Za gospodarje
rjarifoor, dne 4. decembra 1935.
Poskrbimo za varstvo sadnega drevja.
K težkemu gospodarskemu položaju kmetovalca se kaj rade pridružijo še razne uime in nezgode. V pretekli vegetacijski dobi je imel marsikateri sadjar veliko skrbi in posla z zatiranjem raznih škodljivcev sadnega drevja. Pojavile so se razne bolezni pa tudi zaje-dalci živalskega rodu, kot listne uši, katerih je bilo letos vse polno, kaparji, hroščeki, gosenice in drugi niso prizanesli, tako da je marsikdo skimaval z glavo radi kvalitete sadnega pridelka.
Da zima in mraz ne pokončata mnogoštevilnih rastlinskih škodljivcev, je tnano dejstvo, ker jim pač narava sama pomaga pred takim poginom. Ker smo prav v času, ko se pojavlja eden najhujših sadnih škodljivcev, se m'1 zdi potrebno opozoriti na njega. Sedaj v jeseni, ko nastopijo prvi mrazovi, prileze iz zemlje. Je to mali zimski pedio (cheimatobia brumata — Frostspanner). Škodljivec je ponočnjak. Samec in samica si nista prav nič podobna, ker on je nežen metuljček, ona pa je podobna dolgemu hroščeku, ki ne more leteti, ker nima kril. Zato pa ima zelo dobro razvite tri pare nog.
Samec se po dnevi skriva na drevju in oživi šele v mraku.
Škodljivec se razmnožuje zelo hitro, ker leže samica kakih 250 jajčec v kupčkih po 30 do -40 skupaj, ki jih ne ugonobi niti najhujši mraz.
Zatira se ga le v jeseni, ko prileze iz zemlje kot metulj in nekrilata samica. Ker samica ne more leteti, ampak leze po deblu v vrhove, je najuspešnejše zatiranje v tem, da ji pre-.ntrežemo pot na drevo. Po dosedanjih izkušnjah so se najbolj obnesli lepljivi pasovi, ki jih v jesen: opašemo okoli debla 1—1.50 m visoko od tal, na katerih se oprimejo samice, ko lezejo'po deblu navzgor.
Vosek za lepljive pasove si lahko napravi vsak sadjar sam in sicer iz 5 delov koto foni j e, 2 delov svinjske stopljene masti, 2 delov stearinovega olja in 1 dela terpentina. Najprej se raztopi svinjska mast in kolofonija in k temu še pridene terpentin in nazadnje stea-rinovo olje.
Na mestu, kjer nameravamo oviti paa okoli debla, je raskavo skorjo osnažiti, da se pas tesno oprime debla. Pas privežemo spodaj in zgoiraj tesno s špago ali rafijo, da ne pride pod njim samica skoz. Na ta način zapremo popolnoma prehod ne le samici omenjenega škodljivca, ampak sploh vsem živalskim za-jedalcem po deblu v vrhove. Kdor je na ta način polovil samice, bode imel mir pred škodljivcem ne glede na to, ali ga je sosed posnemal ali ne. Lepljivi pasovi so najzanesljivejše sredstvo proti škodljivcu.
Sedaj v jeseni je pa tudi odstraniti vse suho in polomljeno vejevje, pograbiti je listje in očistiti je drevje lišajev in mahu. Vse to je treba sežgati in ne rabiti posebno listja za nastelj, ker se lahko s trosi glivičnih bolezni okuži z gnojenjem druge partije.
Zelo hvalevredno je pobeliti debla z apnenim beležem, pomešanim z ilovico. Škropiti drevje z arborinom ali solbar-jem, ker s tem uničujemo zalego, ki prezimuje pod lubjem.
Zavarovati je posebno mlajše sadno drevje pred zajcem, da ne bo pozneje jadikovanja in prepira z lovskimii najemniki.
Zelo dobro je okrog debla pod krono drevesa zemljo prekopati, da se prezrači in drevju zagnojiti, za kar bode drevo jako hvaležno.
Vidimo, da je sadjereja pri nas dandanes še ena najrentabilnejših gospo-darakih panog, vsjed česar je dolžnost vsakega kmetovalca, da se zavzame za varstvo sadnega drevja ne le pri obiranju in spravljanju sadu, ampak tudi
— 96 -
Bftdaj v jeseni in pozimi, ko drevo počiva, ne pa tudi njegovi (sovražniki.
Inž. Šturm Rado.
V
O kmeiijsko nadaljevalnih tečajih.
Udeležil sem se lansko zimo enega izmed kmetij&ko-nadaljevalnih tečajev, V ta tečaj je bilo vpisanih okoli DO fantov, po večini kmečkih, v starosti 16 do U5 let. Predavanje je bilo dvakrat na teden, vsak torek in petek od 16. do 18. ure zvečer. Vsak teden je tudi prišel po eden strokovnjak s sreskega načelstva, živinozdravni.k in sreski kmetijski referent. Zgodilo pa se je tudi, da živinozdravnik ali referent nista prišla ali radi vremena ali radi drugih neprilik. V tem slučaju je vselej učitelj sam predaval.
Glede na teorijo ne bi imeli nobenih pomislekov, saj so vendar vsakdo kaj nauči iz sadjarstva, vinarstva in živinoreje, da o tem lahko predava. Drugo vprašanje pa je, ali imajo v teh strokah tudi dovolj izkustva. In kdor toga nima, tudi praktično učiti ne more. Izjemo so delali naši stari učitelji, pionirji sadjereje in vinogradništva. Mlajši dostikrat nočejo na polje kmetijstva, ker jih bolj vleče na polje politike. Zato pa se je dogajalo pod JNS režimom, da so takšni gospodje dajali včasih svojim poslušalcem več .političnih nasvetov ko pa strokovnih.
. Radi tega opozarjamo bansko upravo na sposobne absolvente srednjih kmetijskih šol in tudi nižjih kmetijskih šol. Ti imajo teoretično izobrazbo, pa tudi praktično izkustvo, da bi zamogli s pr dom delovati na takih tečajih.
*
Gospodarski pomen Abesimife.
Poglej na zemljevid in vidiš: Kdor ima Abesinijo, ima reko Nil; kdor ima Nil, ima Egipt; kdor ima Egipt, ima v rokah pota v Sprednjo Azijo in Indijo. Kdor ima torej Abesinijo, ima oblast nad Nilom, nad vso Severno Afriko. Vprašanje Abesinijo, njena skrivnost, je predvsem gospodarskega značaja.
Kaj jo reka NH?
Ze starogrški zgodovinar Herodot je v 5. stoletju pred Kristusom dejal, da »jo Egipt dar reko Nil«, kar velja za vso čase. V Egiptu skoraj nikoli ne dežuje in vsa njegova kultura izhaja iz Nila. Ondi se ne namaka zemlja z deževnico in s snežnioo, marveč samo z vodo iz Nila. Kamor dospe njegova voda, je bohotna rodovitnost; kamor je pa ni, ondi je gole, prazna puščava. Najbolje nas pouči o tem pogled s Keopsove piramido pri Kairi. Na vzhodu, kamor segajo vode Nila, je vse eno samo sočnato, rodovitno polje; koj zraven, tik vznožja piramid, za meter v stran, kamor se Nil nikoli ne povzpne, pa ni niti travnate bilke — je le rumen, puščavski pesek. Tako je z Nilom zapečatena usoda Egipta!
Ni! in Abcsinija.
A ne lo Egipta, marveč tudi vseh pokrajin ob daljnih izvirih Nila, pokrajin vzhodno afriškega višavja, gorovja v Abasiniji. Čudovitost Nila je zlasti ta, da naraste sleherno leto ob istem času in oplodi s svojim blatom vso pokrajine krog sebe, da zacvcto in da so rodovitne. — Tisti Nil (Beli Nil), Bahr cl debel, ki izvira iz jezera Viktorija, pa ni najvažnejši. Največjega pomena je veliko krajši Modri (motni) Nil — Bahr el As ra k — ki izvira iz abesinskega višavja (predv em iz velikega abesinskega Tsana jezera) in prinaša največ blata na polja in trikrat več vode ko Beli Nil, v času cd junija do septembra slehernega leta. Poslednji desni dotok Nila je Atbara in tudi ta prihaja iz Abe-šinije in d°naSa veliko rodovitnega blata in vulkanskega peska iz abesinskega višavja. Pokrajina ob Nilovih izvirkih je polna moče.
Poplave Nila.
Vsa plodovitost egiptske zemlje hi vsa ondotna svetna in duševna kultura izhaja iz Nilovih voda — iz njegovih povodnji. Te nastanejo v Abesiniji, kjer jo spomladi in poleti deževna doba in se nabere mnogo blata, ki ga odnaša Modri Nil. Pri Ilariumu narašča Nil od maja do junija; v Aesmvmu junija, v Dolnjem Egiptu sredi julija. Že pred 600(1 leti so davni Egipčani dognali, da 10. junija začne Nil naraščati jpri seda-
— 97 —
nji Kairi. S tem dnem se je pri njih začelo novo loto. Imeli pa so ondotni narodi zmeraj priprave za merjenje N;i-lovlh voda in so sl točno za.znameno-vali, za koliko narastejo. Dvoje takih mer še dandanes uporabljajo. V 16. stoletju so našli soho »očeta Nila«, po katerem pleza 16 fantkov. Teh 16 fantkov pomeni, da se Nil dvigne za 16 vatlov. Sredi poletja naraste Nil. Ko upade, posejejo kar ostalo blato. Pozimi rastline vzkalijo in počasi rastejo in spomladi je polje brez truda že polno dozorelo,
Ahesinija — trdnjava Afrika.
Abesinija, tovarišica očeta Nila, je za eno trdnjava Afrike, ki je doslej Evropejec še ni mogel zavzeti. Vsakršni pohodi in vse politične delitve so se morali ustaviti pri Abesiniji. S svojimi strmimi, razdrapanimi pečinami se dviga Abesinija kot kaka trdnjava iznad vročega puščavskega morja in je zato pokrajina in kraljestvo zase, ki živi svoje posebno življenje.
Abesinija glede rastlinstva., živalstva in prebivalstva.
V Abesiniji so vsi podnebni in rastlinski pasovi. Do višine 1800 m so gozdovi in planinski pašniki; od višine 1800 do 2500 m je puščava z akacijami, tamariskumi, palmami, bananami, ka-vinimi grmiči. Tu so se naselili ljudje, tu so žitna polja in tu uspeva živinoreja. Podnebje v višini 2500 m jo nrav izborao, travniki se raztezajo v daljave, brinje raste v višinah itaših Alp, celo ječmen uspeva na tej zemlji v višini 3900 ni! Iz višavja tečeta dve reki, ki rukoli ne usahneta, a sicer lit ne dežuje in tudi ni vode. Vel ko vn-t živali je tu, kot sloni in parkljarji, krokodili in noji in celo nekatere opice dobiš šc v višini 1000 m. — Po tem višavju je abesnsko ljudstvo jako gosto naseljeno. Vseh Abesincev je 12 do 15 milijonov, ki so bele, rjave in tudi prav črne kože.
Abesinije do.dej ni bilo mogočo podjarmiti. Saj ima dosti svojih živil, 'uta ludi bombaž in u- iije in celo izvaža kože, kavo in kavčuk. Najbolj jo pa varuje to, ker je dežela tako izven drugih pokrajin. Ima le eno samo železniško, 783 km dolgo jw-ogo od Addis Abebe do Dž bulija. Njeni najzvestejši braniki pa
so: strme pečine, vroče puščave, gozdovi z mrzlico, nevarne pokrajine z zverinami in Abesinci sami, ki so skozi in skozi divji, strastni vojščaki, ki so brezpogojno vdani in pokorni svojemu vladarju.
Gospodarske zanimivosti
Jugoslovanski izvozni rekord. Po poročilih finančnega ministrstva beleži naša država v letošnjem oktobru rekord izvoza, kakor ga ni bilo od .izbruha gospodarske krize. Porast izvoza je pripisati velikim pošiljkam v Italijo, ki je od nas zelo mnogo uvozila proti koncu oktobra, da bi napolnila svoja skladišča pred uveljavljenjem sankcij. Naš izvoz v oktobru je znašal 493.5 milijonov Din napram 425.6, 413 in 320.1 mil. v letih 1934—1932. Letošnji izvoz je prekosil lanskega za dobrih 16%. Meseca oktobra sc je dvignil tudi uvoz in je dosegel 395.4 milijonov Din napram 319.3 milijonom v lanskem letu, to se pravi za 13.2% več. Jugoslovanska trg. bilanca je bila v oktobru za 98.1 milijonov aktivna napram 77 milijonom Din v istem mesecu lanskega lota. V prvih desetih mesecih tekočega leta je znašal izvoz 3268.9 in uvoz 3006.5 milijonov D. Ta primerjava da trgovsko dobro ali aktivo od 202.i napram 79.i milijonom v lanskem letu in 343.6 milijonom leta 1933. Leta 1932 so beležili istočasno 110 milijonov pasive.
Cene sirovim kožam in usnju s» po*
'kočila. Na kožnem trgu je beležiti znaten dvig cen, katerega je povzročila abosinsko-italijanska vojna. Zavarovalne družbe za prevozne ladje so tudi vdignile zavarovalne pristojbine za prevoz po Sredozemskem morju radi vojne nevarnosti. Argentineko usnje, ki prevladuje na evropskem trgu, pošiljajo redaj po mnogo daljši poti preko Hamburga, kar znatno dviga prevoznino. V ceni je poraslo predvsem boljše blago, kar jo imelo za posledico, da ae je uporabilo mnogo več manje vrednega usnja, ki je tudi poraslo v ceni. V Zagrebu predajajo boljše goveje kože cd od 30 do 40 kg težke po 14—15 Din, lažje od 16 do 26 kg težke po 11—12 Din l kg ne nasoljene. Dobro telečje kože
— 98 —
prodajajo po 20 Din 1 kg. Povpraševanje je veliko. Podraženje sirovih kož je povzročilo dvig cen usnju, ki ga je opaziti na mednarodnem trgu. Trgovanje je eicer zelo živahno, vendar pride redko do večjih zaključkov, ker se vsi preskrbujejo z usnjenim blagom za kratek čas. Podražili eo se tudi argentinski podplati radi zvišanja prevoznih stroškov. Boljše blago stane 32—34, slabše 28—30 Din 1 kg. Podražilo se je tudi gornje usnje. Kravje usnje stane 50—58, črno 52—56, boks 13—16 Din kvadratni čevelj (barvano 1 Din več). Neizpreme-njen je ostal lak: domače blago 14—18, iz inozemstva 16—32 Din. Obrtniki in mali trgovci brijejo z usnjem le samo dnevno potrebo iz bojazni pred izgubo.
Statistika glede vozil v naši državi. Voz na vprego je v naši državi 720.053, zabeleženih koles 156.683, potniških avtomobilov 7786, tovornih avtomobilov 3396, avtobusov 868, motornih koles 3402. Vseh motornih vozil 15.652.
Trgovina s hmeljem.
Savinjska dolina: Zadnjih 14 dni je bila kupčija razmeroma mirna in izkazuje tudi malo prometa. Sicer je bilo nekaj zanimanja še za vse vrste blaga, vendar več povpraševanja le za cenejše drugovrstno ter tretjevnstno in slabše blago. Cene so nekoliko popustile in letošnji pridelek notira sedaj res izbrano najboljše blago 28—30 Din, prvovrstno 25—27 Din, drugovrstno 18—24 Din in tretjevrstno do 17 Din za 1 kg. Ker pa so bili zaključki zlasti za boljše blago prav redki, so cene več ali manj le nominalne. Sicer pa so še neprodane zaloge v prvi roki že prav pičle in znašajo le še kakih 1000 stotov letošnjega pridelka.
Vojvodina: Razpoloženje v kupčiji je prav mirno in je nekaj zanimanja le še za cenejše blago.
Najvišje cene, dejansko plačane zadnji čas za 1 kg hmelja raznih provenienc so bile naslednje: Nemčija Tottnang 97 Din, Nemčija za izvoz 43 Din, Čeho-slovaška Žatec 60 Din, Jugoslavija sa-vinjski 32 Din, Francija alzaški 32 Din, Poljska wolinjski 25 Din, Amerika Oregon 15 Din, Amerika Newyork 29 Din, Belgija Poperinghe 9 Din.
Cene :n sefmska poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg 30. XI. so pripeljali 109 komadov zaklanih svinj. Svinjsko mesto je balo po 10—12 Din, slanina 10—12. Kmetje so pripeljali 9 vozov krme 55—60, 2 otave 50, 1 voz slame 40, 13 voz krompirja 0.75—1, 36 vreč čeble 2—2.50, 16 voz zelja 1—1.50. Česen 8—10, hren 7—8. Ja-bolke 3—5, hruške 5—6, suho slive 6— 11, grozdje 8—10, celi orehi 8—9, luščeni 28, kostanj 2—2.50, pečen 4—5 Din. Pšenica 1.50, rž 1.25, ječmen 1.25, koruza 1—1.25, oves 1, proso 1.50, ajda 1.25, ajdovo pšeno 3—3.50, fižol 2—3. Smetana 6—8, sirovo maslo 18—24. Na trgu je bilo 46 kokoši 15—24, 860 piščancev 20—45, 44 gosi 30—50, 56 puranov 30— 55, 18 rac 14—15, 24 domačih zajcev pr 5—25 Din.
Mariborski živinski sejem 2G. XI. 1935.
Prignanih je bilo 11 konj, 7 bikov, 90 volov, 380 krav in 9 telet, skupaj 497 komadov. Povprečne cene so bile za 1 kg žive teže sledeče: debeli voli 2.75 do 3 Din, poldebeili voli 2—2.50, voli za delo 2—2.50, biki za klanje 2.25—3, klavne krave debele 2.25—3, plemenske krave
I.	25—1.50, krave za klobasarje 0.90—1.25, molzno krave 2—2,25, breje krave 2— 2.25, mlada živina 2.25—2.75, teleta 3.50 do 4.50 Din. Prodanih je bilo 233 komadov.
Ptujski živinski sejem 25. nov. 1935.
Ta sejem je bil izredno dobro založen, kupčija je bila dobra. Prignali so 80 volov, 278 krav, 13 bikov, 57 juncev, 78 telic, 14 telet, 339 konj in 1 kozo. Prodalo se je 248 komadov. Cene za 1 kg žive teže so bile naslednje: voli 2.50—3 Din, krave 1.50—2.50, biki 2—2.50, junci 2— 2.50, telice 2.50—3.50; konje so prodajah po kakovosii in sicer od 300 do 3000 Din, žrebeta pa od 500 do 1200 Din komad. Cene goveji živini so še vedno nizke in so ostale od zadnjega živinskega sejma neizpremenjene.
Mesne ceno v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 8—10 Din, II. vrste G—8 Din, meso od bikov, krav in telic 4—6 Din, telečje meso I. vrste 8—01 D,
II.	vrste 4—6 Din, svinjsko meso sveže 8—12 Din.