Stev. 183.	V	Ljubljani,	sreda	31.	maja	1939.
Lele IV
Poštnina plačana v gotovini
Knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta odpotovala na uradni obisk v Berlin
Velike priprave za slavnosti na čast naši namestniški dvojici v Nemčiji
Belgrad, 31. maja. m. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta sinoči odpotovala v Nemčijo na uradni obisk h kanclerju Hitlerju. V njunem spremstvu so: zunanji minister dr. Aleksander Cinear-Markovič, minister dvora Milan Antič, dvorna dama kneginje Olge ga. Olga L o z a -ničeva, prvi adjutant N j. Vel. kralja divi-sijslsi general Nikola H r i s t i č, pehotni ge-lernl Dckancva, kraljev adjutant, artilerijski polkovnik Dragiša Cesarevič, kraljev adjutant, šef kabineta zunanjega ministrstva Vukašin Šečerovič, tajnik civilne hiše Nj. Vel. kralja Miloš Botorič. Pri slo-
Zahteve slovenskega kmeta
Celje, 30. maja 1939.
Na veličastnem kmečkem taboru v Št. Jurju pri Celju je bila na zborovanju sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo kmetje, naj se spravijo cene kmečkih proizvodov v sklad s cenami kmečkih potrebščin, tako da bodo carine na inozemske industrijske proizvode znižane, cene kmečkim pridelkom pa zvišane. Zviša naj se kontingent za izvoz naše živine in dobe naj ga v roke izključno naše organizacije. Uvede naj se starostno zavarovanje kmečkih gospodarjev in delavcev ter poslov. Le tako bo mogoče preprečiti beg naše mladine v mesto v strahu pred nepreskrbljeno starostjo. S tem bo istočasno izdatno olajšano breme kmečkim občinam. Odpravi naj se taksa na prenos kmečkih posestev, ki preobremenjuje zlasti mlade gospodarje, take, ki prevzemajo kmetije. Za vzdrževanje cest naj bodo bolj obdavčeni tovorni avtomobili, da jim bodo mogli prevozniki z vprežno živino vsaj kolikor toliko konkurirati. Tudi naj bi) ukinjena taksa na kolesa, ki danes niso več luksuz«, ampak nujno_ prevozno sredstvo, zlasti manj premožnim. Ukinjena naj bo trošarina na vino, ki ga kupujejo kmetje za domačo uporabo. Lovski zakon naj bo spremenjen tako, da bo mogel kmet braniti svoja polja pred škodljivo divjačino, a povzročeno škodo naj dobi od zakupnika v celoti povrnjeno. Stara zahteva slovenskih kmetov je: pravilna razdelitev davščin. Upoštevana naj bo slaba rodovitnost slovenske zemlje in naj bodo temu primerno znižani zemljiški davki.
Zavedamo se, da bo mogoče našim zahtevam ugoditi le, če dobi Slovenija samoupravo. Zato pozivamo zastopnike našega naroda, da se z vsemi silami zavzamejo za to, da čimprej zagospodari slovensko ljudstvo s svojim denarjem samo na lastni zemlji. Samoupravna Slovenija v močni, složni Jugoslaviji je naš vzor in cilj.
Obisk našega trgovinskega ministra v Angliji
London, 31. maja. m. Včeraj in danes se je mudil v Londonn trgovinski minister Jevrcm Tomič. Minister Tomič bo svoje bivanje v Londonu izkoristil ▼ ta namen, da bo neuradno proučil možnosti za povečanje jugoslovanskega izvoza v Anglijo. Minister Tomič je dopotoval v London iz Pariza, kjer je imel številne posvete za poživitev naših gospodarskih stikov s Francijo.
vesu na topčiderski postaji so bili navzočni: kraljeva namestnika dr. Kadcnko Stanko-v i č in dr. Ivo Perovič, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, prometni minister dr. Mehmed S p a h o, osebje tukajšnjega nemškega poslaništva, dvorne dame ter člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja.
Berlin, 31. maja. o. Nemška prestolnica in vsa mesta, katera bosta med bivanjem v Nemčiji obiskala knez namestnik Pavle in kneginja Olga, se pripravljajo, da z vso slovesnostjo počaste visoka gosta iz prijateljske države. Berlin je ves v zastavah in slavnostnem okrasju. Izdelan je do zadnje podrobnosti program obsežnih prireditev in parad, katerim bosta knez namestnik Pavle in kneginja Olga prisostvovala. V vseh krajih, koder bo vozil po nemškem ozemlju dvorni vlak, bodo ves čas jugoslovanskega vladarskega obiska izobešene državne in pokrajinske zastave. Zlasti le-
po je okrašena obmejna postaja v Podrožčici.
Knez namestnik Pavle in kneginja Olga bosta v Berlinu prebivala v dvorcu Bellevue, ki so ga po kanclerjevem nalogu preuredili v »Stavbo za državniške obiske«, kakor se glasi zdaj uradno ime tega dvorca. Knez namestnik Pavle bo kot gost Nemčije prvi prebivalec v tem prenovljenem dvorcu, ki je urejen z vsem razkošjem in umetnostjo. Dvorec leži na robu Tiergartena sredi krasnega parka na enem najslikovitejših zavojev reke Spreve.
Vse nemško časopisje prinaša obsežne pozdravne članke na čast jugoslovanskima kraljevima gostoma in v njih poudarja prijateljstvo med obema državama. Listi poudarjajo, da je vedenje Jugoslavije ob zadnjih dogodkih v evropski politiki mnogo pripomoglo, da se je v Nemčiji utrdilo zaupanje v trajnost jugoslovansko-nemških od-nošajev.
Turčija bo branila svofe balkanske sosede
Ankara, Sl. maja. o. Predsednik turške | republike Izmet Ineni je na letnem zboru ljudske republikanske stranke govoril včeraj o turški zunanji politiki in dejal, da bo v Evropi prišlo do vojne, če ne bo zmagal zdrav razum, kakor si želi Turčija. Turčija zavrača nauke, po katerih naj bi bili mali narodi podrejeni velikim. S tega stališča je treba gledati in ocenjevati turške zavezniške sporazume.
Angleško-turška zveza nima napadalnega značaja, marveč je bila sklenjena za skupno obrambo miru. Turčija je neposredno prizadeta pri varnosti svojih sosedov. Vse, kar
Najnovejše vesti:
ograža nje, bi utegnilo malo pozneje zadeti Turčijo. Zato bo Turčija ukrenila vse, da onemogoči nevarnost, ki bi ogrožala njene sosede. S tem je predsednik turške republike menil balkanske države, prijateljico Turčije.
Odnošaji med Turčijo in Rusijo niso bili nikdar tako zaupni kakor so zdaj. Po rešitvi vprašanja o Aleksandretti pa tudi ne bo nobena sila več preprečila zbližanja med Francijo in Turčijo.
Če pa bo človeštvo zadela vojna navzlic vsemu temu, pa bo turški narod pokazal z orožjem svoje junaštvo.
Zveza med AngHfo, Francifo in Rtisffo ler med Francifo In Turiifo - konec tega tedna
Pariz, 31. maja. o. Sovjetski zunanji minister Molotov bo na nocojšnji seji poslanske zbornice imel govor, v katerem bo povedal rusko stališče do angleških predlogov glede sklenitve obrambna zveze med Anglijo in Rusijo. Zdi se, da bo ta govor odstranil vse dvome in da bo angleško-tran-cosko-ruska obrambna zveza podpisana konee tedma.
Angleški poslanik v Moskvi Seds je sinoči imel več dolgih posvetov z ruskim zunanjim ministrom Molotovim, sestal pa se je tudi e poljskim in francoskim poslanikom v Moskvi.
V	angleških in francoskih krogih pravijo, da je načelni sporazum med Francijo in Anglijo glede bodoče zveze že dosežen in da gre samo še za določitev podrobnosti.
Sovjetski odgovor na angleško-francoske predloge o sklenitvi trojne zveze sicer še ni dostavljen angleški vladi, toda pričakujejo, da bo dostavljen še pred današnjim govorom Molotova v sovjetskem parlamentu. Ako Molotov ne bi dal do nocoj pismenega odgovora, bo vsekakor dal pojasnila v parlamentu.
Predsednik Združenih držav Roosevelt je dejal časnikarjem, da se popolnoma strinja s predlogi zunanjega ministra Hula, naj se Amerika odpove politični osamljenosti in sodeluje z demokratičnimi državami za ohranitev in obrambo miru. To vprašanje je tako zrelo, da bo lahko o njem že sklepala ameriška zbornica.
Pariz, 31. maja. o. Poluradno poročajo, da so pogajanja med Francijo in Turčijo glede pokrajine Aleksandrette in glede podpisa vojaške zveze med Francijo in Turčijo tik pred zaključkom in da je tudi francosko-turške pogodbe treba pričakovati za konec tega tedna.
Vesti 31. mafa
Francoski listi navzlic nemškemu zanikovanju ponavljajo trditve o tem, da je del nemšjcega utrjenega pasu ob Renu zalila voda, in ga poškodovala na daljavi 60 km. Vzrok je v tem, da so utrdbe bile prehitro narejene.
Turški zunanji minister bo v kratkem obiskal Moskvo in se tam s sovjetskimi zastopniki pogajal o tesnejšem političnem in vojaškem sodelovanju med Rusijo in Turčijo. Tako poročajo nekateri francoski listi.
Mongolski napadi na Mandžurijo so posledica skrivne pogodbe med Sovjeti in med vlado notranje Mongolije, pišejo tokijski listi.
Na slovaškem ozemlju, ki je bilo zadnje čase priključeno Madžarski, ni bilo volitev najbrž zato ne, ker bi se madžarske stranke tam slabo odrezale. Zato pravijo, da bodo te kraje zastopali poslanci in senatorji iz prejšnje češkoslovaške zbornice — kolikor seveda ni zaprtih.
Na kongresu francoske socialistične stranke v Nantesu so z veliko večino glasov odklonili predlog skrajnih levičarjev za sodelovanje socialistov s komunisti. Socialistom je po sklepu kongresa prepovedano biti članom komunističnih združenj.
Pri madžarskih poslanskih volitvah je po dosedanjih računih vladi zagotovljenih 199 mest, levičarski in desničarski opoziciji pa 61. Volitve kažejo znaten napredek narodno sociali-lističnih skupin, v čemer vidijo nekateri znamenje, da se bo madžarska politika morala še bolj naslanjati na Italijo in Nemčijo.
Nemška narodnosocialistiena stranka v Pragi je zdaj popolnoma organizirana. Njen voditelj je Konstantin Hoess, ki bo imenoval te dni tisoč pokrajinskih tajnikov za razne manjše kraje na Češkem in Moravskem.
Nemški prostovoljci iz Španije so davi dospeli « petimi parniki v Hamburg, kjer jih je najprej pozdravil maršal Goering.
Trije parniki, polni judovskih beguncev iz Evrope, križarijo po morju ob Srednji Ameriki in skušajo na skrivaj izkrcati v kakem majhnem pristanišču svoj tovor, katerega se branijo vse države.
Italijanski zunanji minister grof Ciano je_ včeraj popoldne sprejel francoskega poslanika v Rimu Franoois-Ponceta in se z njim dalje časa posvetoval »o pravnih vprašanjih, ki zanimajo Anglijo dn Francijo«, kakor se glasi uradno poročilo. Pretekle dni je imel razgovore z angleškim poslanikom v Rimu. V zvezi * njimi so se razširile vesti o skrivnih pogajanjih med Italijo, Francijo in Angliio.
80% italijaskili letal, ki so sodelovala v španski vojni, se je vrnilo nepoškodovanih domov, razen tega pa so letalci tam dobili dragocene skušnje o uspešnosti letalskega orožja. V tem smislu je v italijanskem senatu govoril državni podtajnik za letalstvo general Valler.
Pred hudimi dnevi v Gdansku
Polfskl Usti domnevalo da bo v začetku funifa poljska oborožena sila morala vzdrževati mir in red v Gdansku
Varšava, 31. maja. m. Od 7. do 10. junija bodo v Gdansku športne tekme članov SS in _SA oddelkov iz vzhodne Prusije proti narodnosocialističnim oddelkom iz Gdanska. Pričakujejo, da bo te tekme gledal tudi nemški propagandni minister dr. Gobbels. Udeležilo se jih bo 10.000 mož v vojaški opravi.
Po poročilih iz Gdanska je vrnitev komisarja Zveze narodov v Gdansku Burckhardta vzbudila veliko nezadovoljstvo med hitlerjevci v Gdansku. Zmernejši hitlerjanci iz Gdanska se nadejajo, da je tokrat Burckhardt prispel v Gdansk v podobnem poslanstvu ko lani lord Runciinan na Češkoslovaško. Radikalni krogi gdanske narodno-socia-listinče stranke pa niso zadovoljni z vrnitvijo Burckhardta in demonstrirajo. Toda kljub zatrjevanjem poljskega časopisja ti _ nastopi ne bodo pripravili Poljske do tega, da bi storila korak, po
Zaupnik dr. Mačka je govoril:
Hrvatje verjamejo in upajo v sporazum
Belgrad, 31. maja. m. Poleg številnih shodov, ki so jih skoro vse politične stranke imele na binkoštne praznike spada med najvažnejše politične shode oni, ki ga je priredila HSS v Delnicah in na katerem je govoril tudi poslanec dr. Ivo Šubašič, eden najvidnejših ljudi v vodstvu hrvaškega narodnega gibanja. Dr. šubašič se je med pogajanji za sporazum večkrat mudil v Belgradu ter opravljal naloge, ki jih je dobil od svojega šefa dr. Vladka Mačka. V Delnicah je imel dr. Šubašič govor, v katerem je podal pregled najvažnejših dogodkov v naši državi z ozirom na Hrvate. Obširno je govoril tudi o posameznih razdobjih političnih bojev Hrvatov, ki so se najprej začeli zunaj parlamenta, se nato prenesli v poslansko zbornico, nakar so se spet povrnili na izvenparlamentarna tla. Dr. Šubašič se je odločno zavzemal za konstruktivno delo v državi, nakar je prešel na vprašanje sporazuma. Najprej je vprašal, zakaj ni prišlo že prej do sporazuma, predvsem, zakaj ga ni dosegel že dr. Stojadinovič in dobe-desno dejal:
»Poskušal je — toda samo enkrat — tudi bivši predsednik vlade dr. Stojadinovič skleniti sporazum. To jo bilo v onih začetkih, ko je komaj zavzel ministrsko predsedništvo. Ta človek je hotel biti gentlemen in se je sestal z dr. Vladkom Mačkom v Brežicah. Za tem pa je mislil, da je edino važno za vodstvo države to, kar so tudi že njegovi predniki imeli za najglavneje in česar so se posluževali: namreč obiast, ki ima silo.«
V	nadaljnih izvajanjih se je pa dr. Šubašič bavil z razgovori, ki sta jih imela glede rešitve hrvaškega vprašanja sedanji predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in voditelj Hrvatov dr. Vladko Maček. Šubašič je mimogrede navedel številna preganjanja in krivice, ki so se zgodile Hrvatom, nato pa dejal:
»Toda, pojdimo preko vsega tega. Morda ni potrebno, da se oziramo v preteklost. Ponovil bom: Ni častno, da se junak joka za preteklostjo, ravno tako tudi ni častno za junaški narod, kakršen je hrvaški, da se ozira nazaj in da tarna nad tem, kar je bilo. Mi to vemo in smo bili glede sporazuma oprezni in neomajni in takšni tudi bomo.
Po padcu Stojadinovičevo vlade je prišla nova vlada z izjavo, ki nas je mogla docela zadovoljiti. Mi nismo kazali tega zadovoljstva zato, ker ne moremo na besede dati nič. Mi moremo z zadovoljstvom in častno sprejeti takšno izjavo in takšne obljube. Toda nagradili in to častno nagradili bomo ono delo, ki nas bo naredilo povsem enakopravne s Srbi in Slovenci. Kakor veste, je nekaj dni pred velikonočnimi prazniki prišel predsednik vlade Dragiša Cvetkovič v Zagreb, da nadaljuje pot, ki jo je označil in določil v izjavi svoje vlade in ki jo je pokazal z izjavo ministrov, ki so povzročili padec dr. Stojadinovičcve vlade. Ko je prišel v Zagreb, je njegov prihod dal upravičeno vsemu narodu in vsem nam vero, da je zdaj napočil trenutek, da se hrvaško vprašanja more rešiti v popolno zadovoljstvo hrvaškega naroda. To
je bila gotova stvar. S to vero jo tudi naš predsednik šel na delo. Toda zgodilo se je, kar veste vsi, da je Dragiša Cvetkovič izoblikoval sporazum v načelu: Ni to bila rešitev v vseh točkah, toda v načelu se je on kot predsednik vlade o vsem sporazumel z dr. Mačkom ter sta oba sporazum napisala. Ti stavki bi morali biti sporazum, na katerem bi se vsa ostalo življenjska vprašanja rešila v skupni vladi.
Kakor veste, ta oblika ni bila sprejeta. Lahko rečem — morda zato, ker so mi zelo dobro znane »'se podrobnosti glede sporazuma— da je zelo napačno govoriti, da je sporazum odbit in da od njega ni ostalo nič. Pojasnil vam bom, zakaj je to nemogoče verjeti. Mi Hrvatje zastopamo stališče, da smo narod in da moramo imeti vse to, kar narod v državni skupnosti mora imeti. Če danes srbski narod — pravim narod ne politiki — pravtako ve za to in če srbski narod nima prav ničesar proti temu — še več, on celo to zahteva, tedaj n c moremo misliti, da od sporazuma ni ostalo nič. To je dejstvo.
Bratje in prijatelji! Če vse to dobro veste, vam bo ostalo eno, ostala vam bo vera in upanje, d a se bo sporazum sklenil, in to tak sporazum, ki bo povsem zadovoljil hrvaški narod in ki ne bo v ničemer oškodoval srbskega naroda. Če vse to vemo, tedaj lahko stopamo z radostjo in veseljem v bližnjo bodočnost, in ta načela in ta vera morajo zmagati in tudi bodo zmagala.«
Govor dr. šubašiča znova potrjuje vse vesti in napovedi, da se bo delo za sklenitev sporazuma nadaljevalo.	____________________
Darujte za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki bo v Ljubljani od 25. do 30. julija 1930
katerem bi tudi na njo mogel pasti očitek, da je napadalka in povzročiteljica neredov, če bi prišlo do oboroženega spopada zaradi Gdanska. Po zatrjevanju nekaterih poljskih listov bi v primeru bodočih izzivanj, ki bi preveč škodovali poljskim koristim v Gdansku, komisar Zveze narodov imel pravico zahtevati pomoč od poljske policije in vojske. V tem primeru po zatrjevanju varšavskih krogov odgovornost za spopad ne bi padla na Poljsko, ker ima komisar Zveze narodov pravico poklicati Poljsko na pomoč zaradi vzdrževanja reda in miru v mestu, kar bo ob tem nastopu na-rodno-socialističnih oddelkov skoraj gotovo potrebno.
Poljski komisar v Gdansku je poslal predsedniku eenaita noto v zvezi z incidenti v Kalthofu.
V	noti ugotavlja: 1. da popolna odgovornost za incidente pada na oblasti Gdanska, 2. poljska vlada prizna upravičenost očitkov proti trem poljskim uradnikom v Gdansku ter naglaša, da bo poljska vlada sama oklepala o tem, ali bodo kateri poljski uradniki v svobodnem mestu odpoklicani ali ne, 3. ako senat v resnici želi poravnati napetost, je poljski komisar pripravljen razpravljati o ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti s tem v zvezi.
Angleško vojaško odposlanstvo v Varšavi
London, 31. maja. o. Angleška vlada je povabila poljskega maršala Ridza Smiglega in vrhovnega poveljnika sovjetske vojske maršala Vo-rošilova, naj se kot zastopnika svojih držav udeležita velikih angleških vojaških prireditev prihodnji mesec. Razen njiju bodo povabljeni tudi vrhovni vojaški poveljniki iz vseh držav, ki so se ali pa se bodo še pridružile angleški mirovni zvezi.
Snoči je odpotovalo iz Londona v Varšavo angleško vojaško odposlanstvo, ki ga vodi polkovnik Clayton, angleški vojaški ataše pri poslaništvu v Varšavi. Odposlanstvo ho proučilo stanje poljske vojske in oborožitve ter poročalo o poljskih vojaških potrebah angleški vladi. Po tem poročilu bo Anglija dala Poljski večje posojilo za izpopolnitev oborožitve. Angleška pomoč v denarju in v vojnem materialu naj izpopolni poljsko obrambo tako, da bo Poljska sama sposobna zadržati za nekaj časa napad g katerekoli strani.
Nenapadalna pogodba med Nemčijo in Dansko bo
napisana danes ali jutri v Berlinu.
O velikih utrjevalnih delih, ki jih je začela grška vlada na meji Tracije in Macedonije — proti Bolgariji — ve poročati sofijski list »Prazdnič-ni vesti«. Prav tako poroča list o utrjevalnih delih na turški strani. Ta dela vodi turški generalni »tab v tesnem sodelovanju z Angleži, Vrhovni arabski odbor je sestavil odgovor na angleški načrt o novi ureditvi in razdelitvi Palestine.
Avtomobil s sedmimi ljudmi zdrvel 60 metrov globoko
Celje, 30. maja 1939.
Ovinek na cesti pri posestniku Plahuta, 2 km od Rimskih toplic proti Zidanemu mo6tu, je bil včeraj pozorišeč velike avtomobilske nesreč.e Sedem letoviščarjev se je vraSalo z limuzino iz Rimskih toplic v Zagreb. 2e itak ozka cesta se v tem delu še bolj stisne med skale ter teče nad okrog 60 m visoke strmine nad Savinjo tako, da je na tem ovinku možna le enosmerna vožnja. Ko je peljal šofer Filipčič Pavel, doma iz Zaprešiča v Savski banovini z avtomobilom, ki je l»6t tovarne Zesigena iz Savskega marofa, nekega zdravnika z gospo in še neke druge Zagrebčanke iz Rimskih toplic, kjer so bili na kopanju, je privozil z nasprotne strani neki nemški avtomobil, ki ga je šofiral lastnik tir. Ederhart. Kolikor se je že maglo ugotoviti, je na tein ovinku vozil z večjo brzino, tako, da Filipčič, ki je privozil z nasprotne strani, voza ni mogel ustaviti. Zapeljal je popolnoma na de«no stran ceste ter z blatnikom zadel ob skalo. Avtomobil je pri tem sunilo čez cesto, da je zdrs-
nil v prepad, treščil v drevo, kjer so se zlomile osi in Ojdbili sprednji kolesi. V tem trenutku je skočil ir avtomobila zdravnik ter se tako tešil usodnega padca. Od drevesa je vrglo avtomobil v drugo drevo, pri čemer je zdrobilo karoserijo in mo.tor. Avtomobil se je ustavil par metrov preč od Savinje. Nekaj čudovitega pa je, da 6e letoviščarjem ni pripetilo nič hudega. Avto se je popolnoma razbil, potniki pa so dobili le manjše poškodbe. Zanimivo je, da je dr. Ederhart ustavil avtoractbil, da bi pogledal, kako je mogel pasirati na tem mestu avtomobilista. Ker ga ni takoj opazil, je menil, da mu je ušel. Pa je bil presenečen, Ko se je približal, je videl, kaj se je zgodilo. Ponesrečence so že nosili domačini, ki so takoj prihiteli iz bližnjih hiš. Na kraj nesreče je prišel drugi zdravnik iz Radeč.
Avtomobil še vedno leži v prepadu, kjer ga čuvajo Plahutovi. Avtomobil je namreč zavarovan pri neki zavarovalnici v Zagrebu in sedaj čakajo na komisijo. Ško,da znaša okrog 60.000 din.
Ljubljana od včeraj do danes
čilo glavne uprave je podal tajnik Zveze g. Gustav Bezjak, blagajniško poročilo pa g. Dušan Bezulia. Nadzorstvo je predlagalo razreš-nico s pohvalo, ki je bila tudi soglasno sprejeta. Nato so sledile volitve, po katerih je postal novi predsednik g. Matija Šiletič iz Zagreba, v odbor pa so prišli zastopniki iz Bel-grada, Zagreba in Ljubljane. Končno je bila sestavljena še posebna resolucija, v kateri strojniki, strojevodje in kurjači podčrtavajo svoje stanovske potrebe, stremljenja in upravičene težnje. Zlasti važen je v tej resoluciji odstavek, ki govori o vprašanju brezposelnosti ter tudi navaja prav konkretne predloge, kako bi se dala ta brezposelnost preprečiti vsaj po svoji najbistvenejši in najtežji plati. Med podrobnimi razgovori je bil lepo uspeli občni zbor nato zaključen.
Zadnji maj smo učakali. Prav nič spremembe ni prinesel v vremenu. Dežuje, dežuje kakor v začetku meseca. Letošnji »lepi maj« je bil eden najgrših in najbolj pustih v zadnjih desetletjih. Kar je bilo marca in aprila moče premalo, jo je maj temeljito dodal in še desetkrat čez potrebo. Dan za dnem, noč za nočjo je lilo, ljudje so že skoraj pozabili, kakšno je prav za prav sonce. Čudno, prečudno, pa so vremenarji napovedovali za letos spet enkrat izredti sušo! Upajmo, da bo vsaj junij za silo bol ji 1
Sefa banovinskega turističnega sveta
Poslovni odbor banovinskega turističnega sveta dravske banovine je imel dne 22. maja t. 1. svojo 12. redno sejo, ki ji je predsedoval dr. Ratej Fran, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo. Na seji so se nadaljevale razprave: o preskrbi turističnih krajev s kmetijskimi pridelki; o izvirnosti, kakovosti in konsumu naših vin po gostiščih turističnih krajev; o turistični publicistiki in o podeljevanju kratkoročnih kreditov za modernizacijo in preureditev obstoječih gostinskih obratov.
Samostojne referate v zvezi e dnevnim redom sta podala referenta kmetijskega oddelka banske uprave inž. Meža n France in inž. Zupanič Ivo. — Sklepi, ki jih je sprejel poslovni odbor turističnega sveta, so bili predloženi kr. banski upravi s prošnjo, da jih sprejme in po njih postopa.	_	.
Za boljšo preskrbo turističnih krajev s kmetijskimi pridelki so bili predlagani razni ukrepi, med drugim tudi taki na zadružni osnovi, kakor je to utemeljeno v uredbi o pospeševanju turizma.
Akcija za podeljevanje kratkoročnih kreditov z* modernizacijo in preureditev obstoječih gostinskih obratov v turističnih krajih je v teku, prošnje bodo reševane po končanem ugotovitvenem postopku.
Z noži so ga obdelali
ShOči okrog polnoči se je pred ljubljansko reševalno postajo ustavil Pečnikarjev avtobus, šofer je povedal, da vozi s seboj budo okla-neg* mladega fanta, ki ga je bil ob enajstih ponoči pobral sredi ceste tam nekje pri Pijavi gorici, ko je vozil s Sušaka. Fant je ležal kar v lužah in v blatu, nezavesten, ves oblit s krvjo. Fantini iz okolice so ga obdelali z noži, nato pa so jo ubrali preč v temno noc in ga pustil« sredi ceste samega.
Pokazalo se je, da gre za 2“ letnega Leopold« Primca, ki stanuje v Smerjenih v šentjurski občini pri Grosupljem. Reševalci so Primca preložili ter ga odpeljali v bolnišnico.
Sin posestnika z Vranje peči, Tone Tome, je padel s kolesa ter si zlomil roko.
Strojniku v tovarni Hrovat, Otonu Kolina-nit, je pri delu po nesreči odletel v levo roko precejšen drobec železa.
Delavec v tovarni Remec, France Čebular, je bil pri delu nekoliko nepreviden, pa ga je nenadoma zagrabil za roko stroj, ki mu je poškodoval orste. Odpraviti se je moral v bolnišnico.
Občni zbor stroinifcov, strojevodij in kurjačev
V	ponedeljek dopoldne je bil v dvorani Delavske zbornice občni zbor Zveze strojnikov, strojevodij in kurjačev. Delegate iz raznih krajev je pozdravil predsednik ljubljanske sekcije g. Peter Toni. Zborovanje samo je vodil predsednik Zveze g. Sreten Petrovič. Poro-
Mafniška vremenska biianca letos slaba
Ljubljana, 31. maja.
Vremenska bilanca za letošnji majnik je prav slaba in pasivna v pogledu sončnih dni in toplote. Do davi je meteorološki zavod zaznamoval v maju 25 deževnih dni. Imeli emo do davi le 5 dni brez dežja. Edino lep in sončen je bil četrtek na praznik Vnebohoda, druge brezdeževne dneve je bilo hladno in oblačno. Pivi maj je bil sicer brez dežja, toda hladen in oblačen. Mogoče bo tudi zadnji majnik nedeževen, kajti davi se je začelo na vzhodu nekoliko jasniti, zavel je severovzhodnik. Videti je, da se bo zjasnilo. Poslalo je zelo hladno. Dnevna temperatura zadnjih dni se je vrtela med 7 do 10 stopinj C nad ničlo. Največ dežja je padlo v razdobju od 21, do 25. maja, namreč 125 mm. Najviharnejši pa je bil 22. maj, ko jo padlo v 24 urah 55.6 mm dežja. Do davi je v maju padlo že 284.9 mm dežja. Ogromne množine vode! Po meteorološkem računu je padlo na površini 80 kms okoli Ljubljane maja 227,920.000 hi vode!
Tako deževen majnik je bil zaznamovan po vojni le v letu 1933, ko je padlo takrat 305.5 mm dežja in so se takrat vrstile katastrofalne povodnji, ki so povsod napravile do 30,000.000 din škode. Tudi letošnje povodnji so povzročile v Sloveniji na njivah in deloma tudi na travnikih ogromno škodo, ki jo približno cenijo na 20 milijonov dinarjev.
Lani je v maju padlo, ko je bilo drugače lepo, le 120.9 mm dežja, predlanskim samo 80.8 in v letu 1936 nekoliko več, namreč 147.6 mm. Prav izredno sončne majniške dneve, ko so_ se ljudje že zgodaj na prostem kopali, smo imeli leta 1919 s 24 mm padavin, naslednje leto 70 mm, leta 1922 tudi 70 mm, leta 1923 le 57.5 mm. Po katastrofalni in hudi zimi leta 1929 je bil maj prav topel in sončen s 71.4 mm padavin.
Letošnje leto je v pogledu vremena prav nenavadno. V januarju smo imeli 161.9 mm dežja v 20 dneh, februarja 28.7 m dežja v 5 dneh, marca 47.5 mm v 8 dneh in aprila 23.6 mm v 7 dneh. Pravijo nekateri: Deževen april, hladen maj, prinese kmetu obilo sena v staj. Maj je pač v po-
S pepelom »metuljev" jih i« mazala ...
Zgodba o ciganski čarovnici, ki je opeharila Mariborčanke
Maribor, 20. junija.
Mariborska policija je dobila v roke prepredeno ciganko, ki je opeharila številne Mariborčanke, podobno, kakor so poročali te dni časopisi o sličnem primeru v Ljubljani. Ravno ta poročila o ljubljanskih sleparijah so spravila tudi ciganko v Mariboru v roke policije. Poročilo o sleparijah ciganske čarovnice v Ljubljani je brala 25 letna Marija G. v Mariboru ter je na podlagi tega šla na policijo, ki je nato aretirala 30 letno ciganko Ružo Soldatenko ie Bele Crkve v Banatu. Ciganka se je zadrževala v Mariboru več dni ter je obiskovala stranke po stanovanjih. Tako je prišla tudi k Mariji G., ki je bila ravno tedaj v velikih skrbeh, ker jo je zapustil njen zaročenec, pa ji je prišla ciganka kakor nalašč. Ciganka ji je prerokovala z roke ter ji je precej dobro povedala, kaj ji teži srce. S tem si je pridobila njeno^ popolno zaupanje, pa je naposled * veseljem pristala na predlog ciganke, da ji bo s svojo čarovnijo vrnila zaročenca nazaj. Naročila ji je, naj naslednji dan preskrbi kako živo kokoš ali kakšno drugo večjo ptico, ker jo rabi pri svoji coprnijj. Naslednjega
prej s pomočjo goloba, nad katerim je mrmrala neke nerazumljive besede. Pri tem copranju je golob poginil ter ga je ciganka položila ua tla. Nato je vzela iz žepa pet bankovcev po 100 din ter je naročila G., naj te bankovce zažge nad svečo. Bankovci so bili gotovo ponarejeni, vendar G. tega v naglici ni opazila in je bila prepričana, da zažiga pravi denar. S pepelom od bankovcev je ciganka potem svojo žrtev namazala po obrazu in drugih delih telesa ter jo je prepričala, da bo ta čar gotovo pomagal ter se bo zaročenec kmalu vrnil nazaj. Po končanem »copranju< pa je ciganka predložila račun. Predvsem je zahtevala, da ji G. povrne 500 din, ki jih je poprej sežgala. Dobila je denar, potem pa še razno obleko, perilo, nekaj kuhinjskih predmetov in krožnikov, kar je bilo vse tudi vredno 500 din. S tem plenom je ciganka odšla. G. je čakala nekaj dni, ker pa Čarovnije le niso delovale in ko je brala poročila o podobnih sleparijah v Ljubljani, je šla na policijo. Ko je bila ciganka aretirana, je prišlo na policijo še nekaj žensk' ki”Bo prav tako postale žrtve drzne copernice. Preiskava se nadaljuje ter so na policiji prepričani, da si je ciganka s svojim
dne je ciganka res ‘prišla, G. pa je kupila na trgu . čaranjem prislužila v Mariboru lepe denarce, dasi za 4 din živega goloba. Ciganka je »copralac naj- I niso našli pri njej niti dinarja.
Pripombe o našem gledališču
Pod gornjim naslovom je »Slovenski dom< objavil več člankov, in sicer v številki 13. od 17 I. 1989, štev. 17. od 21. I. 1939 ter v št. 20. z dne 25. I. 1989. Uredništvo »Slovenskega doma« obžaluje vse izjave v navedenih člankih, katere bi bilo mogoče tolmačiti kot liapad na osebno čast ravnatelja drame g. Pavla Golia. S to izjavo daje uredništvo »Slovenskega doma«- g. ravnatelju popolno zadoščenje ter se zahvaljuje, da je odstopil od tožbe. — Uredništvo »Slovenskega doma«.
Po nesreči ga je ustrelil
Maribor, 31. maja.
Zaradi smrtne nesreče, ki jo je povzročil s svojo nepazljivostjo, se vrši danes pred mariborskim okrožnim sodiščem razprava proti 38 letnemu posestniku Matevžu Rožmanu iz Podlehnika. Zadeva je sledeč«:
Dne 7. marca t. 1. zvečer je obtoženi pred Trafelovo hišo v Podlehniku pregledoval svoj samokres ter je dvakrat za poskus ustrelil v grabo. Hotel je sprožiti Še tretji strel, pa je orožje naenkrat odpovedalo. Rožman je tedaj stopil k oknu Trafelove hiše, skozi katero je padala svetloba od
svetilke ter je pregledoval samokres, zakaj se ne sproži. Vrtel je * levo roko bobnič samokresa, z desnico pa je pritiskal ra petelina. Tedaj pa je pristopil k njemu posestniški sin Janez Trafela.
V	tistem trenutku pa, ko je Trafela pristopil, se je orožje naenkrat sprožilo in krogla je zadela Trafelo v trebuh. Prebila mu je na več mestih črevesje in jetra ter je nesrečnež kljub zdravniški pomoči in. operaciji umrl zaradi izkrvavitve in zastrupi jeaja.
Rožman dejanje priznava, pravi pa, da ne ve, kako se je zgodilo, da se je orožje sprožilo. Naj-brže da je bil tedaj prepričan, da je samokres prazen, pa je brez skrbi pritiskal na petelina.
c Savinjski okrožni prosvelni tabor na Go-milskem. Bralno društvo na Gomilskem slavi letos 40letnico obstoja. Ta jubilej bodo v nedeljo 11. junija proslavila vsa društva v Savinjski dolini. Dopoldne ob pol 10 lx> pri župni cerkvi prosvetni tabor. Pridigo in ev. mašo bo imel gomilski rojak prelat g. stolni kanonik dr. Franc Cukala. Slavnostna govornika pa bosta tudi minister g. Franjo Snoj in drugi naš rojak župnik g. Ivan Rančigaj iz Šentpetra pod Svetim gorami. Popoldne ob pol 4 bo na vaškem pašniku nastop Savinjskega okrožja ZFO in ZDK. Na orod<ju 1h> nastopila prvič izbrana vrsta savinjskega okrožja.
gledu deževja dosegel letos napram ostalim mesecem že rekord!
Vode, ko se je zadnja povodenj od 21. do 25. maja že umaknila, zopet udarjajo čez bregove in se ponekod razlivajo po travnikih. Ižanska cesta je prosta. Toda poljj, na obeh straneh ceste so na mnogih krajih pod vodo. Stanje Ljubljanice pri Fužinah je bilo davi 1.40 nad normalo. Močno je narasla od nedelje do davi.
Z orožjem so se uprli stražnikom
Kranj, 30. maj*.
Te dni, ko smo obhajali lepe binkoštne praznike, se je v Drulovki pri Kranju spet zgodil žalosten primer, ki je prinesel mnogim delavskim družinam gorje, ki ga poraja alkohol. V nedeljo popoldne je popivalo v gostilni Zupana Cirila v Drulovki več delavcev. Ko je gostilničar videl, da imajo že preveč pijače, jim je ni hotel več dati. Delavci so se razjezili, vendar si niso upali napasti gostilničarja, ker so bili v gostilni še drugi gostje, toda obljubili so maščevanje. Že prihodnji večer je prišlo v to gostilno lepo število delavcev, ki so začeli razgrajati po gostilni. Gostilničar je uvidel, da se je bati najhujšega, zato je poslal v Kranj po policijo. Toda razgrajači, ki so medlem že lažje ranili gostilničarja na glavo in strahovali vso gostilničarjevo hišo, so upali, da bodo ustrahovali tudi policijo. Čim so ugledali stražnika, da se bližata hiši, je eden izmed razgrajačev dvakrat ustrelil v smeri, kjer sta stražnika prihajala, toda k sreči ni zadel, po dvakratnem strelu pa mu je zmanjkalo nabojev. Razgrajači so hoteli stražnika napasti z noži, toda stražnika sta jih kmalu ugnala in aretirala najpredrz-nejse. včeraj in danes je bilo v zvezi s tem pretepom aretiranih kar 8 delavcev, ki bodo seveda hudo kaznovani, ker se poleg drugih nedovoljenih dejanj tudi napadli varnostne organe.
Celjske novice
c Koroški borci, člaui Legije koroških borcev v Celju so priredili v soboto zvečer v posvetovalnici mestnega poglavarstva prijetno presenečenje bivšemu poveljniku celjskega 39. p. p. generalštab-nemu polkovniku g. Dragoljubu Mihajloviču. Predsednik krajevne organizacije g. Brišček je z lepi* mi besedami pozdravil g. polkovnika in 6e mu zahvalil za vso skrb in ljubezen, ki jo je posvečal ob času svojega službovanja v Celju organizaciji. Ob tej priliki so Koroški borci izročili g. polkovniku sabljo. G. polkovnik je bil vidno ganjen in 'jo imel na zbrane jedernat in navduševale« nagovor. _
c Šolski nastopi gojencev Glasbene matice t Celju se bodo pričeli 31. maja in 1. junija ob 7 zvečer v mestnem gledališču. Zadnji nastop bo 5. junija ob 8 zvečer. Vstopnine ni. Vstop je dovoljen le proti sporedu, ki ga dobite pri blagajni.
c Zdravniška preiskava živilskih prodajalcev. Na podlagi zakona o nadzorstvu nad živili pravilnika o najnatančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili in zakona o zatiranju nalezljivih bolezni bo mestno poglavarstvo v Celju izvršilo ponovno kontrolo nad izdelovanjem, pripravo in prodajo živil ter nad osebjem, ki je zaposleno v obratovalnicah. Pozvani so vsi, tako delodajalci, kot,delojemalci, zaposleni v trgovinah z živili, gostilnah, kavarnah, slaščičarnah, mesarijah, pekarnah, sploh v vseh obratovalnicah z živili in v brivnicah zaposlene osebe, da se podvržejo brezplačni zdrav,piŠki preiskavi, če morda ne bolehajo za tuberkulozo. Preiskave bodo vsak delavnik na mestnem fizikatu od 10 do 12, in sicer se prično 1. junija in bodo trajale do vključi«* 30. junija. Kdor po teni roku ne bo imel legitimacije, da ne boleha za tuberkulozo, bo imel kazenskega opravka z oblast vi.
  blagoslovi._________
vega prapora gasilske Čete. Prapor je blagoslovil vodniški kaplan g. Lupša. V imenu celjske gasilske župe je spregovoril starešina g. Konrad Gologranc.
c Mrkonjičev steg skavtov v Celju, dijaška čela, je dobila v nedeljo novo zastavo. Razvitje zastave je bilo na binkostno nedeljo dopoldne na taboru v Levcu. Slavnosti so se udeležili tudi skavti iz Ljubljane, Litije in drugod.
SLOVENSKI DELAVSKI TABOR
pod pokroviteljstvom bana dr. Natlačen« dne 4. jitnija 1939 priredi Zveza združenih delavcev in vabi nanj slovenski delavski stan. da manifestira za slovenski narod, za enotno narodno vodstvo, za združitev delavstva v borbi za zmago pravice in ljubezni t novem družabnem redu stanovsko urejene^ družbe ter proti razdiralnemu delu marksizma in vseli boljševiških struj med našim narodom.
Na taboru govorijo:
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, naš narodni voditelj in predsednik senata dr. Anton Korošec, gradbeni minister dr. M. Krek in drugi odličniki.
Zveia združenih delavcev,
Herwey AlUo*
183
Antonio Atfverso, cesarjev pustolovec
Antonijevi sojetniki, ki so pod Sanchom strahovito trpeli, so lastnika psa, ki je uničil »mačka«, takoj sprejeli kakor dobrotnika. Antonio je onega izmed amerikanskih otrok vzel k sebi v sedlo. Svojo pičlo mero vode je delil z onimi, ki so se počutili slabo in se je z uspehom upiral stražam, ki so zlostavljale ujete Indijance.
Toda niti vojaki niti ujetniki niso vedeli, kaj je prav za prav z njim. Nekam sumljivo so opazovali velikega moža z dolgo, svetlo brado, ki je šel tako veselo svojo pol. Kaj ga je delalo tako zadovoljnega? Morda je pa malo neumen. Samo otrok, ki ga je imel pri sebi, mu je popolnoma zaupal in se veselil na požirek vode, ki ga je dobil ob žgočem popoldnevu in na pripovedko zvečer, ko je šel ob taboriščnem ognju spat.
Antonio je bil srečeu, da je bil zopet med ljudmi. Samo na en način se da živeti z njimi. Brat Franr-ois je imel čisto prav: biti dober drug proti drugemu; nihče mi ne more napraviti zlega, Kajti nihče me ne more prisiliti, da mu škodujem jaz. To jo edina pol do Boga. Vse ostalo je skrivnost.
Gore in morja, ki jih je videl, mu to svedočijo; veselil se jih bom in si ne bom domišljal, da morem najti besedico »resnica« med sončnim vzhodom in sončnim zahodom. Beseda jo v meni in i)o mojem jeziku, po mojih rokah o Bog, mi daj govoriti ljudem. Odpusti mi, da z lastno močjo nisem našel te poti, ampak šele sedaj, ko se je svet topil v ognju in razpadel v prah.
Nekega popoldneva je videl dolino, v kateri je bilo nekaj ploščatih, z opeko kritih hiš, ki so se stiskale na majhnem prostoru. Ves kraj je bil majhen in reven. Zapor torej predvidoma ne bo
posebno prijeten.
»Tu se konča nasa pot, senor,« je rekel eden od yojakov, »to je Santa Fe. Napravili smo velik krog okoli puščave; dolgo je trajalo, predno smo se zopet vrnili.<
»Da,« je rekel Antonio, »bili so veliki ovinki.c
Don Louis je bil že več kot deset let vojaški guverner severne Mehike. Kralj Karel in njegova kraljica i Gogoyem vred sta že davno
izginila iz Španije; Napoleon je bil na Sv, Heleni. Toda stari, premeteni markiz se ni več menil za zmede v svoji domovini. Vladal jo v imenu kralja Ferdinanda VIL in se vedel tako, da ga je smatral vicekralj v Mehiki, za nepogrešljivega.
Na strahoten način je udušil Hidalgov upor; trideset Hidalgovih upornikov je dal pobiti, in sicer vsak dan enega. Hidalga samega pa je prihranil za enaintrideseti dan. Od tedaj naprej ni imel nihče več veselja, upirali se. Dvakrat na leto je poslal vicekralju srebro iz rudnika Clnhuahua in zločince iz svojega področja. Vicekralj je dobro vedel, kaj naj napravi tako s srebrom, kakor z zločinci.
Sicer pa je v splošnem življenje v Santa Fe potekalo zelo mirno. Dou Louis je v zadnjih letih v resnici zelo opešal. Z njim je šlo proti koncu, o tem ni bilo dvoma. Fides si je že^ predstavljala svojo vrnitev k mirnemu prijetnemu življenju nekje v Španiji ali v Parizu. Kadar je opazovala starega markiza, kako se je sončil na verandi, je čutila, da si je prislužila še nekaj lepih let.
Krvoločen izraz njegovih potez se je še poostril. Njegove velike roke, pravo omrežje modrih žil, so medlo ležale na naslanjaču. Tilnik je bil suh in lasje beli. Samo oči so bile še vedno ostre in iskre. Njegov glas ni več bobuel. Težko je dihal. Tako je sedel povečini’' molče.
Don Louis je v svojem srcu želel, da bi mogel umreti. Predolgo je že živel. Sedel je in^ ni na ničesar mislil. Zdelo se mu je, kakor da pričakuje nekaj važnega, le da je pozabil, kaj jo to.
Ko je dobil sporočilo o Sanchovi smrti, so se mu komaj izpre-meuile poteze na obrazu. Morda je bilo to, kar je pričakoval? Ne bo ga dolgo pogrešal. To, da so ujeli moža, čigar pes je ubil Sancha, ni napravilo nanj nikakega ulisa. Jutri bo sodil ujetnike, ki jih je Munos pripeljal s seboj. S lo odločitvijo je odšel k opoldanskemu počitku.
Fides je pridržala majorja in se razgovarjnla z njim eno uro. Santa Fe je bil neverjetno dolgočasen. In sedaj, ko je bil Sanclio mrtev, naj bi ji pomagal Munos izvajati don Louisovo politiko. Zanimala se je za ujetnike.
»Običajna druščina,« je pripovedoval. »Nekaj zoprnih Indijancev, nekaj Amerikancev, ki so se brez dovoljenja naselili v Texasu in lastnik psa. Ne vem, kam bi ga prav za prav dal. Zdi se, da je neke vrste puščavnik. Toda zelo izobražen, španščino govori kot pristni Kasliljanec. Morda vas bo veselilo z njim govoriti. Davi me
je prosil za nekaj molznih koz za otroke. Dal sem mu jih. Zakaj ne? Ljudem bo pot na jug že itak dovolj grenka.«
»Ubogi ljudje,« je rekla Fides. »Prinesla jim bom čevlje.«
»To je sijajno,« je rekel major. »Sedaj bodo morali iti peš. Konjenica ostane tukaj.«
Poslovil se je in odšel.
Proti peti uri popoldne je hitela guvernerjeva soproga s starimi oblekami preko trga. Iskati čevlje, je bilo preveč. Skozi zamrežena vrata je pogledala ujetnike na dvorišču mestnega zapora.
Med njimi sta bili dve ženi z otroki. Ena je nosila otroka še v naročju. Dva večja dečka sta se veselo podila okrog. Ena deklica je močno šepala. Majhni otroci so se pod vratnimi oboki igrali trgovce. Kepe peska in črepinje so predstavljale blago. Mali, svetli kremenasti kamni so bili zlato. Barantali so prav zares. Kupci so bili ameriški kolonisti v zamaščenih iu raztrganih usnjenih hlačah. 2e nekaj mesecev niso bili ostriženi.
V	kotu je sedelo deset ali dvanajst Indijancev, zavitih v ostanke starih odej, kakor bronasti kipi. Obe beli ženski sta klepetali. Ena je imela slamnik in odkrit, mil obrazek. Zibala je dojenčka.
Fides je bila presenečena, ko je videla, kako srečni in brezskrbni so ti uliogi ljudje. V dvoriščnem ozračju je lebdelo tiho prijateljstvo. Zdelo se je, da je celo med belci in ludijauci samo po sebi razumljivo tovarištvo.
Z zavistjo jo nekaj časa stala pri vratih. Nikdar v svojem življenju ni delila svoje usode z drugimi. Kako mora biti vendar prijetno, kadar človek ni čisto osamljen in kadar ima prijatelje? Svoj sveženj z darovi je položila med palice in poklicala, naj pride nekdo, ki bo darove prevzel. Nenadoma so vsi umolknili in so jo sumljivo gledali. Končno je stopil izza stebla nek mož in je šel preko dvorišča proti njej.
Zelo je bil velik, z mogočno zlatomodro grivo in dolgo brado. Oblečen jo bil v raztrgano vojaško obleko in je bil kakor ptičje strašilo. Okoli vratu mu je na jermenu nekaj viselo. Spoznala ga je takoj po očeh in po hoji.
'/Hvala vam v imenu vseh, madona,« je začel špansko.
Krik ji je zastal v grlu. Zbežala je.
Antonio je pristopil k vratom, vzel sveženj, ki je tičal med dvema železnima palicama in pogledal. Nikogar ni bilo več. Iz cest® je slišal ropotanje koles.
Od tu in tam
Profesorsko društvo za zotsko banovino ,je imelo zadnjo nedeljo evoj redni letni občni zbor na Cetinju. Občni zbor ni bil posebno dobro obiskan. Izostali so zastopniki iz več kraijev zetske banovine, prav tako pa se zborovanja ni udeležil noben zastopnik glavne uprave profesorskega društva v Belgradu, kar je vzbudilo že prav posebno pozornost. Iz poročil, ki so bila na občnem zboru podana, je razvidno, da ima odsek profesorskega društva za zetsko banovino devetnajst organiziranih pododborov s 280 členi. Je pa še precej profesorjev, M niso nikjer včlenjeni. Blagajniško poročilo pravi, da je društvo imelo v pretekli poslovni dobi 8290 din več dohodkov kot izdatkov. Po sprejetju poročil je občni zbor razpravljal o raznih vpraSnjih, med drugim tudi o tem, zakaj se pododbor cetinjske gimnazije, ki Šteje nad 40 članov, ni udeležil občnega zbora. Profesorji so govorili dalje o stanovskih vprašanjih ter eo sprejeli sklepe, v katerih zahtevajo stalnost v službi, povrnitev odvzetih doklad iz leta 1935., pofiitaižke tečaje za profesorje in zgraditev Profesorskega doma v Primorju.
V salonu »Ullrich« v Zagrebu razstavlja te dni slovenski slikar Avgust Černigoj skupno s tržaškim kiparjem Ugojem Carajem. Njuna razstava je deležna velike pozornosti, in kakor javljajo zagrebški listi, je pričakovati, da bosta oba umetnika zaključila svoje zagrebško gostovanje ne samo z zadovoljivo moralno, ampak tudi s primerno gmotno bilanco.
Smrt je zadnje Pase neprestano v gosteh fndi med našimi višjimi častniškimi krogi. Zdaj jo pobrala zaslužnega divizijskega generala Miiorada Terziča, načelnika vojno-geografekega instituta. Če* neikaj dni bi že slavil 40 letnico, odkar je zapustil vojno akademijo. To je bil eden tistih redkih častnikov, ki je ves čas svojega službovanja, celih 40 let ostal na istem mestu, v vojno-geograf-Skem institutu. Vanj je vstopil takoj po končani vojni akademiji in je ostal tam do svoje smrti. Izdal je tudi nekaj del, ki so vzbudila precejšnjo pozornost. Med drugim je napisal tudi »Geodezijo:. Udeleževal so 'je vseh zadnjih vojn na Balkanu in si je v njih zaslužil najvišja odlikovanja. Za svoje vestno delo pa je pred dobrim letom dobil najvišje odlikovanje, ko je bil postavljen za načelnika v vojno-geografskem institutu.
Enajst izletniških vlakov je odpeljalo iz Zagreba na binkoštne praznike. Zagrebčani, ki so tudi že v Sloveniji znani kot veliki ljubitelji narave, so hoteli ta dva praznika preživeti v miru kje zunaj, kjer ni toliko vsakdanjega vrvenja. Na vse strani so se na binkoštno soboto odpeljali z izletniškimi vlaki v upanju, da drugod ni tako slabo vreme kot v Zagrebu. Precej jih je prišlo tudi v Slovenijo, drugi so se odpeljali v Primorje, tretji pa so spet krenili proti severu. Ko pa eo se vrnili, je^ bilo razpoložemje vseh približno enako. Vsi sr* bili zelo nezadovoljni s tem dvodnevnim »oddihom«, ker je povsod deževalo kot za stavo. Pripeljali so se spet v Zagreb po večini Še bolj nezadovoljni, kot če ne bi Sli za praznike nikamor.
Sveti arhijerejski sabor je končal svoje d vaj*
setdnevno zasedanje tik pred binkoštnimi prazniki. Na tem zasedanju so razpravljali O številnih vprašanjih, ki so važna za srbsko pravoslavno cerkev, predvsem pa tiidr o zakonskem osnutki^
o	volitvi patrijarha. Po zasedanju je tajništvo arhijeretjekega sabora izdalo za javnost tole poročilo: Po dvajset dnevnem delu, ki je potekalo v največji bratski slogi in soglasju, je sveti arhije-r0(ski sabor končal 6V0je letošnje redno zasedanje prav na dan, ko se je pred dvajsetimi leti srbska pravoslavna Cerkev zedinila. Arhijerejski sabor je rešil mnoga vprašanja, ki so zelo pomembna in koristna za srbsko pravoslavno cerkev in vero. Rešitev teh vprašanj bo v kratkem pokazala svoje koristne plodove in bo dala novih sil in poleta za duhovno dobro pravoslavnega srbskega naroda. Eno najvažnejših vprašanj, finančno vprašanje, je bilo tudi predmet razpravljanja svetega arhljerejskega sabora, končna rešitev tega vprašanja pa bo padla na ijesenskeni izrednem zasedanju. Sabor je tudi sklenil pripraviti gradivo za spremembo ustave srbske pravoslavne Cerkve. Zaradi izrednih vprašanj, ki so zelo važna, bo sveti arhijerejski sabor sklican letos ponovno, in sicer v jeseni na izredno zasedanje. Tedaj bodo določeni tudi novi škofi na izpraznjena mesta.
V Zagrebu je v ponedeljek zvečer gostoval slavni ruski pevec bas-bariton Georgije Jurenjev, k' ga mnogi smatrajo za edinega dostojnega naslednika Šaljapinovega. Jurenjev je pel »Melista« v »Faustu«, v nedeljo pa bo pel v operi »Boris Godunove.
Belgrajski študentje-prostovoljci so se začeli zadnje čase v velikem številu prijavljati, da se lioče|o še prej. predno bi bili poklicani na svoj redni vojaški rok, izuriti v vsem. kar bi bilo v morebitni bodoči vojni neobhodno potrebno znati vsakemu vojaku. Prijavilo se jih je več tisoč z vseh fakultet belgrajske visoke šole. Sami so zaprosili vojaške oblasti, naj jih sprejmejo v prostovoljsko vojaško šolo in jim dajo primerne učitelje. Vojaške oblasti so jim to željo uslišale in odredile, naj ti dijaka piihaijajo vsako jutro za dve uri, od pol C do pol 8 na vojaške vaje, v večernih urah pa na teoretični pouk. Preskrbeli eo jim tudi vojaško obleko in jih opremili t. vsem kot redno vojsko. Na pr»i na obleko so našili bede trakove z napisom »študentje — prostovoljci tečaj«. Kaj je dovedlo belgrajske akademike do tega sklepa, se najbolj vidi iz izjave, ki jo je nek tak prostovoljec dal belgrajskemu časnikarju in v kateri pravi: Naš cilj je prav tak kot cilj vsakega zavednega državljana. Domovina nas lahko jutri pokliče. Vsak se bo rad odzval temu pozivu, a mi se hočemo odzvati pripravljeni.« Častnik, ki poučuje te prostovoljce, pa je dejal: »Ne smemo več doživeti leta, kakršno je bilo 1914. Tedaj je moral cvet naše mladine oditi nepripravljen v vojno.«
Osemurni delavnik v trgovinah z živili so po posebni anketi dosegli hrvaški privatni nameščenci. V četrtek zvečer je izšla nova banska naredba, ki predpisuje delovni čas za vse trgovino, za trgovine e živilnim, kolonialnim, delikatesnim in mešanim blagom pa predpisuje delovni čas od pol osmih zvečer do pol ene in popoldne od štirih do sedmih.
»Zdrnženj* obrtnikov« je v Zagrebu začelo * Živahno in energično akcijo proti vsem uličnim, 'ako imenovanim »letečim fotografom«. Obrnilo se je na zagrebške meščane in jih pozvalo, naj se v bodoče fotografirajo samo pri fotografih obrtnikih, ker so tako najvarnejši za izdelavo, pa tudi *a svoj denar.
Statistika je pokazala, da dandanašnji v Bol-gradu umre dvakrat manj dojenčkov kakor pa Pred desetimi leti. Tako se je izboljšalo zdravstveno skrbstvo
Gore so terjale o binkoštih mlado življenfe
Skoraj ne minejo pri nas prazniki, da ne bi kronika vedela sporočiti nove žalostne vesti: da je okrutna smrt spet ugrabila mlado življenje. Tudi za letošnje binkoštne praznike se je ohranila žalostna tradicija.
Po nagli razjasnitvi, ki Je nastopila v soboto zvečer, se je vreme na nedeljsko jutro prav naglo sprevrglo in prineslo dolinam dež, v vrheh pa je zagodlo s enežnimi meteži, z viharjem in strupenim mrazom. Več družb je presenetilo na poti, toda vse so se kljub nevšečnostim še srečno rešile pred nesrečo. Le mlademu NovomeŠčanu Simoniču usoda ni dovolila, da bi pod streho gorke kočo še pravi čas našel zavetje.
Na binkoštno nedeljo okrog sedmih zjutraj se je odpravil sin-edinec graščaka s Klevevža pri Šmarjeti na Dolenjskem, Gerhard Simonič, dijak osmega razreda na novomeški gimnaziji, v družbi svojih novomeških znancev Marije, Amalije ter Lucije Kosove in Vinka Kosa ter Josipa Ciglerja iz Ljubljane proti Vpliki planini iz znanega gorskega izhodišča Stahovice pri Kamniku. Na Veliki planini je ob eni popoldne prenehalo deževati, zato se je družba namenila proti Korošici. Na potf se je vreme stalno lepšalo. Iz Dola so prišli v pastirsko kočo na Rzeniški planini. Tam so pregovorili Ljubljančana Žagarja in Dežmana, da sta ž njimi odrinila proti Konju. Med potjo je spet začelo deževati. Na grebenu, ki pelje z vrha Konja proti Presedlaju, je nenadoma nastal hud snežni metež in vihar. Le s težavo se je družba prebijala naprej. Končno so le prišli na Presedlaj. Ostali so bili namenjen! s Presedlaja v Belsko dolino in odondot v Kamniško Bistrico, Simonič in Marija Kosova pa bi bila rada za vsako ceno prišla na Korošico. V viharju sta se družbi ločili. Prva, večja, je izgubila markacijo ter je čez dobro uro prišla do Simoniča in Kosove, ki sta bila oba že na moč utrujena in izčrpana. Vinko Kos je dal
Simoniču kos čokolade fer nato sam stopil na čelo skupine. Končno so prišli spet na stezo. Simonič je bil sicer močan, visok fant, imel pa je šibko srce. Hoditi je začenjal vedno težje. Ko eo drugi opazili, da ž njim nekaj ni v redu, so mu vzeli nahrbtnik, Cigler pa ga je podprl, da bi lažje hodil. Simoniču pa noge že niso več služile. Cigler in Žagar sta spoznala, da fanta sama ne bi mogla spraviti v bližnje varno zavetje, v dom na Korošici, zato je Žagar ostal pri njem, Cigler pa je stopil na Korošico. Tam so Mariji Kosovi, ki jo je spremljal Cigler, nudili prvo pomoč, ker je bila tudi ona že vsa izčrpana od mraza in napora. Oskrbnik Klemen Prodnik je naglo organiziral reševalno odpravo ter odhitel proti Vratcem. Simoniču se je že bledlo, ko so ga našli, ko pa so ga prinesli v kočo, je izdihnil. Po vsem videzu ga je zadela srčna kap.
Oskrbnik je nemudoma obvestil podružnico SPD v Lučah. Reševalci so se odpravili na Korošico, odkoder so v torek zjutraj Simoničevo truplo odnesli proti Lučani. Na Inkretu sta to luško skupino srečala celjska gornika A. Kopinšek in D. Gradišnik, ki sta v snežnem metežu pomagala luškim reševalcem prenesti truplo v dolino.
V Luče sta pripotovala še v ponedeljek ponoči tudi oče in mati tragično preminulega mladega fanta. Z avtofurgonom je bilo truplo prepeljano na Klevevž, kjer bo Hardi Simonič položen v rodbinski grobnici k zadnjem počitku.
Gore so terjale svojo žrtev. Mladi, idealni fant Hardi Simonič je moral položiti svoje življenje na hladni oltar svoje ljubezni do vzvišene, toda okrutne gorske lepote. Bil je sin - edinec, dober in požrtvovalen, up in nada staršem, odličen, veren fant, predsednik dijaške kongregacije v Novem mestu, priden delavec v fantovskem odseku ter v drugih katoliških organizacijah.
Vsi, ki so ga poznali, se ga bodo spominjali z žalostjo in z ljubeznijo.
Preiskava o Slovenski banki se bliža koncu
Izgubljeno do 12 milijonov - Bankar iankole mirno čaka
na razpravo
Ljubljana, 31. maja.
Prva leta po vojni je pri nas bilo ustanovljenih mnogo bank, ki so se bavile^z najrazličnejšimi posli. Rasle so ko gobe po dežju. Mnoge so^ po nekaterih letih dobre konjunkture napravile čedne milijonske dobičke, druge pa so s špekulacijami zabredle v težkoče. Nekatere so mirno nehale, druge pa so se skušale združiti s kakim močnejšim bančnim zavodom. Vsej javnosti, zlasti varčni m slojem, ki so banki zaupali svoj denar, je znan sloviti polom »Slavenske banke«. Ta je imela glavni sedež v Zagrebu, podružnico pa v Ljubljani.
Sporedno s podružnico »Slavenske banke « je kmalu po vojni v Ljubljani začela poslovati ^Slovenska bankai, ki je imela prostore v pritličju in v I. nadstropju Filipovega dvorca v Stritarjevi ulici, odnosno na Cankarjevem nabrežju. V trgovski register okrožnega sodišča ljubljanskega je bila »Slovenska banka« vpisana 31. decembra leta 1920. Imela je svoj naslov vpisan tudi v treh jezikih: »Banque slovene«, »Slovenische Bank« in »Banca slovena«. Delniška glavnica je znašala v takratni kronski valuti 30 milijonov kron. Glavnica je bila v gotovini vplačana. Izdanih je bilo
75.000	delnic po 400 kron. Prvo upravo so tvorili prav odlični slovenski denarničarji in finančniki, med katerimi so že mnogi pomrli. Banka je prva leta prav dobro napredovala in poslovala tako, da je ustanovila dve podružnici: v Novem Sadu, drugo v Dol. Lendavi.
"V trgovski register 21. oktobra 1921, ko so nekateri člani izstopili, so bili vpisani tudi trije bankirji judovskega pokolenja, in sicer: Schvvarz Hugo, upravni svetnik Anglo-avstrijske banke na Dunaju, Engel Pavel, ravnatelj te banke, in Lav Kronfeld, generalni ravnatelj Banke za trgovino, obrt in industrijo v Zagrebu.
Odlični finančniki so začeli zapuščati banko in izstopati iz upravnega sveta. Nazadnje je 8. maja 1933 bil vpisan nov upravni svet petih članov. Bili so vpisani: Jankole Miro, bankar v Ljubljani (tako je pisano v registru), dalje neki zdravnik iz Julijske Benečije, neki zdravnik iz bližine Maribora, neki inženir iz Ljubljane in neki inženir TPD. Zadnja dva sta kmalu izstopila in nato sta bila vpisana v register neki ljubljanski odvetnik in neki bančni uradnik.
Slovenska banka se je borila za obstanek. Dolga leta je životarila. Skušala se je rešiti milijonskega dolga, visečega pri Mestni hranilnici ljubljanski. Bankar Jankole je skušal v prvi vrsti prodati nekdanjo Mahrovo hišo za okoli 5 milij. dinarjev. Ni šlo. Kupčija z mestno občino je bila sicer skoraj perfektna, toda nazadnje je ta posel propadel Jankole se je vrgel zlasti na nakupovanje vložnih knjižic Mestne hranilnice ljubljanske, da bi z njimi kril bankin dolg pri omenjenem zavodu. To se mu je deloma posrečilo. Rešil je nekega gospoda, bivajočega v Belgradu, rodom iz Trsta, Sam pa je zabredel v stiske in nazadnje v kriminal. 1
Jankole, zvit in pretkan, je skušal banko rešiti tudi na ta način, da bi njene posle prevzela kaka inozemska, v prvi vrsti italijanska banka. Pogaajnja so se vlekla. Rezultat je bil negativen. Med tem časom so prihajale na državno tožilstvo v Ljubljani različne ovadbe mnogih pri vložnih knjižicah in posojilih oškodovanih kmetov in drugih revnih ljudi. Nazadnje ie državno tožilstvo odredilo aretacijo Jankoleta. Bil je lani sredi avgusta aretiran. Kazenska preiskava je bila dolgotrajna. Zaplenjene so bile vse bankine knjige in odnesene na sodišče. Morali so jih * vozičkom tja prepeljati in shraniti kar v veliko porotno dvorano.
Preiskovalni sodnik dr, Dremelj je te dni končal kazensko preiskavo proti osumljenemu Jankoletu. Sedaj čakajo le Se na elaborat sodnih izvedencev v knjigovodstvu. Izvedenca dr. Albin Kandare in Ivo Božič sta pregledala vse knjige, korespondenco in druge listiue Slovensko banke. Njiju elaborat bo obsegal nad 150 s strojem pisanih 6trani. I* tega elaborata io s«daj izhaja naravnost katastrofalno stanje Slovenske banke.
Ugotovljeno je, da jo popolnoma izgubljena delniška glavnica 7.5 milij. din. Delnice niso vredne niti počene pare! Ugotovljeno je dalje, da j® oškodovanih nad 200 vlagateljev, ki so absolutno izgubili banki zaupane svoje prihranke. Aktiva banke so enaka »nič«, kajti delno bankino premoženje so že prej mnogi upniki zarubili. Pasiva banke pa znašajo do 5 milij. din.
Na podlagi izsledkov kazenske preiskave je državno tožilstvo obvestilo bansko upravo o stanju Slovenske banke. V uradnem poročilu na bansko upravo je državno tožilstvo naglasilo, da ja Slovenska banka že v letu 1027 izgubila celotno svojo delniško glavnico, da se je od tega leta banka čim dalje bolj zadolževala. Prezadolženost banke daje državnemu tožilstvu povod, da predlaga banski upravi, da ona kot pristojna nadzorna oblast v smislu § 242 trgovskega zakona objavi
razpust delniške družbe »Slovenske banke« in odredi likvidacijo banke.
»Slovenska banka« namreč formalno še vedno posluje in ima svoje prostore baje v I. nadstropju Mahrove hiše.
Pričakovati je, da bo državno tožilstvo pričelo sredi junija sestavljati prav obsežno obtožnico in da pride do velikega procesa proti Miru Jankoletu tja v začetku jeseni. Že sedaj vlada veliko zanimanje za razvoj afere »Slovenske banke«.
Ime Kronfeld! Mogoče se je v trgovski register vrinila kaka tiskovna pomota? Prav pri imenu Kronfeld se človeku obuja sama po sebi šaljiva zgodba.
Bilo je pred vojno. Tam v Trstu je izhajala uradna »Triester Zeitung«, podobno ko v Ljubljani »Laibacher Zeitung«. Nekega dne je objavila prihod prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Trst. Uradna vest se je glasila: »S. k. k. Ho-cheit, Kornprinz Franz Ferdinand ist in Triest eingetroffen und in Hotel »Palače« abgestiegen.« Tiskarski škrat je to vest spačil, ko je napravil iz »Kronprinz« napako »Kornprinz«. Bil je v tiskarni strašen vihar. Drugi dan je sledil popravek kratko takole: »Lese statt »Kornprinz« richtig »Kronprinzc! Leider ist ein Dreckfehler (pravilno bi bilo »Druckfehler«), Zopet je škrat ponagajat
Nov odbor . stari Hudi« pri Narodni obrani
Belgrad, 31. maja. m. Na binkoštnem sestanku Narodne obrane je bil znova izvoljen stari odbor, zaradi katerega je v Narodni obrani prišlo do ostrejših trenj. Za predsednika je spet izvoljen Ilija Trifunovič-Birčanin. Poleg njega s« še v odboru dr. Janko Baričevič, prosluli govornik iz poslanske zbornice, znani nepomirljivi pravoslavni škof dr. Nikolaj Velimirovič, predsednik »Zbora« Dimitrij Ljotič, od Slovencev sta pa v odboru dr. Miloš Vavnnik, odvetnik iz Maribora in Franc Ko-bentar, industrijalec iz Ljubljane. V nidzometn odboru je pa od Slovencev ravnatelj ljubljanskega veiesejma g. dr. Dular.
Na občnem zboru Narodne obrane je bila sprejeta tudi resolucija, ki bo dostavljena na pristojno mesto.
P a lava v Loški dolini
Stari trg, 29. maja 1939.
Kakor drugim krajem po Sloveniji, tako tudi
Loški kotlini ni bilo prizanešeno po poplavi prejšnji teden. Ljudje s strahom gledajo v nebo, ker dežuje še kar naprej in ker se voda ni še popolnoma nič umaknila v podzemlje, pa že preti zopet druga.
Najbolj so prizadete vasi Dane, Podcerkev in Nadlesk, deloma tudi Šmarota, manj Kozaršče in Pudob. Tem vasem je voda opustošila posevke krompirja, koruze, pese, detelje in dr. Največ bo trpela živinoreja, 6aj eo vse gori navedene vasi v območju poplavljenega ozemlja in bo krme manj in še ta bo slaba.
Kljub regulacijam, kijih je Izvedla tukajšnja vodna zadruga, nam voda še vedno poplavlja polja in travnike ter leto za letom dela ogromno Škodo. Zdi se nam, da dela, ki gredo v sto tisoče, ne bodo služila svojemu namenu, ako ne bodo ljudje, ki vodijo osuševalna dela v Loški dolini, delali po načrtih. Načrtov za sistematično izvedbo osuševalnih del pa ni nobenih. Pri nas in v na Cerkniškem jezeru se dela vse kar tjavendan, čeprav bi se s tem denarjem po načrtu dalo doseči veliko. Toda kakor povsod, je tudi pri teh delih treba predvsem dobrega in pametnega —• vodstva.
Vremensko poročne
»Slovenskega doma«
Kraj	Barometer-sko stanje	Temperatura v 0“		Helntivna vlača v % 1	Oblačnost 1 0—10	Veter	Pada- vine	
		i c e g	ca • *® •3g			(smer, jakost)	S Ei	vrsta
Ljubljana	763-4	13-2	10*5	90	10	SW,	14*9	dež
Maribor	764-2	12-1	80	90	10	w,	25-0	dež
Zagreb	702-6	12-0	10-0	90	10	NE,	IM	dež
Belgrad	760-9	22-0	14*0	90	6	NE,	7-0	dež
Sarajevo	761*;	20-0	11-C	90	10	w,	60	dež
Vis	753-3	130	9-C	60	10	SE,	9-0	dež
Split	759-1	20-0	131	90	10	SW,	3-o	dež
Kumboi	758-5	19-0	16 t	80	7	SE s	_	
Rab	759-1	18-0	11*0	70	7	NE*	_	—
ODbrovalH	758-4	2(K	16-0	70	10	SE.	—	r-
Vremenska napoved: Pretežno oblačno vreme, a od časa do časa bo še deževalo. Temperatura se bo nekoliko zvišala.
Koledar
Danes, sreda, 31. maja: Angela.
Četrtek, 1. junija: FortunaC
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leuslak, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta.
Za 4 dni v Italijo: na grob sv. Antona Pado-vanskega, romarski avtoizlet (v tehnični izvedbi Tujskoprometne zveze) od 11,—14. junija po Vipavski dolini v Gorico, Trst, Padovo in Benetke. Spotoma romarski obisk Sv. Gore, na sam god sv. Antona pa prisostvujejo romarji velikim svečanostim v padovanski baziliki. Cena 280 din; samo do Gorice 150 din. Prijave do 3. junija. Brezplačna navodila pošilja uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
»Društvo ca zračni promet Aeropnt« izplačuje 5% dividende za kupon bril iz leta 1938.
Mladinski tabor v Mokronogu bo 4. junija 1.1. za trebanjsko-mirensko okrožje. Prireditev bo celodnevna. Ob pol 9 bo sprevod od pokopališča na trg. Ob 9 bo sv. maša z govorom na prostem. Po sveti maši zborovanje, na katerem bodo govorili govorniki iz Ljubljane. Popoldne ob pol treh štafetne tekme za prvenstvo odseka, posameznika člana in mladca. Ob treh pa bo javni telovadni nastop. Orodno telovadbo bo izvajala izbrana vrsta iz Ljubljane. Po telovadbi bo prosta zabava in ribolov. Sodeluje salezijanska godba z Radne. Tabora se udeležita tudi minister dr. M. Krek in ban dr. M. Natlačen. Vse prijatelje slovenske katoliške mladine vabimo, da pridete ta dan v Mokronog in skupno z mladino manifestirate za naše katoliške ideje. Bog živil
Jubilejna razstava Franceta Kralja v Jakopičevem paviljonu , ki kaže vpogled v snovanje slovenske umetnosti, je deležna vsega priznanja. Ne zamudite prilike, priporočamo, da si razstavo pravočasno ogledate.
Kolesarska podzveza Ljabljana ima svojo redno sejo v sredo, dne 31. maja ob 20 v prostorih kavarne Vospernik, Stari trg 34.
40.000	kvadratnih metrov meri razstavišče Ljubljanskega velesejma. V razstavnih zgradbah pa jo 8000 kvadratnih metrov prostora. Vse to bo napolnjeno t najrazličnejšimi izdelki ob letošnjem Ljubljanskem velesejmu, ki bo od 3. do 12. junija. Vsaka industrijska panoga bo sama za sebe urejena tako, da bo nudila, tudi sicer neveščemu, takoj jasen pregled izdelkov dotične stroke Tako je vsakemu omogočeno, da hitro najde tislo, kar si želi nabavati in da med seboj primerja izdelke konkurenčnih tvrdk. Deset in desettisoči vedo, da se..n® Ljubljanskem velesejmu kupi dobro, zato prihajajo vsako leto, da tu izbirajo, kupujejo in naročajo. Naj tudi vas ne manjka med razstavljal«. Izkoristite polovično voznino na železnici za potovanje v Ljubljano od 31. maja. do 12. junija, pa imate potem brezplačen povratek od 3. do 17. junija. Na odhodni postaji kupite celo vozno karto, poleg tega pa še rumeno železniško izkaznico za 2 din, ki si jo daste na velesejmski blagajni potrditi.
Tobačni monopol bo razstavil tudi na letošnjem velesejmu od 3. do 12. junija. Razstava ba zgrajena po čisto svojevrstnem načrtu in bo gotovo deležna vse pozornosti. Prikazani bodo prehodi o.d tobačnih surovin in polizdelkov do izdelkov. Daljo mešanice raznih vnst in porekla to-taka, katere se reže na posamezne tobačne vrste. Med rezanim tobakom bo vee, kar producira naša tobačna tovarna: Od donavskega za pipo pa do najaromatičnejšega trebinjca. Videli bomo zunanjo opremo cigaret in napredek v obliki kartonov in etuijev. Manjkalo ne bo tudi žvečilnih klobas in tobačnega ekstrakta. Razstavljeno gradivo bo bogata in bo nudilo obiskovalcem priliko pobliž-njega upoztianja en* najvažnejših panog velikega socialnega in državno-gospodarskega pomena.
športne vesti
Bclgrad, 31. maja. m. Na sinočni seji upravnega odbora Jugoslovanske nogometne zveze so razpravljali o prepovedi uadaljujega igranja igralcema Glaserju in Matošiču zaradi tega, ker nista nastopila v nogometni tekmi med Anglijo in Jugoslavijo. Na sestanku je bilo sklenjeno, da 6e moštvi Gradjanskega in Hajduka suspendirata zaradi tega, ker sta ovirali svojim igralcem nastop v mednarodni tekmi z Anglijo Istočasno jo Zveza naročila tajniku, uaj obvesti Mednarodno nogometno zvezo o tej prepovedi, da oba kluba tudi ne bosta mogla igrati mednarodnih tekem. Na snočiii seji so bila prebrana obvestila športnega kluba iz Splita in zagrebške Concordije, da ne bosta sodelovala pri kvalifikacijskih tekmah za vstop v ligo. Določeni so bili dalje tudi sodniki za prve nedeljske kvalifikacijske tekme. Tekmo Mariboru med SK Mariborom in Balo bo sodil Milan Stojanovič
Ljubljansko gledališče
Drama: Začetek ob 28.
Sreda, 31. maja: »Velika skušnjava.« Red A. Četrtek, 1. junija: »Velika skušnjav*.« — Red Četrtek.
Petek, 2. junija ob 15: »Othello.« Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol.
Opera: Začetek eb 2R
Sreda, 31. maja: >La Boheme.« Gostovanje tenorista Christy Solarija. Red Sreda.
Četrtek, 1. junija: Zaprto.
Petek, 2. junija ob pol 20: »Lohengrin.« Red A. Sobota, 3. junija: »Lucia di Lammermoor.« Red B Gostovanje Christy Solarija ip Aldo Nollijev
Mariborsko gledaH&e
Sreda, 31. aja ob 20: »Utopljenca«. Red C. Četrtek, 1. junija ob 20: »št. 72«. Red A.
Petek, 2. junija ob 20: »Potovanje v Benetke .
Premiera. Predstava Združenja gled. igralcev Sobola, 3. junija ob 20: »Utopljenca«, Red D.
Premiera duhovite Verueuil-Berrove komedije »Potovanje v Benetke«, ki jo režira Edo Ver-donik, bo v kratkem. Igrali bodo: Rasbergerjeva, Crnobori, Rasberger, Verdonik in Štandoker. Komedija bo uprizorjena samo dvakrat v korist Združenja gledaliških igralcev.
Zadnji dve glasbeni predstavi bosta lo sredo in soboto (obakrat »Utopljenca:), na kar se . opozarjajo abonenti na bloke, ker jim sicer bloki
I	zapadejo.
rrffrtiitffoii ■■•ihv.ki
Trije indijski višji častniki, ki so služili rojsko že 25 let, se pripravljaj« *a sprejem pri angleškem kralju Juriju VI., ko se vrne iz Amerike. Kako važen bo žanje ta sprejem, priče deji-tvo. da se zanj že zdaj najskrbneje pripravljajo. Spredaj Risaldar Ahmed Khan. ki mu njegov strežnik pomaga
ovijati široki častniški pas.
Bogoljubova zvezda se ie spet zasvetita
Prejšnji teden se je končal evropski šahovski turnir v Stuttgartu in je na njem nepričakovano zmagal Bogoljubov, ki eo mu zaradi njegovih prejšnjih neuspehov na raznih turnirjih že prerokovali, da bo na šahovskem polju, kjer se posebno zadnja leta tako odlično udejstvujejo mla,:še moči, kmalu omagal Kakor pa je pokazal zadnji turnir, ki se je odigral v Stuttgartu, so bila vsa takšna prerokovanja prezgodnja. Bogoljubov je dokazal, da je še vedno precej velik kader odličnih šahi-stov za nim, čeprav ga na drugi strani vendar ne moremo več uvrstiti med tiste, ki so si zadnje čase priborili pravico boriti ee za naslov svetovnega pTvaka z dozdaj menda ras še ne premagljivim Aljehinom.
Kljub uspehu, ki si ga je priboril na turnirju v Stuttgartu, pa vendar pravijo, da Bogoljubov ni več oni Bogoljubov, kakršnega poznamo s turnirjev pred približno petnajstimi leti. Danes bi se mu gotovo ne posrečilo več doseči tako sijajnih uspehov, kot si jih je priboril tedaj Kako močno ije nekoč Bogoljubov igral, naj povemo z nekaj primeri. Leta 1922. je na primer zmagal na turnirju v Piščanih, kjer je igral tudi Aljehin. S svojo odlično igTO se mu je posrečilo pustiti celo Aljehina za seboj. Leta 1925. je zmagal na turnirju v Moskvi pred Laskerjem in Capablancom, prav tako je pustil Capablanco za seboj tudi na turnirja t Riesingenu leta 1928.
Bogoljubov je po rodu Rus. čeprav je njegova usoda hotela, da daines več ne zastopa na turnirjih svoje domovine Rusije. Rojen je bil 1880 kot sin pravoslavnega duhovnika v neki mali vasi v bližini Kiijeva. Danes je nemški državljan in živi stalno v Nemčiji. Tu se je tudi oženil.
Bogoljubova poznamo tudi pri nas v Sloveniji. Videli smo sami tega dobrodušnega velemojstra kako igra in nam je ostal v spominu kot eden najsimpatičnejših šahovskih veljakov. Po telesu ne preveč skromen, po notranjosti pa od sile dobrodušen je ta mož od Kijeva. Pravi Rus, vsaj po svo>j notranjosti, in vse prej kot črnogled. Ta njegova lastnost se sijajno kaže tudi v njegovi igri. Videli smo ga. kako je v partiji, od katere tudi po mnenju najodličnejših šahistov pač ni imel več dosti pričakovati, mirno in dobrodušno vlekel dalje svojo cigaro in upal do konca. Pri tem pa je obdržal popolno mirnost, in vsak, kdor ga je kdaj videl igrati, je trdno prepričan, da mu zrahljani živoi ob taikšni rtiegovi postavnosti niti ne bi pri-etojali. Njegova igra je močna, prepričevalna in polna kombinacij. Spet Rus! Res je, da nima tako duhovitih in bogatih domislic, kot na primer njegov roiak Aljehin, ima pa zato drugo veliko odliko: Njegova igra je naravnost mojstrsko enostavna, tako da človek uživa nad to preprostostjo. Zato pa je Bogoljubov na drugi strani tudi neizprosen pri izvedbi načrta, ki ei ga je zamislil. Njegova igra je zato tudi nenavadno ostra, čeprav ga tak način igre dostikrat pripelje tudi na brv,
ki se pod njim zamaje... O njem eelo pravijo, da bi bil utegnil postati najmočnejši igralec na svetu, če ne bi bile njegove poteze dostikiat tako tvegane in če ne bi bil vanje naravnost zaljubljen. Težko ga je namreč prepričati, da ta ali ona njegova poteza, za katero ee je odločil, ni ravno najmočnejša.
Silovit vihar v Severni Italiji
Na bi n kost ni ponedeljek je divjal v severni Italiji silovit vihar z nevihto V Chioggiu je vihar za'jel 17 manjših ladij in eno od njih popolnoma razbil. Pri tem je izgubilo življenje pet ljudi. Vihar je vrgel na obalo še nek čoln, za njegovo posadko pa ni nobenega sledu. Prav tako je v bližini Ferrarija zaradi viharja nasedlo 12 manjših ladij. Vihar je dalje porušil neko hišo, kamor se je pred nevihto zateklo več žensk. Štiri eo pri tem dobile težke poškodbe.
Soca ie terfala troje živfieni
V	bližini Gorice ee je pripetila težka nesreča. Ko je tovorni avtomobil, natovorjen z lesom, peljal preko nekega mosta čez Sočo, se je les začel podirati z voza in padati v reko. Tri vojake je les potegnil za seboj v vodo Dva sta utonili, tretji pa je težko ranjen. Prav tako so hlodi potegnili s gpfeftj še neko tretjo osebo, ki ge tudi naSla smrt v valovih.
Programi Radio Ljubljana
Sreda, 31. maja■	12 Kar vsakdo rad posluša, 1o
• radio dati skuSa (plošče) — 13.45 Poročila — IS Napovedi — 13.30 Kmečki trio — 14 Napovedi — 18 Mladin ska ura: a) Priče slovanske preteklosti (zemljepisiiu-jezikovni sprehod — g. prof. dr. V. Bohinec), b) Bočna dela: Preproste statve (gr. M Zor) — 18.40 Pogovor <> davčnih prijavah (g. Št. Voljč. davč. uprav.) — 10 Napovedi, poročila — 19.3f Nae. ura: Naši jnnaki poletov in viSav (Zivorad Vukosavljevič, Bgd) — 19.13 Prenos šmarnic iz trnovske cerkve — 20.30 Violinski konoert (g. prof. J. šlais) — 21.15 Fantje na vasi — 22.15 Ploščo.
Četrtek, 1. junija: 12 Mandoline in balalajke (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Lahkih nos naokrog — 14 Naipovedi — 18 Pevski zbor Mestne žen. real. gimnazije — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. R. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura
— 19.50 Deset minut zabave — 20 Koncert. Sodeluje ga. Marta Obemnlder in Radijski orkester — 21.30 Pisan drobiž (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Radi.' ski orkester.
Drugi programi
Sreda, 31. maja: Belgrad: 20 Prenos opere iz Narodnega gledališča v Belgradu — Zagreb: 20 Prenos opere iz Narodnega gledališča v Ljubljani — Bratislava: 20.10 Zabavni koncert — Lvov: 20.15 Varšava --Praga: 20 Slovo maju (godba in petje) — Sofija: 19.• Verdi: «Rigoletto« (prenos iz opero) — Berlin: 20.1> Komorna glasba — Budimpešta: 20 Ciganski orkester
— Bukareit: 21.15 Orkestralni koncert — Vilna): Nemško in ruske pesmi — Pariz: 23 Koncert lahke glasbo.
Povest o črni smrti
Množične igre za igranje na prostem dobivajo vedno večjo veljavo. V zadnjih petih letih se je nova igranje razširilo po farah tako, da 6i danes že skoro ne moremo več predstavljati večjih slovesnosti brez take manifestativne igre bodisi verske, bodisi narodne. Med največje prireditve na prostem spadajo na vsak način Petanči-čeve prireditve »Naših apostolov« v Mariboru, »Miklove Zale« v Ptuju in reportažne igre »Slovenskega kmeta povest« na letošnjem kmečkem taboru v Celju. Petančio je dosedaj izdal že veliko število iger za praznične prireditve. Med njegove najboljše stvaritve spada gotavo pričujoča igra »Kuga« ki jo je namenil letošnjim ptujskim slavnostim.
Petančič se uveljavlja pri pisanju iger predvsem kot igrski vodja. Ne zanima ga zato toliko knjižna vrednost iger, kakor pa njih uprizoritvena vrednost. Njegova delo ima tako značaj dela kakega filmskega režiserja. Ko piše, gleda pred seboj osebo, ki govori, množico, ki se giblje, ustvarja vrsto podob in jih strjuje v celoto. Za značaj njegovega teatra je zato bistveno, da išče važno snov, splošno znano, ker pri megovih igrah morajo ljudje dojeti predvsem igro in igranje, ne pa nove vsebine. Vedno si jemlje iz tega razloga snov, ki je občestvena, badisi, da je narodna ali verska. Že po snovi so njegove igre sociološko opredeljene: spadajo v določeno občestvo, narodno (Deseti brat, Miklova Zala), versko (Naša apostola) ali v stanovsko {Slovenskega kmeta povest). Njegov teater do,biva tako vse drugačen pomen, kakor ga ima navadno igranje na prosvetnih odrih. Nova igra služi občestvu, ga ustvarja in ga notranje utrjuje.
Že večkrat je bila beseda o lokalnih igrah in njih pomenu. Vedno bolj čutimo patrebo po tem, da bi vsak kraj, ki ima zgodovino, mogel doživljati svojo oživljeno preteklost v igri. Na tem polju se trudi nava smer igranja. Moramo reči, da *e brez uspeha. Lani so igrali v Tumicah novo priredbo »Rokovnjačev«, ki jo je napisal avtor »Kuge«. Stična je dobila svojo igro v Kuretovem »Juriju Kozjaku«, Planina 6i je osvojila Wamb-rechtsamerjevo »Staro pravdo«. Ptuj dobiva s »Kugo« svojo lokalno igro iz svoje zgodovine. Meškcsva povest ie splošno znana in tako je tudi zgodovina strahotnih let,- ko je divjala kuga v Ptuju in okolici, med ljudstvom poznana. Igra bo res ljudska po vsebini. Pa tudi obhkivno bo igra ljudska, ker bo.do morale v izvedbi nastopiti množice v domačih narodnih nošah.
Poleg te oznake ima pa »Kuga« še posebno namero. Veličati hoče delo minoritov v Ptuju in okolici v zgodovini in tako prikazati pomembnost tega redovniškega dela med Slovenci, ki 60 se udejstvovati ne samo ns verskem poliu, temveč tudi na karitativnem. Igra bo pokazala veličino dela, ki korenini v veri. Prvi del* igre prikazuje, kako je kuga prišla iz Dunaja v Ptuj in kako je ljudstva božjo šibo sprejelo. V drugem delu žanje črna smrt in si išče žrtev. Slikam v drugem delu igre je naslov »Pravičnost božja«. Tretja slika je polna važnih zaključnih dogodkov, ki v« kažejo,
- v igri za množice
kako milost božja spreobrača miselnost ljudi. »Usmiljenje božje« zasije ljudstvu, ki zapet vstaja k življenju. Potek igre je svoboden in naraven, res kakor vrsta podob, kakor 6tra«i v otroški slikanici.
»Kugo« bodo vprizorili v Ptuju 5. in 6. avgusta, Kakor izvemo bo režiral delo in igral v glavni vlogi mariborski igralec Edo Grom, ki je odlično sodeloval pri prireditvi »Naših apostolov« v Maribru. Tako je Petančičevi priredbi zajamčen uspeh v Ptuju.
Igra je sicer namenjena predvsem Ptuju in okolici, ba pa uprizorljiva, razen uvoda, povsod drugod. Zato igro toplo priporočamo v nakup vsem društvom. Izdaji je dodan spored slavnosti ob 700 letnici minoritskega samostana in kratka zgodovina minoritov s slikami Cirilova tiskarna je izdajo lepo opremila. 2e naslovna 6tran vzbudi pozornost Knjižici je cena 10 din. Vsakomur bo ta igra najlepši spomin na Ptuj, dramatizatorjem domačih snovi vzgled za lastno delo in igralcem bo budila željo, da bi jo igrali. Kdor pa jo bo hotel videti veličastno izvedeno, kakor si jo je zamislil avtor, naj jo pride gledat v Ptuj in ne bo mu žaL
Prva mumija iz Carnunta
Po arheoloških izkopinah je morda letošnje leto eno najuspešnejših. Zadnjič smo poročali o velikih uspehih, ki so jih dosegli raziskovalci na kraju, kjer se je v stari grški dobi tristo Špar-tancev postavilo v bran ogromni perzijski vojski v Termopilah na Grškem. Učenjaki zdaj več ne dvomijo, da je vojaška oprema, ki so jo odkopali na tem kraju, prav tista, ki so jo nosili Leonidovi Špartanci, ki eo vsi do zadnjega popadali na bojišču, >ker je velel tako domovine ukaze. Pa tudi drugod eo imeli raziskovalci letos precej uspeha pri izkopavanju. Tako na primer v Egiptu, kjer so našli nove grobove nekdawjih egiptovskih faraonov, dalje na več krajih v Italiji in tudi še drugod. Pred kratkim pa smo zvedeli, da so rodila uspeh tudi raziskovanja in izkopavanja v nekdanjem starem rimskem obmejnem mestu pri keltski naselbini poleg Dunaja, v Camuntu, odkodeT so Rimljani odbijali navale divjih Germanov, ki eo silili proti jugu. V Camuntu so arheologi opravili že dokaj posla. Odkopali so že precejšen del nekdanjega mesta. Pokazale eo se starodavne ulice in prekopi, odkopali pa so tudi nešteto manjših predmetov iz starih rimskih časov. Poleg dTU-gega so odkopali tri kameniine grobnice, od katerih sta bili dve že v starih časih izpraznjeni, tretja pa je ostala še do današnjih časov nedotaknjena. Dolga je dva metra, visoka pa 75 cm in so v njej našli okostje mladega dekleta. Truplo je bilo zamotano v ovoje. To je prva mumija, ki so .jo odkopali na kraju, kfjer ie nekoč stalo rimsko mesto Carnuntum.
Filmski operater se je ta trenutek odstranil, to priliko pa je izrabil radovedni šimpanz.
Courtneya je med spuščanjem za trenutek obšla misel, da je vredno, da se zaradi Richerjeve žalitve podajata v tako nevarnost. Kdo ve, kako ee bo vse to izteklo. Za hip se je pokesal tega pustolovskega karaka, toda takoj se mu je pred očmi obudil prizor, kakršnega je videl, ko se je približal včeraj skupini na letališču, ki je stala okoli majorja Bran-da in stiskala zobe ob pogledu na peša-ški čevelj e sramotilnim sporočilom, katero jim je vrgel von Richter.
Ob misli na ta prizor in na žalitev je Courtneyu zavrela kri. Pritisnil je na ročico za plin in švignil kakor strela navzdol proti nemškemu letališču . ..
Nemci so bili medtem že obveščeni, da letita proti letališču dva Angleža. — Obvestilo je prišlo nenadno. Piloti so z vseh strani drveli prati svojim letalom. Ta trenutek je že letališka obramba začela s svojim delom. Strojnice so zarile regljati, protiletalski topovi so ee oglašali vse pogosteje in pikali bele oblačke proti letaloma, ki sta se z naglica spuščali nad letališče.
Courtney ni utegnil gledati, kako je s Scottom Napel je vse živce. Njegov aparat je drvel proti zemlji.
Ko je bil nad hangarji, je naglo naravnal letalo v vodoravno lego. Sunek
pri obratu je bil tako hud, da se mu je zdelo, da mu bo potrgalo V6e mišice. Ko je letalo letelo ravno, je potegnil za ročico, ki je sprožilo bombo. Ta se je odtrgala in z zlobnim žvižgom zletela na hangar. Trenutek zatem je strašna eksplozija raztrgala srednji hangar na nemškem letališču.
Scott je delal vse tako kakor Court-ney ... Človeku, ki ju je gledal s tal, se je moralo zdeti da je ta dvajica pobesnela. Kakor da sta priletela nad letališče dva vraga in začela bruhati ogenj, tak je bil njun napad. Letali sta nad letališčem uganjali smrtne umetnije, sejali bombe, streljali iz strojnic, se spuščali čisto nizko, da se ie pred njima vse po-tajik) kakor piščanc; pred jastrebom, pa se naslednji trenutek ko so Nemci mislili, da ju imajo že na tleh, dvignili in švignili v višavo
Med Angležema in nemško obrambo se |e razvila strašna bitka. Obramba s tal je napenjala vse sile, da bi uničila letali, ki sta seiali uničenje in smrt ter pustošili njihovo letališče.
Courtney in Scott sta ta din imela prav neverjetno srečo. Niti en sam strel ni obdrsnil njunih letal, kaj šele, da bi ju bilo kaj zadelo v živo, čeprav se je od vseh strani na njiju vsipal divji ogenj.
razbežala, kamor ee je mogla. Tudi nekaj protiletalskih topov ob robu letališča je umolknilo. — Kakor da Courtneyu in Scottu danes ne more nobena sila do živega ...
Čeprav je Courtney štedil z bombami in jih spuščal samo takrat, ko je bil prepričan, da bodo zadele, mu jih je nazadnje le zmanjkalo. Dal je Scottu znamenje, da se bo treba vrniti.
Preden pa sta se dvignila, da se umakneta, 6e je Courtney spustil ie enkrat čisto nizko. Letel je komaj pol stre-ljaja nad hangarji. Ko je bil pred srednjim izmed njih, iz katerega se je dvigal še vedno rdeč Hamen, je vrgel pred gorečo stavbo čevlje, katere je bil ta večer prej vrgel na angleško letališče von Richter. V čevljih je bil pritrjen listek, na katerem so stale besedo:
»Te čevlje lahko pridržite. Nam so preveliki Zdaj jih boste potrebovali bolj kakor mi.«
Potem sta se Courtneyevo in Scotto-vo letalo umaknili iznad gorečega pekla, ki sta ga bili 6ami zanetili. Ko sta bila na višini 1000 metrov, sta obrnila letali proti svojemu oporišču.
Nemški telefoni so ta čas še vedno vsekrižem peli in spravili pokoncu vso fronto. Proti nebu se je obrnilo na stotine topovskih cevi, ki so prežale, kdn’ se bosta drzna Angleža vračala. Dano j1, bilo povelje, da ju morajo sestreliti, nni velja kar hoče. Po vsej fronti se je bila ie raznesla vest, kaj sta naredila na nemškem letališču in v nemškem vrhovnem poveljstvu 6o Škripali z zobmi.
Naročajte »Slovenski dom« •
Čez čas je Courtney zapazil, da se je ] Courtney in Scott sta tako storila še enemu od nemških pilotov le posrečilo, z nekaj drugimi, ki so se drznili dvigniti, da je prišel do svojega letala, ki je bilo Niti enemu ni uspelo, da bi bil bevsknil nepoškodovano, ter zlezel vanj. Avion je proti njima. Na vseh štirih koncih obšir-začel med ognjem iz angleških »trojnic j nega letališča so gorela nemška letala, drseti po tleh in se naglo dvignil. Court- I Med vojaki tam doli je vladala strašna ney se mu je takoj spustil za vrat ter ' zmeda
pritisnil nanj od zadaj. Ko je bil tik nad j Vsa njihova letala, ki so bila priprav-njim, je sipustil vanj ogenj iz svoje 6troj- Ijena za vzlet, so bila zdaj uničena. Trije nice. Dva, tri trenutke in Nemec je gorel , hangarji so goreli. Posadka se je v obup-z divjim plamenom na tleh ,,,	nem strahu pred pobesnelima Angležema
. I
>7J )
Fotorisba Warner Bros
Courtneyu so je pred očmi obudila slika, kako so prejšnji večer na letališču s stisnjenimi zobmi ogledovali čevlje s sramotnim nemškim sporočilom.
»Slovenski dom« Uhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 18 din. aa inotemstto 25 din Uredništvo: Kopitarjeva ulica Silil Telefon 4001 do 4005. (Jprava: RoDitarieva ulien «
Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: .!«*«• KramarK (idajatelj infc, Joie Sodja, Urednik: Mirko Javornik.