Spedizione in abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 1 In ira DRUŽINSKI TEDNIK Leto XIV. V Ljubljani, 16. aprila 1942-XX. štev. 12 (618) Zrak napihne mehur, osab- \ nost pa norca. j S ■ Slovenski rek ! ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob Cctitkih. D red n I f tv o In uprava v Ljubka ni, Miklošičeva 14111. Poštni predal št 345. Telefon št 33 32. — Račun poštne hranilnice t Ljubljani št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranlh dopisov ne »prejemamo. Za odgovor Je treba priložiti. 2 liri v znamkah. NAROČNINA */< leta 10 lir, */• leta 20 lir, vse leto 40 lir. V tujini 64 lir no leto. — Naročnino Je treta planoti vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpCna petitna vrsta ali njen pros*or (višina 8 mm tn širina 55 min) 7 lir; v oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku cene pc dogovoru — Notice : vrstica 7 lir M a 1 o g ! n -si: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod Se posebej Pri večkratnem naročilu popust. Danes: Leteči kovieg Naša nova pravljica (Gl. str. 4) Velike zmage italijanskega orožja v zraku in na kopnem Uspešno bombardiranje angleških oporišč. — Potopljene ladje Visoki Komisar za obnovo javnih del Seja v Vladni palači davni stan Italijanskih Oboroženih Sil ic objavil 9. aprila naslednje 077. vojno poročilo: Sovražne protinapade proti postojankam. ki smo jih pred kratkim osvojili na eireuaiškem bojišču, smo zavrniti. O priliki sovražnega letalskega napada na postojanko v zelenici Džalo smo sestrelili eno angleško letalo. Oddelki našega in nemškega letalstva so z ugotovljenimi učinki zopet bombardirali Aleksandrijo v Egiptu. Nemške letalske sile so odločno napadle več ciljev otoka Malte, zlasti letališča pri Luki in Ca Venezia ter pomorsko oporišče La Valletta. Zadeta je bila neka vojna ladja, parnik manjše tonaže pa ie bil obstreljevan s strojnico in zažgan. Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja ti7X. vojno poročilo: V Cirenajki je prišlo do novih spopadov med sprednjimi oddelki v našo popolno korist. Pri čiščenju libijske Sahare je bilo uničenih več sovražnih oklepnih vozil. Letalstvo ie v vrsti sijajnih akcij povzročilo znatno škodo sovražnikovim zbirališčem in nasprotnemu zaledju. Nemški lovci, ki so se spustili v boi 7. močnimi istovrstnim« oddelki, so sestrelili štiri 5-Curtissec. Nadaljnje sovražno letalo, ki ga je zadela protiletalska obramba v Gialu, ie strmoglavilo blizu zelenice na tla. Tudi nad Malto so velike skupine letalstva Osi obnovile mogočne napade ter poškodovale vojaške naprave. Nemško lovsko letalstvo je v zračnih bojih sestrelilo pet letal. Vzhodno boiišče. 10. apr. Letalstvo italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji nadaljuje veliko delavnost vzlic slabemu vremenu ter srditi nasprotni obrambi. Včeraj so italiianski lovci dosegli nov uspeh proti veliki sovražni skupini. Po srditem boju sta bili sestreljeni dve sovjetski letali, tretje oa je bilo resno poškodovano. Vsa italijanska letala so se nepoškodovana vrnila. Rinj. 10- apr. Vrhovno poveljstvo poroča, da znašajo izgube na bojiščih v marcu ter tiste, ki niso bile navedene v poprejšniih seznamih, na so do 31. marca prišle potrebne listine: Leto dni je minilo, odkar so čete zmagovite Italijanske Vojske stojrile na naša tla, v slovensko prestolnico Ljubljano. Ta dan bo ostal neizbrisno za vedno zapisan v naši zgodovini. 11. a j/rila se je začelo leto velikega dela in napredka Ljubljanske pokrajine na vseh področjih tiašega življenja pod vodstvom najodličnejših Italijanov, ki jih je Fašistična vlada poslala med ruis in jim zaupala važne •naloge. Za naše ljudstvo je z njihovim prihodom nastopila doba blagostanja, miru, reda in pravice. Predvsem je pa vso skrb zasedenemu slovenskemu ozemlju jmsvetil Duce fašizma, ki je dal pokrajini posebno ustavo ter ji s tem zagotovil pravičen položaj. Prebivalstvo Ljubljanske pokrajine se tega dobro zaveda in ne bo pozabilo, da se ima za novo neizbrisno dobo v slovenski zgodovini zahvaliti Duceju in ljudem njegovega zaupanja, predvsem Eksc. Vis. Komisarju, ki je že takoj ob svojem prihodu v Ljubljano pokazal neizmerno požrtvovalnost in zanimanje za razmere v naši pokrajini in na vseh mogočih področjih. slcušal to in ona popraviti in ljudstvu olajšati življenje. Našteti bi morali preveč dokazov plodonosnega dela italijanskih oblasti mri nas, cu bi hoteli omeniti vse dobrine, ki smo jih prejeli. Jasno je pa, da se bodo posledice plodonosnega delit tega prvega leta poznale še leta in leta in tias spominjale skrbi romske pravičnosti za naš napredek in razvoj. Ljudstvo se more za vse to zahvaliti samo s popolno lojalnostjo. Na dan obletnice prihoda italijanskih čet v Ljubljano se je Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine podal na sedež Armadnega Zbora, kjer je v navzočnosti Zveznega Tajnika in višjih častnikov izrazil poveljujočemu generalu iskren spominski pozdrav m poveličeval žrtev padlih ter je opozoril na delo, ki se je v novi pokrajini razvilo v polnem' skladu z nameni. | General Robotti se je zahvalil Vi-1 sokernu Komisarju Grazioliju za tol Vojska in milica: Severna Afrika: padlih 174, ranjenih 138. pogrešanih 10.495. Rusija (šesti seznam): padlih 439, ranjenih 2093. pogrešanih 190. Balkan: padlih 352, ranjenih 358, pogrešanih pa 130. Mornarica: Padlih 37, ranjenih 121, pogrešanih 273. Letalstvo: Padlih 29, ranjenih 43, pogrešanih 1S4. Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja (179. vojno poročilo: Izvidniški oddelki so s podporo tankov južno od Tminija odbili prednje sovražne oddelke ter'uničili pet oklepnih avtomobilov, zajeli nekaj protitankovskih topov ter mnogoštevilne .vojake, med katerimi je bilo sedem častnikov. Delovanje letalstva, ki ie sestrelilo 1 »Curtissr. je bilo obširno in izdatno v sovražnikovem zaledju. Angleška letala so izvedla nočni napad nad Bengazi in poškodovala nekaj hiš. Močne skupine letal Osi so si sledile nad Malto in so spuščale veliko število bomb na vojne zgradbe: neka bomba velikega kalibra ie zadela neki rušilec. V letaskih boiih so Angleži izgubili dve letali tipa »Spitfire«. ki so ju sestrelili Nemci. (■lavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja (»Sl. vojno poročilo: Jugovzhodno od Mekilija so italijanski in nemški oddelki silovito napadli neko sovražno kolono ter jo prisilili k umiku: pri teh boiih so nemški lovci sestrelili šest Curtissov. sami pa niso imeli nobene izgube. Letalske skupine Osi so hudo bombardirale pristaniške in letalske naprave na Malti ter so Sestrelile dve letali, mnoge druge pa so zažgale na tleh. Zadnjo noč so angleška letala priletela nad nekatere kraje v severni Italiji, spustila nekaj bomb, ki pa niso povzročile žrtev ali škode. Na Sredozemlju ie ladja za lov na podmornice pod poveljstvom Antonia Scialdona potopila neko sovražno podmornico. tovariško in pomembno potezo. Na-vzočni so vzklikali Kralju in Cesarju, Duceju in bojevnikom na vseh bojiščih. Po slovesnosti je Visoki Komisar v navzočnosti Poveljnika Armadnega Zbora, Zveznega tajnika in zastopstva častnikov in oboroženega oddelka z zastavo položil pred spomenik na pokopališču, kjer so pokopana trupla padlih v prejšnji in v tej vojni, lavorov venec. Pozneje se je podal v vojaško bolnišnico, kjer je obiskal ranjence in bolnike ter razdelil darila. Povsod so ga iskreno sprejeli z izrazi zahvale za Duceja. V mestu so bila javna, prav tako pa tudi mnoga zasebna poslopja v zastavah. Eksc. Vis. Komisar je odredil, nai se takoj nadaljujejo vsa državna in pokrajinska javna dela. ki so v teku ali se pa opravljajo z vsotami, razdeljenimi v odnosnih proračunih. Podobna navodila je dal tudi okrajnim načelstvom in občinam, da takoj obnovijo dela. ki so njim pristojna. Določil je tudi, naj pri tem strogo paziio na to. da se začenjajo dela. ki se bodo tudi dokončala, in nai se v ta namen zagotovijo primerna sredstva. V kratkem bodo pristojni uradi objavili nov načrt predvidenih del s proučitvijo potreb za letošnje leto. Že zdaj ie pa jasno, da -se bo s tem izboljšala pokrajina, hkrati pa zmanjšala nezaposlenost. * V vladni palači ie Visoki Komisar predsedoval seji. ki jo je sklical, da bi se proučila vprašania. ki se nanašajo na melioracijo v splošnem in zlasti na deta na Barju. Navzočni so bili dr. Moseri iz ministrstva za poljedelstvo in gozdove, ki se je udeležil seje tudi kot predsednik pokrajinskega odbora za melioracije, inž. Farina, načelnik inženirskih del pri Visokem komisariatu. in inž. Rueii. načelnik tehničnega oddelka, senior Uiuliarelji. poveljnik gozdne milice, g. Mohorič, glavni tajnik Trgovske in industrijske zbornice, in gg. Anton Kržmauc in Josip Brenčič, prvi predsednik, drugi tajnik upravnega sveta za melioracijo ljubljanskega Barja. Visoki komisar je opozoril na navodila. ki jih ie dal takrat, ko je govoril o važnem vprašanju melioracijskih del v Ljubljanski pokrajini, in sicer v smislu, da mora biti čim prej končan splošni načrt, ki zajema vsa melioracijska dela v teku. in tista, ki se morajo v Pokrajini izvesti, ju sicer z namenom, da se takoj začno dela, ki so najbolj neposredno donosna. Ko bo splošni načrt pripravljen, bo dostavljen pristojnemu ministrstvu, da se vključi v splošen načrt melioracijskih del v Kraljevini. Visoki komisar je zagotovil komisiji, da smatra melioracijska dela na Barju za najbolj nujna, in to s kmetijskega in zdravstvenega vidika, ker bo radikalna ureditev tega vprašanja nedvomno močno zboljšala zdravstvene razmere ljubljanskega mesta. Podčrtal je v zvezi s tem. da se ie o melioracijskih delih ljubljanskega močvirja govorilo že v letu 1780. v dvajsetih letih bivšega jugoslovanskega kraljestva pa donos te vlade ni presegel 12 milijonov lir. Visoki komisar ie podčrtal, da so za melioracijska dela na Barju v prvih devetih mesecih priključitve Ljubljane h Kraljevini Italiji izdali 2 milijona 170.000 lir. za naprej pa ie redno določenih 7 milijonov lir. Visoki komisar ie končno odredil, da naj se pospeši jo dela za melioracijo, ki so bila prekinjena med zimsko dobo. Ta dela nai .se takoj obnove, tam na, kjer se izvajajo, se naj pospešijo. Visoki komisar ie takoj podelil pomemben delež upravnemu svetu za melioracijska dola ljubljanskega Barja, ta prispevek pa ie določen za ohranitev jarkov, zakaj to je bilo nujno za uspeh del. ki so bila že opravljena. Zastopniki upravnega sveta za melioracijska dela na ljubljanskem močvirju so izrazili Visokemu komisarju tudi v imenu v poštev prihajajočega I prebivalstva največjo zahvalo in so po udarili, da melioracijska dela zajemajo 10.000 ha zemlje in delavnost 9000 kmetov in tedaj tudi kar največjega števila delavcev. Obletnica Nezavisne Države Hrvatske Zastopnik Italijanske vlade pri Poglavniku Zastopnik Italijanske vlade in vodja delegacije Eašistovske stranke Eksc. De Cicco je na dan obletnice Nezavisne države Hrvatske prispel v Zagreb in je kmalu po svojem prihodu v spremstvu italijanskega poslanika Ca-sertana in drugih dostojanstvenikov odšel v avdienco k Poglavniku, ki ga je takole nagovoril: Čast mi je. da vam v Ducejevem imenu, v imenu fašistovske stranke. Črnili srajc in vsega italijanskega naroda izražam najtoplejše čestitke. Obnova vaše dežele pomeni uresničenje stoletnega sna hrvatskega naroda in je obenem v skladu z aspiracijami Italije. ki hoče imeti ob svojih mejah uniforme etične države, ki ne bodo v službi nikakega zaščitnika ter bodo ponosne na svojo lastno neodvisnost in svobodo. Italija čuti. da ie taka mlada llrvatska Država in zato z velikim prijateljstvom zasleduje njen razvoj v zgodovini nove Evrope, ki ga naglo in varno usmerjata v bodočnost. Neodvisna llrvatska Država ie prvi biser v pomladi narodov, ki se dviga iz ognja krvi te vojne. Njena sreča naj bo znamenje zmage. Poglavnik se je zahvalil za pozdrav in čestitke Duceja. grofa Ciana in vsega italijanskega naroda. Poudaril je, da ie llrvatska dolžna neskončno zalivalo fašistoviki Italiji, da je fašizem navdahnil Hrvate z željo po svobodi in podprl niihov osvobodilni po-’ kret. Zato se Italija lahko vselej zanese na zavezništvo sosednjega naroda. Nazadnje ie vzkliknil Duceju. Ci-auu. Kralju in Cesarju ter Savojski hiši. ki ie ustanoviteljica nove hrvatske dinastije. V Zagreb ie prispela tudi posebna italijanska vojaška delegacija, ki se ie udeležila proslav ob obletnici hrvatske neodvisnosti. Vodil jo je armijski general Eksc. Roatte. člani so pa bili armijski general Eksc. Robotti, bri-gadni general Blasio in mnogi drugi visoki častniki. Na postaji so delegacijo sprejeli poslanik Casertano. general Oxilia in drugi zastopniki italijanske misije na Hrvatskem, Poglavnika je zastopal maršal Kvaternik z večjim številom višjih častnikov. Vodja delegacije je pregledal častno četo črnih sraic iu oddelek hrvatske vojske in ustašev. Pozneje je delegacijo sprejel Poglavnik. Proslava neodvisnosti se je začela z veliko revijo ret po Markovem trgu. kjer so bili na tribuni Poglavnik. člani vlade, zastopniki diplomatskega zbora in mnogi odličniki. Ljudstvo je neprestano vzklikalo. Po ulicah so bile razobešene zastave, izložbe pa okrašene s slikami Poglavnika. Duceja in Hitlerja. Ob obletnici hrvatske neodvisnosti je general Oxilia, načelnik italijanske misije na Hrvatskem. izročil maršalu Kvaterniku serijo knjig z Ducejevimi govori, shranjenih v posebni omarici s posvetilom. Svečanost izročitve darila je bila v veliki dvorani ministrstva za narodno obrambo, ki ie bila slovesno okrašena. General O.vilia ie imel pri tej priložnosti govor, v katerem je poudaril, da predstavljajo Du-cejevi govori bistvo fašistovske doktrine, na katero se ie oprl ustaški po-kret. Maršal Kvaternik se je toplo zahvalil za darilo in izjavil, da bo prišlo v muzej hrvatskih oboroženih sil. Poudarjal je. da je Duce prvi podprl Poglavnika in da je bila Italija za hrvatske emigrante druga domovina. Hkrati je izrazil prepričanje, da bodo oborožene sile obeh držav v bodoče še tesneje sodelovale v duhu tovarištva. ki ga želita Duce in Poglavnik. svečanost se ie zaključila z vzklikanjem Duceju ju Poglavniku. Kancler Hitler je za obletnico neodvisnosti poslal Poglavniku brzojavne čestitke. Hkrati je poslal posebnega odposlanca, da je prisostvoval svečanostim. A el. K rali m Cesar Viktor Emanuel III. je dolu! naj višje hrvatske državno odlikovanje, velcred krone kralja Zvonim ra. Podelil mu ga ie Poglavnik ob obletnici vstopa kraljevine Italije v vojno proti bivši Jugoslaviji. Z istim visokim odlikovanjem je istega dne Poglavnik odlikoval tudi italijanskega zunanjega ministra Eksc. grofa Ciana. nemškega maršala Herman Goringa iu nemškega zunanjega ministra ven Ribbentropa. To najvišje odlikovanje morejo dohiti samo osebe, ki imajo izredne zasluge za ustanovitev Neodvisne Države Hrvatske. Kr. Vis. princa Piemontskega, ki ie postal vrhovni poveljnik vojske v Srednji in Južni Italiii ter na otokih, je pretekli teden sprejel Duce. Duce jo sprejel admirala Angela Jnrrhiuia. vrhovnega poveljnika italijanskih pomorskih sil. ki mu je poročal o bitki z dne 22. marca na Sredozemlju. ko jo italijansko vojno bro-dovje razpršilo angleški konvoj in poškodovalo nekaj ladij. Duce in admiralu naročil, nai izroči njegovo zahvalo poveljništvom in posadkam ladij zaradi njihovega junaškega vedenja v omenjeni bitki. Eksc. Vis. Komisar jp ob obletnici vkorakati ia italiianskih čet v Ljubljano ppslal generalu Romeru. poveljniku divizije : Isonzoc. tovariško pozdravno brzojavko. Enako brzojavko ie poslal tudi poveljniku Modrih kravat. Eksc. Vis. Komisar za Ljubljansko pokraden je izdal nuredho o prepovedi uporabe usnja za izdelovanje kov-čeerov, torbic, tapetniških izdelkov, pohištva itd. in naredbo o določilih uporabe usnja snloh. Objavil jo je »Službeni liste z dne 8. t. m. Novci iz čistega niklja po 20 cente-zimov pridejo iz prometa dne 30. t. m. po naredld Vis. Komisarja. Z dnem 30. junija t. 1. pa ti kovanci izgubo svoto plačilno moč. Naredbo o porabi plina ie izdal Eksc. Vis. Komisar za Ljubljansko pokrajino. Nnredtia podrobno določa porabo plina, in sicer na normalni pritisk 10 ur na dan. Kršitelji naredite bodo kaznovani. Celotna naredim je izšla v »Službenem listne z dne 8. t. m. Eksc. Visoki Komisar ie za obletnico ustanovitve Nezavisne Države Hrvatske poslal hrvatskemu konzulu v Ljubljani poslanico z. iskrenimi željami za procvit mlade države in čestitkami za njeno liodočnost iu za bodočnost Poglavnika. Pri tej priložnosti je bila v stolnici slovesna služba liožia. ki so se je poleg konzula udeležili Eksc. Vis. Komisar, general Robotti. poveljnik armadnega zliora Zvezni tajnik Orlando Orlandini. m novi fašisti, osebje konzulata in mnogi člani hrvatske ljubljanske kolonije. V dopoldanskih urah ie bil na konzulatu slovesen sprejem predstavnikov oblasti. Nov čas za zatemnitev ie določil s svoio odredim Eksc. Vis. Komisar zn Ljubljansko pokrajino in sicer od 21. zvečer do fi. zjutraj. Oddaja radijskih aparatov se jo pričela v torek 14. I. in., in sicer v IT. nadstropju stare onkrarne na Poljanskem nasipu v Ljubljani. Kdor morda še nima potrebne številke in tiskovine za oddajo radijskega aparata naj se takoj zglasi pri vratarju hublianskega mestnega poglavarstva, Samo tisti, ki so na Kr. Kvesturi zaprosili za dovoljenje, da smejo svoj anarat obdržati, nai pridejo po številko šele po 20. t. m. Mestna komisija v stari cukrarni posluje vsak dan od 8. ure dalje. O razdelitvi bogastva v Ttaliii poroča agencija Stefani v svojem gospodarskem poročilu, in sicer po statistiki o davkoplačevalcih. Po tej statistiki so davkoplačevalci razdeljeni v dve sku« Pini. v tiste, ki imajo do 17 tisoč lir dohodkov na leto. in v tiste, ki imaio od 17 do 48 tisoč lir dohodkov na leto. Za milijonarje veljajo osebe, ki pla-čuiejo več ko 50.000 lir letnih dohodkov; teh je 17.531 oseb. V četrti skupini so ljudje, ki plačujejo 99 do 174 Bombardieri italiani di ritorno dal vola su Gibilterra. — Italijanski bombniki po vrnitvi s poleta na Gibraltar. II. april - mejnik v zgodovini našega naroda Ob obletnici vkorakanja italijanskih čet v Ljubljano tisoč lir. niih premoženje cemio na 2 do 2,5 milijona lir: teh je 4087. Peta kategorija obsega ljudi s premozeniem 3.5—5.5 milijona lir; teh je 1430. Ljudi s premoženjem 5,5 do 9 milijonov te 466. s premoženjem 9 do 12 miliionov je 169. poleg tega je pa še 68 oseb. ki imajo po 15 miliionov lir letnih dohodkov. Ta statistika dokazuje nekoliko. koliko je v Italiji miliionariev, temveč, kako pravično sta razdeljena narodni dohodek in narodno premo-ženje. . ,, Eksc. Vis. Komisar za Liubpansko pokrajino ie v torok dopoldne ohiskal nekaj ljubljanskih podpornih ustanov v spremstvu vioekvestorja Ferran e.u, majorjev Kr. Karabinjerjev Lombardija in Pelargiia in zastopnikov j' asi-sstovske stranke. Naiproi ei ie ogledal Pokrajinski podporni zavod v Gregorčičevi ulici, ki daje navodila in* smernice vsem podpornim zavodom p.o občinah. Eksc. Grazioli ee ie zelo zanimal za potek in načrt dela in ie pohvalil desedame uspehe. Nato se je podal v Pokrajinsko hranilnico v Puccinijevi ulici in ei tam ogledal tildi podporni zavod za ljubl jansko občino. Nato je obiskal zavetišče v stari eu-kraniii. kjer se ie prepričal o razmerah ljubljanskih siromakov, si ogledal spalnice, obednico im pokusil pripravljeni obed. Ogledal si^ ie. tudi tamkajšnje otroško zavetišče in otrokom obljubil slaščic. Podrobno se, je zanimal tudi za sprejem radijskih aparatov, kii ga ie mestna občina uredite v cukraimi in tam pripravila skladišče zanje. Efcsc. Grazioli si je ogledal še občinski podporni odbor v Frančiškanski ulici in občinski urad v Trrro- Tovarne za konzerviranje gob ustanavljajo v Nemčiji. V naiivečid izmed doslej ustanovljenih tovarn na mesec predelajo okrog 700.000 kil gob in ie v njej zaposlenih več sto delavk. Letos nemške oblasti konservi-ranie gob zelo pospešujejo, ker bodo tako pripomogle k splošni ljudski prebrani. . ŠPORTNI TEDNIK Sami mednarodni športni dogodki En sam dogodek je minulo nedeljo zanimal mednarodno športno občin: stvo, nogometno srečanje med Španci . ,• — , —i— ....... in Nemci v športnem štadionu pri Avtonomna sekci ia Italnanskega Rde-**************************************f Berlinu. Borba je ostala do polčasa knjfgaVnar i e " in prTvatnUe^naTda^u^ SONČNIČNO SEMENSKO SEME jejo knjige zabavne in poučne vsebine. Knjige sprejema glavna pisarna avto-1 Vsi oni poljedelci, ki so sklenili z nomne sekcije. Gosposvetska cesta 2/II.Tnami pridelovalne pogodbe, bodo do-v uradnih urah od 8. do 14. ure. ?bili prihodnji teden potom naših po- Dva manjša potresna sunka so ob-f verjenikov semensko seme in umetna čutili Ljubljančani v noči s sobote ll.jKnojiliu . . m nedeljo 12 t. m. V nekaterih eta-f |>a bj vzbudili zanimanje čim širših novaniih v višjih nadstropjih je za-1 poljedelskih slojev za pridelovanje šklepetalo steklo v omarah in so se* sončnic, smo se odločili razdeliti vsem celo ure nete vije. Potresni sunek je * kmetovalcem Ljubljanske province, ki imel emer vzhod-zahod. *1)1 1° želeli. je na neko atlantsko oporišče vrnila skupina italijanskih podmornic, ki je izvedla vrsto drznih napadov na ameriške ladje. Italijanske posadke so v oporišču z navdušenjem sprejeli. Italijanski admiral, ki poveljuje podmornicam, je svoje posadke pohvalil. Milanskega velesejma se bo Hrvat-ska udeležila z razstavo kmetijskih in industrijskih proizvodov. Razstavila bo predvsem razne vzorce lesa. zdravilna zelišča, tobak, kemikalije, cement, posušeno sadje, industrijske rastline in proizvode umetne obrti. Slovenske kniige za vojne uietnike-Slovcnce v italijanskih ujetniških taboriščih potrebuje izobraževalni odsek Italijanskega Rdečega križa, Roma. Bolgarija in Turčija sta pred kratkim iznenada podpisali trgovinsko pogodbo. Po tej pogodbi bo Bolgarija Turčiji dobavljala mnogo časopisnega papirja. Turčija bo pa Bolgariji dobavljala predvsem bombaž in bombažne odpadke. Uredbo o racioniranju prometa z zdravhi je izdal hrvatski manieter za zdravstvo. Ministrstvo bo vsa zdravila, ki se doma in v tujini težko dobe, popiiealio, potem pa urediilo promet z zdravili. Novo. zelo učinkovito cepivo za le-gar. sta odkrila francoska znanstvenika Durand in Giroud. Pridobivata ga az kuncev. ;; neodločena 0-0, po odmoru tudi ni prišlo do odločitve, ker sta obe stranki zaznamovali po en zgoditek v svojo korist. Srečanje je bilo tik pred gostovanjem Špancev prihodnjo nedeljo v Milanu, tudi za italijanske športne kroge nadvse zanimivo. Videti je, da bo »azzure« prihodnjo nedeljo čakala vsa drugačna naloga, kakor so jo imeli rešiti prejšnjo nedeljo v Genovi. Medtem je italijansko zvezno vod- Pisemske pošiljke iz Ljubljane za*do pol kg semenskega semena brez-: tuiezemstvo. navadne in priporočene,*plačno obenem z navodili za pride-sprejemajo poleg glavne pošte tudi* bivanje pošte št 2 do 7 in 9' do 11. , 2 proti povračilu poštnine. Vabimo torej < Pri ljubljanskem mestnem go podar-|vse ((ne jjj jnlaj0 primerno — ne močem uradu i« dosleičvirno — zemljo na toplejših, zaščite- prošeni za ^ približno 250.000 kil ®0'inih krajih, da nam nemudoma javijo menekega kroinpnrja. Ker le tohko*SV()je na8jove ajj pa ge oglasijo oseb- ... ------------- . - v PiPseoi.. >e goepodars.ci urad ‘T r iuo v naši pisarni v Ljubljani (v na- vem: povsod so pa iskreno sprejeli, ukiniti izdajame nakaznic, zato ie tu-|lafi Ljubljanske kreditne banke III. Njegovo zanimanje za ljubljanske pod- di vlaganje proseni brez P°'mena-2 na,igtro • i j_i - Vsakdo, kdor bo semenska: krompir* vej. bo pridelanega sončničnega porabil za kuhinjo, bo zato občutil *seincna. jem vej bo dobrega jedilnega jx>rne ustanove pa spet dokazuje meno vo skrb za najbolj siromašne prebivalce. Zato so siromaki in sodelavci ustanov njegova navodila in jx>moč, ki io je obljubil, z navdušenjem sprejeli Narcdbo o ureditvi povpraševania in ponudbe dela ie izdal Eksc. Vis. Komisar za Ljubljansko pokrajino in io ie objavil »Službeni list«. Po ten naredhi ie natanko urejeno povpraševanje dela. Pri vsakem občinskem uradu se ustanavlja oddelek namestitvenega urada, ki ga vodi zaupnik Borze dela Urad ho vodil etat-snko vseh nezaposlenih delavcev, vani se liodo morali pa pri iaviiti vei t t-4 i, ki bodo 5 dni brez dela. Delodajalci ne hoti o smeli sprejemati drugih delavcev. kakor tis'ih. ki so vjrisani v seznamih namestitvenega urada. Na-redba določa tudi izieme te tonke. Za j*rekrške delavcev im delodajalcev so Prosimo, nakažite naročnino! Hvala! izvedbo polfinala v pokalnem tekmovanju. Para sta bila Milano-Venezia in Juventus-Modena. Zmagala sta oba domačina: Milano-Venezia 2-1 (šele po odmoru, zakaj v prvi polovici je bil rezultat 1-0 v korist Venezije) in Juventus-Modena 4-1 gladko. Milanska prireditev ie vlekla, na igrišče je prišlo preko 20.000 gledalcev; torinska pa je bila tudi s te strani skromna. Lanski pokalni prvak VeneZia je bil tedaj tik pred ciljem po težavni oni. ki bi imeli ali pa prodajali nerabljene. občutno kaznovani. Letalske provizorije ie dobila Grčija. Pretiskali so v ta namen dve portovni znamki s sliko letala in novo vrednostjo (1 na 2 in 5 dr). Nove znamke opažamo na Ilrvat-skem. Izšle bodo dopolnilne znamke k sedanji seriji Irankovnih znamk, in sicer za —.75 kune rumenozelena (slika Varaždina). 3 kn rdeča (Osijek). 5 kn modra (Zemun). 12 kn rjava (Split) in za 100 kn(t!) vijoličasta (Banjaluka). Tudi Hrvati dobe službene znamke, in sicer v vrednotah —.25. 1. 2. 4, 10. 12. 20. 30. 40. 50 in 100 kun. — Nenapovedano so izšle za letošnjo prvo obletnico ustanovitve države znamke za 2.50. 5 in 10 kn s slikami pokrajin, v izpreme-n jenih barvah in s pretiskom: ustaški simbol, datum in letnica 41-42. So brez pribitka in jih je 250.000 serij. Pred kratkim so izšle tudi dolgo napovedane znamke za letalski sklad. Izšlo ie pa: 1. pola znamk: 5X5 = 25 znamk; 2. pola istih znamk, le da na trinajstem polju ni znamke, nego polje z ustaškim znakom, stiliziranim galer bom in državnim grbom. Serija obsega štiri vrednote, in sicer za 2 + 2 kn rjavočokoladne barve s sliko jadralnega letala nad pokrajino; 2.50 + 2.50 kn zelena: na sliki ie jadralno letalo, pod njim pa. kolikor se da presoditi. primerne posledice. . . . ? olja, zato je v korist vseh. da se zase-5 borbi izločen. Ker niti Juventus, še 5SRT® i v?.£vi: *5n,- vinskordeča s Odredbo o varčevanju s plinom J«*jej0 čiin večje površine. 2manj Milano ne moreta gojiti resnih j ^ z modelom v roki. in izdal Visoki Komisar za Ljubljansko* Kakor smo že ponovno opozorili, so?nad za prvo mesto v prvenstvu, se f.71 lenomodra s sliko pokrajino Od ponedeljka 13. t. m - da-* sončnice ob cvetju izvrstna paša* tudi letos ne bosta mogli obe prvi Vsaka 12. lie ie Liublianoanom plan na razpolago* z a jebele, pa naj se zlasti čebe-«mesti združiti v enem in istem mo- ^ r,,Y 1 .-1!?3 iV i samo od 7. do 1-.. od 13. do 16. u^«lar.ii zanimajo zn to. da se bo našemu«štvu. Lfl?■ sr i k?1!■ • »V«. 0 in od 18 do 20. ure zvečer, le ure bo?vabj|u odzvalo čim največ kmetovnl-2 V Zagrebu so gostovali Bolgari in *etta so izšli 5e bloki, in sicer 3. zob; omel plin dovolj »nočau pritisk .»a*cevi * podlegli v težkem razmerju 0-5 Za- ? z dvema znamkama na levi uporabo, sicer bo pa njegov pritiski Za se(ev jc f a g do k 2 grebčani so odločili v svojo korist za 2 + 8 kl' 111,1,1 rp harvp 'a1iUn 'tn',nT prenizek. taprila J tudi mednai-odno srečanje v roko- Vichvjska vlada je protestirala T2 borbi Hrvatska-Italija v znamenju ‘ ‘ «r » m TrA”?M*4-r washingtonski vladi, ker ie imenovala z TOVARNA OLJA HROVAT & KOM P., ♦ 4-3. — J L/\Mrenln 11 *m*ao*a1 2 LJLBLJ V. 71 svojega generalnega konzula v prestolnici francoskega Konga, ki so ga zasedli degaullovci. V tem imenovanju vidi francoska vlada nekorektnost na-l Zobni ambulatorij dentistične šole v sproti zakoniti francoski vladi. , ,, J,. _ . . Trgovinsko pogodbo sta sklenili med Ljubljani, Vegova ulica 8 I, sprejema seboj Hrvatska in Francija. Po tej po- °b ponedeljkih, sredah in petkih do-godbi bo izmenjava med obema drža: poldne. Cene nizke, izdiranie zob brez- uonio vi iinlinoičn Hlrpnti clfl T\rw1niQflll • - Švicarsko prvenstvo: Biel-Chaux de 2-0j Cantonal-Grenchen 3-1, gi igt riSbo~kakbr"V.Vvi lč da"sh Lausanne-Grasshopners_ 2-1. Lugano- :„"fjio Kakor prvi le da so za 2 + 8 kn modre barve (slika kakor pri znamki za 2 + 2 kn) in na desni vinskordeča znamka za 3 + 12 kn (slika kakor pri 3+3 kunski znamki). Zob-čani bloki so vsi enaki. Pač pa ni tako pri 4. nezobčanih blokih. Ti imajo ........... vama živahnejša. Hkrati sta podpisali niaxn.( iloločene denarne kazni. Nadzorstvo o klirinški dogovor, ki določa vrednost v izjx)lnievfiniu te naredbe ie poverjeno 111 1» k cit i dela pri Visokem Komisariatu. Italijanski delavci, ki so na delu v Nemčiii. so po poročilu Italijanske komercialne banke poslali domov že 230 milijonov mark zaslužka, to je okrog 1.75 milijarde lir. Radijska družba EIAR opozarja radijske naročnike, da se zadnje dni v stanovanjih nekaterih radijskih naročnikov oglaša neki neznanec in se ponuja. da kupi radijski aparat za EIAR. Radijska družba opozarja naročnike, da ne nasedajo neznancu. časnikarski kongres v Veneziji se je te dni končal. Udeležili so "e ca časnikarji troine zveze in prijateljskih držav, vseh skupaj iz 15 držav. Zadnji seji so prisostvovali italijanski prosvetni minister Eksc. Pavolini. načelnik nemškega tiska dr. Dietrich. ia; ponski poslanik Sakuma in načelniki tiska prijateljskih držav. Govorili so poslanik Sakuma. dr. Dietrich. ki je prinesel Fiihrerjev pozdrav, nato pa Eksc. Pavolini. Poudaril je. da vodi časnikarje osi uri njihovem delu resnica. ker spoštujejo svoje narode. V vojnih poročilih objavljajo izgube in udarce prav tako kakor zmage. V na-sprotnem taboru, je rekel Ekscelenca Pavolini. pa ne najdeš drugega kakor laži. zatajevanje in prikrivanje. Naposled je eovornik izročil zastopnikom vseh časnikarjev prijateljskih držav Dnceiev pozdrav. O sodelovali in italijanskih podmornic v Atlantskem oceanu pišejo nemški listi. Predvsem poudarjajo, da so kune — 1 francoski frank. Hrvatska | Usnjeni izdelki se dajo dobro pre-bo imela svoje gospodarsko zastopstvo b.,rvnfi i„ „..mn a K„„,jiP|nn hirvn rn v Vichviu. Trgovinska pogodba ie sto- &ar'atl ,e samo s »Pecuelno barvo za pila v veljavo 1. aprila. Šef madžarskega generalnega štaba, armadni general vitez Szombathelvi, je prispel te dni v Romo, da vrne nedavni obisk italijanskega eeneralisima v madžarski prestolnici. Visoki dosh> janstvenik se bo mudil v Italiji več dni. se sestal s predstavniki italijanskih Oboroženih Sil in si ogledal nekatere važne vojaške ustanove. Kancler Hitler je poslal k madžarskemu regentu Horthviu svojega posebnega odposlanca in ga odlikoval z velikim zlatim križcem Nemškega orla. Regent Horthv se ie za odlikovanje zahvalil, nato ie imel pa z odposlancem Dornbergom dolg razgovor. Vsa gradbena dovoljenja v Nemčiji je ra eljavil nemški gradbeni minister Speer. Po njegovi najnovejšd odredbi bodo v Nemčiji nadaljevali j gradbeno delo enmo tam. kjer ie to nujno potrebno. Vea manjša grndibena dela bodo morali podjetniki opustiti, ker tvi delovne meči potrebne za oboroževalno industrijo in za zagotovitev prebrane. Izjemna dovoljenja za gradu io bodo izdajo te samo (pokrajinski po-oblsš čenči, ki morajo nrošiiie najet rože presojati e stališča vojne potrebe. Maršala Kvaternika je odlikoval nemški poslanik v Zagrebu z velikim križcem nemškega orla. Najvišie odlikovanje mu je podelil 6am Hitler v znak priznanja njegovih zaslug za Nemčijo. Servette 3-1, St. Gallen.Nordstern 1-1, Your.g Boys-Young Fellov/s 1-1- Zu-rich-Luzem 3-1. V obeh Franci iah sta bili na sporedu finalni pokaini tekmi. O. C. Filatelija NOVE ZNAMKE Kljub vojnemu času ali mogoče prav zato izhaja ogromno znamk. Velik del teh obsegajo novosti, nastale iz potrebe po pretisku obstoječih znamk in dokumentiranju političnega položaja. — Prav reelnih znamk ie le malo. Ostanek izpolnjujejo razne špekulacii-ske izdaje. Karakter posameznih izdaj lahko izprevidite sami. Belgija nadaljuje s svojo novo iz-nnidbo: k vsaki dobrodelni seriji še zobčan in nezobčan blok. V taki obliki usnje. Zaloga: Efaks, Napoleonov trg 7. .............................. ! VESELI MER 1 J PREMIERA i 5 devetnajstega programa i i v soboto ob 1830 \ \ v nedeljo ob 16.(4.) in 18.(6.) j i Na sporedu velezabavna senzacija J -1 i - = »Veseli teater« javlja: Vsem. ki bi se radi prav prisrčno nasmejali, svetujemo. da si ogledajo naš devetnajsti program, čigar premiera bo v sobo.o ob 18.30. Našim cenjenim nedeljskim obiskovalcem pa javljamo, da bosta odslej vsako nedeljo le dve predstavi iu sicer ob 16. (4.) in 18. (6.) uri. Devetnajsti spored bo obsegal sledeče točke: zabavno komedijo »Pravi moški«. Gorinškov skeč »Pri telefonu«, enodejansko burko »Ojej, štorklja!« in nekaj glasbenih točk. Ves program l>o od začetka do konca prepoln smeha in do 1894) in raziskovalcu Jeanu Fran-zabave. Preskrbite si pravočasno vstop- Spisu de la Perousu (1741—1788). — niče, blagajna posluje v soboto od 10. j Tudi doslej v Franciji neznane služ-do poli 13. in od 16. dalje, v nedeljo i bene znamke bodo zagledale luč sveta, pa od 10. ure neprekinjeno do večera.' Dobiti jih bo moči le rabljene in bodo barve znamk med sabo zamenjane. Poleg tega so pav trojne vrste: a) navadni (kakor zobčani); b) rdeča znamka: v desnem spodnjem oglu črka »V«; c) modra znamka: v desnem spodnjem oglu temnoviioličasta črka »R«. Izvedba teh znamk ni ravno prvovrstna. Tisk je menda linijski ofset. Prodajali so tudi makulaturo. tako da so na trgu poleg neoporečnih tudi manj vredni bloki. V juliju bo izšla serija treh dobrodelnih znamk v nakladi 250.000 serij. Vrednote: 3+1. 4+2, 5+5 kn. Osebne vesli POROČILI 80 SE: V Ljubljani: g. Rudi Ravnik, In gdč. Lojzka Junkarjev a. UMRLI SO: ___________________________ . V Ljubljani: Viktor Čuden, strugar bivših je sedaj izšla naivišia vrednota serije s5r°tn,!li tovarn m livarn; Milka vflgtarjeva, za zimsko pomoč (sv. Martin). Izde-1 ^‘fedc,a v >l,lk-■ £“?' Pečnikova; Angela lava- raster ulnhnltntiak- .Vidmarjeva; Lovro Šebenik, trgovec; Anton Java. raster glODOKOtlSK. j 6uSte,.Siej blagajnik ljubljanske Mestne Krapinska le izdala serno S sliko mar- j nilnice v pok in lastnik tvrdke M. Tičar; šala Mannerheima in drv-ro S sliko Iran Gerlica. višji policijski stražnik v pok.; prezidenta Rvtija v novih barvah s Kopitarjeva. V Novem mestu: Janko Znane, trgovec. Pri Sv. Križu ob Krki: Terezija Glin&kova. V Studencih pri Mariboru: TOletni Josip B!a-Sovič, vinarski referent. V Slovenski Bistrici: Oskar Klein, ravnatelj. V ! V Dclenjem Logatcu: Tlletnn Marija Slav-čeva. V Zibiki na štajerskem: SSletna Frančiška Verbekova. V Mariboru: GGlctna Marija Janova, zas.; GOletni Maks Merčun, davkar v pok.; 83!etni Jože Eger, mizarski mojster. V Ptuju: Ana Centrihova; 301etni Jože Kuncler, trgovec. V Rušah: Franc Han7eIiČ. uradnik v pok. Na Pobrežju: 94ietni Gašper Jernvfl, posestnik. V Vuzenici: 711etni dr Maks Pregl, zdravnik V Zagorju ob Savi: Marija Bazeljeva. Naše sožalje! pretiskom za Karelijo. Vsaka serija obsega 6 vrednot: za 50 p, 1.75. 2.—, 2.75. 3.50 in 5 k. Izdelava v globoko-tisku. V Franciji izhajajo dodatne vrednote s sliko maršala Petaina. Nove so spet: 70 c oranžna. 80 c svetlozelena in 1.20 fr riavordeča. Dosedanji znamki za 1.— in 1.50 fr bosta izšli v drugi barvi. — S sliko Merkurja ie izšla znamka za 50 c v ultramarinu. — Napovedani sta dve spominski znamki na čast komponistu Chabrieriu (1841 ADEUUDA VZTRAJA DO KONCA SKRIVNOST HOTELA RICHELIEUJA 1 »Hačiiiil« ie bil edini odgovor, ki sem ga bila zmožna tisti trenutek. Nič se ne čudim, Adelaida. da ste hoteli temeljito opraviti, če ste se že odločili iti prostovoljno v smrt.« »Mladi mož,« sem otožno odgovorila, »vsega je kriv ta prekleti pihalnik v mojem žepu. Kar na lepem se ie... liači... bačiiii!« Med tem časom se mi ie s Stephe* novo pomočjo posrečilo zlesti spet nazaj v sobo. Stephen mi je sledil po isti poti in me je. gaseč zndnje ostanke ognja, nenavadno, zelo nenavadno gledal. Kakor da bi se bila dogovorila, se nisva niti ganila, ko sva zaslišala bobnanje na vrata. »Odprite, sicer bom vlomil!« ie grozil zunaj naš prijatelj Svveenev. Možak je bil — priznam — upravičeno razburjen. To je bil kajpak ultimat in tako je stopil Stephen. zmigajoč z rameni, proti vratom in brez šuma zavrti] ključ ter jih tako iznenada odprl, da bi bil Svveenev kmalu na nos padel. Vrli redar ie tako divje mahal s svojim velikanskim službenim revolverjem nn vse strani, kakor da bi hotel ukrotiti celo armado zločincev. »Kaj!« te vzkliknil, ko je izpregledal položaj. »Spet vidva!« 'Pogledal je 1 skrajno nezadovoljno najprej mene, potem pa Stephena in nazadnje vprašal: »Kie ie truplo?« »Zal mi ie. da vam ne morem postreči,« se ie opravičil Stephen. »a tukaj se ni prelivala kri. zato tudi ni nihče ranjen; edina žrtev ie perje ■plošno priljubljene gosi.« »Perje!« ie zahlipnil Svveenev. »Ali me hočete za norca imeti?« Namesto slehernega pojasnila ie Stephen pihnil čuvarju postave nekai! svetlosivih gosjih peres v obraz, šele zdaj sem opazila, da si ie krogla mojega revolverja izbrala za cilj eno izmed blazin na moji postelji. Svveenev me ie strogo pogledal. »Ali bi mi ne hoteli povedati, zakaj sredi noči streljate?« »Morda.« sem odvrnila spet popolnoma samozavestna, »morda sem hotela trenirati za prihodnje nagradno streljanje.« »To vam ie čisto podobno.« ie za-škrtal Svveenev, »samo verjamem vam tega ne. Sicer pa lahko svoje pojasnilo prihranite dotlej, dokler ne pride nadzornik. A svarim vas! Zdai mu zaradi vas že drugo noč spanec kratim, zato so lahko na marsikaj pripravile.* Razumljivo ie. da nisem s prav prijetnimi občutki pričakovala trenutka, ko bo treba nadzorniku pojasniti moie nenavadno ravnanje. Peklenski trušč je bil ves hotel spravil na noge. n Svveenev ie ostalim gostom odločno ukazal, naj se vrnejo nazaj v svoje sobe. Stephena in mene ie spravil dol v vežo. kier naju ie izročil varstvu dveh 1 mladih čuvarjev postave, ki sta bila za-] radi nepričakovane odgovornosti hudo .vznemirjena. Bržčas ie hotel Svveenev sam nemoteno preiskati mojo sobo. Gotovo ie pričakoval, da bo našel nai-I manj dve brutalno umorjeni žrtvi v j moji omari, če ne celo pod posteljo. 1 Preden je odšel gor. sem ga slišala. kako ie zašepetal enemu izmed obeh jM>iicij8kih mlečnozobežev: »Povem vam. da ie to krvoločna tigra« in kažoč na Stephena. »ta tule je pa njen nailjubši mladič.« »Obogobogobog!« ie zamrmral zele-nokljunec in me plašno pogledal. Zdi se mi, da so se mu celo kolena zaši-bila... »Svoj živ dan se še nisem tako prestrašil,« ie tožil Pinkv. ki je čisto bled stal za svojim sprejemnim pultom. »Prepričan sem bii. da so spet nekoga umorili, in ko sem slišal, da se ie zgodilo v vaši sobi. bi bil skoraj omedlel.« »Na srečo ie bilo to j>ot mnogo hrupa za prazen nič. Pinkv. Iz previdnosti sem bila vzela s seboj v posteljo revolver. kar sicer večkrat storim, in medtem ko sem spala, se ie nekako sprožil.« Isto zgodbo sem povedala nadzorniku. ko ie prišel, čeprav niti za trenutek nisem mislila, da mi verjame. Vse-kako ni imel možnosti, da bi ii oporekal. Odkrito priznam, da me ie bilo že sdmo malo sram. da tako meni nič tebi nič spravim iz ust tolikanj debele laži. Ta talent ie moral že petdeset let in še več neznan tičati v meni. čeprav Ella Trotterjeva nasprotno trdi. »In vi. Mr. Lansing?« je vprašal nadzornik preže. »Kako ste nrav za prav mogli skozi zaprta okna in vrata — da ne govorim o stot težkem redarju pred njimi — tako hitro priti v sobo Miss Adamsove?« »Kaj hočete, človek ima že takšen talent.« je odvrnil Stephen predrzno kakor zmerom. Videč, da ie nadzornik zardel od jeze. sem prišla Stephenu na pomoč. »Pozabila sem omeniti, gospod nadzornik. da sem bila okno nad požarnimi stopnicami pustila priprto.« »Kljub mojemu svetu?« »Kljub — nu žalost.« sem morala priznati »Vi ste ali izredno pogumna ženska. Miss Adamsova. ali imate pa čisto določene vzroke, da se ne bojite napadov nevarnega zločinca, ki mori v ,tei hiši.« Kolena so se mi zašibila. »Ne... ne... samo fatalistka sem. gospod nadzornik. Saj veste — usoda. Kar se mora zgoditi, se bo zgodilo.« »Zanimivo.« ie suho pripomnil nadzornik. Čez nekai trenutkov se je obrnil spet k Stephenu. »In spet. Mr. Lansing. ste hili. ko se ie Miss Adamsovi pripetila nezgoda z revolverjem — spet ste bili popolnoma oblečeni — ob dveh zjutraj, v viharni, deževni noči.« Stephen se ie zadovoljno nasmehnil. »Polagal sem patience v svoji sobi v tretjem nadstropju, gospod nadzornik. Mislim, da sem vam že nekoč povedal, da spadam med ponočne sove.« »Res je,« je zamrmral nadzornik. »In pravkar sem se spomnil, da ie sova sicer nedolžen simbol učenosti, pa tudi zelo krvoločen ptič, ki gre najrajši jionoči na lov.« Stephen sc ie zarežal. »Zelo duhovito, gospod nadzornik, zelo duhovito.« Ker je nadzornik Bunvan očitno spoznal. da za zdai ne bo ijj&asnr več izvlekel iz naju. nama le' na zadnja dovolil oditi. Ko sva se pa peljala z dvigalom navzgor, nama jtjldal iz previdnosti za spremstvo dva mlada policista. očitno zato. da se ne bi mogla česa pogovoriti. Hm. Mr. Bunvan bi bil prav za .prav moral vedeti, da sva takšnim začetnikom temeliito kos. Ne da bi obrnil glavo, mi ie Stephen s priprtimi usti zašepetal: »Hvala, Adelaida. Ob priliki bom tudi jaz vam pomagal iz zagate.« »Kakor da tega ne bi bili že nekajkrat storili.« sem odgovorila, na videz sem si pa uuueto ogledovala steno dvigalu. »Slišiš,« je eden od obeh mladih policistov zašepetal svojemu tovarišu, »to je značilno za nore ljudi. Ti zmerom sami s seboj govore.« Stephen mi ie vrgel z roko poljub. »Tvoje ie moje srce.« je zažgolel. »Neverjetno,« ie zašušljal drugi policist. »Zatreskan ie v staro.« »Na svidenje jutri zjutraj, ljubica mojega srca,« se je poslovil Stephen z elegantnim poklonom, ko se je dvigalo ustavilo v njegovem nadstropju. »Seveda, če bova jutri zjutraj še živa. : In to je bilo prav tako lahko svarilo kakor grožnia ... Bilo je čisto prav in lepo. da ie Stephen Lansing gledal stvar z nedolžne strani. A oba sva čisto dobro vedela, da nikakor ni polagal patience v svoji sobi. ko mi ie tako iznenada prihitel na pomoč po požarnih stopnicah. Čeprav sem takrat tako rekoč na glavi stala, sem vendar razločno opazila, da mi ie bil prišel na pomoč z okna moie prejšnje spalnice. A to še ni bilo naj-huiše. Ko ie Stephen Lansing prišel skoraj do gornje stopnice in skušal razumeti pomen mojega — priznati moram — ne ravno dostojanstvenega položaja, sta se najina pogleda hkrati uprla v neki predmet, ležeč na stopnici. Ne vem. kako se mi ie takrat posrečilo, da sem nihajoč pet nadstropij nad cesto. ne le ohranila ravnotežje, temveč še iztegnila roko po pohojeni rožnati vrtnici. V tisti sekundi tudi nisem prezrla. da se ie z obraza Mr. Stephena Lansinga razločno bralo, da bi mi na L rajši meni nič tebi nič zavil vrat ali me pa vsaj z rahlim sunkom pahnil v globino »Res se mi zdi. da preži smrt v tej hiši za vsakim oglom.* sem se zgrozila. ko sem zaprla in zapahnila vrata za seboi. Okno poleg požarnih stopnic ie bilo zaradi Sweeneyeve površnosti še zme- Listek ..Družinskega tednika*1 Škodlj ve posledice civilizacije Napisal prof. dr. W. Kollath (Gl. začetek v prejšnji številki) Med škodljive posledice civilizacije pri otrocih spadajo predvsem duševne hibe. Na primer: napačna vzgoja, premalo razumevanje odraslih za otrokovo dušo, premalo območja za otrokovo udejstvovanje, premalo tovarištva pri sistemu enega samega otroka v družini. Kot trajen učinek pa Pride v poštev predvsem navada, da otroku vse prezgodaj vcepimo notranje zapreke; posledice se dostikrat Pokažejo šele v zrelejši starosti v obliki raznih bolezni. » Zdaj nastaneta torej dve vprašanji : 1. V preteklosti _ je vladalo sicer neko prirodno stanje, ki se je_ pa pogosto neugodno obrnilo proti človeku, zakaj narava ne zdravi samo, temveč tudi bolezni prenaša. .2. človeško delo in znanost se trudita, da bi odstranila marsikakšne zavirajoče vplive narave, a ti ukrepi utegnejo biti nevarni v toliko,_ ker od njih lahko izvirajo nove škodljive posledice za človeka ali njegovo okolico. O znanstveni strani škodljivih posledic civilizacije so prvič razpravljali leta 1749., ko je Akademija v Dijonu na Francoskem razpisala natečaj »Ali napredek umetnosti in znanosti slabša ali zboljšuje nravnost«. Rousseau Pravi: »Vse je dobro, če izvira iz stvarnikovih rok, vse postane manjvredno v človekovih rokah«. , Rousseaujev klic »Nazaj k naravi!« je dal nedvomno smrtni sunek sleherni človeški civilizaciji; njegovemu Pozivu namreč ni mogoče slediti, ker zgodovinskega toka ni moči obrniti. Nemogoče je tudi, odpovedati se znanju in tehniki. In ker so za smernice V praksi postavili čisto nejasne in fantastične predstave, je praksa postala napačna. Ker so se pač dule ustvariti industrije, so postale te industrije nujno za človeka škodljive; nič več ni bilo namreč človeškega napredka, temveč samo še tehnični. In človek, postavljen v ta okvir, ni imel na zemlji ničesar drugega več početi, kakor skrbeti za svoj osebni napredek užitek, za kar največji dobiček, ne da bi mislil na bodoče rodove. Tako so s tehniko izpremenili delo, vpregli znanost vanjo, znanost s tehniko odtuiili življenju in ji vzeli njene prave naloge. Namesto tega je nastalo umetno čudo današnje industrije in trgovine, čudo, čigar nevarnosti šele danes prav spoznavamo m ki jih skušamo prav usmeriti. Ta tehnika in gospodarstvo ne vprašujeta ftamreč po vrednosti za življenje, ne Vprašujeta no tem, ali pokončata neznansko veliko življenja, ko sta pa življenju tuja in sovražna. Ljudje so v njunem okviru samo številke, delajo in umirajo kot številke in bivajo v Statistiki, ne pa na zemlji. tako jc mrtvo gospodarstvo obvladalo življenje, človek je postal poseben del stroja in je stregel stroju. Stroj je postal gospodar tovarnarja in delavca. Življenje je bilo izkoreninjeno, iztrgano iz sleherne biološke Zveže in to življenje naj bi zdaj po Rousseauju našlo pot »nazaj k naravi«, da bi ozdravelo. Ali je ta Rousseaujeva narava prosta vse človeške delavnosti, res tako dobra, kakor pravi Rousseau? Reči nioramo: ne! Narava peha človeka nazaj — tehnika mu pa da, da naravo išče, in ga uničuje! Ka.1 mu ostane? Današnji odgovor se glasi: on sam, s svojimi dednimi nagnjenji in svojo voljo. Iz samega sebe mora najti pravo pot in si z delom utreti Pot do višjega življenja, do sreče iz dela in znanja. _Kako daleč segajo dedna nagnje: n ja? Različnost ljudi in plemen dobi s tega vidika poseben pomen. Neizpodbitno dejstvo je, da so na prostem živeče živali silno enolične, narobe je Pa domačih živali nepregledno število Zvrsti. Pomembni nemški antropolog prof. dr. Evgen Fischer spravlja nastanek človeških plemen v zvezo s to raz- množitvijo zvrsti praplemen, osvobojenih narave. In prav tako, kakor si je takrat človekova volja sama izbirala, je imela tudi nasproti sebi isto možnost izbire. Brž ko so odstranjeni vsi ovirajoči vplivi »narave«, nastopijo sposobnosti in možnosti, ki se poprej niso razvile, niso mogle razviti, ker niso ustrezale življenju na prostem. Ali so ta živa bitja res manjvredna, ali so_ pa samo drugače, v drugačnem okolju visokovredna, v naravi pa manjvredna? Potem bi bil problem v tem, kako naj se zagotovi visokovrednost z ustrezajoče ustvarjenim okoljem — in res je to naloga današnje življenje ohranjujoče znanosti in po njej oplojene tehnike. »Naravno« seže dalje, kakor mislimo, in tudi človekove storitve utegnejo sem spadati. Po starem pojmovanju je »naravno« v splošnem izraz tistega, kar se zgodi brez človekovega sodelovanja. V resnici je pa več. Vse, kar človek stori, velja za_ »umetno«, za »nenaravno«. Tudi to je napačno. Zakaj Rousseau je pozabil eno: roke in možgane je človeku tudi narava ustvarila. Torej gre za to, kako človek te darove uporablja. Zato nimamo pravice gledati »pri-rodnost« samo v divjih oblikah, temveč jo moramo videti tudi v tistih, pri katerih nastopijo sicer neizražena naravna podedovana nagnjenja pod vplivom človeške volje. Kakor so naravne roke in možgani, tako so naravna tudi nagnjenja, ki nastopijo šele pod določenimi ugodnimi pogoji. Človekova volja more razodeti naravne zmožnosti. Zakaj, človek ni stvarnik, temveč pusti sanio delovati obstoječe dedne sile! Tudi takrat, ko si domišlja, da je sam posegel vmes. V okolju civiliziranega človeka sta višje zdravje in daljše življenje vse-kako možna in »naravna«, ker gre tu samo za skrita dedna nagnjenja. Vsaka znanost trči pri svojih nalogah povsod ob to dedičnost. Vidimo torej, da upoštevanje dednih nagnjenj naš vidik docela izpre-meni. človek teh nagnjenj ne ustvarja, temveč jih samo omogoči. Nagnjenje je dano od narave! To je zelo važno dejstvo, ker izpreminja klic »Nazaj k naravi!« v klic »Naprej k naravi!« Zdaj namreč vidimo, da nam ne sme biti merilo preteklost, temveč bodoči ideal normalnega^ človeka. Praslika tega človeškega ideala je izražena v stavku: »Melis sana in corpore sano« (Zdrav duh v zdravem telesu). To pa ni trditev, kakor marsikdo misli, temveč samo želja. Najvišja oblika posameznih ljudi je prav ta idealna norma. Vse drugo je manj, torej »podnormalno«. ln_ vse, kar moremo doseči, je samo to, "da se čim več ljudi približa normalnemu razvoju. Rousseaujev klic je napačen, prav tako pa tudi natečaj dijonske akademije. Umetnost in znanost ne kvarita nravnosti, temveč sta edino sredstvo za dvig človeka. Kvar prihaja od napačne rabe tehnike, ki se je zapisala umetni strukturi — gospodarstvu — ki pa ne vidi pravic in potreb življenja in jih ne mara videti. S tega stališča imamo zdaj tudi možnost vrednotiti pretekle kulture. Zdaj se nam ne kažejo več kot večno se ponavljajoče in propadajoče faze, kakor trdi nemški kulturni zgodovinar Osivald Spengler, temveč jih gledamo k pri frančiškanskem niostu vsakovrstna oCaia, ra nogiedi, op onier., uaromeit, nvaromeiri, itd. Venka izbira ut. itainme m srtDtmnf. Samo ivalitelna optika Cenil ure^tacne • Izpolnjevalka 4-HqP»T6 L:X> Počrnite vsa s piko označena polja in zagledali boste zanimivo sliko ROMANCA NAPISAL FRANK HARPER »Brzojavka?« je vprašal poštni uradnik. »Da, za VVillamantic v državi Connecticut,« je reklo dekle. Roger Norfis je videl najprej sve-tlozelen klobuk, smelo poveznjen na glavi. Njenega obraza ni mogel videti zaradi sence krajcev, ki je kaT kor krinka zakrivala njene oči. Svetli lasje so prasketaje silili izpod klobuka na lica. Roke je tiščala v žepe belozelenoprogaste športne jopice. »Pet besed,« je rekel uradnik. Roger se je čudil, kaj je imelo to dekle brzojaviti. Pogledal je čez njene rame v brzojavko. Iznenada je za-kašljal, kakor da bi mu bilo nekaj v grlu obtičalo. »Pošljite nujno 150 dolarjev,« je bral. Podpis: Joyce. Njen zelo strogi pogled se je uprl vanj. Čuvaj se, je svaril ta pogled, ne hodi mi preblizu. Kakšno sekundo je zrl v njene sinje oči. ki so ga tako strogo in karajoče gledale. In že je pozabil na brzojavko, ki jo je imel oddati. Bil_ je preveč zatopljen v problem, kaj se je zgodilo s to Joyce, da tako nujno potrebuje 150 dolarjev. Morda si ne more kupiti nogavic. Morda nima denarja niti za cigarete. In ta svetlozeleni klobuk, ki ga tako smelo nosi, morda še ni plačan... Morda je pa še vse kaj hujšega, tako da je s poslednjim dolarjem, ki ga je iinela, morala brzojaviti po pomoč. l _ Z nagubanim čelom ii je sledil na cesto. Bil je neznansko vroč dan. Zdelo se je, da so ljudje kar omotični in da se donebnice majejo. V nekaj korakih jo je dohitel. »Miss Joyce,« je rekel. Obstala je, se obrnila i proti njemu. Senca klobukovega krajca je zakrivala bliskajoče se oči. »Prosim,« je rekel in ji pomolil 150 dolarjev. Oči so se ji zasvetile, tako da so bile podobne dvema leskečočima se pikama. Njen obraz se, je zdel bled v jarkem soncu. Glas ji je trepetal od ogorčenja. »Ne maram,« je rekla. »Pojdite dalje!« Ni šel dalje. Zanj je bila stvar resna. »To je samo pomoč,« je rekel. »Morate vzeti denar!« »Ne maram!« »Miss Joyce,« je resno nadaljeval, »bral sem vašo brzojavko. Moram vam pomagati. Ne bom miren, dokler bom vedel, da ste v stiski. Tu sva na soncu...« »Zbogom,« je rekla. »Stopiva v Senco. Morava urediti to zadevo. Mislite si. da sva prijatelja. Mislite si da se že dolgo poznava. Mislite si. da sva se že kot otroka igrala.« je rekel. Njena roka se je odklanjajoče zganila. »Ne,« je rekla, »tega si nikakor ne mislim. Hvala lepa!« »Saj vendar ni nič takšnega,« je vztrajal. »In vendpr je nekaj takšnega,« je rekla, počasi stopajoč dalje. »Povejte, ali bi mi tudi tedaj ponudili pomoč, če bi bila slučajno mlad_ mož... ali pa stara ženska? še v sanjah bi vam ne šinilo v glavo! Pomagati mi hočete... ker... ker vam ugajam!« »O, ne zato... čeprav je res. da mi ugaiate!« »Pač, ravno zato. V mislih vam je neko znanje... doživljaj... romanca — in zato ne maram!« »Počakajte,« i_e rekel in jo prijel za komolec. »Kaj mislim, naj vam bo vseeno. Moški smo pač takšni, da kdaj pa kdaj mislimo na romance.« »To mi ne ugaja.« Njen porogljivi nasmeh ga je zbodel. »Vaše misli niso poštene! Pričakujete, da vam bom padla okrog vratu, ker ste tako_ milostni, da mi ponujate 150 dolarjev.« »Niti v sanjah nisem tega pričakoval. Prosim vas celo, da mi ne padete | okrog vratu. Zdaj vam pa slovesno 'obljubim, da odklanjam sleherno misel na kakšno romanco,« je vzkliknil Roger skoraj razdražen. »Vzemite denar!« »Dobro,« je rekla in ga pazljiv® pogledala od strani. »Sprejmem denar, če se odrečete osebnemu znanju z menoj. Obvežite se, da ne boste ničesar storili, da bi me spet ogovorili. Dajte mi častno besedo!« »častna beseda!« je rekel. To je bila zarota, sklenjena ob treh popoldne v parku Central VVest. Sinje oči so zelo začudeno gledale iz sence klobukovih krajcev. »Hvala,« je rekla Joyce in vzela denar. »Dajte mi svoj naslov, da vam bom mogla v štirih tednih vrniti denar.« Napisal je ime in naslov na košček papirja. Svetlozeleni klobuk je izginil. V nekaj sekundah jo je pogoltnilo hrumeče mesto. Roger se je šele počasi zavedel; požvižgavajoč je pre; stel denar, ki mu je še ostal: nekaj več ko 5 dolarjev... »Vraga!« je zaklel. Rogerja so čakali štirje^ abupni tedni. Živel je v fiksni ideji, ki e;a je mučila noc in dan. Fiksna ideja je nosila belezeleno progasto športno jopico in je imela prasketajoče svetle lase. Žalostno je vzdihnil. šel je na lov na fiksno idejo. Celo popoldne je stal na 5. aveniji pred radijsko postajo in bistro, gledal po vseh dekletih, ki so prihajala mimo. Nobeni ni senca klobukovih krajcev zakrivala oči. Peljal se je na Coney-Island. Zdelo se je. da Joyce še nikoli ni bilo tam. Po polnoči se je prikazal v nočnih klubih in odšel, he da bi bil sedel. Sinje oči so ga bile začarale. Madisoh Square Garden. Tam je bilo več ko dvajset tisoč ljudi in Roger je strmel v morje sem in tja valujočih obrazov, v katerem nobenega obraza ne spoznaž. V zraku je nekaj trepetUlo, nekaj, kar ga je begalo; zdelo se mu je, kakor da je zrak začaran. Pogledal je skozi daljnogled. Iznenada so Jaili obrazi čisto blizu in tako je zdajci zagledal svetlozeleni klobuk. Joyce je sedela daleč stran od njega, ha drugi strani tribune. Zdelo sa je, kakor da bi imela pogled uprt vanj. Razburjen ji je pomahal z roko, da t>i ga opazila... Takrat je množica zatulila. Boksarska tekma se je bila pričela. Zamaknjen ie Roger strmel kakor v sanjah. Ko je bila tekma končana, ni imel niti pojma, kdo je zmagal. Planil ie na cesto. Pred vrati ie kakor ukopan obstal in čakal na Joyce. Že od daleč jo je videl, kako prihaja. in dih mu je> zastal. Šla je tik mimo njega — zdajci so se njune oči srečale. Njena usta so se našobila... Roger se ni zganil. Beseda ie beseda in svoje besede ne sme prelomiti. Stalo ga je neznanskega naporni, da se ni ganil. Joyce mora priti k njemu, če ne je vsega konec. Takrat je bil pa svetlozeleni klobuk že izginil. Vsega je konec. S pobešeno glavo je šel Roger domov... »Miss Eden vas čaka v veži,« je javil črnec, ko ie stopil v stanovanjsko hišo. Miss Eden? Stekel je v vezo — in zagledal Joyce. »Vračam vam denar,« je rekla. Sinje oči, o katerih je tolikokrat sanjal, so ga toplo pogledale. »Lepo je, Roger. da ste držali besedo.« Torej je biln vendarle romanca... »Misliva si, da sva se že kot otroka skupaj igrala,« je rekla. Njeni plavi lasje so ji rahlo zaprasketali okrog lic. Zapoznila sta se. Ura je bfla tri. »Joyce, zdaj vas spremim domov,« je rekel. »Kje stanujete?« »Eno nadstropje nad vami...« Prijela ga je pod roko in ga potegnila za seboj. FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite In vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupaoi.eklti znamk — v knjigami Janez Dolžan, Ljubljana. Stritarjeva 6. lom na stežai odprto. S stisnjenimi zobmi sem stopila tja. ga zaprla in zapahnila. Sele ko sem spustila oknice in iz posebne previdnosti obesila klo-Imk pred ključavnico na vratih, sem si potegnila vrtnico iz nogavice, pod katero so me bili trni že dobro uro neusmiljeno zbadali v koleno. »Neumnica, ti stara, otročja neumnica/; sem se oštevala, »kakor da ne bi bilo na milijone rožnatih vrtnic na svetu!« A nič ni pomagalo. Okrog cvetličnega stebelca se ie vil en sam kosta-ttjevorjav las. ; Boi zaupala, zakai odkar sem pokazala ■ako majhno navdušenje za Ulmski ®Vet, sein bila očitno zanjo mani ko n>č. Pri mizi Adairovih za menoi ie P? dalj časa živahno kramljala o sreči, Kl io je doletela. »Takšna priložnost pride samo enkrat v življenju,« je vsa sijoča razlagala. »V radiu peti. to ie skorai toliko kakor biti pri filmu.« Kathleen ie nekoliko dvomeče vprašala: »Ali ste trdno prepričani, da ta ponudba... ni sleparija?« »No. veste kaj.« ie užaljeno odgovorila Gloria Larue. »velike radijske družbe ne pošljejo človeku vabila, če ne gre za res.« »Upajmo!« »Bržčas ste me slišali, ko sem pela na zadnjem plesu natakaric. Vsi so rekli. da takšnega uspeha še ne pomnijo. Seveda... najprej sem tudi jaz mislila. da se hočejo norčevati iz mene. zakai. če se človek že šestnajst |et samostojno prebija skozi življenje, ne verjame vsega tako hitro.« »No. vsekako vam mama in iaz želiva mnogo sreče.« ie toplo rekla Kathleen. »Kdaj se pa odpeliete?« »Takoj po kosilu. O poli treh gre avtobus v Memphis. kjer bom pela. a morda bom počakala na cesti, da me kakšen avto vzame s seboj.« Vzdihnila sem in se odločila, da bom pustila poleg krožnika malo večjo napitnino kakor običajno. Pravkar sem hotela vzeti iz svoje torbice dolarski bankovec, ko sem v zrcalu opazila da me Ciril Fanerff‘ r. stoječ pri mizi Adairovih. zlovoljno gleda, »Ali vam nisem že trikrat povedal. Gloria.« ie rekel nato dekletu, »da pri nas natakarice ne smeio gostov nadlegovati s svojilni zasebnimi zadevami?« Miss (Jlorin l.arue ie vzela pladenj in odšla v kuhinjo, poprej ie pa še zaničljivo nrifrknila svoi zavihani nosek. »Uboiri otrok.« sem zamrmrala sama pri sebi »Upam. da se ti bo bolje godilo kakor drugim.« Bil ie — kakor se spominjam — četrtek. zakai na ta dan mi moja črnska perica Carrie vedno prihese~-penk>. Ko sem se takoi po zajtrku peljala gor, ie Carrie že čakala. Raztovarjala se ie z Lavro, ki je pospravljala sobo. a ko sem iaz vstopila, sta iznenada utihnili. Tem črnkam ne ostane prav nič prikrito iz življenja bele gospode, a o tem klepetajo le med seboj. Ko je Carrie spravila Bvoj denar in odcapljala ven. ie hotela Lavra, ki ie bila že končala svoje delo, iti za njo. a sem jo zadržala pri vratih. »Svojo kanglo za vodo pogrešam. Lavra,« sem rekla kolikor mogoče neprisiljeno. »Prinesi mi. prosim, drugo.« »Da. madam,« je vnemamo odgovorila. A ko ie prišla nazaj in postavila drugo kanglo na mizo. je sama zase zamrmrala: »Zadnji čas so kangle v tei hiši očitno noge dobile.« »Kaj godrnjaš. Lavra?« sem strogo vprašala. Čemerno me ie pogledala. »Rekla sem samo. da ie smešno, ko je kangla zdaj tukaj, naslednji trenutek ie pa ni več. A sai zmerom trdim, da ie ta hiša začarana.« Srce mi ie začelo razbiiati. »Ali... ali so druga gospoda tu v hotelu tudi pogrešili svoie kangle. Lavra?« Našobila ie spodnjo ustnico. »Da. madam. čistim sobo. kangla stoji na mizi. kakor zmerom. Drugo jutro — kangle ni več. Prineseni gostu drugo. Drugo iutro tiči kanala nekje v kotu.« Takoj l>i si bila lahko mislila, da ie čarovnija s kanelo preveč dobro funkcionirala. da ne bi bila že večkrat preizkušena. »Kdo... čigave kangle so se na primer... tako smešno vedle. Lavra?« Nekam čudno me le pogledala. Spet sem se morala vprašati, ali ie sploh kaj. česar te stare črnke ne bi vedele o nas. »Torel.« le nazadnje oklevaioče odgovorila. »tia primer kangla Miss Poliv že trikrat ali štirikrat In kangla Mrs. Marv. ki vsak teden ponori. In potem kangla uboge Mrs. Mosbvieve. ki ie zdaj mrtva, in še nekaterih drugih lu se jih ne spotnirtiam. ker niso bi Ii dolgo tu in so se kmalu odpeljali.« _ »Marv in Poliv in Lottie Mosbvieval« sem nehote vzkliknila. »Da. madam. Mr. Missbv ie bil silno razkačen. Kakor da bi bila jaz kriva, če takšna stvar iznenada dobi perott. In spominlam se. kako ie Mrs. Mosbv-jeva jokala zaradi majhnih rjavih papirčkov. ki jih ni mogla svolemu mozu pojasniti.« , „ . Ko ie šla ven. le Lavra še zmerom neka! godrnjala. Kolena so se ml tako šibila, da sem morala sesti. Toret nisem bila edina oseba v Richelieulu. ki je dobila takšno gnusno rjavo čečkarijo. Zdai sem razumela, zakai ie Marv zašla v denarne težave, in prepričana sem bila. da sestanek ki ga je bila imela večer pred umorom Jamesa Reida na požarnih stopnicah, ni veljal kakšnemu moškemu, temveč aluminijasti kangli. »Kal ie mogla storiti Marv — ravno Marv! — da ie zašla izsiljevalcu v kremplje,« sem se morala neprestano izpraševati. n. Nič več nisem dvomila, da ie v Richelieuju že dali časa na delu izsiljevalec velikega st;la. in prepričana sem bila tudi o tem. da ie bila ena izmed žrtev poskušala svolega mučilca spraviti v past. To je dokazovala navzočnost Jamesa Reida v tei hiši. Niegova naloga je bila. Izslediti izsiljevalca lil tisti, ki ga ie bil poklical, ie bil — tako se mi ie zdai zdelo — Marv La\vsonova. ,, , »To ie mislila s tem. ko ie rekla da ima na vesti nekega človeka.« »em vzdihnila. »Reida le spravila sem. sem... kjer gn je doletela smrt.« Zdai sem sl tudi lahko pojasnila, zakaj ie Marv hotela, da me tisti usodni večer med osmo in deveto uro ne bi bilo v moli sobi. in zakai le Jamea Reid ravno v moiem stanovaniu našel smrt. Če ie Marv Lavvsonova — kakor sem sumila — dobila od izsiljevalca naročilo. nai določeno vsoto denarja vta; kne v kanglo in io tisti večer postavi na požarno stopnico, se mi Edi čisto logično, da ie James Reid — prav tako kakor iaz sama — poskušal zločinca špeliati v past. V ta namen sa je skril v moie prejšnje stanovanje, kl le požarnim stopnicam najbližle. A zločinec le bil preveč prebrisan ln tako ie past postala smrtna past za Jamesa Reida samega. Zgrozila sem se. »Vse moram povedati nadzorniku.« sem se odločila. »Nai bo zločinec že kdor koli. vešala so za takšno pošast še predobra!« Iz motih temnih misli me le iztrgalo trkanje na vrata. Ko sem odprla, sem v svoje presenečenje zagledala na pragu Kathleen Adairovo z odrevenelim, bledim obrazom »Prinesla sem io nazal.« ie rekla mrtvo. Brez razumevanja sem zrla v živordečo granatno verižico, ki mi io ie molila. »Ali niste tega pričakovali od mene?« ie vprašala in s trpkim smehljajem pristavila: »Kar koli že mislite o nama. vsai toliko bi bili mi lahko zatipali. prinesem vse nazaj, kar le morem.« Nisem našla besed. Strmela sem samo v rdeče dragulje v svoii roki. Oklevaioče. bolestno, da mi ie trgalo srce. ie dekle nadalievalo: »Vedeti morate, da nima namena krasti. Ni odgovorna za takšno ravnanje. Res ne veriemite mi.« Moje grlo ie bilo tako suho. da sem kouiai izdavila: Dalje prihodnjič. svetnik in sem občudujem ud Obzirnost Drugi časi, drugi ljudje! Kolikokrat 6mo že ugotovili, da so bili naši predniki bolj obzirni do svojih bližnjih, kakor so dandanašnji. Tako beremo v neki knjigi iz 1. 1884., knjigi o lepem ve. denju v slehernem položaju, tale odstavek: »Naposled opozarjamo tudi na to, da služi nož izključno za rezanje, da ga torej v nobenem primeru ne smete nesti v usta. Pri tem ni samo nevarnost, da se ranite v ustnice, temveč se utegne sosed pri mizi iznenada nehote zganiti in povzročiti veliko nesrečo. Čeprav ste toliko spretni, da je takšna nesreča izključena, vendar naredi takšen prizor na ljudi s slabimi živci vselej zelo mučen vtis.« In takrat bržčas še ni bilo toliko živčnih ljudi na svetu! Kralj z rdečim pisemskim papirjem Pri Arabcih je že v srednjem veku cvetela umetnost izdelovanja mnogih vrst papirja, torej dosti poprej, preden so ga poznali evropski narodi. Arabci so poznali tudi umetno barvanje papirja in so različnobarvnim vrstam papirja pripisovali različen pomen. Za znanstvena dela ali za navadno _ pisanje jim je služil navaden, bel pa-' pred svojim odhodom na bojišče, poro. pir. Na sinjem papirju so naznanjali čil. Potem ko se je z ladjo, na kateri smrtne obsodbe, zakaj sinja je pri je imel službo, odpeljal, je pa prejel Arabcih barva smrti in žalovanja, vest, da je njegova žena napravila ha-Rdeča barva je že od nekdaj veljala rakiri. Dolgo nihče ni mogel tega sa-za barvo odličnosti in časti, zato je momora pojasniti, ker sta se mlada pisal na rdeč papir arabski kralj, pra- 1 zakonca vzela iz ljubezni, vico do takšnega papirja so imeli pa I Pozneje so pa vzrok samomora ugo-tudi plemiči in duhovščina, torej naj-, tovili s pomočjo pisma, ki ga je mlada višji stan. Rumen papir — izvirajoč od žena zapustila. V njem sporoča svoje. Pomaranče niso hotele uspevati Italija ni bila že od nekdaj domovina pomaranč. Ne Sokrat ne cesar Avgusc, ne Platon ne Cicero niso pokušali sladkih pomaranč ne duhali njih omamnega vonja. šele za cesarja Nerona (37.—68.) so prinesli sadike pomaranč v kadeh v Italijo. Vendar pa takrat še niso uspevale in so se kmalu posušile. Sveča - znak priljubljenosti Pri Burih v Južni Afriki je še dandanašnji tu in tam ohranjena po deželi stara navada prižiganja sveč. Ce imajo namreč v hiši hčere in pride v hišo mladenič, ga starši povabijo tudi na večerjo. Ko se starši ob določenem času po-slove, postavijo pred mladega moža svečo. Iz dolžine te sveče mladi mož spozna, ali je staršem prijeten obiskovalec ali ne. Starši pa po tem, koliko sveče je pogorelo, drugi dan spoznajo, kako dolgo se je mladenič zadržal pri dekletih na obisku. Harakiri v medenih mesecih Neki mlad japonski častnik se je tik '(9 UGANKE rumene barve zlata — je bil pa znamenje bogastva in obilja. Odkod duh po pomladi? Znanost ne pozna pesniških občutkov. Zato se je odločila, da bo ugotovila, kje tiči vzrok pomladnemu vonju, ki ga opevajo pesniki. Res se ji je posrečilo odkriti tega spremljevalca najlepšega letnega časa. Ameriški kemiki so spomladi zemljo analizirali in ugotovili, da vsebuje neko dišeče olje. To olje mora biti vzrok pomladnemu vonju, kemiki so namreč ugotovili, da ga v drugih letnih časih ni več v zemlji in mora biti torej tudi v zvezi z rastjo rastlin. Zdaj vemo, da imamo prav, če spomladi navdušeno vzkliknemo: »Diši po pomladi!« Krokarjem je napovedal vojno Islandski pesnik Gudmuntur Friden-son je prišel na svojevrstno zamisel, da bi krokarjem svoje male domovine napovedal vojno. Vojna napoved tem pticam se zdi tem nerazumljivejša, ker veljajo krokarji na Islandskem za svete ptice in jim nihče ne sme prizadejati nič žalega. Zato so te ptice postale tako predrzne, da so razdirale gnezda drugim pticam in napadale celo drobnico. Gospod Fridenson je pravkar vložil pri oblasteh prošnjo, da bi oblastva dovolila lov na krokarje. Stvar je tem zanimivejša, ker je po islandskem ustnem izročilu krokar spremljevalec Wo-tana, starega skandinavskega boga junaštva, modrosti, govorništva in pesništva. Tako bi se torej Gudmuntur Fridenson prav za prav predrznil nastopiti zoper boga svoje pesniške umetnosti. Presajanje z eksplozijo Presajanje večjih dreves je bila doslej za vrtnarja težka naloga. Drevesa so se na novem mestu pogosto posušila, ker so jim pri odkopavanju ranili korenine. Nov način presajanja velikih dreves je pa v tem, da drevesa iz zemlje tako rekoč »izstrelijo«. Najprej izkopljejo okrog drevesa precej globok jarek. Potlej napolnijo tri jamice z razstrelivom in jih zažgo. Pri tem se drevo s koreninami vred nagne in tako ga lahko potegnejo iz zemlje. Na drugem mestu ga potem brez težav vsadijo. Po dosedanjih izkušnjah pri tem dreves nikakor ne ranijo, tako da lahko nemoteno rastejo dalje. Koralle, Berlin. Sreča v nesreči V nekem evropskem velemestu je letalski napad spravil na dan kaj svojevrstno skrivnost. V delavskem okraju tega mesta je Ž3 60 let živel v svoji hišici neki star invalid. To skoraj že razpadajočo staro hišico je zadela bomba in jo razsula. Ko so člani zaščitnih oddelkov pregledovali po letalskem napadu ruševine, so opazili, da leži na tleh v razdejani sobi vse polno zlatnikov. Obvestili so starega invalida o dragoceni najdbi. Možak je bil silno presenečen: dejal je, da ni imel niti pojma o tem denarju. Naposled so odkrili v odlomljeni umetno zdolbeni postelni nogi še več zlatnikov in nazadnje ugotovili od kod izvira denar. Stari invalid je bil posteljo kupil pred 60 leti na dražbi od nekega starinarja. Očitno je lastnik postelje skril svoje premoženje v njeno nogo in umrl, ne da bi bil prej izdal svojo skrivnost. Ko so posteljo natančneje pregledali, so tudi v njenih ostalih treh nogah našli zlatnike. Tako je stari mož skoraj dobesedno vse svoje življenje spal na zlatu, ne da bi slutil, kako je bogat. Namesto zobne ščetke... Pravoverni Indijec si ne sme snažiti zob s ščetko, izdelano iz ščetin mrtve živali. To mu vera prepoveduje, ker je nečisto. Pač si pa pravoverni Indijec ureže za snaženje zob majhno vejico od določenih dreves. Z njo si lahko po mili volji snaži zobe. Križanka mu možu, da se je odločila za harakiri zato, da bi ga s svojim obstojem ne ovirala pri izvrševanju njegovih težkih vojaških dolžnosti. Svojevrsten hranilnik V Burmi, vzhodni sosedi Indije, žive mnogoštevilni budistični menihi, nekateri med njimi zelo premožni. Iz bojazni, da ne bi izgubili svojega s težavo pridobljenega bogastva — zaupajo namreč le samim sebi — pa spravljajo denar na kaj svojevrsten način. Zarežejo si namreč v nožem v kožo majhne zareze, potem pa potisnejo vanje novce in jih tako shranijo. Res originalni hranilnik! Velikopoteznost »Kaj pa prav za prav počne vaš mož? Kadar pridem k vam, sedi ves zatopljen nad zvezkom novega konverzacij-skega leksikona. Ali se ga mar uči na pamet?« »Ne. Besede šteje, da bi videl, ali jih je toliko, kolikor jih je bilo zapisanih v reklamnem prospektu in ali ga ni založba osleparila.« Širom po svetu 73 milijonov Japoncev živi na matičnem otočiu do štetju, ki ie bilo 1. oktobra 1940. Na vsem Japonskem državnem ozemlju živi pa 105 milijonov ljudi, med njimi 30 milijonov Kitajcev. Korejcev in Formožanov. Gostota prebivalcev se je v zadnjih letih na matičnem otočju dvignila na 191 prebivalcev na km2, na ostalem japonskem področju pa na 155 prebivalcev na km5. 1’obeele Žide je razkrila madžarska policija ob madžarsko-slovaški rneii in jih vrnila slovaški policiji. Židje so skrivaj prihajali na Madžarsko, kjer so jim tamkajšnji Židje dajali zavetje. Nei diversi istituti di fisiologia vengono fatti importanti esperimenti per sfruttare meno possibile 1’energia umana nel lavoro, K stato constatato che il badile, ancorche in uso da oltre mille anni, non ha raggiunto ancora la forma definitiva che riducesse 1’impiego delTenergia nello sc a vare le diverse qualila di terreno. I badili, in uso per scavare 1’argilla, devono avere una forma diversa da quelli che si usano per scavare la terra leggera. La foto-grafia illustra uno di questi interessanti esperimenti. £ uno tavolo elettr!co? domandarete. Si, ma non pericoloso. Lo scienziato esperimenta a quale altez-za si deva porre il timone del trattore per maneggiarlo piu facilmente. L’energia che il manoratore usa in ale faccenda, viene misurata con un particolare apparecchio per la respirazione. — V raznih strokovnih zavodih za fiziologijo delajo zanimive poskuse, kako bi kar najbolj zmanjšali porabo človeške energije pri delu. Tako so ugotovili, da lopata, čeprav stara že več tisoč let, še nima edino prave dokončne oblike, ki bi omogočala kar najmanjšo porabo energije pri prekopavanju raznih vrst tal. Lopate za prekopavanje ilovice morajo imeti čisto drugo obliko kakor lopate za prekopavanje prhke zemlje. Enega izmed takšnih zanimivih poskusov nam kaže tudi gornja slika. Električni stol? boste vprašali. Res, toda čisto nenevaren. Strokovnjak poskuša, v kateri višini naj bo krmilo traktorja, da ga bo najlaže krmiliti. Energijo, ki jo porabi krmar za krmiljenje, merijo s posebno napravo za dihanje. Posebno dovoljenje bodo morali imeti popotniki, ki bodo hoteli poto-vati z brzeei na progah Berlin—Mun-chen. Berlin—Hamburg. Berlin—Varšava in Berlin—Dunaj. Glavno ravnateljstvo nemških železnic sporoča, da stopi nova odredba takoj v veljavo. Odlok, ki prepoveduje fotografiranje, filmanie in risanje železniških naprav, vojaških vlakov in pristanišč je izdal nemški notranji minister. Odlok dalje prepoveduje tudi fotografiranje in risan ie avtomobilskih cest in vseh železniških del. Kršilce tega odloka bodo kar najstrože kaznovali. Ribe. ki naznanjajo potrese, so odkrili japonski zoologi v Kitajskem morju. Te ribe postanejo štiri ali pet ur pred potresom nemirne in živčno plavajo v vseh smereh, čeprav za to ni nobenega povoda. Potem se ne nadno umire. kakor da jih ie nekaj omrtvičilo. Tedai se začno potresni sunki. Naravoslovci zdaj te ribe na: tančno preiskujejo, ker utegnejo imeti za dežeie. kier se potresni sunki stalno ponavljajo, velik pomen. Močan potres je zrušil 30 liiš v krajini Ardes v Romuniji. Ljudje so se na srečo še o pravem času rešili. Vodoravno: 1. Del Tihega oceana. 2. Izgubim sposobnost gibanja z udi; del vrtljivih naprav. 3. Romanska okrajšava za delniško družbo; jezero v Abesiniji: kratica za veliko utežno enoto. 4. Akademski naslov; kemični znak za bismut. 5. Kemična kratica za fosfor; tolmun; pripadnik starega potujočega naroda, verjetno iz Indije m ki ga je za dva dobra milijona. Vsak star las je te barve; zamašek, zatič, svaljek. 7. Štajerci tako rekajo terici; Noetova barka ali sveta posoda (lat.). 8. Debeli; romanski svojilni zaimek. 9. Italijanski baročni slikar (1575.—1642., obrnjeno); poznano. 10. Ozek, vitek; števnik; kakor prvo pod 5. vod 11.. Začetek abecede: kemični znak za jod; kopina, malina. 12. Oblaki so take barve v narodni pesmi; predlog z 2. skl. Navpično: 1. Slovenski pesnik, pisatelj in kritik (1836.—1923.). 2. ženski okras; grško žensko ime; rimska številka 500. 3. Vrsta žita (obratno); najdragocenejše na tem svetu. 4. Krajevni prislov; domače žensko ime (množ.); šumnik. 5. Arabska državica; nekdanji hrvaški poglavar; živ: ljenski sok. 6. Ime nekega hrošča ali rastline; predlog z 2. skl.; predlog s 5. skl. 7. Del pohištva; domovina sonca in zvezd. 8. Pri nas je včasih tudi samoglasnik; Avgustov nastorek, ki je pregnal Germane do Labe. 9. Osebni zaimek; evropski polotok; predlog z 2. skl. 10. Prebivalka baltske državice; dragi kamen. ČAROBEN LIK Leteči kovčeg / Prosto po Andersenu Tam je stopil iz kovčega in krenil skozi vrata v izbico k carični. Ko jo je zagledal, je ostrmel, zakaj bila je lepša od pomladanskega sonca. Ležala je na turškem divanu in spala. Ko je prišel bliže, sc je zbudila in prestrašila. Pere- grin ji ie rekel: »Ne boj se. krasotica! Jaz sem turski priplaval naravnost iz nebes do tebe. da blizu tvojo lepoto, ki slovi do Alahovih dvorov.« 1. sila 2. drugo ime za Peloponez 3. pristanišče na Novi Gvineji 4. pogosto 5. pristanišče na Finskem ZLOGOVNICA Te besede so bile carični po godu. Sedla sta na divan in kramljala. Rekel ji je. da so njene oči dve temni jezeri, njeno čelo blesteč snežnik in ustnice rožni popek. Sprva se je carična nekoliko bala tega svetnika, a bil ji je čedalje bolj všeč in dogovorila sta se. da bo postala njegova žena. »Pridi spet v četrtek,« ga je prosila, ko se ie poslav- ljal »Tedaj oče car in mati carica večerjata z menoj in vedela bosta zeta. ki je turški svetnik. Izmisli si tudi kako lepo pripovedko, oba jih rada poslušata.« »l)obro,« je odgovoril Peregrin. »ne bom ti nosil drugega svatovskega darila ko pripovedke.« Caričina mu je pa nato podarila dragocen mec. bogato okrašen z biseri iu dragulji. Dalie prihodnjič. Iz zlonov: a, al, da, dek, dvi, ca, ce, ga.i, hol, i, ja, kerč, ko, le, li, me, na, na, ne, ni, ni, v ja, nje, on, or, p a, pan z, per, po, raz, ro, skle, svi, Šim, ter, tka, tos, u, vja, zi, zrna, žim. Sestavi 18 besed takega pomena: I. posoda, 2. svojilni zaimek. 3. mesto na Krimu, 4. del telesa ali glasilo, 5. mesto blizu Moskve, 6. rimski cesar, 7. domača žival, 8. azijska država, 9. grško ime za Trojo, 10. opica, II. tkalski izdelek, 12. nasprotna stran zmage. 13. skrčenje, 14. merska enota, 15. sveta gora v Grčiji. 16. organ telesa, 17. človeka upijani. 18. del postelje. Rešitev ugank iz prejšnje številke Križanka: Vodoravno po vrsti: Nova Gvineja. 2. onika, zoper. 3. veto, čiri- 4. igo, s, 1*. kej. 5. ha, zn, R. K., Be. 0. e' »lam, ora. C. 7. Birma, diham. 8. I*h, er, Ba. 9 Istra, robat. JO. derivati. 11 tndi|an*c* 16. IV. 1942 XX. DRUŽINSKI TEDNIK 33. nadaljevanje Ko se j'e nekaj čez polnoč vračala z Rožnika vesela študentovska družba — trije juristi, ki so prav tako kakor sveži nočni zrak cenili dobro vinsko kapljico — se je eden izmed njih skorajda spotaknil ob prevrnjeni ry-tomobil, nato šele so se vsi trije ustavili in ugotovili dejansko stanje. Eden izmed njih — bil je menda najbolj nakresan — Še ni čisto zaupal svojim očem: »Ali bdim ali sanjam?« je prestrašeno zašepetal. »Videti je, da se je zgodila nesreča.« Drugi, bil je iz premožnejše hiše in je tudi že sam šofiral, se je hitro znašel. »Ti, Tone, poglej h krmilu, tukaj zadaj tako ni nikogar. In ti šleva, nikar ne javkaj, saj se tebi ni še_ nič zgodilo! Do prvega telefona boš že našel pot, pokliči rešilno postajo in naroči rešilni avto.« »Poglej najprej, ali je sploh kdo notri?« »Ali misliš, da gledaš ameriški film, kjer junak tik pred katastrofo skoči iz avta in se poroči z glavno junakinjo? Seveda, tu je nekdo ves sključen in stlačen. Eh, precej ga je prizadejalo! Hvala bogu, še je živ... diha. Ali še nisi šel? Poglej, če je še kakšna kavarna odprta in brž telefoniraj.« In tako je imel inženir arhitekt Marko Brezar srečo, da so ga še pravočasno pripeljali v sanatorij. Tam so ugotovili, da ima lobanjske poškodbe, zlomljeno ključnico in v stegnu zlomljeno desno nogo. Nihče ni vprašal, ali bo ostal pri življenju, ko so ga negibnega pripeljali v operacijsko sobo. In ko so ga čez dobro uro spet pripeljali iz nje, se še zmerom nihče ni oglasil. Poznali so ga samo po listinah, ki jih je imel pri sebi... Alenka je bila skoraj že dva tedna pri svoji prijateljici Milki, ki je še zmerom ležala. Zdelo se je, kakor da ji je ta otrok, ki je prišel na svet tako čvrst in zdrav, vzel mladostno odpornost in svežost. Nikakor se ni mogla po porodu popravit!, zato je naprosila Alenko, ki je bila brez dela in zaslužka, če bi ji prišla domov streči. Alenka je rada privolila, se je vsaj nekoliko razvedrila in zamotila. Zamišljena je ogledovala malega črvička, ki se je pogosto tako na ves glas drl, da ga je morala odnesti iz materine sobe; počasi so postale njene roke prav tako gibčne kakor njene misli. Ondan je brala v časopisu, da sta se poročila Jurij Kačar, inž. arh., in gospodična iz velespoštovane ljubljanske družine Skalarjeve, Martina Skalarjeva. Za priči sta bila njen oče Peter Skalar in inž. arh. Brezar. Ko je prebrala to notico, je čutila rahel zbodljaj v srcu. Ves tisti dan je bila nemirna in slabe volje, kakor da bi ji bil kdo storil krivico. Po sili je odganjala misli in se skušala zamotiti z delom in otrokom. Počutila se je pa tako izruvano iz svojega življenja, kakor da bi jo neka roka nasilno presadila v tujo prst. Odkar je odšla od Skalarja, odkar ni imela več intenzivnega dela, se je ................................ ’ ’ oli- mladosti J_LL i i i m \ i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i t i i i i i i i i i i i i i i LJUBEZENSKI ROMAN JlZ DANAŠNJIH DNI i E.1 T 1 grl« br je pogosto lotevala lahna melanhol: ja, ki je imela vzrok tudi v gmotnih skrbeh. Zdaj je tako živela samo od prihrankov in je morala paziti na sleherni belič. To je pa bilo teze, kakor je pričakovala. Dokler je bila še pri svojih starših, ji nikoli ni bilo sile. Če si je zaželela sadja ali kakšno malenkost, ji je oče takoj ugodil. Pozneje, ko je stanovala pri tetki in študirala, ie imela še dovolj očetovega denarja, da je niso mučile skrbi _za obstanek, koj nato je pa dobila službo pri Skalarju. Zdaj se je pa vse tako izpremeni-lo. čeprav ji je tetka prav tako rade-voljo streg;la in čeprav je bila celo vesela, da je spet živela pri njej, ker je pogrešala Toneta, je Alenka vendar čutila, da je tetka ne more preživljati, ker sama nima dovolj. Zadnji čas se je vse zelo podražilo,_ razen tega je tetka izdala ves svoj de- nar za opremo Tonetovega stanovanja. To, kar ji je ostalo, je zadoščalo komaj zanjo in za plačevanje najemnine za mlekarno... Alenka je globoko vzdihnila. Šele zdaj je na lastni koži čutila, kako je, če nimaš denarja, če si ga ne služis sproti in moraš živeti po točnem, zelo tesnem proračunu. Kolikokrat se je ustavila pred zapeljivimi izložbami sadja, že je zavila skozi vrata, da bi si kupila k^lo jabolk, toda med potjo se je premislila in krenila dalje. Vsak izdatek bi bil nepotrebno razkošje, ki bi zmanjševal njeno samostojnost. . Po drugi strani je bila pa preutrujena, da bi se zanimala za novo službo. V oglase ni več verjela, čeprav so se zdeli tako varna in tako zanesljiva pot do dela. Bavila se je z mislno, da bi inštruirala, in to se ji ni zdelo tako napak. Lahko bi poučevala tuje jezike, pa tudi matematika ji ni čisto tuja. Vendar so se vsi njeni načrti razblinili ob zamotani resničnosti, ki jo je vznemirjala, begala in ji jemala pogum. Skušala je udušiti skrb v vsakdanjem delu; vneto se je lotila kuhanja; čeprav je bila dokaj nevešča, je kmalu znala pripraviti marsikatero jed okusno in lepo na pogled. Toda zvečer, ko se je vračala v svojo sobico na Dolenjski cesti, je kljub vsemu prizadevanju občutila hudo praznoto v srcu. In le z bridkostjo je po-' mislila na Milkino srečo. Kako pre-rosto in vendar čudovito je bilo to: 'one in Milka sta se tako od srca in ;loboko ljubila, da je ta ljubezen za-insala vse druge probleme, ali jih pa vsaj poenostavila. Zdaj jo je vprašanje krivde pri njeni in Markovi ljubezni še posebno mučilo. Ali je bila res samo Markova nemirna, ljubosumna nrav kriva, da so se njune lepe sanje tako hitro razdrlo? Ali ni bila tudi ona sama prehladna, preveč preračunljiva in ponosna tam, kjer ponos ni bil potreben? In Marko? Ali res ni imel vzroka, ( da bi bil ljubosumen? Ali ne bi tudi njo pogrelo, če bi vedela, da živi pri ljudeh, ki ga hočejo njej odtujiti? Na koncu koncev mu je oprostila vse, razen, da jo je tedaj, tisti usodni večer v baru, pustil na cedilu. Toda, ali se ji ni za to oprostil? S silo je odganjala takšne misli, ki so se ji vse iznova vsiljevale. Najbolj jo je peklilo to, da Marka vse odtlej, ko je bil v pisarni, ni več videla. Ali ji ni dejal, da bo še prišel? Če bi jo hotel poiskati, če bi mu resnično bilo do tega. da se spravita, bi že vedel, kje naj jo išče. Počasi je koračila proti domu, saj se ji vendar nikamor ni mudilo. Nihče je več ni pričakoval, nobena osrečujoča novica ni čakala doma nanjo. Zdelo se ji je, kakor da se je tudi jesensko vreme prilagodilo njenemu razpoloženju. Že teden dni je bilo megleno, tako da so se vsi obrisi izgubljali v enolični, otožni megli. Od časa do časa je rosilo; droben, strupen dež je človeka utegnil za-zebsti do kosti. Tramvajske luči so se gubile v megli, ko je prišla do nizke hišice, kjer je bil zdaj njen dom. Temačna, slabo razsvetljena veža je izdajala okolje revščine in zapuščenosti. Obstala je. pred stanovanjskimi vrati; zdelo se ji je, kakor da bi bila slišala moški glas. če bi zdaj bil tu notri on, je pomislila, kaj bi storila? Ali bi vrgla privzgojeni ponos in trmoglavost s sebe kakor nadležen plašč in mu priznala, da gre vse po zlu, odkar jo je jenjal ljubiti? Ali pa bi še zmerom skrivala svoja čustva za krinko nespravljivosti? Nekaj sekund je še neodločeno stala pred vrati, potem jo je pa premagala radovednost, burno je pritisnila na kljuko in vstopila. Ob oknu je stal nekdo, v polmraku ni točno razločila njegove postave, toda uganila je, da ni Marko. Njena radovednost je takoj nekoliko popustila. Še preden se je zavedela nenadnega razočaranja, se je obrnil in tedaj ga je spoznala. Bil je Jurij. »Dober večer,« je dejal, kakor da bi bilo samo po sebi umevno, da je tukaj. »Dober večer.« je nekoliko v zadre-: -j J------------------------------rcko Tisti se je vrnila tetka iz mlekarne. Po njenih zbeganih očeh je spoznala, da se je moralo nekaj resnega zgoditi. Vendar sta oba molčala, kakor da se ne upata izpregovoriti. »Kaj se je zgodilo?« je vzkliknila, čuteč, da ne more dolgo prenašati tega molka. Rajši izve slabo novico, kakor da bi še nekaj trenutkov živela v tej negotovosti. t »Nič hudega,« je prav tako razburjeno vzkliknil Jurij, toda Alenka ga je tako dobro poznala, da je uganila, da ne govori resnice. Zla slutnja se ji je porodila. »Kaj je z Markom?« je na videz mirneje vprašala, kakor aa bi že vedela, za kaj gre. In res se je Jurij ujel v spretno nastavljeno past. V 24 U*AH barva, plisna tn kemično čisti obleke, klobuke itd ^krobi in svetlolika srajce, ovratnike za pestnice it čisli postehno perie in pub tovarna s OS. REICH LJUBLJANA »Mislim, da ni nevarno,« je tiho dejal, »toda prav bi bilo, da bi ga obiskali, Alenka. Samo o vas govori in vas kliče.« »Za Boga, govorite!« je vzkliknila m prebledela. »Kje je? Kaj je z| njim? Govorite vendar, človek božji!«j Jurij in tetka sta se spogledala. Nato je tetka stopila k Alenki in jo posadila na bližnji stol tako odločno, kakor Alenka od nje nikoli ne bi pričakovala: »Nikar se ne prestraši, Alenka,« je dejala, »Marko je hudo bolan.« Alenka je molčala, čutila je, da je najbolje, če pusti Jurija, da ljuje. In ni se motila. nada- »Pred tremi dnevi, prav na dan moje poroke,« je jel govoriti Jurij, »se je Marko sam ponoči z avtomobilom vračal domov. Naš šofer ga je še .vprašal, ali naj ga on odpelje — bilo je že zelo pozno in Marko ’e bil morda nekoliko dobre volje — toda odklonil je. Proti jutru so ga našli pokopanega pod prevrnjenim avtomobilom na cesti pod Rožnikom. Z avtom se je zaletel v neko brezo, stoječo ob cesti. Nekam čudno je to. saj je bila vendar megečna noč.« Utihnil je in pogledal. »Dalje, dalje!« je pridušeno zašepetala. Jurij je pogledal v njen beli obraz in tiho nadaljeval: »Dobil je nekaj poškodb na glavi, si zlomil ključnico in desno nogo. Vendar vse to ne bi bilo nevarno, če se ne bi po operaciji pridružila sepsa. Zdaj že ves dan leži v vročic: in blede. Samo vas kliče, Alenka!« »Sepsa,« je zašepetala Alenka, prisluškujoč zvoku svoje besede. »To je menda smrtno nevarno. Ali je v bolnišnici?« »Ne, v sanatoriju. Noč in dan bdi strežnica ob njegovi postelji. Zdravniki pravijo, aa visi njegovo življenje na nitki. Vendar je nekaj, kar ga lahko reši: volja do življenja. Te volje pa Marko nima, vsaj jaz mislim, da je nima.« Alenkine temne oči so visele na njem. »Čeprav vsi drugi domnevajo, da gre za nesrečo,« je tiše dejal Jurij, »jaz ne morem verjeti. Tisti večer, na poroki, je bil Marko čudno razpoložen. Razen tega se je zadnji čas zelo izpremenil. To sem opazil posebno po tem, da ni več dosti delal. Novega pa tako ni nič ustvaril. Mislim, da veste za ime bolezni, ki se ga je lotila...« Alenka je še zmerom sedela na stolu, čutila je, kako vsa drhti. Zdaj, ko se je na lepem znašla pred možnostjo, da Marka nikoli, nikoli več ne bi videla, je začutila silno, nepotešljivo željo, da bi še enkrat govorila z njim, da bi mu razjasnila vse, prav vse. Sramovala se je tega močnega čustva, ki jo je vso prevzelo in je zato nehote nekoliko hladno dejala: »In kaj želite, da storim zanj?« Jurij jo je presenečeno pogledal. Ni spoznal duševne muke, ki ji je narekovala to hladnost. Itazburjencr je vzkliknil: «Če tako vprašujete, ga ne ljubite več! In zato mu tudi ne morete pomagati!« Segel je po klobuku, visečem na bližnjem stolu. Tedaj je čutila Alenka. kako se je v njej sprožilo nekaj kakor skrivna vzmet. Skočila je pokonci in divje vzkliknila: »Ni res! Ljubim ga! Ves čas sem ga ljubila!« »Torej greste z menoj«? Prikimala je. Že se je hotela obrniti in stopiti za njim, toda tetka jo je krotko posadila na stol. »Večerjaj poprej,« ie tiho dejala. Alenka je odkimala, tetka pa ni popustila. »Potrebovala boš moči; vsaj čašo toplega mleka popij!« Kakor v sanjah je izpila skodelico mleka. Bilo je tako vroče, da je še pozneje čutila kako io peče jezik. Ko sta z Jur jem stala v tramvaju, sta oba molčala. Alenka bi hotela bit) rijazna, hotela bi ga povprašati po 'artini, toda preveč jo je mučila skrb. ki je kakor neskončen val poplavljala in odplavljala vse druge misli. Jurij je bil v podobnem duševnem razpoloženju. Bal se je, da bi dejal kaj neprimernega, zdelo se mu je, da bi morda z okorno besedo porušil tihi, nohožni molk, ki je zajel ol.a. Zato je na videz trmasto molčal. Pred sanatorijem se ie Jurij ustavil: »Poslovil se bom. Mislim, da je bo-ridete k njemu sami, Alenka. ,, levot sicer pa vprašajte vra- Markovi postelji, čutila je pa, da zanjo ni poti nazaj. Naposled je prišla do sobe 29. Na vratih ie zagledala listič: Obiski niso dovoljeni. V zadregi se je ustavila. Izza bližnjih steklenih vrat je pogledala neka sestra. Njena velika čepica je bila kakor bel metulj v temi. »Sestra,« je zašepetala Alenka, »ali ne morem obiskati tega bolnika?« Sestra, drobna, že starejša ženica z dobrodušnimi gubicami okrog otroško sinjih oči je prihitela k njej. Ustavila se je pred vrati sobe št. 29 in nekoliko neodločeno pogledala Alenko. »Ali ste njegova sorodnica?« je nato vprašala. Alenka je prikimala. »Morda sestra?« , »Ne, zaročenka,« je hitro odgovorila, čuteč, da bi se ji sicer jezik zataknil. Menda jo je oblila rdečica. Na srečo je sestra v poltemi ni opazila. »Jaz sem sestra Krizostoma,« je dejala »in sem v tem nadstropju nocoj nočna sestra. Pri bolniku bdi tako posebna strežnica. Vprašati bova morali gospoda zdravnika, ali smete k njemu.« Alenka je molčala. Nekaj minut poprej je bila v mislih vendar že či-Ma pr M lje, če pridete k njemu sami Soba 29., levot sicer pa ve tarja ali kakšno sestro.« Alenka ie že hotela odvrniti, naj vendar gre z njo. potem je pa instinktivno začutila, da ima Jurij prav. Zbrala je vso energijo, mu podala roko in tiho delala: »Upam, da se boste še kaj oglasili pri nas, Jurij. Ali boste jutri prišli?« Tiha prošnja je zazvenela iz poslednjega stavka. »Že na vse zgodaj,« je prikimal in ji toplo stisnil roko. Nato je ostala sama pred steklenimi vrati s svetlimi, pokromanimi ročaji. Ko je korakala po dolgem hodniku, kjer so medlo gorele luči in je zdaj j pa zdaj tiho, toda rezko zazvonil1 zvonec, sicer še ni vedela, kaj bo dejala, kaj bo storila, ko bo stala ob1 valne besede. Zdaj se ji je pa zazdelo, kakor da jo je ta listič z napisom »Obiski niso dovoljeni«, za milje ločil od njega. Sestra Krizostoma je menda čutila njeno razočaranje, zato se je živahno zasukala in se se med potjo obrnila in dejala: »Izvolite v čakalnico, gospodična! Takoj bom poklicala gospoda zdravnika.« Alenka ni vedela, kako dolgo je* sedela v prijetni, zakurjeni čakalnici, kjer se ie zdelo, da urejenih, lepo vezanih časopisov in .Zdravniških vestnikov* nihče nikoli ne prime v roke, kaj še, da bi jih bral. Morda imajo ljudje tu preveč težkih misli, da bi mogli brati, ie pomislila. Kmalu nato je zaslišala na hodniku dvoje korakov. Prvi so bili dolgi in odločni, čeprav pritajeni, dru^i pa so kakor spremljava v melodiji drobili jioleg. Bili so koraki zdravnika in sestre Krizostome. Vstopil je starejši gospod, okroglega obraza in z zlatoobroblienimi naočniki, ki se pa niso nič kaj podali njegovemu dobrodušnemu izrazu. »Dr. Skočir,« se je predstavil in ii stisnil roko. »Sestra mi je povedala, da želite h gospodu Brezarju.« Alenka je prikimala. Rada bi vprašala zdravnika, kako je z Markom, toda čuden, nepojasnljiv strah ji je branil. Ni slutila, da bere zdravnik v njenih vročičnih, vprašujočih očeh kakor v odprti knjigi, šele, ko ji je pomirjevalno položil roko na desnico in ji toplo dejal: »Upaimo, da bo prestal naihujše,« je čutila, da prav dobro ve. kako ii je. Nato je odprl vrata in jo pustil, da je stopila v sobo. Prvo. kar je v somraku zastrte svetilke spoznala, ie bila bela posti' va. ki se je dvignila ob zglavju. »Sestra Marija.« ie tiho predstavil zdravnik. »Gospod Kačar je naročil, naj bo noč in dan pri bolniku. Sicer pa to puskrbimo tudi sami, če ie bolnik hudo bolan.« Sestra Marija, mlada, s temnimi, vse razumevajočimi očmi in dobrodušno jemico v jedrih licih, se-je na-smehljala. Z zdravnikom sta se nekaj sekund tiho pogovar jala, nato je neslišno odšla iz sobe. Dr. Skočir je snel zlato-obrobljene naočnike in lih menda iz navade obrisal v belo zdravniško haljo. če bi ga Alenka tako dobro poznala kakor njegovi tovariši, bi vedela, da je ta gib znamenje notranje razburjenosti. Dalje prihodnjič. HUMOR IN ANEKDOTE Moderna obleka Gospa; »Minka, prinesite mi iz omare novo obleko iz tenčične prozorne sinje svile...« Služkinja: »Oprostite, gospa, toda c-bleke ni nikjer več, samo tri debele molje sem prepodila...« Znati je treba Neka novopečena bogatinka bi se rada dala portretirati pri modnem slikarju. »Koliko bo pa stal portret?« »6.000 lir.« »In če portretirate mojo hčerkico, ki ji je komaj leto dni?« »Prav tako, gospa.« »No, potem pa portretirajte mene, kako pestujem v naročju hčerkico.« Najnovejša škotska Škot Mc Eliis se je po tridesetih letih v mil iz Amerike na Škotsko. Na po. staji sta ga čakala dva starca z dolgima, belima bradama. Mc Ellis je iz-j stopil in iskal kakšen znan obraz, ko Pa nikogar ni spoznal, je vzel kovčeg in šel svojo pot. »Hej, Mc Ellis, ali naju ne poznaš?« sta tedaj vzkliknila starčka, ubirajoč Jo za njim. Mc Ellis se jc uctavil in ju natanko pogledal. Zdaj ju je naposled spoznal. Bila sta njegova brata. »Nikoli vaju ne bi spoznal.« Je priznal. »Zakaj imata pa tako dolge brade?« »Porabi! si, da si ob odhodu v Ameriko cdnescl s teboj tudi očetovo brl. tev!« sta mu očitajoč odgovorila. Dobra gospodinja »Ali si naročila Miciki, naj mi jutri očisti obleko?« »Nisem, ljubi moj. Sama jo bom očistila.« »Sama? Zakaj imaš pa hišno pomočnico?« »Oh, veš, odkar jo je zapustil Tone, šoter, sirotica ne prenese duha po bencinu.« Med špiritisti »Včeraj se je na naši špiritistični seji javil Beethoven.« »Bežite no! In kaj vam je dejal?« »Prosil je mojo ženo, naj ne igra več njegovih sonat.« Preveč zahteva Friderik Veliki (1712—1786) je imel med svo.imi vojaki tudi nekega izredno hrabrega in hkrati izredno trmoglavega častnika. Hotel ga je odlikovati. Ko mu je predal odlikovanje, mu je častnik dejal: »Veličanstvo, oprostite, toda to odlikovanje morem sprejeti samo na bo. jišču!« »Ze res,« je dobrodušno odgovoril kralj, »toda menda no boš zahteval, da zaradi tebe komu vojno napovem?« I NAŠE ZDRAVJE Filozof in bogat"'" ' Neki bogataš je povabil fi-^/.ofa Leib. nitza (1646—1716), naj si ogleda njegove dragulje. »Hvala vam, ker nameravate z me. noj deliti to razkošno bogastvo,« mu je odgovoril filozof. »Kako to mislite?« je vprašal bogataš, boječ se, da ga Leibnitz ni prav razumel. »Da mi dovolita, da ga gledam,« se Je nasmehnil filozof. »Ali morete vi kaj drugega?« Dihaj prav! — Dihaj skozi nosi Dihamo lahko skozi nos in skozi usta. Takoj pa bodi povedano, da je edino pravilno in zdravo le dihanje skozi nos in da pri nosu ni toliko važna njegova zunanjost, ki daje obrazu izraz in obliko, kakor njegova notranjost in delovanje. Z nosom človek diha in duha. Normalno dihamo z zaprtimi usti skozi nos, od koder gre vdihani zrak v žrelo, sapnik in dalje v pljuča. Vdihani zrak se v nosu nekako pripravi za svoj nadaljnji vstop v telo. Zrak se v nosu segreje, očisti nesnage in ovlaži. Segrevanje zraka v nosu omogoči močno razvito ožilje, odnosno sluznice. To ožilje skrbi, da se nosna votlina in njena površina nikdar preveč ne shladita in da imata še vedno toliko toplote, da se vdihani zrak segreje in pride tako segret v telo. Za čiščenje zraka na skrbijo dlačice, s katerimi je pokrita nosna sluznica. Te dlačice se gibljejo stalno proti vhodu nosnice, zaustavijo nesnago in prah iz zraka in ju izločijo iz telesa. Drugo nalogo nosa pa opravljajo živčne niti vonjalnega živca, ki so razpletene v sluznici nosne votline. Te niti dražijo snovi, ki pvidejo z vdihanim zrakom z njimi v dotik. Kako važno je dihanje za človeka, nam pač ni treba na dolgo in široko razpravljati. Kdor ne more dihati skozi nos, mora pač skozi usta. Takšno dihanje je pa nezdravo in škodljivo za telo. Dihanje skozi usta je površno in ni te-mcliito, to se pravi, ni globoko, ka- kršno je dihanje skozi nos. Zato se I pri dihanju skozi usta pljuča slabo zračijo, izgubljajo elastičnost ter v njih ostaja čedalje več neizmenjanega zraka, kar pomeni že samo po sebi — bolezen. Dihalne mišice in prsni koš se pri takšnem dihanju slabo razvijeta, zakaj pri tem dihanju prevzame v glavnem nalogo dihalnih gibov trebušna prepona. Poleg vsega tega se pa vdihani zrak pri dihanju skozi usta ne more pripraviti za svojo nadaljnjo pot v telo. V sapnik in pljuča vstopi suh, nečist in mrzel zrak, ki oškoduje sluznico dihalnih organov in jo s tem vedno spravlja v nevarnost prehlada in okuženja. Posledice dihanja skozi usta so med drugim večne angine in kašljanje. Pri ljudeh, ki ne morejo dihati skozi _ nos, pa lahko nastopijo še druge težave: pojaviti se utegnejo ušesna oboljenja in hud glavobol, posebno bolečine v čelu. stalno solzenje itd. Dihanje skozi usta človeka močno utru di in živčno izmuči. Takšno dihanje je še posebno škodljivo za dojenčke. Da morejo dihati, morajo namreč vsak čas nehati sesati. Od tega zelo trpi njihova prehrana, ki je v tej dobi najvažnejša, in seveda z njo tudi ves njihov razvoj in napredek. Otroci, ki morajo dihati skozi usta, navadno zelo slabo spe. postanejo zelo živčni, zjutraj vstajajo neprespani in izmučeni. Iz navedenega je razvidno, da dihanje skozi nos ali :-kozi usta v :-es-nici ni eno in isto. Na vse fco pa ljudje preradi pozabijo in se spomnijo vsega šele tedaj, kadar je prepozno — ko so posledice ustnega dihanja že tu. Okoliščina, da kdo ne more pravilno dihati skozi nos, nas mora opozoriti na neko bolezensko izpremem-bo. ki >e vzrok i;euravilnemu dihanju. Vzrok otežkočenemu dihanju skozi nos tiči lahko v nosni votlini, v žrelu ali pa v grlu. Napake v nosu, ki ovirajo pravilno dihanje, so lahko prirojene ali pa posledice prestane bolezni. Te napake so tudi napačna le-ga ali rast nosnih kosti in hrustancev ali pa otekline, posledica vnetij nosne sluznice in sluznice obnosnih votlin. Najpogostejša ovira dihanju skozi nos je okrivljenje nosnega septuma (srednje nosne stene). Ta stena mora biti ravna in stoji prav v sredini nosne votline, ki io deli tako na dva enaka dela. Včasih je pa okrivljena ali pa iz nje rastejo kostni ali hru-stančasti izrastki. To oboje lahko moti pravilno dihanje skozi nos. Stena je i>a lahko ravna, a je predebela: to spet moti pravilno dihanje. Take hibe so lahko prirojene ali pa nastanejo po poškodbah. Za nje seveda ni drugih zdravil kakor operacijski nož. Poleg tega naj pogostejšega vzroka v okrivljenosti septuma smo omenili še_ izpremembe, ki so posledica kroničnih vnetij. To so bulice, tako imenovani nosni polipi, ki tudi zmanjšujejo prehodnost nosne votline in onemogočajo pravilno in nemoteno kroženje zraka po njej. Tudi te polipe je treba operativno ods' niti. da človek spet lahko pravilno diha in se ogne težkim posledicam. To dvoje so najpogostejši vzroki nepravilnega dihanja. Rekli smo, da lahko leži vzrok tudi izven norne votline v žrelu, vendar teh ne bomo naštevali, ker prihajajo veliko manj v poštev. Gornje vrstice so namenjene pred vsem materam. Pazijo naj in nadzorujejo svojega otroka, kako diha. Če opazijo kakršno koli napako, naj sc posvetujejo z zdravnikom, da preprečilo vse morebitne slabe posledice. DRUŽINSKI TEDNIK Urejuje ,1 fremtalk Problem st. 169 Sestavil M. Germek (Prva objava) pp v/Z/o/a liji mm;- Mat v 3 potezah Znana ideja v enostavni in jasni obliki. V Capablartcovi železni pesti \ Velikemu strategu Capablanci v spo. ;min prinašamo danes še dve partiji, ki naj prikažeta vso silno igro bivšega svetovnega prvaka. Španska igra R. Reti—J. R. Capablanca Berlin 1928 1. e4, ea. 2. Sf3. ScG. 3. Lb5, aG. 4. La4, dG. 5. c3 [močno je tudi 5. L*c6 + z d4 ali 5. c4 ali 5. o—o. gre pa v gambitnem slogu tudi takoj 5. d41 f5 L ta Siesta varianta je bila tedaj šeie v povojih in jo je zlasti Capablanca rad uporabljal, čeprav kaže neke znake nesolidnosti; dandanes res ni več ko. rektna in zato igrajo Ld71. 6. d4 Lnajbrže je še močnejše: 6. ei'5, LXf5. 7. d4. e4. 8. Sg5, Sf6. 9. f3, ei3. 10. o—o! 1 fe4 lb5 so ovrgli z: 7. Lb3, fe4. 8. de5! ef3. 9. D • 13, S e5 10. DXa8, Sd3 +. 11. Kfl, S> cl. 12. L*g8, TXg8. 13. Sd2, Sd3. 14. Dd5 in dobil 7. Sg5 [po novem vemo, da vodi hitro do remija: 7. S> cG, bc. 11. de5. Dd5 z Lh4 Ke6. 13. Lf6:, gf6. 14. De8 t- in Dh5 + z večina ša-homl ed4. 8. SXe4, SfG. 9. Lg5, Le7. 10. DXd4? ! težka napaka, ki jo črni neusmiljeno kaznuje; prov bi t>'k>: 10. LXf6, L *'f6. 11. Dh5 *• Kf8 itd. 1 10---b5! 11. SXf6-t-, gl'6. 12. Dd5, ba4. 13. LhG, Dd7. 14. o—o, Ll>7. 15. Lg7, o—o—o. 16. LXh8, Se5. 17. Ddl, Lf3! [črni prav nič ne zavlačuje I 18. gf3 [sicer odloči Dg4. 19. g3. Dh3] Dh3 beli se je vdal, saj so grožnje prehude. Zenske se bodo hočeš nočeš morale pokoriti letošnji spomladanski modi in se privaditi klobukom s širokimi krajci. Morda so ti klobuki manj igračkasti kakor čepice iz tila in cvetja, ki srno Jih bile doslej vajene, zato pa dajejo obrazu čar osebnosti, a hkrati imajo še to prednost, da niso tako hitro nemoderni. Takšen klobuk nam kaže gornja slika: narejen je iz mehke mišjesive klobučevine in ima originalno petljo, spleteno iz temnordečega in svctlosivega tafta. Za vašo lepoto SfrHCC odkrije! Spomladansko čiščenje od zunaj in znotraj Damski gambit Pariz, 9. jan. 1938. fJ.R. Capablanca—E. Snosko—Korovski 1. d4, d5. 2. c4, e6. 3. Sc3, c5 [zelo je izzivalno uporabljati ravno proti Capablanci pozicijsko nekoliko suml-i. vo Tarraschevo varijanto] 4. cd5, ed‘5. 5. S£3, Sc6. G. g3, SfG. 7. Lg2. Le7. 8. o—o, o—o. 9. dc5! [beli si s tem zagotovi važno strateško prednost: osamljeni d-kmet povzroča črnemu stalno brigo] 9.... LXc5. [Tarrasch sam je tu priporočal d4. 10. Sa4, Lf5 in črnemu se res odpirajo številne taktične možnosti; proti Capablanci pa z njimi ni lahko uspeti] 10. Sa4 [10. Lg5, Le6 je tudi močnol Le7. 11. Le3, Se4. 12. Sd4 [jasno se kaže, kako močno je za nasprotnika polje pred osamljenim kmetom] Se5? [prva in zadnja napaka in črni se samo še otepa; pravilna je men'ava • SXd4. 13. LXd4, Le6. 14. Tel, Da5. 115. a3, Tac8 ali 15. f3, Sf6; slabše ie ;pa Lf6. 13. Tel, LXd4. 14. L*d4, Te8, ;15. Sc5!] 13. Tel, Da5 [kaj boljšega je ■ težko najti, ko ne gre niti Sc4 niti lLe6 in ne b6. 14. Lf4, LdG. 15 f3] I 14. Lf4!, Sg6 [Lf6? 15. LXe4, 'de. ;16. Tc5—Ld6. 15. LXe5, LXe5. 16. >LXe4—f6. 15. Db3, Kh8. 16. f3] 15. Lc7, >Da6 [nezadovoljivo je tudi b6. 16. Sc8 ;ali Dd2. 16. DXd2, SXd2. 17. Tfdl] ;16. a3! Ld7. 17. Sc3, SXc3. 18. TXc3, ;Le6 [Lc6. 18. 8Xc6, bc6. 20. Dc2 dobi Ikmeta] 19. b4 [hoče zajeti damo z b5] :b6. 20. e4! [na videz presenetljivo, ker ;zamenja dobrega kmeta za slabega; ;toda beli mora zdaj kar najbolj odpreti ■ igro, da izkoristi neokreten položaj čr. Inih figur; poučen trenutek] de4. 21. ;1/Xe4, Tae8 [Tac8 zapravi kmeta; 22. ■SXe6, fe6. 23. Dd7] : 22. SXe6, fe6 rta je še večji slabič; Itako se ena slabost prelije v arugol ;23.Lc6 [silna lovca] Lf6 [Tc8, 24.Ld71 >24. b5, Dc8 [ali pa Da5. 25. Tc4, Te7. 26. Ta4 s TXa7] 25. Tc2, Te7. 2G. LdG, !Td8. 27. f4 [z grožnjo f5] Kli8 28. Tff2, ;Tf7. 29. Tfd2 [sijajno sodelovanje lov-;cev in trdnjav, ki sta se postavili za •spremembo na drugo vrsto] Tg8. 30. lDh5, Dd8. 31. Le4. črnemu ni bilo ;treba več dolgo čakati na odločilen ;udarec: LXg6 je prehud strup. To ja ;bila. ena izmed zadnjih »Capinih« Izmag v Evropi. Potem je sodeloval ledino še na olimpijadi v Buenos Airesu ;1. 1939., kjer je izvrstno vodil šahovsko ■vojsko in moštvo Kube. • Porabni nasveti [| Zimsko obleko morate zdaj, preden; .jo spravite, dobro pregledati. Očistite jo vseh madežev in potresite z nafta-! linom ali kakšnim drugim sredstvom; proti molj'em. ; Ali veste, da zobna ščetka ne očisti dobro sob? ščetinice ne morejo pro-; dreti v vse kotičke, zato je zelo priporočljivo, če vsak večer potegnemo s svileno nitjo med zobmi in tako odstranimo prav vse ostanke jedi. Mladi in neizkušeni ljudje mislijo, da pridobijo časa, če hodijo pozno spat. Vendar so v zmoti! Spanje pred polnočjo je najboljše sredstvo za zdravje in lepoto, ohrani mladost in podaljša življenje. Kdaj pa kdaj poejlejle Uidi v klet. Zdaj spomladi je zelo dobro, če potresete po tleh tanko plast peska, ki vpija vlago. Spet smo pričele nositi kratke ro-Icave. Zato pa morajo biti komolci in lakti gladki in čisti. Najprej jih očistite z milom in trdo ščetko, potem jih pa natrite z dobro, mastno kremo. Dober zavitek Potrebujemo: 30 dek enotne moke, 8 dek sladkorja, 4 deke masti, 1 jajce, */> 1 mrzlega mleka In 1 pecilni prašek. Vse skupaj zamesimo v srednje trdo testo in ga pustimo pokritega pol ure počivati. Hlebček razvaljamo za pol mezinca debelo in namažemo z marmelado ali kakšnim drugim razpoložljivim nadevom. Testo zvijemo, namažemo z mlekom in lepo rumeno zapečemo. B. S., Ljubljana Zrezki iz govedine in riža Vzamem približno 30 dek govedine in jo zrežem na mesoreznici, dodam 15 dek kuhanega riža, 1 jajce — če tega nimam, pa 1 nastrgan presen krompir — soli, malo sesekljanega česna, popra in malo moke. Vse dobro premešam in oblikujem zrezke. Spečem jih na masti. Ko so pečeni, jih zdevljem na krožnik, v mast pa vržem malo čebule, jo prepražim, dodam malo moke in zalijem, da dobim gladko omako. Pridenem še žlioo paradižnikove mezge ali pa namesto te, žlico smetane v prahu in nekaj kapljic limonovega soka. Ko vse dobro prevre, zdevljem zrezke v omako, ki so tako pripravljeni zelo okusni in priporočljivi za današnje dni. T. V., Bežigrad Marsikatera gospodinja še ne ve, kako je treba pravilno prati umetne tkanine, ki so sestavljene delno iz pristnih vlaken, delno pa iz umetnih in so torej nadomestne tkanine. V glavnem se pri pranju takšnih tkanin lahko ravnate po pravilih, ki ste jih upoštevali pri pranju svilenega trikotažnega perila, podrobneje se boste pa seznanili s pravili za pranje umetnih tkanin, če boste prebrali spodnja pravila: Umetne tkanine nikakor ne smete prati v vroči vodi, niti je ne smete drgniti. Prav tako je ne smete prati v vodi, ki ste ji dodali kakšno pralno sredstvo, ki vsebuje klor ali sodo. Lahko jih pa namilite in narahlo stiskate umazana mesta 's prsti. Posebno umazane madeže lahko odstranite z bencinom, vendar ne smete drgniti! Da si boste pravila za pranje umetnih tkanin lahko zapomnili, smo vam napisali nekaj zgoščenih pravil, naše slike vam pa kažejo, kako umetnih tkanin ne smete prati: 1. Umetne tkanine perite v mrzli vodil 2. Namilite tkanino! ! 3. Umetno tkanino namočite v šib-' kem lugu in jo pustite v njem vso; noč. ; 4. Drugo jutro lug odcedite! 5. Tkanino nato izplahnite v t.koči mrzli vodi (pod pipo). ; 6. Pomočite tkanino v vodo, ki ste ji; pridali nekoliko modrila. 7. Vzemite tkanino iz vode, vendar' jo ne smete ožemati, temveč samo na-! rahlo stiskati. ; 8. Nadomestno tkanino, bodisi oble.; ko, jopico, ne smete obesiti na vrv,: temveč jo razprostrite na ravno pod-! lago, ker se sicer preveč razvleče. 9. Ko je tkanina še nekoliko vlažna,! jo zlikajte s toplim, vendar ne vročim likalnikom. Likajte hitro in samo z rahlim pritiskom, čez tkanino ne smete položiti vlažne krpe! Tudi najfinejše umetne tkanine bo. do trpežne, če se boste ravnali po gor. njih pravilih. Glavno je pač, da tkanine ne drgnete, ne ožemate, ne obešate na vrv in ne likate z vročim likalnikom. Gornje slike nam kažejo; 1. Umetne tkanine ne smete drgniti; Z. Umetne tkanine ne smete zvijati; 3. Umetne tkanine ne smete ožemati; 4. Umetne tkanine ne smete obešati, Rešitev problema št. 1G8. 1. Ta5, d5. 2. Ta3, b3. 3. Tal, b5, 4. Ta7, Izda.a K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kem, novinar;, tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.