Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna Številka 1 Din.
St. 27.    Leto XIX. - Kranj, 6. julija 1935.
Uredništvo in utirava je v Kranju, Strassmajerjev trg štev. .'. Telefon št. 73. nGorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefranki ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za „GoreHjca*1: celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, pos. št. 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Kristus kraljiijy Kristus zmaguj!
Cela Slovenija je še vedno pod posebno veličastnih vtisom evharističnega slavja. Kamor pridemo, povsod se kar naprej govori šc o tem slavju, kot ga slovenska zgodovina ne beleži in se tudi cela država ne more ponašati, da bo kdo kdaj zbral okoli sebe večje množice, kot jih je zbral okrog sebe evharistični kralj in pa breziianska Marija Pomočnica. Saj je Ljubljana kar tri dni valovala v samih nepreglednih ljudskih množicah, ki so se prelivale od stadiona v mesto in obratno ter po zelo številnih /borr valnih dvoranah. S tem je ta nepregledna množica dokazala, da hoče in zahteva, naj se uveljavi prelepa pesem.
Evharistični kongres, kot je bil prirejen, ni bilo navadno zborovanje. Cel narod, ki se je >:l>ra! prav prostovoljno in brez kakega izumetničenja s strani vsiljenih političnih voditeljev je manifestiral, da ostane zvest Kristusu in Mariji Pomočnici iz Brežij, pa čeprav hrame še tako silni proti verski vinarji tudi nreko slovenske domovine, kjer imajo tudi brezverci nekaj svojih zelo vpliv-uih eksponentov, ki bi prav radi poizkušali dokazati kot resnico laž, da se naš narod oddaljuje od vere svojih urednikov. Evharistični kongres je dokazal, da je že vsak poizkus takega ali podobnega izkazovanja popolnoma jalov in je dokazal tudi to, da ima slovenski narod prav trden namen vse take morebitne nove poizkuse že iz temelja preprečiti. Množica skoro petine naroda iz dela Slovenije, ki je v Jugoslaviji, je dovolj nazorno pokazala, da je \ resnici na braniku vere prednikov cel slovenski narod. Osramočeni pa so bili vsi oni, ki so s političnim cepljenjem ali s pomočjo protiverskih ali celo brezverskih društev in tudi pod okvirjem gospodarskih organizacij širiti med narod razkol. Ob tem veličastnem slavju so mogli spoznati celo oni sicer maloštevilni zapeljanci, da nimajo niti gospodarsko niti versko, niti politično prav. če kakorkoli podpirajo siruje, ki niso slovenskega in ž njim spojenega verskega porekla našega ljudstva. Najbrže se ne motimo, če pričakujemo kot posledico evharističnega kongresa, da se bodo pod vtisom tega mogočnega slavila kakor tudi besedi, izrečenih na tem kongresu, povrnili k Kristusu v veliki večini vsi oni, ki so bili do vere vsaj bezbrižni, če ne celo oni, ki so od vere morda vsaj na videz odpadli, predvsem pa \ si oni, ki so se mogli morda kdaj ponašati s protiverskimi dejanji s sebičnim namenom, da se prikupijo oblastnikom in njihovim pomagačem v boju proti cerkvi. Ti bodo pač mogli spoz-
-.ti. da je vsak poizkus, ki naj bi šel za tem, da se z geslom „deli in vladaj" ne da med našim narodom prav nič trajnega doseči proti verskim svetinjam.
Pa pomislimo samo to, v kakšnih razmerah se je vršil evlmristični kongres! Že leta semkaj so razpuščene vse količkaj delavne katoliške prosvetne organizacije. Kot nekak tihi protest proti temu nenaravnemu pojavu so se zgrnile množice v toliko večjem številu
okrog združevalnega altarja in s tem dokazale, da ne bi morale trajnega usmerjanja javnega življenja pod vplivom samo takih organizacij, ki bi bile vsaj glede vere popolnoma brezbrižne, če ne celo veri naravnost sovražne. Katoliški element v naši državi je s tem dokazal, da naravnost zahteva za se kot predstavnik vseh ljudskih množic v Sloveniji tudi na javnost tak vpliv, kot mu pripada po njegovi dejanski moči. S tem je prav gotovo dovolj merodajno povdarjeno, da zahteva zase tudi primeren del oblasti, ki naj zavaruje interese naroda, ki je popolnoma katoliški. Da je to stališče iz verskih ozirov tudi za javnost pravilno, je menda dovolj utemeljeno s tem, da so se vse predpriprave, ki segajo seveda daleč nazaj, izvršile brez kakršnekoli podpore nekdanje javne oblasti. S tem so slovenski verniki dokazali, da ne marajo iti nič več v kake katakombe, ampak da zahtevajo zase kot verniki samo to, kar jim pripada.
Vse velike slovesnosti celega slovenskega naroda so potekale kar najbolj v miru in izredni discipliniranosti naroda. Pri tem se mora vsakdo, ki ima vsaj malo organizacijskega čuta. naravnost čuditi, od kod vse to in vsaj molče priznati, c?a je bil res red naravnost vzoren za tako ogromno množico. Pa primerjajmo prireditve izven evharističnega kongresi! ob drugih prilikah in pod drugimi organizatorji in bomo videli takoj ogromni razloček. Na evharističnem kongresu nič proti paragrafu, na zborovanjih, ki so več ali manj usmerjena proti katoličanom, pa zelo pogosti pojavi, ki nikakor niso nikomur v ponos in čast, pač pa delujejo le razdiralno. Katoliška množica se je izkazala kot najboljši čuvar pravnega reda in sploh zakonitosti.
Ob priliki kongresa so bile zbrane v Ljubljani neštete narodnosti. Predvsem so bili zastopani seveda narodi, ki tvorijo kot katoliki tudi del naše države. Katolištvo se je ob tej priliki izkazalo kot element, ki zna združevati in krepiti skupno moč. Žal da je treba pri tej priliki povdariti, da so med narodom elementi, ki v cepljenju naroda, združenega in s katolicizmom prežetega, ustvarjajo samo neslogo seveda pod gesli polit it. ali kulturnobojnega razpoloženja. Žal nam je, da so ti maloštevilni krogi pod razmerami, ki so jih sami znali ustvariti, nekaj časa vendar le želi tudi vsaj delne uspehe, ki pa so postali toliko bolj jalovi, kakor hitro je množica spoznala, da se jo s tem le zavaja in izkorišča.
Evharistični kongres v Ljubljani je tedaj pač veliko pokazal. Če smo mi našteli le nekaj točk, smo prepričani, da bo marsikdo dejal, da smo nepopolni. To mi prav radi priznavamo in pov-darimo, da je bil kongres tako bogat po svoji vsebini, da mi v okvirju članka nikakor ne moremo povedati vsega, saj so misli tega veličastnega slavja objele cel narod in vsakemu sloju nudile primeren delež. Zato pa na podlagi tako lepega uspeha moremo klicati:
Kristus Kraljuj !
Gorenjci na II. evharističnem kongresu
Gorenjci so se za evharistični kongres temeljito pripravili. Te predpriprave so se vršile mesece in mesece pred tem veličastnim slavjem in so predstavljale takorekoč kongres v malem za vsako župnijo posebej. \ ta namen so se vršili po vseh farah zelo številni sestanki pripravljalnih odborov, na katerih so se izvršile po navodilih osrednjega odbora vse kraju pri-tnerne predpriprave, med katerimi je bila še prav posebno pomembna duhovna predpriprava. Vsepovsod so bili zelo naglo določeni številni reditelji za odrasle in za otroke in radi velike iz-vežbanosii  rediteljev je tudi posebno
dobro uspela zunanja disciplina vseh udeležencev. Ti reditelji so imeli seveda tudi zelo številne sestanke, na katerih so bili sami temeljito poučeni o svojih nalogah. Kot znak temeljite duhovne predpriprave so se kar po vrsti začeli dvigati v nebo izredno številni e v h. križi in ga ni skoro večjega kraja, ki bi danes ne imel svojega lastnega evharističnega križa. Pri vsem tem delu se niso ljudje v vsej seda :ji revščini zbali tudi ne stroškov, dobro se zavedajoč, da je v križu rešitev. Tudi naporov niso ljudje hoteli poznati in so bili radi tega postavljeni evh. križi prav na vrhove gora.   Po posameznih
farah so napravili tudi kar cele skušnje zlasti za otroke glede vzdrževanja reda in discipline.
Predpriprave so se vršile po raznih krajih na razne načine pač kraju primerno in skladno z vodilnimi načeli osrednjega pripravljalnega odbora. Tako so mesto evharističnih kri-žev po nekod popravljali poškodovana verska znamenja, gradili kapele, popravljali cerkve, po nekod pa so združevali kar več teh del. V tem smislu je težko popisati, kateri kraj ali župnija je delala z večjo vnemo in požrtvovalnostjo.
Iz vseh teh del in še seveda iz nešteto drugih, o katerih smo že poročali, deloma pa o njih niti poročil niso poslali v svet, se je dalo sklepati, da bo udeležba na kongresu iz Gorenjske prav zelo velika. To se je tudi v dejanju dokazalo, vendar pa ni nihče pričakoval, da bo udeležba tako velika. Kranjska dekanija je bila n. pr. na komrresu zastopana s 13.000 ljudmi, radovljiška z 8.500, samo iz mesta Kranja je bilo za kongres prijavljenih kar 612 moških in 752 žensk ter nad 400 otrok. Razun Kranja v gornjih številkah otroci niti upoštevani niso. Pomisliti pa je treba da jih ni bilo malo število tudi še takih, ki so si kupili izkaznice tudi še v Ljubljani. Radi tega ni prav nič
čudnega, da so bila vsa vozila prenapolnjena. V naših številkah pa niso navedeni vsi oni zelo številni udeleženci na kongresu, ki so ga videli vsaj kot opazovalci na ljubljanskih cestah in tako tvorili tudi veličastne špalirje po ljubljanskih cestah.
Gorenjska se je pač dobro izkazala na evharističnem kongresu in tako v veliki meri pripomogla k veličastnem slavju vseh katolikov. Na vse to so Gorenjci lahko upravičeno ponosni in jim je samo za čestitati.
Zahvala rediteljem II. evharističnega kongresa
V prijetno dolžnost nam je, da se prisrčno zahvalimo vsem rediteljem, vodjam in posameznikom evh. kongresa iz kranjskega okrožja, za vstrajno in požrtvovalno izvrševanje red. službe v Ljubljani, kakor tudi radi udeležbe na pripravljalnih sestankih.
To zahvalo smo dolžni izreči, ker so imeli kakor vsi udeleženci, tako tudi reditelji velike materielne izdatke in so službo, ki je bila pač dovolj težavna, vršili zgolj iz 'jubezni do evh. Kralja in Marije Pomočnice ter zato brezplačno.
Vodstvo.
Marija Pomagaj iz Brezij na poti v Ljubljano in domov
Pričakovani dan je prišel. Dan, ki ga slovenski narod še ni doživel. Po slovenski zemlji je prvikrat romala božja romanca k svojemu Sinu na evh. kongresu. Težko je bilo B^ezjanom ločiti se od Nje, ki jim je središče vsega življenja in jo vsi prav otroško ljubijo. Srečne pa so bile vasi, skozi katere se je peljala na poti v Ljubljano. Vsaka fara je hotela kar najlepše počastiti Kraljico Slovencev.
PODBREZJE
Prvi sprejem na poti ji je bil prirejen v Pod-brezjah. Ta sprejem je pričel, kako otroško ljubijo naši ljudje Marijo. Hiše vse v zelenju, mladina je obsula auto s cvetjem. Ni bilo očesa, ki se ne bi orosilo ob pogledu na milostno podobo. Čas je bil odmerjen, zato smo hiteli naprej.
NAKLO
Gasilci, marijina družba, otroci, duhovščina
in mnogo ljudstva je bilo zbranega pred cerkvijo. Mlaji so vihrali v pozdrav. Vsi navdušeno pozdravljajo Mater, ki jih je obiskala. Pesem se razlega preko naših p. ij in odmeva od Karavank. Misel ..Ti naSa Mati. mi Tvoji otroci", nam je bila jasna.
KRANJ
Kdo prešteje množico, ki se je zbrala k spre-jcsmo, kdo popiše to navdušenje? Ona je videla' vse in vse Vam bo povrnila. Zastave so ji vihrale v pozdrav, sveče so ji gorele v čast, ljudje so jo na kolenih prosili milosti. Ti sama veš Marija, kaj je prosilo tiste minute Tebe naše verno ljudstvo. Prezri, o Marija, tiste, ki so te z zasmehom pozdravili, glej samo verno ljudstvo, ki te kliče pomoči. Glej, 0 Mati, rosne oči naših mater in očetov, kaj so ti hoteli povedati Ti veš, usliši njih prošnje. Pevski zbor in z njim vsa množica je prepevala pesmi njej v čast in že smo hiteli med prepevanjem naprej proti Predosljam.
PREDOSLJE
Kdor pozna g. župnika v Predosljah, si more predsta. ljati. kaj je on vse storil, da je bil sprejem veličasten. \ se je storil, več ni mogel, vse Njej v čast. Koliko mlajev, koliko slavolokov in preko cele župnije se je razlegala molitev ..Zdrava Marija . . . ". Preko polja pa se je razlegala prelepa pesem ..Marija k Tebi uboge ve-, e . . .". Med klicanjem „Ave" se je nadaljevala pot proti Šenčurju.
ŠENČUR
Ob cesti kleče matere s svojimi otroci in človek ve, kaj jo prosijo, saj je bila Ona mati in ve za britkosti mater. Pred cerkvijo je /brana množica, ki neprestano prepeva v čast nebeški Kraljici. Minuli so težki časi in Marija je k<>: Kraljica miru prida med to pobožno ljudstvo. Ura je bila ravno po'dan. zato je ljudstvo odpelo. Angelov o češčenjel Hiteli smo naprej proti Velesovem. Vodstvo je vzelo krajšo pot, zato smo morali radi reda obstati sredi polju zu 10 minut. Sredi polja   je   tako obstala
Kraljica zemlje in neba, okrog pa revni otroci te zemlje, polni napak in slabosti. Klasje se ji klanja, vse je tako lepo, kot v sanjah. G. Košičefc je zmolil sv. rožni venec in smo tako tudi spremljevalci milostne podobe mogli nemoteno počastiti našo Mater.
Pavel Bobnar:
Mariji pomočnici
(Na poti skozi Šenčur 28. VI. 1935) Ti dobro veš, prečista božja Mati, kako nevarno potnik mlad potuje, sovražna moč povsod ga zalezuje in k sebi vabi, hoče ukončati.
Premnogo jih v mladostni dobi zlati so vrag izvabi na begotna pota skušnjav zamamnih — kjer domuje
zmota;
ne more mladec se jim ustavljati.
Ti vodi ga iz kraja ven, trohnobe, nad svetlo jasne zvezdnate višave, da ne omaga v tokih burne dobe.
In ko posvetne minejo težave, pripelji v dvore ga časti, nezlobe, v Kraljevo domovino — večne slave!
VELESOVO
Tako domač je bil sprejem, da je človek, ki je bil navzoč, res videl, da ni Marija od nas oddaljena, ampak je res mati, okrog katere se mi otroci zbiramo in jo prosimo pomoči. Prinesli so bolnico pred njeno milostno podobo in ljudje so postali pozorni, pričakovali so nekaj kar mora priti. Ona Mati revnih ve, kaj je za nas najbolje in bo tako tudi vse uredila. Še pesem ..Ti o Marija ..." in auto je nadaljeval svojo pot.
Pred autom je sedaj šla množica kolesarjev. Zvonovi so danes povsod posebno lepo zvonli, saj vsak udarec proslavlja Njo, ki jo vsak dan trikrat časte ali nikdar tako, kakor danes. Zato ljudje z veseljem zapuščajo delo na polju in hite ob cesto, da počaste čim bliže nebeško Mater.
CERKLJE
Sprejem v Cerkljah je bil slovesen, godba je pri prihodu zaigrala Marijino pesem in ljudstvo je navdušeno pelo. Vse je hotelo biti čim bližje Mariji. Klicali so na pomoč Njo, ki nobene prošnje ne prezre in ki je vedno pripravljena pomagati nam revnim in zapuščenim. Solino je pripekalo in ni osušilo solza veselja na obrazu našega vernega ljudstva. Treba je naprej, ker pot je dolga in povsod težko pričakujejo Kraljico Slovencev.
KOMENDA
Ponavljajo se isti prizori. Narod moli, poje, prosi. Samo zdrav narod, narod poln žive vere, narod, ki je nepokvarjen, more tako sprejeti nebeško Mater. Na poti proti Ljubljani so bili še sprejemi v Mengešu, Domžalah, Trzinu, Črnučah, Jezici in pri sv. Krištofu. Točno brez zamude in brez najmanjšega defekta avtomobila je prispela milostna podoba v Ljubljano. Povsod na poti je bil najlepši pozdrav, mahanje robcev in isto je bilo tudi v Ljubljani.
L J UBIJ AN A
Slovenski narod je Marijin narod, to je pokazal že večkrat, posebno pa je pokazal to svojo vdanost Mariji sedaj, na Marijini romarski poti. Najlepše pa je Mafijo sprejela Ljubljana. Pred stolnico je pričakoval pokroviteljico kongresa prevzv. g. Dr. Rozman z vsemi ostalimi dostojanstveniki. Slovesno so prenesli milostno podobo v stolnico in jo postavili v češčenje vernemu ljudstvu na oltar sv. Dizma. Koliko prošenj je hitelo k Njej vse dni kongresa! Ljudstvo se zaveda, da je in ostane Ona edina Tolažnica vseh žalostnih. Marija nas je peljala k Svojemu Sinu, Evharističnemu Kralju. Po Mariji je slovenski narod obljubil zvestobo Kristusu Kralj ti.
ŠKOFJA LOKA
Ko smo bili uslišani pri organizatorjih te Marijine poti, smo se veselo pripravljali na čim prisrčnejši sprejem. Ker se je pa Marija na Stadionu zakasnila, so nekaterniki ali iz nevednosti ali zlobnosti tik pred napovedano uro raznesli, da Marije nocoj ne bo. Ker smo pa imeli urejeno, da je šel sel pred njo, smo v istem času že prejeli vest, da Marija prihaja, se je začel polniti trg, najprej je prišla kapucinska samostanska družina, nato mladina iz uršulinskega samostana s svojimi č. učiteljicami. Ta mladina je nosila nebroj lampijončkov, male deklice pa s košaricami cvetja. Skozi ta špalir mladine, kapucinske družine in pa ljudstva, je bila urejena pot za Marijo. Mesto vse v zastavah, vsa okna razsvetljena, na trgu pa vse v težkem pričakovanju. Mrak je legel nad božjo naravo, kar se oglasijo zvonovi, znak da se Marija bliža, po vsem trgu sam šepet. Kar se pokaže izza ovinka avto, ki se prav počasi bliža, ustavi se med mladino, ki obsipa avto s cvetjem, med množico pa naglas in v srcih le ena prošnja: ..Mafija pomagaj"; kar sama od sebe pa zadoni iz množice navdušena pesem: Lepa si, lepa .... gospod župnik se je glasno v imenu te množice priporočil Mariji v varstvo in pomoč, pa je zopet privrela iz src Marijina pesem. Ob razsvetljavi, skozi ljudstvo, ob slovesnem zvonenju se je začela pomikati Marija dalje proti svojemu domu. Nešteti so brisali solze ob tej lepoti in vse je hotelo za Njo. Tako je romala v svoji dobrotljivosti Marija Pomočnica skozi Skofjo Loko. Ob tej priliki naj se vsem organizatorjem te poti v imenu vseh škofjeločanov in okoličanov prav iz srca za-
hvalimo, da smo imeli to veliko čast, da smo tu doma pozdravili in se ji priporočili, V zahvalo pa bo cela župnija Mariji ta obisk vrnila v obliki romanja.
2ABNICA
Da bi se pri nas ustavila Marija Pomagaj iz Brezij, ni bilo v načrtu. Na prošnjo našega g. župnika pu nam je bilo zagotovljeno od vodstva, da se bo ustavila, če bi se zbralo dovolj ljudi pri sprejemu. Te novice smo bili pri nas zelo veseli in smo se z vso naglico lotili delu. Na križišču pred Oblakom smo naglo postavili mlaje in prostor primerno v naglici okrasili z venci. Cel prostor so zelo lepo razsvetljevale močne električne žarnice. Slovesno pritrkavanja je naznanjalo prihod čudodelne podobe, katero je pričakovala množica do 1000 ljudi, kar znači da je bila zbrana kar cela vas. Ob prihodu so imele naše ženske prižgane sveče, otroci pu svečice in V rokah lilije. Ko je prihajal izviclni avto, so ljudje že mislili, da prihaja čudodelna podoba in so v velikem navdušenju kar zaprli cesto in bi tako kar ustavili Marijo, čeprav bi se to po programu ne smelo zgoditi. Vendar pa je to le znak navdušenja ljudske množice in Marija tega dejstva gotovo vernemu ljudstvu ne bo zamerila. Marijo smo pričakali na poročilo g. Košička, ki je bil na izvidnici, s petjem pobožnih pesmi. Ko je prispel avto z Marijino podobo, se otroci kar niso mogli vzdržati navdušenja, čeprav so bili pod vodstvom domačega učiteljstva, ki je delalo red in so Marijin avto kar obsuli s cvetjem. Mimo podobe je na to defilirala ljudska množica, da so vsi mogli pogledati to podobo.
Razume se da smo ob tej priliki tudi molili in zapeli tudi dve pesmi Mariji v pozdrav. Za slovo so otroci okrasili Marijino podobo z lilijami. Le nerade so se umaknile ljudske množice avtomobilu, ki nam je odpeljal našo ljubo nebeško Mater skozi vas, ki je bila vsa kar najlepše razsvetljena in okrašena z zastavami.
BITNJE
Tudi pri nas smo lahko ponosin na primeren sprejem naše nebeške Kraljice. Bitenci smo ji v pozdrav postavili na meji šmartinske fare res lep slavolok, razsvetlili smo vse hiše, od ceste oddaljene hiše pa so v znak spoštovanja postavile lučke kar na prostem ob cesti. Ta prizor je bil radi navdušenja ljudskih množic toliko bolj ganljiv. Med pritrkavanjem zvonov naših treh cerkva so ljudske množice pričakale našo ljubo Mater kleče. Vsa vas je bila res bajno razsvetljena in je vsem še prav posebno ugajala razsvetljava na odrih cerkve sv. Uršule, ki se prav kar prenavlja. Da bi se pri nas ustavila čudodelna podoba, tudi ni bilo v programu. Ker pa so Marijo množice sprejele tako navdušeno, se je v veliko naše zadovoljstvo Marija ustavila kar dvakrat, nakar smo Bitenci upravičeno zelo ponosni in za kar se bomo Mariji vedno izkazali za hvaležne. Marija je med molitvami in pesmimi vsa obsuta s cvetjem odpotovala skozi vas, ki je   bila   njej v
pozdrav in čast vsa zares kar najlepše okrašena in razsvetljena. Nas ni prav nič sram povedati še to, da so bile oči ljudske množice ob slovesu naše Matere polne solza, ki so iz oči pri vrele iz ljubezni do nje. Da se je res vsak pripravil kar najlepše in tudi iz lastne iniciative za sprejem nebeške kraljice, nam dokazuje tudi to, da je neki monter kar ob cesti Mariji v pozdrav napravil evh. križ in ga razsvetlil s številnimi žarnicami. Upajmo, da je bilo Mariji tudi prav, da smo jo kolesarji spremljali prav do kranjskega mesta in se tam od nje poslovili. Mariji, ki jo predstavlja pri nas čudodelna podoba iz Brezij. bomo Bitenci ostali zvesti, ker smo prepričani, da ona čuva nas in cel slovenski narod, ki je njej posvečen. Mi Bitenci pri sprejemu radi tega tudi nismo hoteli ostati zadnji pri izkazovanju dolžne časti, dobro se zavedajoč, da nam bo nebeška Kraljica še in še pomagala, kot je nam že tudi doslej.
STRA2IŠCE
Pri nas smo tudi imeli čast pozdraviti pri povrutku Marijine podobe iz Ljubljane v tej upodobljeno našo nebeško Kraljico. Ljudske množice so se ustavile in Marijo pričakale kleče na glavni cesti pri gostilni g. Benedika (Pu-kel). Glavni sprejem pa se je izvršil pred šmartinsko cerkvijo, kjer se je zbrala ogromna množica vernih faranov. Zbrana je bila na čelu naše duhovščine in g. župuna vsa šolska mladina, dekleta v narodnih nošah in številni drugi Šmartinci. Mariji v pozdrav ni bila okrašena samo cela vas in primerno razsvetljena, ampak je bilo prav tako bajno razsvetljeno tudi naše pokopališče, zvonik župne cerkve, notranjost cerkve in kapela. Po molitvah in po pesmih se je med mahanjem z robci nepregledne ljudske množice in med slovesnim zvonenjem poslovila Marija iz Brezij od nas. Kakor po ostalih vaseh, tako tudi pri nas ljudske množice kar niso pustile naprej nebeške matere in ni čudno, da so bile ob slovesu tudi naše oči rosne. Bog sam ve, če bomo še kedaj deležni tako visokega obiska.
KARDINAL - LEGAT NA BREZJAH
Kraljica Slovencev je obiskala kongres in je bila njemu tudi pokroviteljica. Saj je to edino prav, da je mati varuhinja vseh tistih, ki ho čejo počastiti njenega Sina. Dolžnost nas veže, da vrnemo pokroviteljici obisk. To dolžnost so ispolnili tudi miši nadpastirji načelu s kardinalom - legatom. Kuj takega nuš gorenjski lurd še ni doživel, da bi se naenkrat zbralo toliko odličnih cerkvenih dostojanstvenikov pri naši Materi. Zgodovina Brezij bo ta dan obdala z ne-venljivim vencev. Kardinal - legat je bil od velike množice navdušeno pozdravljen. Kot redovnik salezijanske družbe, ki po vzgledu njenega ustanovljenca Janeza Boska časti prav posebno Marijo Pomočnico, je vso to množico in z njo ves slovenski nurod pri sveti daritvi, ki jo je opravil na Brezjah, izročil v varstvo Božje Matere.
Naj omenimo, da je kardinala - legata pri prihodu pozdravil provincija franc. reda dr. Rant. On je legatu v svojem govoru izrazil kod zastopniku sv. očeta najvišjo pokorščino ter poročal da se kot sinovi sv. Frančiška zavedajo, kakšno nalogo jim je naložila cerkvena oblast, ko jim je izročila v varstvo Brezje — srce vseh Slov encev.
Po pozdravu g. provincijula je pozdravil kardinala legata kmečki fant v gorenjski narodni noši. V svojem pozdravu je v imenu eelegu naroda obljubil sv. očetu sveto spoštovanje.
Kardinal legat se je opoldne vrnil skozi Kranj v Ljubljano. Naša Gorenjska je bila srečna, da je mogla v svoji sredini pozdraviti namestnika sv. očeta. Vsi želimo, da bi bili večkrat deležni take časti.
NAŠI REDITELJI
Za roditeljsko službo za evh. kongres v Ljubljani je kranjska dekanija pod vodstvom g. Karela M. Hama organizirala 194 mož in fantov in sicer župnija Kranj "0, Tržič 14, Cerklje 30, Smlednik 29, .Šmartno 24, Šenčur 18, Naklo 14, Podbrezje 12, Križe 12. Besnicu 9 in Pre-d osi je 2. Reditelji kranjske deknnije so imeli pri vseh slovestnostih oddeljeno službo na stadionu in sicer od pričetka do konca evh. kongresa.
Narod se veseli,
narod raduje!
Kakor je bila imenovana nova vlada in so ljudje zvedeli za njeno sestavo, se je vse oddahnilo. Čeprav vlada ni povedala še določno svojih načrtov, so ljudje že iz sestave vlade vedeli, da je napravljen zelo pomemben korak za pomirjenje celega naroda, za povratek k pravi demokraciji, za uvedbo zakonitosti in enake pravičnosti proti vsem državljanom, k popravljanju storjenih krivic, k zaščiti varnosti, pravnemu redu. Ko pa so padle še razne izjave glede uveljavljenja vladnih načel in ko je vlada zlasti pa še notranji minister začel z naglim delom, tedaj se je zaupanje le še stopnjevalo, kajti nastopati je začela doba političnih svoboščin.
To je doba za delo, za razmah, za red. Ljudje so se kar oddahnili, ko so vendarle med seboj smeli tudi pokritizirati in po svoji misliti, ne da bi se bali, da bi jih pokojni JNS ujedinjeni politični špijon mogel iti uspešno ovajati k VV-;>;"-'..če. ?n Vse
to in marsikaj drugega je kaj hitro minilo in upravičeno so ljudje prepričani.
CEH
Gorenjci
nosijo   TIVAR-Jeve  obleke,  Ker  so dobre
T i V A R OBLEKE
in  p o c c n
7] J
'.avtižar Josip:
junaška doba Slovencev
Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem v dobi turških vpadov.
(Nadaljevanje.)
Neznaten potoček, izvirajoč pod Begunjsko, šumlja tudi zdaj mimo kamenskih razvalin ter hiti proti svojemu izlivu v Savo.
Krištof se je poslovil od rojstnega kraja Gti-tenberga in odšel na novi dom. Vsi so ga spremljevalk prav do Kamna, le gospa Agneza je ostala kot varihinja na Gutenbergu. Milo ji je bilo pri srcu. „ I ako bomo šli drug za drugim" — si je mislila, ko je gledala za odhajajočimi.
Veliko stvari je bilo treba še urediti na Kaninu, bodisi v gradu ali pri gospodarskih poslopjih. Goveje živine je imel Krištof dovolj. Posebno vesel je bil treh lepih konj. ki mu jih je oče na vrh vsega podaril. Pel dobrih poslov pa je sprejel po graščaku Krajgu v svojo službo.
Toda kje je tista, ki podpira po ljudskem na-ziranju tri vogle hiše?
Kje gospodinja, ki bo vzdrževala red v gradu? To častno mesto ho imela Krištofova sestra Anica, dovršivša dvajset let. Saj dolgo itak ne bo oskrbo-' vala Kamna, ker si bo moral  gospodar poiskati zvesto družico za vse življenje.
Mladi graščak je bil v začetku zelo osamljen. Obiskoval je le bližnje sosede. Najprej se je šel poklonit ljubljanskemu stolnemu proštu Nikolaju Operta, ki se je tiste dni mudil v Radovljici. Stolni prost i so bili namreč h kratit tudi radovljiški župniki. Ker pa so navadno bivali v Ljubljani, so imeli v Radovljici namestnike in zato večkrat pri-
šli pogledat, kako je z župnijo. Krištof je gospoda Operto že nekoliko poznal. Videl ga je v Krizah tisto leto, ko je Krištofov brat Gašper Lamberg prejel viteško čast.
Operta je bil zelo vesel obiska. Mlademu graščaku je svetoval marsikaj dobrega kot vodilo za bodočnost. Razkazoval mu je tudi načrte za novo gotsko cerkev sv. Petra v Radovljici. Staro romansko so pravkar podrli in na njenem mestu začeli sedanjo. Delo pa je zelo počasi napredovalo zaradi turških napadov in tudi zato. ker ni bilo denarnih srcdste\r. še le po preteku dvajsetih let je bila zgradim popolno dovršena (1493). Ta letnica je zabeležeiui nad glavnim vhodom v cerkev.
Popoldne sta šla Operta in Krištof na grad Waldenburg onstran Save ter obiskala cesarskega oskrbnika. Grad so sezidali grofje Ortenburžani, ki so imeli v 13. in 14. stoletju razen Bleda in Do-vjega vso zgornjo savsko dolino v svoji oblasti. Ko je leta 1421. njih rod izumrl, so Waldenburg podedovali celjski grofi, za njimi pa je pripadel cesarju Frideriku III. Ta je imel tukaj oskrbnika za upravo gradu in za obdelovanje zemljišč. \ poznejših letih je začel grad propadati in je danes v popolnih razvalinah. Ljudje mu pravijo lipniški grad.
Proli večeru se je v rnil Krištof na Kamen ter pripovedoval Anici, kako prijetno mu je minil dan v Radovljici m v W aldenburgu. Pozabil je polagoma skrbi, ki mu je delalo novo podjetje ter bil vesel, da mu gre vse po sreči. Seveda je bila ta sreča posledica njegovega razumnega gospodarstva. Mlademu vitezu je dal Bog obilico talentov, ki jih ni uporabljal le v svojo korist, temveč tudi v prospeh drugih. Bil je do gotovih mej mirnega
značaja, previdne razsodnosti in iismiljenega srca. Poleg tega pa jako krepke narave, ne samo vitez po velikodušnosti, temveč tudi korenjak po postavi. V pravični borbi se ni bal tekmeca, bil je vztrajen do konca. Tudi njegov brat Gašper mu je bil podoben bodisi v duševnih in telesnih vrlinah, toda kdor je dobro poznal oba. je vendar prednost dal Krištofu.
Grad Kamen je slovel daleč okoli. Že njegova lepa lega je vabila na obisk, še bolj pa kamenski gospod in njegova sestra prijazna ter post reži j i va grofica Anica.
Večkratni gost na Kamnu je bil škof Žiga Lamberg. Kadar je bil izmučen po obilnih opravkih, je rad dospel na Kamen in tam bival nekaj dni. Mnogo rajši je dohajal na Kamen kakor v Gornji grad na Spodnjem Štajerskem. Gornji grad mu ni bil v dobrem spominu zaradi neljubih dogodkov v prvih letih škofovanja. Težave je imel z ondotnim benediktinskim samostanom. Redovniki se mu niso hoteli pokoriti, da je moral na pomoč klicati apostolsko stolieo. Nam že dobro znani papež Sikst IV. je leta 1473. goni jegradski samostan zatrl in škofu Lambergu naročil, naj ustanovi ondi družbo svetnih duhovnikov za božjo službo in za dušno pastirstvo. Poleg tega je imel škof križ tudi s tamošnjimi kmeti, ki mu niso hoteli delati tlake in dajati desetine.
Žiga Lamberg je za časa svojega oddiha na Kamnu maševal v grajski kapeli sv. Valentina ali v begunjski cerkvi sv. Urha. radovljiški župniji. Priljubljena mu je bila ozka skalovita dolina, držeča proti severni strani v podnožje gore Be-gunjšice.
da se taka doba, kot so jo pri nas uvedle JNS ar j i prav vseh skupin ne bo mogla povrniti s kakim narodnim sodelovanjem", dokler bo ta rod živel. Narod čuti, da se bo znebil bolečih ran, povzročenih po udarcih nekaj letnega vladanja te klike, ki zlasti v Sloveniji ne predstavlja prav nič drugega, kot ljudi, ki so željni oblasti radi oolasti in ki jo izkoriščajo, kot sami znajo, zgolj za svoje osebne interese, namesto da bi bili državniki, katerim je prvo blagor države in državljanov, nato pa šele tudi lastni interesi. To so ljudje spoznali tekom zadnjih le) in ni prav nič čudnega, če so začeli zadnja leta zapuščati ta napredni tabor vsi oni, ki so po osebnem poštenju taki, da smatrajo soseda tudi za človeka, ki ima ravno tako pravico pod solncem, kot ti vsiljivci sami.
Seveda bi ljudje radi videli, da bi se vse kar čez noč spremenilo v opisani smeri. To bi si pač vsakdo želel. Pa so že tako uvidevni, da vedo. kako velike so ovire v obliki zakonov in zakonskih uredb, ki onemogočajo marsikatero izboljšanje, ki bi šlo zakonito pot. dokler se tudi zakoni ne izboljšajo. Saj ljudstvo hoče zakonitost in zakonitost se da odpraviti le zopet na zakonit način, če naj ima med narodom veljavo. Vse te stvari so vedele ljudske množice, ki so samo čakale na delo vlade, katere režim naj privede do enakopravnosti.
V četrtek pa je stopila vlada pred narod s svojo deklaracijo. S to deklaracijo je vlada pojasnila, iz katerih izhodnih točk bo rešavala svojo politiko.
Vlada povdarja. da se bo v zunanji politiki ravnala po že poprej določenih mirovnih pogodbah, s pogodbami o zavezništvu in prijateljstvu ter ima svoj
Eravec v okviru Male antante in bal-anske zveze ter globokem prijateljstvu s Francijo. Zunanjo politiko bo seveda odrejal zemljepisni položaj in narodna zgodovina. Vlada je vlada miru in bo kot taka podpirala vsa stremljenja, ki bi šla z;, tem, da se oboroževanje omeji in zniža. Pri tem bo seveda do te dobe pazila na lastno varnost. Glede notranje politike povdarja vlada, da bo na osnovi ustave^ivarno izvajala zakonitost in spoštovala enakost in enakopravnost vseh državljanov. Za dosego tega namena namerava vlada preurediti nekatere zakone, zlasti politične, da bodo čimbolj prilagodeni težnjam in željam naroda. Prav posebno to velja za razširjenje samouprav, volilnega zakona, tiskovnega zakona in zakona o društvih. S temi in takimi spremembami želi vlada omogočiti resnično sodelovanje najširih slojev pri državni in samoupravni upravi. V gospodarskih zadevah bo vlada posvetila vso pozornost predvsem rešitvi kmečkega problema, ravnotežju državnega proračuna, varovanju vrednosti narodne valute in olajšanju narodnih bremen, da se poživi na ta način gospodarska delavnost v državi.
Vlada obljublja reševati tudi vsa potrebna druga vprašanja, zlasti pa socialna in kulturna. Pri tem vlada misli, da je potrebno, da bi se na vseh straneh občutil nov, zdrav in svež duh življen-ske moči našega naroda. Vse te točke je sprejela tudi skupščina z velikim odobravanjem in so le nekateri Jeftičevi poslanci nagajali.
Izjava vlade je tedaj za sedanje pravne in politične razmere vsekakor velik korak za dosego enakopravnosti na vseh poljih državne politike in zato ni čudno, da vlado podpira zlasti v Sloveniji velika večina naroda, ki je vzela z velikim zadovoljstvom na znanje olajševalne dele vladne izjave.
Evharistični kongres in pozitivna politika
Čeprav je bil evharistični kongres skozi in skozi le verskega značaja in kot tak tudi izveden, se je vendar dalo ob gotovih momentih dovolj čutiti, da so ljudske mnežice tiste, ki zahtevajo, da se načela, povdarjena na kongresu, preneso tudi na politično poprišče in se tam na zakonodajnih mestih in v upravi ugodi zahtevam katoličanov. To zahtevo je izrazito povdarjalo naše ljudstvo s tem, da je ob vsaki priliki, katere ne bi mogla kršiti kongresa kot verskega slavja dala primeren dušek s tem, da je na prav buren način pozdravljala one može, katerim narod v resnici zaupa, pa čeprav trenutno nimajo za seboj poslancev, za katere bi glasoval lahko ves narod pod vodstvom zaupanja vrednih politikov. Saj je znano, da so množice pozdravljale ob vsaki priliki na sestankih in zborovanjih ter tudi na cesti svojega nadvse ljubljenega voditelja dr. Korošca, od katerega pričakujejo, da bi bil po svojih izkušnjah in delavnosti   ter s
podporo delavcev, ki razumejo ljudske težnje, v stanju, da zadovolji ljudske množice in uvede v javnost red in pravice v prid naroda in države. Čeprav politika na shodu ni bila mišljenja, je vendar treba pozdraviti tako ljudsko navdušenje, ki loči zrno od plevela in pozdravlja spontano le to, kar spozna za dobro. S takim postopanjem je narod temeljito osramotil tudi one politike strank, ki v naroda nimajo nobene za-siombe, in ki so s silo in drugimi sredstvi znali ustvarjati umetno na- dušenje, ko se je vsakdo, ki ne bi ploskal, bal da bo trpel posledice. Vse to je narod sam na lastno pest obsodil in je v tem oziru prav storil. Prav posebno pa nas veseli, da se je znal narod obvarovati izražati svoje politične težnje ob trenutkih, ki so bili samo verskega značaja, kajti s tem je ljudstvo jasno povedalo, koliko so mu verske svetinje še več vredne, kot pa izrazi političnega navdušenja. Tako je prav!
Križ na gori
Kraljevo znamenje križ stoji. Zadnji je bil postavljen, a tudi najvišje v naši domovini. Vrh Storžiča, 2143 m visoko stoji, nad najvišjimi drvošci, gorski macesen — križ.
Veliko truda je bilo treba, predno je bil preko 150 let star macesen posekan in opravljen s Kališča preko Bašeljskega sedla po robeh in plazeli na vrh. Skupina osmih kranjskih planincev se je zbrala, ki se ni bala naporov in v 20 urah je bilo vse: les, orodje in železje. vse skupit j težko do 200 kg Da vrhu.
Slovesna blagoslovitev Evharističnega križa na Storžiču bo v nedeljo 7. t. m. Sv. maša bo pri koči na Kališču, nad Preddvorom, za kar je naprošen g. Jože Košiček. ured. ..Domoljuba".
Pridite vsi kmetje, izletniki, turisti, da proslavimo Evharističnega Kralja. Od jutranjega izletniškega vlaka vozi posebni avtobus, cena do Preddvora in nazaj 10 Din. V slučaju dežja se blagoslovitev preloži na drugo nedeljo.
(ce) izvrstne učne moči, občinstvu pa dopoveduje v lepili proizvodih glavno in bivstveno potezo veliko mero zdravega upanja v bodočnost.
Ob koncu bodi omenjena želja, da bi nam naša šola vsako leto nudila kaj slienega, a javnost naj v bodoče s polnoštev ilno udeležbo pokaže, da zna ceniti delo mladine in učiteljstva.
Tedenske novice
KRANJ
Visoki obiski v Kranju. V pondeljek po evharističnem kongresu se jc peljal skozi naše mesto papežev legat kardinal lllond, ko je šel na božjo pot na Brezje, isti dan se je okrog poldan tudi vračal skozi Kranj v Ljubljano. Med meščanstvom in med sejmorji je to vzbudilo veliko pozornost. Isti dan sta posetila Kranj še dva druga škofa. Okrog *). ure si je ogledoval našo župno cerkev dubrovniški škof Care-vič in okrog 11. dop. pa se je pripeljal v Kranj prevzvišeni škof Akšamov k' iz Djakovega v spremstvu dveh svojih kanonikov in ljubljanskega kanonika dr. Kiniovca, ki je prevzviše-nemu tudi razkazal in pojasnil restavracijo naše župne cerkve in naš novi oltar. Škof Akša-movič se je s svojim spremstvom oglasil tudi v župnišču, kjer se je zelo laskavo izrazil o naši župni cerkvi, posebno pa o njenem novem glavnem oltarju. Za spomin je vzel tudi nekaj fotografij fresk na stropu, altarja in slik na tabernakeljskih vraticah. Kakor znano, spada Srcmska Mitrovica v škofijo prevzvišenega g. Škofa Akšamoviča in j. eno leto bil on tudi vrhovni duhovni pastir 10 Gorenjcem! V četrtek, dne 4. julija je obiskal župno cerkev iz župnišče skopijanski škof, prevzvišeni g. dr. Gnidovec, ki je pred 30 leti služboval v Kranju in je bil prvi prefekt dijaškega konvikta v Kranju. Prevzvišeni bi rad dobil i/. Slovenije še kaj duhovnikov za svojo škofijo in pa gmotne podpore, da bi mogel sezidati nekaj nujno potrebnih župnijskih cerkva v svoji revni škofiji. Darove za to misijonsko škofijo radevolje sprejema tudi ..Gorenjec" in jih bo poslal na pravo mesto.
Vidov dan v Kranju se je vsako leto slovesno praznoval. Naše šole so ta dan zaključile šolsko leto. Gimnazija je zaključila šolsko leto s sveto mašo \ svoji kapeli, osnovna in tekstilna šola pa so se udeležile slovesne službe božje v župni cerkvi, ki so se je udeležili poluošte-vilno tudi zastopniki vseh uradov. Vse hiše v mestu so bile okrašene z državnimi zastavami. Popoldan pa je v zvoniku župne cerkve zapla-polala poleg državne še papeževa zastava V znamenje, da se je pričel v Ljubljani evharistični kongres.    „,__w... *ai>_y,m . wa<z>-.< wm
Slehernik v Kranju. Narodno gledališče v Ljubljani je ob priliki evharističnega kongresa priredilo znano igro ..Slehernik". Kakor čujc-mo, namerava to igro ponoviti v Kranju pred župno cerkvijo.
Zastave plapolajo. Kranj je bil te dni   ves v
znamenju evharističnega slavja. Zato ni prav nič čudno, če so povsod vihrale neštete zastave in da smo zapazili po dolgem času vendarle še tudi pap -ško zastavo. Povdaritj moramo, da se je Kranj za te slovesne dni dobro pripravil in da ni bilo tudi ne med nasprotniki evh. slavja kakega takega ponaSanja. ki bi žalilo verne Slovence. Kranj se pač hitro in temeljito vrača na pota. po katerih hodi celokupni narod in je tako tudi piv,v.
Naznanilo!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom v soboto 6. t. m. otvoril trgovino in delavnico z dežniki v Kranju, Tavčarjeva ulica št. 8. Prizadeval si boni moje odjemalce vsestransko zadovoljiti. Moja skrb bo nuditi dobro blago po najnižji ceni, kar velja tudi za vsa popravila.
Se priporočani ter beležim z odličnim spoštovanjem
Alojzij Jenko
CERKLJE
Na naši občini je izobešena stenska slika vseh ministrov in banov bivše vlade sedanjega vojnega ministra generala Živkoviča. Na dotični sliki je tudi Dr. Korošec, ki pa je seveda v naši občinski pisarni prelepljen z nekim drugim ministrom, dočim so vsi drugi stalno vidni. Vabimo h ponovnem odkrtju te slike, ali pa pojasnilo, zakaj je slika v takem stanju.
TR2IC
Zanimivost iz občinske seje. V četrtek 27. 6. je bila seja občinskega odbora. Med svojimi poročili se je župan spomnil tudi 85 letnice nadškofa Jegliča, pa le toliko, da je ob tej priliki protestiral, ker so zagoreli kresovi po občinskih gozdovih. Pravi: ..Tisti večer so hodili mene spraševat ljudje, če sem jaz dovolil kuriti kresove in če sem župan, da se tako samovoljno postopa". Na svoja izvajanja je g. župan prejel tudi primeren odgovor. Značilno pa je tole; v občinskih gozdovih so goreli le trije kresovi, v privatnih pa šest in nihče se ni pritožil izmed zasebnikov nad tem, le naše slavno starešinstvo je moralo pokazati svojo nezadovoljnost. Zakaj? To pač razumemo!
Slamič iz Ljubljane je kupil hladilno napravo v klavnici za 14.000.— Din.
Vodarina se tudi precej energično izterjava, Kdor nima plačane ali se brani plačati, se mu voda enostavno zapre na odtoku iz glavne cevi. Blagajniške knjige se nahajajo na srezkem načelstvu v svrho pregleda, vsled česar, pravi Župan, da ne more podati točnih številk o stanju blagajne. Skarpa na vrhu klanca je popravljena. Dela so stala nud 8.000.— Din. Za fa-rovžem se je popravila pot, kar je tudi stala 7.000.— Din. Od Kr. banske uprave je dobila občina Din 5.000.— za brezposelne. Davkarija dolguje občini na neizplačanih davkih 220.000.-Din. Davčna uprava se pa sklicuje na to, da dolgujejo tržiški davkoplačevalci še precej višjo vsoto davkariji na neplačanih davkih. Zupanovo poročilo je bilo pri tej seji izredno dolgo, tako da se je seja zavlekla do pol 11. zvečer.
ŠENČUR
Telovska procesija. Mogočna je bila letos procesija sv. Reinjega Telesa. Ljudstvo se je ska-zalo hvaležnega za vso ljubezen svojega Zve-ličarja, za vse milosti, ki jih izkazuje vseni ljudem v najsvetejšem Zakramentu. Šolska mladina je tvorila najmičnejši del celega sprevoda, lakaj za njo je svirnla domača godba svečane koračnice. — Zopet smo doumeli: Kristus Kralj kliče! Iz tahernakelja kliče še vedno v svoji neskončni ljubezni in dobroti. Iz zmagoslavnega Stadiona na ljubljanskega nas vabi: Pridite k meni vsi ... Ta klic velja tudi tebi. krščanska duša. Tudi tebe pričakuje z nesebičnim hrepenenjem, da prideš k Njemu in mu pripraviš bivališče v svojem srcu. Le eno hoče — tvoje zveličanje!
Šolska razstava. Ob sklepu šolskega leta jé v pritlični sobi v iš. nar. šole v Šenčurju aranžiralo učiteljstvo razstavo ročnih in risarskih izdelkov učencev in učenk šole. Razstavo samo je obiskalo razmeroma malo občinstva in ni bilo od strani staršev, kakor tudi ne prijateljev mladine potrebnega odziva. — Notranji uspeh prireditve dela učiteljskemu vodstvu vso čast. Ze ob vstopu v veliko učilnico te je zajela mehkoba barv, ki se odraža iz vseh del in tako blagodejno vpliva na oko. Posebno te zadivi skupina narodnih ornamentov, Učenci so jih prav spretno sestavljali iz raznih oblik narodnih vezenin. Deklice jih tudi praktično uporabljajo za Izdelavo številnih prtov in prtičev ter za okras oblek in bluz. [zbranost motivov in okus se odraža v skupini prostih rizb. Strmiš med bujno, še otroško Fantazijo, ki se pa že poskuša v perspektivi in se s t oprijema umika resnosti in učenosti. Te rizbe ..... v kolikor so samostojno delo po edinih klicanih — prav posebno kažejo spretnost učencev v samoustvar-jnnju. Razstava je za celokupno prebivalstvo velikega pomena. Pokazala je, da so učitelji-
Kdor hoče
KVALITETO
ta krije z
..BOHN" OPEKO
rabiš kako
ŽELE ZHINO
kar pogumno v
»KOVINO
ŠKOFJA LOKA
Evharistični križ je ob otvoritvi kongresa zažarel v električnih žarnicah. Na željo nekaterih naših mož se je napravila zbirka za stroške napeljave razsvetljave in tudi za električni tok je še nekaj ostalo. Sklep je, da bo razsvetljen vnaprej vsaki petek, soboto in nedeljo zvečer. Vsem tistim, ki so to delo započeli in tistim, ki to delo podpirajo, naj Evharistični Kristus poplača.
Na kongres je šla vsa fara, le nekaj zagri-zencev je čepelo doma in bledelo od zavisti nad veličino vere našega ljudstva. Za mladinsko prireditev je bil posebni vlak iz Škofje Loke in je prepelju! nad 1200 mladine s svojimi reditelji. Škof j a Loka je imela sijajno urejeno rediteljstvo in sicer na vsakih 12 otrok reditelja, ki jih je ves čas čuval in ž njimi hodil ter skrbel zanje. Drugi farani pa so nekateri bili ves čas v Ljubljani in se udeleževali slovesnosti, drugi pa prišli domov, pa se peljali z avtobusi k polnočnici in se vračal, pa zopet šli na vlak, niso strpeli ob tem tihem navdušenju doma.
Vojni razpored. Na nedeljo 16. junija se je vršil za tukajšnji okoliš vojni razpafred in sicer v Gorajtah. Spraševali smo .,e zakaj se ne vrši v Zvezdi v Škofji Loki, kot druga leta in smo dobili različne odgovore: Zato ne, ker je tumkaj novi Gasilni dom, in se bi razpored v slučaju kakega ognja motil, ker je tamkaj gostilna in so vojni obvezanci raje v njej, kot pa v Zvezdi. Kaj je pravi vzrok, ne vemo? Vemo pa da, bi se bil razpored za mesto prav lepo izvršil, če bi ne imel g. sklicatelj in voditelj tako daleč tja, in zato ni mogel točno priti na mesto, dočim sta bila g. predsednik občine in pa pomožni pisar prav točna. Take komoditete si pa od domačega človeka v prihodnje nc želimo več.
V škofjeloški ,.krancelj" je zadnje čase zašel ..lubadar". Naj ostane to brez komentarja, vsak naj sam misli zraven.
Romanje na Trsat in izlet po morju organizira Katol. akcija Odhod 14. avgusta zvečer, na \eliki Šmaren smo na Trsatu, drugi dan na morju, zvečer se odpeljemo in smo ziutraj v Zagrebu, si ga ogledumo ter dospemo domov v soboto popoldne. Vsa vožnja (vlak in po morju stune Din 125.—. Prijave sprejema župni urad Šk. Loka. Več v prihodnjem ..Gorenjcu".
Naznanilo!
Naznanjam, da sem na novo preuredil trgovino in pekarno, ki odgovarja higijenskim predpisom. Cenjenim odjemalcem boni postregel dvakrat na dan s svežim pecivom. Prvovrstno mlečno pecivo, beli, polbeli in črni kruh kakor tudi planinski (Kornbrot) bom imel vedno v zalogi.
Ob 2 in sprejemam tuji kruh v peko. Cene konkurenčne! Postrežba točna! Dostavljam na dom!
Cenjenemu občinstvu se priporočava
Pavla in Mirko Cadež
KRANJ, Prešernova 8, nasproti Bat'e
Gospodarstvo
Čebelarjem! Do vključno 1. oziroma 20. julija mora prijaviti vsak čebelar, ki želi peljati svoje čebele v pašo. število panjev občini, v katero jih želi postaviti. Tekom enega tedna mora izdati občina dovoljenje ali pa prijavo odbiti. Zuhtevajte v vašem lastnem interesu pri občini
Str** 4 -
spisek prijav in prepoved dovoza na pašo, te je v vašem okolišu (600 m) domačih 150 A?, panjev (dva kranjiča sta en AZ panj), pri čemur je vpoštevati, da je vedno manj ploskve zasejane z ajdo. Ce se bodete za to zanimali, lahko zabranite, da bi bilo natrpanih na malem prostoru preveč čebel za ajdovo pašo. Pozneje bo prepozno.
Zadrugi državnih uslužbencev v Kranju priredita v soboto b. julija zadružni sestanek svojega članstva ob 20h 50 m v restavracijskih prostorih v Narodnem domu v Kranju. Namen sestanka je proslava mednarodnega zadružnega dneva, ki ga proslavljajo ta dan zadružniki celega sveta.
Uradne vesti
RAZGLAS
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Kranju razpisuje javno pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo vzdrževalnih zgradb in dobav za državni cesti št. 2 in 5| za leto 1955/56 in sicer:
1. Dobava 500 kg barve antoxyd f.v ograje v pioračunjeni 3Voti 7.200.— Din.
2. Dobava 100 kg čistega firneža v pror. svoti t.400.- Din.
5. Prebarvan je ograje mosta čez Savo v Kr«.-nju 7.23$.— Din.
4. Naprava zasilnega mosta v km 693.618 drž. ceste št. 2 — 25.808.— Din.
5. Dobava 100 kg antoxyd barve za železne mostove 2.400.— Din.
6. Dobava 55 kg čistega firneža 490,— Din.
7. Poprava mosta čez Bistrico v km 9.711 drž. cette št. 51 7.I5H.24 Din.
s. Poprava parapemega zidu v km 10384 drž. ceste št. 51 lt.104.80 Din.
9. Poprava opornih zidov V km 2'!.440 drž. ceste št. 51 15.699.30 Din.
(0. Poprava opornih zidov v km 21.517 in 21.559 drž. ceste št. 51 25.019.75 Din.
Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka dne 15. julija t. 1. ob 11. uri.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi) z besedami) na zneske odobrenih proraču nov.
Kavcija znaša lOVo od proračunjenega zneska za naše tn 209/o za tuje državljane. Kavcijo je vložiti pri davčni upravi v Kranju.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo proti povračilu stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega razdelka.
GORENJEC'
Stcv. 27
p O
t
TOČNOST UR V BOHINJU NAJ BO VEČJA!
Lepa je 1 mistika, kopanje V jezeru, veslanje, oddih sploh in razvedrilo. Pa je vedno tako, da človeka ne preživlja samo tako zadovoljno življenje ampak pravo delo, katero seveda prisili vsakega ob primernem času. da mora zapustiti navadne in še lepše vesele trenutke. To seveda človeku ni vedno prav, še manj pa mu more biti prav, če se mu povratek zelo otežkoči ali celo prepreči. Žal, da je v Bohinju prav ne-
Ženini in neveste
vse potrebno dobite v L zlatarski delavnici na Gorenjskem
B. Rangus, Kranj
Istotam lepa izbira ur, zlatnine, srebr-nine, očal, toplomerov, „BleikristaU" jedilni pribor v srebru in Chromu itd. — V Vašem interesu je, da si pred nakupom ogledate res veliko izbiro po solidni ceni. Popravila .»e strokovno in točno izvršujejo. — Kupujem staro zlato in srebro.
kaj podobnega. Pisec teh vrstic je mogel v tej zve/i Ugotoviti tam take napake, ki bi skoroda preprečile ali vsaj zavlekle povratek. Vsega tega dejstva so krive bohinjske ure. ki po nekod kot v ljubljanskih gostilnah zaostajajo za 10-20 minut. Včasih pa je že tako, da dve ali tri minute pomenijo, da je povratek na delo skoroda preprečen. To nam pač ne more ugajati. Skoroda se nam zdi, da bi bila tam taka politika, kot je politika ljubljanskih in drugih gostilničarjev, ki s zaostajanjem ure upajo pridobiti zase le še kakega cvičkarja.SUčno je tudi potništvo prisiljeno čakati v Ljubljani radi ne-primeniah zvez z železnico. To bi bilo eno. Nič manj važna točka pa ne bo najbrže ta, da v zel> uglednih lokalih ne moreš vedno dobiti tečnih podatkov o avtobusnih vožnjah in si kar na lepem neveselo presenečen, ko te med potjo prehiti avtobus, ti pa moraš potovati peš morda celo med dežjem in s sposojenim dežnikom, nat sezadnje pa radi napačnih ur zamudiš še vlak.
Ker še ni na višku tujske sezona, bi s tem člankom hoteli prizadete opozorili !e na te po-greške, da bi ne trpeli radi tega tudi še gospodarske škode in tudi ugledi kot tujsko prometni kraj. Kakor nam \*sc drugo ugaja v Bohinja, tako se nam zdi umestno, da opozorimo tudi na te napak-.-, kar smatramo le v prid Bohinjcev. Upajmo, da bodo vrstice dobroh >tno upoštevane, jeza pu prepuščena drugim.
1HL1 O 6 L H S B
Za vsako besedo v malih oglasih se r fr»ča 0*50 D. Najmanjši ?■■ osek je 6 D'n
Otomano, di vane, mod roce in vsa v to
si roko sna
daj
oca 'c!a vam audi na j • ceneje 1er so priporoča Viktor Tonejc tapetni k, v hiši g. F. Ažmnna.
Važno! Modroce! otomnne, spalne dlvane i. t. d.
izvršuj:' solidno in po nizki ceni Bernard Maks tapetnik poleg Stare pošte, Kranj.
Stavbna parcela se proda \ i irčičab, v oda poleg parcele. Naslov v upravi »Gorenjca".
Stanovanje z dvema sobama se odda. Na slov v upravi lista.
Sprejmem trgovskega pomočnika, kalen ima veselje do potovanja. Ivan Pre-šern, tov. čevljev Kranj.
Sprejme se pridna, poštena ženska, ki bi bila vajena kmečkih del in gospodinjstva V gostilni. Stara "54—1-0 let. Naslov v upravi lista.
Samostojni šivilji solidni, oddani stanovanje brezplačno. Naslov v upravi.
pravi  dolenjski, dobite pri  Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11.
^!^*^*1^r^^*lwTTr^i'rnT'1W^fflB[HffMlililBliBnilTII IMIIH'fflHIII II II inffll
4
LACE
HLAČE! HLAČE!
od najmanjših do največjih, za delavnik in praznik, kakor tudi platnene turistovske, štajerske in modne hlače v veliki izberi po ceni brez konkurence. Prepričajte se! Se priporoča
A. Jazbec, Kranj
Največja trgovina z oblekami na Gorenjskem. Istotam vsakovrstno blago za obleke, perilo, tovarniška zaloga klobukov in drugo.
Vsa v geometrsko stroko spadajoča dela izvršuje
Geometer v Kranju
-jjjjvliijiádiiii ll'IIMI'1'!1
Stranke spejema ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure.
WÊft MMiMii'W: i B
Good. Perčič Anton
civilno pooblaščeni geometer Kranj, Savski breg 19.
1885
1935
„pri france/nu "~ Xranj
Dobro blago, solidnost, zadovoljstvo polnoštevilnih odjemalcev. Manufaktura, perilo, konfekcija, lastna izdelava tudi po meri. Vas obisk, Vaša korist/
Ako zidaš hišo, naroči zidake in strešnike pri domači
Zarezniki in bobrovec z večletno garancijo in po konkurenčnih cenah.
Usnjarska in čevljarska zadruaa
uno
r.^.^o.^. v Jr^iču
priporoča sledeče lastne in zato najcenejše izdelke:
oveine v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. Obiščite nas!
Kdor zida
hišo, sebi ali drugim, mu zastek-lim stavbo poceni in solidno ali dam samo šipe točno po merah prirezane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko vseh vrst. Prepričajte se,   prihranili boste.
Hlebš - Kranj
i»gaMJM9waaaMiiin ii©tBS:©gmi^9^m^e^^tmQ^^t^^\e7^-*mmez^t
I
HaJvečje veselje ie na spomiad S
1
nositi C£yj$iv frupiuene v trgovjni i ~ '    """" ' I
45
Vsi izdelki: opanke. sandale, kapucin čevlji so DOMAČE ROČNO DELO. — Prepričajte se o dobri kvaliteti tudi Vi !
I
KAMNOSEŠTVO IN KIPARSTVO
K i\ ni n o H e s t v o zu marmor in granit S strojnim obratom, stavbno kamnoseštvo in kiparstvo. Spomeniki, grobnice. Plošče za oprave iz rožnih vrst marmorja. Plošče za električne instalacije. Umetni kamen, cementni izdelki, stopnice, cevi, graniti, plošče iz raznih vrst granita. Načrti, proračuni.
NAGROBNI SPOMENIKI po najnižjih cenah. *
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Ksrl Eržen v Kranju.
Ti
'a hflk'irnii hsirovnega društva v Kranju, predstavnik France Uheaaik,