaj pil v hvaležnost za njegovo dobro voljo. — (Pred smrtjo.) V Saint-Omeru obglavili so 14. t. m. roparja in morilca Louisa Paina, ki jo bil dan po svoji poroki z noko šostnajstletno deklico umoril vse ude neke rodbine. Ko se mu je povedalo, da se je njegova prošnja za pomiloščenje zavrgla, poprosil je še, da se dovoli njegovi soprogi priti k njemu v ječo, predenj umrje. To prošnjo so mu uslišali in ženi njegovo željo naznanili. Vsa potrta stopi mlada nesrečna žena čez prag ječe in s solznimi očmi in tresočim glasom naznani k smrti obsojenemu, da se čuti mater. Ta novica napravila je čuden vtis na hudodelca. Vrgel se je na kolena in kričal je glasno: „ Sedaj hočem živeti, sedaj moram živeti!" — Jedno uro pozneje vršilo se je obglavljenje. Skoro ob tistem času porodila je soproga zločinčeva dečka, ki pa je v prihodnji noči uže umrl. novega, ki sam na sebi ne bi nič pomenjal, ker lebko ima kdo par krvnih marog na svojih oblačilih, ne da bi zato moral biti zločinec. Pa pravica ne spregleda ničesar, ona se služi najmanjših podrobnostij. »Ta kri je očividuo umorjenčeva", reče instrukcijski sodnik. — „Nedvomno“, potrdi generalni prokurator. Drugi so bili ene in iste misli. Instrukcijski sodnik stegne roko proti sobi, v kateri je bil mrtvec ter reče stražmojstru: „Odprite ta vrata." Potem se obrne k Jean Re-naudu: „Stopito tu notri", reče mu. Volčji ubijalec vstopi. Uradniki mu slede. Na znamenje potegne stražmojster sukno, katero je umorjenca pokrivalo, ž njega. Jean Renaud pogleda v umorjenčev obraz, kateri je lampica preživo obsvitljevala. Ne da bi se stresnol, kakor so mislili, stopi Jean Renaud k mizi ter opazuje nekaj časa mlado, lepo obličje mrtvečevo, globoko žalosten. Solze mu stopijo v oči. „Ti mrlič, katerega ne poznam", reče Jean Renaud sam sebi, „si-li z mano zadovoljen? Kolikor je bilo v moji moči, izpolnil sem — (Velika tatvina.) Kakor poročajo laški časopisi, izvršili so nepoznati lopovi v Turinu v on-dotnem muzeji za orožje veliko tatvino. Vlomili so skozi okno, potem se polastili omaro, v kateri je bilo kovanega denarja v vrednosti dveh milijonov lir. Kazen toga izmaknili so dve dragoceni kroni iz težkega zlata, koji je bil kralj Emanuel v dar prejel. Domače stvari. — (Osebne vesti.) Nj. Veličanstvo cesar izvolilo je okrajnega glavarja v Postojini, gosp. Antona Globočnika, imenovati vladnim svetovalcem pri deželni vladi v Ljubljani in okrajnemu glavarju gosp. Josipu Eklu v Rudolfovem podeliti naslov in značaj vladnega svetovalca. — (Prekrasno in zelo umetno izdelano diplomo častnega moščanstva) izročila je včeraj gospodu dež. predsedniku deputacija metliškega mesta, sestoječa iz župana g. Antona Zalokarja, občinskega svetovalca g. Josipa Prosenika in mestnega tajnika g. Leopolda Gangla. Pri tej priložnosti izrekla so jo g. deželnemu predsedniku tudi najtoplejša zahvala za njegove zasluge za mesto Metliko in posebno za preložitev državne ceste čez Gorjance. — (Dopolnilne volitve.) Prihodnji teden vršilo so bodo dopolnilno volitve za deželni zbor, in sicer volijo kmetske občine v kočevskem okraji v torek 25. avgusta, a mesto Idrija voli v sredo 26. avgusta. Tukaj kandidujo g. Feliks Stegnar, za kočevski okraj pa se je baje oglasilo več kandidatov. Kolikor smomo sklepati iz poročil, ki nam v tej zadovi dohajajo, jo ondi izvolitev gosp. deželne sodnijo svetnika Jakoba Hrena zagotovljena. To je tudi čisto umevno, ako se pomisli, da so g. svotnika isti volilci pred kratkim v državni zbor volili. — (Vojaštvo.) Jeden batalijon avstrijskegapeš-» polka cosar Aloksandor III. št. Gl, kateri je nameščen v Trstu, poljal so je včeraj v Kromoriž, da bodo pri sostanku častna straža svojemu vrhovnemu imenolastniku, ruskemu caru. (Turisti v Ljubljani.) Predvčeranjim prišlo jo čez Gorenjsko v Ljubljano voč članov avstrijskega planinskega društva tor so si oglodali znamenitosti v Ljubljani in v okolici. Osobito so jim jo dopadal Tivoli in krasen razgled z Grada. Včeraj odpoljali so so v postojinsko jamo, potom pa odidejo daljo v Trst. — (Zabavni vlak) pojde dne 29. t. m. iz Ljubljano na Dunaj. Tour- in rctourlistki veljavni so štirinajst dnij. Cene so zol<3 znižane, in sicer velja vožnja tja in nazaj v II. razredu 18 gld., v III. razredu 12 gld. Na Dunaj pride vlak dne 30. avgusta ob 5. uri 20 minut. — (Iz Velikih Lašič) se poroča, da so jo dne 21. t. m. odprla telegrafska postaja. — (Iz Slapa v vipavski dolini) piše se v „Nov.“: Kakor prošlo leto, tako prikazala se jo tudi lotos v naši dolini pogubonosna glivica „Poronospora tvojo zadnjo voljo ter varoval skrivnost." Rokav svoje blouse potegne si preko oči ter slišali so ga mrmrajočega: „Ubogi mladi mož!" Potem v mislih dostavi: »Uboga Luci la!" Če je instrukcijski sodnik računal na to, da bi pogled na mrliča Jeana Renauda stresnil, potem se je jako motil. Nasprotno, pogled na umorjenca dal mu je novo energijo in čutil se je močnejšega. „Jean Renaud, ali se še zmerom obotavljate odgovoriti?" povpraša uradnik. — „D&, milostivi gospod", odgovori le-ta odločno. Sodnik udari z nogo ob tla ter zakriči: „Žan-darji, peljite tega človeka zopet v ječo!" Tjakaj mu prineso večerjo. Bil je lačen in žejen. Ob deseti uri mu velč stopiti na voz, ki ga je imel odvesti v Saint-Irun. Žandar se vsede poleg njega, oba druga ga eskortujeta. Ostali del noči prebije v žandarski kasarni; a drugi dan ga odpeljejo v Vesoul, kamor dojde o poludne. Tam ga ženejo v mestno ječo ter ga zapro v celico. (Daljo prihodnjič.} viticola" in to za skoro celi mesec zgodnejši, kakor v prošlem letu. Celi oddelki vinogradov so uže čisto ru-javega, večinoma pa uže tudi odpadlega listja, dasi ni še grozdje, kaj pa še le les čisto nič dozorel. Groza obhaja človeka videti trte polne še zelenega grozdja, pa brez vsega zdravega lista. Tako je ob letošnjo letino in ob ono bodočega leta. Neka druga glivica nam pa listje krmske pese zel6 enako vničuje, tako da izgloda, kakor od slane oparjena. — (Občinska volitov.) Pri volitvi novega občinskega predstojništva v občini Vinica v črno-meljskem okraji bili so izvoljeni, in sicer županom Peter Malič iz Vinice, občinskim svetovalcem pa Peter Bal-kovec iz Preloke, Josip Cugelj iz Zilja, Josip Malič iz Vinice, Peter Jesih iz Belčvrha, J. Prankovič iz Novo Lipe, Miha Prokšelj iz Učakovcev, Petor Šutej iz Suhorja in Mate Stefanič iz Podklanca. — (Duhovensko spremombe v lavantinski škofiji.) Župnika sta postala g. Ivan Goved ič v Šoštanji in Henrik Ven k v Pilštanji. — (Smrtna obsodba.) Pred porotno sodnijo v Trstu bil je včeraj samski Andrej Žega iz Koprive (okraj sežanski) obsojen v smrt, kor je umoril dno 8. marcija t. 1. svojo ljubico, deklo Josipino Krt, na poti med Trstom in Hruševico. Krt je sicer tajil zločin, a priče so mu dokazale krivdo. Truplo umorjene našli so še le tri dni po dovršenem umoru zakopano na polji pri Hruševici. (Družba sv. Cirila in Metoda) pričela je svoje delovanje. Iz družbenih pravil podamo naslednje: Družbe ime in sedež: Družba sv. Cirila in Metoda ustanavlja se za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko (Goriško, Trst in Istro). Vodstvo in sedež jej je v Ljubljani. — Družbe namen: Družbe namen je, vsestranski podpirati in pospoševati slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi. V ta namen družba za slovenske otroke napravlja in vzdržuje šole in otroške vrtove ali pomaga napravljati in vzdrževati jih, nastavlja učitelje, dovoljuje podpore in nagrado, izdaja primerne spiso in knjige. Dobava denarnih pomočkov. Družbeni denarni pomočki so: a) Doneski družbenikov, b) darila in volila, c) z oblastvenim privoljenjem narejeni nabori, d) prihodki od napravljenih besed, zabavnih besed, zabavnih shodov, dramatičnih in drugih dopuščenih iger, beril in razlag. — Družbeniki: Družbeniki so: a) Pokrovitelji, ki plačajo jedenkrat za vselej 10 gld., b) letniki, ki plačujejo po 10 kr. na leto in d) častni udje, katere po nasvetu družbenega vodstva izvoli velika skupščina zaradi njihovih zaslug za družbene namene. Družbenik sme biti vsakdo, moški, ženska ali pravna oseba, ki se oglasi, da če izpolnjevati družbene dolžnosti. Družbeno vodstvo jemlje te oglase na znanje in sme sprejem odreči, ne da bi mu bilo treba povedati zakaj. Družba je ustanovljena, kakor ji jo najmanj 20 pod a), b) in c) omenjenih družbenikov pristopilo. Dokler se pravilno družbeno vodstvo ne izvoli, oskrbujo ustanovni odbor vsa družbena opravila. Častiti volilci mesta idrijskega in kmetskih občin kočevskega, ribniškega in velikolaškega sodnijskega okraja! Na mesto prerano umrlih poslancev gospodov Karola Rudeža in Josipa viteza Sehneida treba bode izbrati nova deželna poslanca. Razpisani ste dopolnilni volitvi, in častiti volilci mesta Idrija izbrati si bodo imeli 26. dan meseca avgusta t. 1. naslednika svojemu prejšnjemu vrlemu zastopniku vitezu Schneidu. . Velika večina volilcev idrijskih naznanila je podpisanemu odboru, da si za svojega zastopnika želi gospoda Feliksa Stegnarja, c. kr. učitelja v Ljubljani. Ker je gospod Feliks Stegnar vsikdar bil zvest našemu gftslu: »Vse za vero, dom, cesarja", zato ga tudi podpisani odbor vsem častitim volilcem toplo priporoča, nadejaje se, da bo 26. avgusta soglasno izvoljen za deželnega poslanca gospod Feliks Stegnar. V kočevskem, ribniškem in veliko-laškem okraji se še le vršč volitve novih volilnih mož, zato odbor ni mogel zanesljivo zvedeti, za katerega kandidata je večina volilcev. Vsled tega mu ni mogoče, priporočati kandidata, pač pa si šteje v dolžnost, volilnim možem toplo priporočati, da naj se 25. avgusta v pravem času snidejo v kočevskem mestu in se pred volitvijo med seboj dogovorč, komu bodo dali svoje glasove, potem pa od večine izbranega volijo soglasno in se ne izpostavijo nevarnosti, da bi pri cepljenji narodnih glasov zmagal nasprotnik. V Ljubljani 22. avgusta 1885. Centralni volilni odbor. Telegrami „Ljubljanskemu Listu “ Dunaj, 22. avgusta. Oficijelni program shodu avstrijskega in ruskega vladarja je naslednji: Car in carevna, carjevič, včlika kneza Jurij in Vladimir ter včlika knjeginja Marija Pavlovna pridejo dne 25. t. m. v Szczakovo, kjer jih sprejme zapovedujoči general ter gališki namestnik. Avstrijski cesar in cesarjevič peljeta se ruskim gostom nasproti do Hulina. Avstrijska cesarica pozdravi jih na kolodvoru v Kromeriži, kjer jih čakajo tudi civilna in vojaška oblastva ter častna straža. V stolici vrši se predstavljanje dostojanstvenikov; po dinerji (obedu) kratka gledališka predstava, potem čaj. Dne 26. t. m. se priredi lov ter de-jeuner; pred odhodom gostov diner (obed). V spremstvu ruskega cara bodo: Giers, Voroncov, Lamsdorf, Budberg, Kaulbars. Caru so oddeljeni generala Ramberg in Lobkovitz ter polkovnik Weigelsberg; carevni pa princ Rudolf Liechtenstein. Petrograd, 22. avgusta. „Herold“ poroča, da je ruska vlada sklenila, ne dalje zahtevati utelovljenja soteske Zulfikar. — „Herold“ demen-tuje, da se je Koreja postavila pod rusko oblast. Kromeriž, 21. avgusta. Naddvornik knez Hohenlohe, namestnik grof Schonborn in častni kavalir ruske cesarice knez Rudolf Liechtenstein pripeljala sta se danes sim. Priprave za sprejem v nadškofijski palači so skoro uže dovršene. Pariz, 21. avgusta. V Marseillu je včeraj 65 oseb umrlo za kolero, v Toulonu 1. London, 21. avgusta. Salisbury pogovarjal se je delj časa z ruskim poslanikom. London, 21. avgusta. Kassala se je dne 30. julija udala vsled glada. Telegrafično borzno poročilo 7, dnč 22. avgusta. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih...........................82'85 » > » » srebru...........................83'BO Zlata renta................................................109 • — 5°/p avstr, renta........................................99‘85 Delnice ndrodne banke.................................... 870' — Kreditne delnice...........................................28(i'75 London 10 lir sterling......................................124-70 20 frankovec............................................. 9'90 Cekini c. kr................................................ 5 '91 100 drž. mark............................................61'20 Tujoi. Dn6 20. avgusta. Pri Maliči: Hermann, trgovec, s soprogo; Ficht, Linhart, trgovci; Witt, zasebnica, z Dunaja. — Mailer, trgovec, iz Remscheida. — Behofschitz, potov., iz Linča. — To-dorovich, c. kr. okr. glavar, iz Knina. — Milonek, zasebnica, iz Celovca. — Urbančič; soproga graščaka, iz Polhovega Gradca. Pri Slonu: Hofstatter, mest. blagaj. priglednik, z Dunaja. — Schentz, c. kr. namest. svetnik, iz Prage. — Kune-vvalder, urednik, iz Gradca. — Grošel, c. kr. pomor, učitelj, iz Pulja. — Smedkar, obč. predstojnik, in Gangl, mest. blagajnik, iz Metlike. Pri Južnem kolodvoru: Redenšek s soprogo iz Sevnice. Pri Avstr, carji: Alijančič iz Trsta. — Lipovec, posestnik, iz Javornika. Umrli so: Dn6 20. avgusta. Marija Szukitz, hči topn. podčastnika, 22 dnij, Krakovski nasip št. 16, črevesni kat&r. — Marija Skofic, zasebnica, 38 1., vodenica. Dn6 21. avgusta. Ana Gerlovič, sirota, 14 1., Poljanska cesta žt. 30, plučna tuberkuloza. — Helena Kalan, mestna uboga, 73 1.. Karlovška cesta št. 7, prsna vodenica. — Ludmila Eisert, bukvovez. soproga, 43 1., Schellenbur-gove ulice št. 6, materični rak. Meteorologično poročilo. a 01 Q Čas opazovanja Stanjo barometra v mm Tompo- ratura Votrovi Nobo Mo-krina v mm bb 7. zjutraj 732 15 11*0 7,pd. sl. megla 4*40 a 2. pop. 730-90 181 vzh. sl. d. js. dež 9. zvečer 730-75 154 jzpd. sl. dež Kisla voda, kopelišče Radvanj Vsled obilega ogljonokis lika, natrona in lithiona jo radvanjska kisla voda kot spocifikum pri: protinu, kftiuiiji v žolči, mehurji in ledvicah, zlati žili, brambo-vici, brahoru, zlatenici, želo0000C V Ameriko Odgovorni urednik J. Naglifi. pride najceneje, kdor se obrne na Anolda Reifa, Dunaj, 1., l)cstaloz*ig»s9l) najstarejša tvrdka te vrst«5-Natančneje izpovedbe inP,r°“) -25 zastonj. XXXXXIXXI -----------——;— : TTi—rTTamberg v Ljubljani. Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & i od- **