Stev. 64. U Ljubljani, v torek, dne 20. marca 1906. Leto um. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13' — za četrt leta 650 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto r.aprej K 20'- za pol leta za fetrt leta za en mesec 10'-5 — 170 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOV GrednistVO le v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. (JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — _L- Vsprejema naročnino, inserate i n reklamacije. (Jpravniškega telefona štev. 188, ŠentjonSRn železnico. Z Dunaja nam poročajo :V soboto je pod predsedstvom sek. načelnika dr. F o f t a v železniškem ministrstvu zborovala komisija, da izreče svoje mnenje glede taritov, ki naj bi jih železniško ministrstvo določilo za prevoz premoga iz Št. Janža po dolenjski železnici. V komisiji so zastopali kranjski deželni odbor poslanec Povše, stolno mesto Ljubljano poslanec Plantan, upr. odbor dolenjskih železnic baron Schvvegel, glavni ravnatelj P a I m e r in dvorni svetnik Kon-t a , kmetijsko ministrstvo višji rudniški svetnik iz poljedelskega ministrstva in rudniški komisar ljubljanski H orjak. Gospod Povše jc kot zastopnik dežele naglašal, da je to vprašanje velikega pomena ne le za občine Trebnje, Mirita, Mokronog, Št. Janž in okolico, marveč za celo deželo, ki ie prevzela obveznost za obrestovanje prioritetnih glavinskih delnic dolenjskih železnic za 15 milijonov kron. V istini je morala dežela to obveznost še vršiti, ko ie tekom prvih let izplačala nekaj sto tisoč kron v pokritje primanjkljaja. Razmere so se izboljšale vsled raztočega prometa in uspešne uprave. Zadnja leta deželi ui teba doplačevati in upravni svet ie deželi celo povrnil predplačilo z obrestmi vred. Ni pa izklju-kl.iučeno, da utegnejo zopet nastati razmere, bi dežela morala vsled obveznosti prevzeti doplačila. Zato mora biti skrb deželnega zastopa, da se vse stori, kar mora zvišati ren-tabiliteto dolenjskih železnic. Ako sc torej zgradi stranska proga, ki bi omogočila in pospeševala izvoz premoga iz premogovnikov pri Št. Janžu, bi se s tem pomnožil promet na glavni dolenjski železnici, obenem pa povišali letni dohodki. Tako bi bilo mogoče obrestovati ne Ic prioritene, ampak tudi ostale gkt-vinske delnice. To je razlog, ki sili deželni za-stop, da priporoča in podpira gradnjo železnice od Trebnjega do Št. Janža. Pa tudi sploh je na korist deželi, da se odpro zakladi premoga v Št. Janžu. Mnogo premoga je v deželi, in vendar so bile zadnjo zimo cene premoga jako visoke, osobito v Ljubljani in tovarnah. Posredno bi torej pospeševali tudi razvoj obrta in industrije. Da pa sc omogoči gradnja označene železnice, jc treba, da se določijo za izvoz šentjanškega premoga kolikor mogoče nizki tarifi, da se izplača delo in pospeši izvoz. Zastopnik lastnikov premogovnikov pri Št. Janžu jc izrazil željo, naj bi se za šentjanški premog določili enaki tarifi, kakor za kočevski. Baron Schvvegel je kot predsednik upravnega sveta dolenjskih železnic izjavil, da bode upravni svet podpiral to podjetje, ako vidi zagotovljen uspeh; dvomi pa, da bi že sedaj to podjetje bilo dovolj zagotovljeno in dajalo zadostno poroštvo. Višji rudniški komisar je izrekel sodbo, da je okoli Št. Janža nad ,300 milijonov meterskih stotov premoga. Zastopnik ljubljanskega mesta jc opozarjal na priporočal to podjetje, ki bi pospešilo izvoz premoga in kranjski deželi nudilo dovolj kuriva za domačo rabo in razvoj industrije. Zastopnik ljubljanskega mestaje opozarjal na izredno draginjo premoga v Ljubljani. Nato jc predsednik dr. Fort izjavil : Iz razprave se razvidi, da bi bilo v veliko korist deželi kranjski, ako se zgradi železnica. Zato hoče železniško ministrstvo pospeševati to vprašanje. Določen strokovnjak bode predložil svoje mnenje o premogovnikih v Št. Janžu deželnemu odboru v presojo. Iz ministrstva odposlani inžener bode na spomlad izgotovil nadrobni načrt za to progo. Ko bode tako so-stavljcn natančni proračun, bode železniško ministrstvo določilo tudi tarife. Za sedai naj hi se morda tarifi za šentjanški premog znižali vsaj na 28 vinarjev od meterskega stota. Vprašanje jc torej v dobrem tiru. Upamo, da sc tudi ugodno reši. flfero Prosenc - Hribar. (Poročilo izpred okrajnega sodišča.) (3 zaupnosti. Dr. T r i 11 e r takoj ob začetku sobotne obravnave predlaga, naj se zasliši dr. Tavčar o znanih dogodkih v klubu, ko je hotel poravnati spor med županom iu Prosencom. Sodnik ugodi temu predlogu. Nato se prebere predlog župana Hribarja, naj se šc enkrat zasliši dr. Leskovar, ali jc bil pogovor pri dr. Vodušku zaupljiv ali ne. Dr. Fger se iziavi proti predlogu, češ da se je to govorilo med kolegi, in je torej zaupno. Dr. Hribar: Vedno se sklicuje na to, da je bi! pogovor zaupen in se tudi še bo, zato naj se zasliši dr. Leskovar. Sodnik sklene, da sc dr. Leskovar zasliši. Priča dr. Leskovar izjavi, da se ob njegovi navzočnosti ni govorilo o zaupnosti. Samoobsebi jc umevno, da se pogovor ni mogel smatrati za zaupnega, ker on ni samostojen odvetnik ter je moral vse poročati svojemu šefu. Zato je prosil, naj se ga še enkrat zasliši, da izpove, tki pogovor ni bil zaupen, ker bi se mu morda utegnilo kaj očitati. Dr. Fger se čudi, da se je dr. Lesko-varju potrebno zdelo, zopet sc dati zaslišati. Dr. Hrib a r konštatira, da se je dr. Leskovar moral dati zaslišati, da bi ga ne smatrali za denuncijanta. Pogovor ni bil zaupen. Nato pripoveduje g. dr. Hribar, kako je Prosenc na cesti dal ustaviti fijakerja, ko jc srečal dr. Lcskovarja in . . . Priča dr. Leskovar: To pa ni resi (Bučen smeh). Dr. Hribar: No, tako nekako ie bilo. (Smeh.) Dr. Tavčar priča. Priča dr. T a v č a r je h klubovi seji prišel prepozno, da bi slišal županova izvajanja. Stvar pa ga je zanimala. Zc en mesec poprej, predno se je vršil v klubu ta posvet, je nekaj slišal od svojega koncipijenta dr. Konrada Vo-duška. Ko je nekoč prišel priča z Dunaja, ga je dr. Vodušek prašal, čc že ve najnovejše, namreč, da Prosenc Hribarja dolži, da je krivo pričal, da ima Prosenc zato že pismene dokaze, da bo stopil predenj in zahteval, naj odloži županstvo. Na to pa ni dosti dal. Ko pa je prišla omenjena notica v »Slovenca«, ga jc zelo razburila. Ko je torej prišel v klub, je bila stvar že v polnem teku. Kako sta svoje stališče razjasnjevala Prosenc iu Hribar, ne ve, i ker je prišel prepozno. A od Prosenca je dobil vtis, da lahko nekaj dokaže, kaj seveda naj dokaže, ui vedel. Prosenc je zahteval dva moža, ki naj preiščeta stvar, a to jc bilo nepotrebno, ker nihče, vsaj jaz ne, pravi priča, ne bi bil prevzel razsodništva. Jaz sem stal na stališču, da mora izstopiti iz kluba, kdor županu kaj takega vrže v obraz. Zato sem rekel Prosencu: »Kar lepo klobuk vzemi, pa pojdi!« Proscnc je klobuk res vzel inrekel: »Sedaj pa imejte posledice vi!« O izključitvi sklepali niso, ker se samoobsebi razume, da za oba ni prostora v klubu. Dr. Fger: Ste li slišali, da jc g. Prosenc povdarjal, da sc je župan le motil, vi pa ste rekli: Zupan sc nc more zmotiti. Priča dr. Tavčar: Obema sem bil pravičen. O Prosencu vem, da jc precej klc-petav, o županu pa, da je prav nagle jeze. imel sem vtis, da ima Prosenc luidc reči v žepu in hoteli smo ga pripraviti do tega, da bi te reči izpustil iz žepa. Prosenc: Priča, nisi li rekel: Zmota je ne na županovi, ampak na Tvoji strani? Priča dr. Tavčar: Tega ne vem, kako sem rekel, a to še danes mislim, da si se zmotil. Izpoved župana Hribarja. Zupan H riba r razburjen priseže ter obširno opisuje svoje razmerje do Prosenca glede radeške graščine. Ze poprej se jc zanimal za to graščino, a jc ni kupil. Nekega dne pa je prišel v njegovo pisarno Prosenc in mu rekel, da je edino njemu naprodaj ra-deška graščina ter izrazil željo, da bi župan pristopil k njemu v družbo, da bi skupaj kupila graščino. Prosenc jc pripovedoval, da ima še dosti kompanjonov, med njimi dr. Hudnika, a da bi rajši deloval z županom. Meni pa se je zdelo,da dr. Hudnik ponudbe ni hotel sprejeti, ker mi je znano, da Prosenc rad veliko govori, kar pa se ne sine preveč na tehtnico polagati. Pristopil je h kompaniji. Parceliral jc večinoma vse Prosenc sani, ker je tega posla bolj vajen, in prodajal na drobno. Prodala sta na tak način veliko in preostaja! jima .ie le še savski revir in grad. Za ta"svet se je zanimal tudi neki (i r c b e u c, ki je stopil ž niini v dogovor po oskrbniku Zupanu. Ce je Grebene poprej prišel kaj k meni, se danes ne morem spomniti; m o g o č e, da je p r i-š c I, a jaz se ne spominjam, ker takih podrobnosti človek ne more ohraniti v spominu. Iz pisem pa sklepam, da mi to ni iz spomina ušlo iu da ui bil pri njeni pred sklenjeno pogodbo. Iz Grebenčevega pisma je tudi šele doznal, da jeProsenc (irebencu obljubil posojilo. Da bi mu o tem kaj pripovedoval Prosenc, se ne spominja, pač pa se dobro spominja, da mu je pozneje pravil Orebenc, da mu je Prosenc obljubil posojilo. Morda bi se dalo iz pisem, ki mu jih je pisal Prosenc, kaj bolj natančnega dognati, a ta pisma, sploh vso tozadevno korespondenco, je izročil Prosencu, ker mu jc vse zaupal. Tako ima torej danes Prosenc v rokah vsa pisma, on pa nič. Znano civilno pravdo bi bil Prosenc izgubi! tudi brez mojega pričevanja. Tožbo proti Prosencu je vložil šele potem, ko jc že cela Ljubljana o tem govorila. Do svojega 53. leta, dokler s Prosencem ni bil v zvezi, ni imel opraviti s sodiščem. Nato povdarja, da bi se bil nanj (irebenc gotovo najprvo obrnil, ker je do njega imel, kakor tudi drugi Radečani, največ zaupanja, kar pa sc o Prosencu ne more trditi. Dr. Fger: Tega nihče ne trdi, da se je objubilo. Gre se le za to, ali ste vi res rekli, da neveste, da se je posojilo dovolilo. Iz besed, ki iih jc pisal Orebenc: »Preskrbite mi posojilo, drugače nisem kupec!« bi bilo jako čudno, ko bi. Prosenca o tem ne bili prašali, predno ste mu rekli, naj gre z Grebencem po-•K- -lini delat. Z u p a n : V megli se spominjam, a tega ne trdim pod prisego, da mi je Proscnc rekel: »Jaz preskrbim posojilo!« Dr. Fger: Gre se za to, če vam ie bilo Grebenčevo pismo znano. Zupan: T o mi je m oralo biti z n a n o. Potrjujem pa, da me Prosenc ni nikdar prašal, če sme obljubiti posojilo. Na vprašanje pravi župan, da se jo pismo, v katerem piše Prosencu: »Rad Te pooblaščam za vse nadaljne korake«, nanašalo na Prusnik; ravno tako izjavi župan na vprašanje, da ie bilo omenjeno Grebenčevo j) i s m o v njegovi r o k i, k o i e poslal Prosenca v Radeče. Ne s p o m i n j a pa s e, da bi m u bil s o d-ii i k v o n i c i v i 1 n i pravdi pokazal to p i s m o. Dr. Fger: Iz tega torej res sledi, da izjava objektivno ni bila popolnoma pravilna. Ali je mogoče, da bi bili govorili z Grebenceni pred pogodbo? Z u pa n: Se nc spominjam! O posojilu v »kmetski posojilnici« pravi župan: Da bi bil rekel, da ne reflektujem na posojilo, ni res. Reflektoval nisem le nato, da bi posojilo moralo biti ravno pri »Km. pos.« Prošnjo za posojilo sva s Prosencem podpisala in vložila s prošnjami drugih upnikov. Ko sva se ločila je Prosenc dobil denar, iaz |ia savski revir, s katerim imam le težave in stroške. Proscnc pa je pri tci kupčiji dobi! 75.000 K. Čudi se zakaj (irebencu ui bilo dovoljeno posojilo. Dr. Fger: Saj ga je res dobil! Dr. T r i 11 e r (županu): Saj tega ti ne moreš vedeti. Sodnik: Ste li pripravljeni, gospod župan, odstopiti od tožbe, ako da g. Prosenc častno izjavo ? Zupan: Ne! Tega ne morem! Prosenc je raztrosil o meni po mestu te stvari zoper mojo čast, kar jaz na svojem izpostavljenem mestu kot župan nc moretn pustiti. Gospod sodnik! Ali m i j e ljubši človek, ki m c napada iz z a s e de, ali p a č I o -v e k , k i m i potisne v roke revolver in m i reče: Ustreli se! Čast j c moje življenje! (V klopi za poslušalce sedeča gospa soproga županova zailtti.) Boj za Grebenca. — Razprava se zopet preloži. Sedaj bi imel biti zaslišan Grebene. Ker ga pa vkltib brzojavnemu povabilu ni, predlaga dr. T r i 11 e r, naj' se ga ne zasliši, ker je zadeva že itak dovoli jasna. Dr. Fger: Ravno sedaj je zadeva še bolj nejasna. Prvikrat zaslišan je rekel župan, da se ne spominja, da bi bil pred pogodbo z Grebencem govoril, sedaj pa je izjavil, da je mogoče. Zato je potreba, da Grebene razjasni zadevo Dr. T r i 11 e r protestira proti temu, da bi se Grebene zaslišal, ker ni potrebe. To je le znvlnčpvnnie. Dr. Fger: Ga bo pa druga instanca zaslišala. Dr. T r i 11 le r: Nai ga pa, a tu ga ni treba! Dr. Hribar konštatira, da je tudi on bil zato, da se Grebene zasliši in je šel na roko nasprotni stranki. On sam jc iz lastnega žepa plačal brzojavko na Grebenca in ne nasprotna stranka. (Smeh.) Dr. Fger: Gospod doktor, pa bi mi bili vendar povedali, da ste imeli tak izdatek; bil bi ga Vam drage volje povrnil. (Smeh.) To vendar ne gre take reči spravljati v plai-doyer. (Smeh.) Dr Fger prosi, naj se konštatira, da on ni obljubil, da ne bo predložil dokazov o županovi verodostojnosti, kakor je poročal »Slovenec«. Nato se prebero akti iz Laškega trga. Zupan Hribar je tožil Grebenca radi razžaljenja časti; ker mu je ta očital, da ga je zapeljal v nesrečo. Ker pa je Grebene podal častno izjavo, je Hribar umaknil tožbo. Obtoženi Prosenc nato izjavi, da je na vsak način potrebno, zaslišati Grebenca. Nekoč sta se srečala na radeškem trgu in se pogovarjala. V tem pogovoru mu je Grebene tudi povedal, da je z županom o posojilu žc govoril in da je kupec le, ako se mu preskrbi posojilo Ko je Prosenc pozneje v Ljubljani o tem pogovoru omenil županu, je dejal župan: Le pojdi doli in reci, da mu bova šla na roko. V pogodbo seveda točka o posojilu ni prišla, ker tega ni smatral za potrebno. »A žal mi je danes, da to ni prišlo v pogodbo, ker bi mi ne bilo treba sedeti tu kot obtožencu po nedolžnem.« Sodnik sklene, d a s e (irebenca zasliši iu obravnava se zo-pet preloži. Dan obravnave se pravočasno naznani. Carinskii spor s Srbijo končan. Ogrski uradni lisi je priobčil ministerski ukaz, da morajo ravnati carinski uradi z blagom, ki prihaja s Srbskega, po najugodnejših postavkah carinskega tarifa iu naznanja,, da bo tudi Srbija ravnala tako z avstro-ogrskim blagom. Srbski časnikarski urad je priobčil izjavo, da imajo srbski poverjeniki za pogajanja o trgovinski pogodbi med Srbijo in Avstrijo naročeno takoj pričeti s pogajanji o stalni trgovinski pogodbi, ker srbska vlada ui pritrdila začasni trgovinski pogodbi. Srbski poverjeniki so pa pooblaščeni za izjavo, da namerava Srbija ravnati z avstroogrskim blagom v Srbijo uvažanini po najugodnejših postavkah carinskega tarifa, ako prizna to ugodnost Srbiji tudi Avstro-Ogrska in če ta dovoli uvoz in prevoz srbske živine, mesa in perutnine, ki je pa mora naznaniti srbski generalni konzul v Budimpešti. Belgrajski »Trgovski Glasnik« piše, da je rešen carinski spor med Srbijo in Avstrijo tako, kakor je želela Avstrija. Srbija je žrtvovala iu opustila vse, medtem, ko se niso upoštevale uiti najmanjše srbske zahteve. Verska vojska na Francoskem. Francosko opozicionalno časopisje trdi, da jc odnehala vlada katoličanom, ker je minister za notranje zadeve ukazal, naj nc uporabljajo pri inventurah več vojaštva. A ta odredba je najbrže le prehodna in ima namen pomiriti katoličane, da ne bi preveč nasprotovali radikalnim kandidatom pri volitvah. Kmetje v Vcndceji, vendeeski vasi Mcr-morte, so pričeli napadati državne šole. Razjari! jih je svobodomiselni učitelj, ki jc brzo-javil po orožništvo. A ko so došli orožniki, jilt je napadlo 4- do 5 sto kmetov. Ranjenih je bilo pet orožnikov. Zaprli so jako veliko kmetov. Velezaniniive podrobnosti poročajo o odporu katoličanov. V departementu Haute-Loire so izpremenili malone vse cerkve v trdnjave. V Coucoronu imajo v cerkvi živeža za tri tedne, okna in vrata so zadelana s tramovi, ki so težki do 100 centov. V Sallettesu so posekali drevesa ob cestah, da zgrade barikade. Okolu cerkve so izkopali volčje jame in groze, da bodo oblegali vojašnico, v kateri so deželni lovci. Razmere v Albaniji. Dogodki v Albaniji so zelo resni iu ta-mošnji položaj je do skrajnosti nemiren. Nad tisoč Albancev ie oblegalo te dni mesto Vuči-tru, ter zahtevali oprostitev tem zaprtih četo-vodii. Za dan 5. aprila so že vnaprej naznanjeni upori no raznih krajih. — Marša! Haki- paša, glavni poveljnik petega kora, ki je nastanjen v Damasku, je imenovan za generalnega guvernerja in vojaškega poveljnika v Skodri v Albaniji. Na njegovo mesto pride sedanji vojaški poveljnik v Skodri Nuri-paša. Vstaja na Filipinskih otokih povzroča velike skrbi severoameriškim Zedi-njenim državam. Američani postopajo namreč zelo strogo z uporniki. Generalu VVoodu so očitali, da je v boju z vstaši rodu Moros na Davoški gori dal pomoriti celo ženske in otroke. General je naglašal v svojem opra-vičevalnem pismu, da so se borile ženske v prvih uporniških vrstah in so držale otroke pred seboj. Vojaki v boju niso mogli ločiti otrok in žensk od moških upornikov. Na kongresu pa niso bili zadovoljni z VVoodovim poročilom in bode najbrže odpoklican. Japonska in Rusija. »Ruskoje Slovo« prinaša iz Vladivostoka vest, da postaja protiruska in šovinistična stranka na Japonskem vedno uplivnejša in da zahteva izpraznjenje Sarbina in severne Mandžurije. V ta namen so Kitajci organizirali veliko četo Hunhuzov. V pravi Mandžuriji se gibanje proti Rusiji zelo naglo širi. Makedonija. Odposlanci tnacedonske financielne komisije so brzojavili svojim odposlanikom, da za mesec februar gaže še niso izplačane in da porta še zdaj ni sprejela predloženih načrtov. Poslaniki bodo pritisnili na Turčijo. Volivna preosnova na Pruskem. V pruski zbornici je naznanil predsednik, da je predložila vlada zakonski načrt o po-množitvi poslancev in o izpremembi volilnih okrajev in krajev za pruski deželni zbor. Prusi proti Poljakom. Poljski poslanec Mizerski se je pritožil, da silijo poljske trgovce v poljskih pokrajinah, da morajo na napisnih deskah dati napisati nemška imena. Minister Bethmann je izdal nedavno odlok proti policijskim ukazom za izpremembo poljskih napisov. Notranje politični položaj. Pododsek za tržaška pristaniška dela je pričel zaupna pogajanja v trgovinskem ministrstvu. Poljsko kolo namerava odpo-slati v odsek za volilno preosnovo poslance gre ta Dzieduszyckega, Abrahamovicza, Bo-brzinskega, Kosiowskega, Pastorja, Glabin-skega in Byka. Gališki namestnik grof Potočki pride na Dunaj, da posreduje med vlado in poljskim kolom o pomnožit vi po slariških mest. Demokraške krilo in središče poljskega kola zahtevata, da dobi Galicija najmanj 7 mandatov več, kakor jih je odločila vlada, sicer ne glasujejo za vladno volilno preosnovo. Za slučaj, da konservativci še ne bodo zadovoljni, ni izključen razpad poljskega kola. Med Mladočehi in češkimi agrarci je vedno hujši boj zaradi volilne preosnove. Volilci so pozvali poslance Doležala, Hel-lerja, Dycka in Biahovca, naj nastopijo glede volilne preosnove skupno z agrarci ali naj pa odstopijo. Mladočehi nameravajo organizirati kmečko prebivalstvo v tej za devi proti agrarcem. Vlada namerava predložiti zbornici predlog o pavšaliranju poslaniških diet Poslanci dobe v prihodnje pavšal letnih 4800 kron in 1200 kron stanarine. Z uvedbo pavšala nameravajo doseči, da bo zbornica hitrejše reševala tekoče posle Odsek za volivno preosnovo izvolijo najbrže jutri. Nemška ljudska stranka bo odposlala v odsek Derschatte, Kaiserja, Pra-deja, Lemischa, Kienmanna in Lockerja. Nesreča v cour^ierskih rudnikih. Se vedno je vsa svetovna javnost pod vtisom nesreče v ccurrierskih rudnikih. Westfalski rudarski strokovnjaki sodijo, da je povzročilo nesrečo v courierskih ludni-kib, ker so nosili rudarji odprte svetilke, ker niso močili premogovega prahu, ki se je unel in tako povzročil nesrečo in ker ni bilo nikakih rešilnih priprav. V francoskih rudnikih ni še bilo večje nesreče in zato je zavladala med nadzorovalnim osobjem lahko-mišljenost. Mrtva trupla upajo spraviti na dan šele v štirih tednih. Stavka francoskih premogarjev se jako hitro širi. V soboto so cenili število stav-kujočih na 32.000, a v nedeljo že na 53 000. V Lens se je pripeljal francoski minister za notranje zadeve. Clemenceau, ki je govoril na rudarskem shodu. Rekel je, da imajo rudarji pravico, da stavkajo, a ne smejo tudi zanemariti svojih dolžnosti nasproti lastnini. Obljubil je, da vojaki ne bodo prišli v do-tiko s stavkujočimi rudarji, ki naj bodo zato mirni, da se izkažejo vredne zaupanja. Francoski listi opisujejo položaj med stavkujočimi rudarji kot jako opasen. Trdijo, da se bo razvila tekom enega tedna splošna stavka z znaki revolucije. V soboto ponoči so napadli stavkujoči rudarji delavce na nekem vlaku in jih prisilili k stavki. Clemenceau je svetoval rudarskim družbam, naj dovolijo rudarjem 10 % zvišanje plače. Naznanil jim je tudi, naj v stavki ne upajo na pomoč države proti rudarjem. Papež je daroval za svojce ponesreče- i nih rudarjev , 20 000 frankov. Dela za zadušitev požara v jami nadaljujejo metodično. Požar je deloma zadušen, a inženirji se boje, da izbruhne nanovo, ko bodo predrli na sipe. Clemenceau je ponudil predsedniško mesto odbora za nabiranje milodarov za rodbine courrierskih ponesrečencev bivšemu predsedniku francoske ljudovlade, Loubetu, ki je prevzel ponudeno mu častno mesto. Rudarji zahtevajo, naj preštejejo župani prebivalstvo, da se izve natančno število ponesrečencev. Družba trdi, da se je ponesrečilo 1095 oseb, a govori se, da je izgubilo življenje najmanj 1500 rudarjev. Stavkujoči rudarji groze onim rudarjem, ki delajo prostovoljno, in celo onim, ki delajo v rovih, kjer se je zgodila ne sreča. Orožništvo so zopet pomnožili. V nedeljo so napravili zopet velike nasipe, da uduše požar, kar se jim je baje posrečilo. Stavkojoči rudarji so sklenili v nedeljo zve čer, da odklonijo predloge delodajalcev in hočejo stavkati do skrajnosti. Zopet revolucija v Rusiji? Judovski listi so začeli zopet prerokovati, da izbruhne nova revolucija v Rusiji. Najbrže so jezni, ker je postavil ruski uradni brzojav na laž angleškega Rotšilda, ki je trdil v Chathamu, da so ustrelili v Rusiji vse one begunce, ki so se povrnili nazaj, ker so jih odklonili Angleži. »Tribune" poroča, da pripravlja ruska vlada vse, da zaduši novo revolucijo, ker pripravljajo revolucionarji zopet splošno stavko. V Peterburgu so nastavili v Sv. Peter Pavlovi trdnjavi nove težke topove in strojne puške. Utrjujejo tudi arzenale Vojaštvo je zastražilo železniško progo Moskva-Kazan. V Sibiriji je določenih 150.000 mož, da stra-žijo železniške proge. Pričakujejo baje tudi novo splošno stavko železničarjev. Nasproti tem vestem pa izjavljajo ekstremne stranke, da hočejo izpre-meniti svojo taktiko in prenehati z vstajami ter se udeležiti nadalje le parlamentarnih bojev. Vilnski generalni gubernator je prepe vedal shode katoliške ustavoverne stranke, ki jo je ustanovil škof Kopp. Iz krajev, kjer je lakota, prihajajo po ročila o nalezljivih boleznih. Zlasti umrje veliko otrok. Zadnji čas so upokojili 60 ruskih divizijskih poveljnikov generalov. VVaršavi je vdrlo včeraj zjutraj šest mladih mož na notranje dvorišče kaznilnice, kjer so se izprehajali politični jet niki. Vratarja so prisilili, da jim je izročil ključe, ustrelili so enega nadpaznika in enega paznika ter tudi ranili nekega paznika, nakar so oprostili jetnika Zaleskega. Pri Skarzysku na Visljski železnici je skočil raz tir osebni vlak. Več oseb je iz gubilo življenje. V Rigi je bil 18. t. m. težko ranjen delovodja Herremann na dvorišču tovarne .Etna". Policija je prijela v Rigi voditelja in 13 članov neke vstaške čete, ki jih dolže, da so umorili decembra 1905 pet uradnikov. Zaradi napada na tovarniškega ravnatelja Gutzerta so prijeli tri osebe. -V Rigi sta prijeti tudi dve 201etni deklici čla niči bojne organizacije. V njujinem stano vanju so se shajali zarotniki, ki so prišli po tajnih mostovžih. V nekem mostovžu so dobili načelnika velike čete, ki je umorila svoj čas nekega policijskega pomočnika, ki ga je spremljalo 10 policistov. Kuropatkinu je brzojavil car na potu v Peterburg, naj opusti potovanje. Ku-ropatkina nameravajo najbrže pregnati. General je odpotoval na posestvo svoje matere. V Jekaterinoslavu so prijeli četo roparjev in morilcev, ki so preiskavah hiše preoblečeni v uradnike in policiste. V Biskupicah so nalili bombo, ki pa ni razpočila, ker so se zmočile vžigalne vrvice VBerolinu je bila v nedeljoslav-nost na čast G o r k e m u. Gorki je govoril in naglašal, da mora biti umetnost svobodna, dasi ji nasprotujejo vse temne in zle meči. Svojo domovino je označil za dežele največjega človeškega trpljenja, vsled česar ruska umetnost tako rada predstavlja trpljenje in smrt. Rusko ljudstvo se je dvignile, da vrže z ramen breme, ki je tlačil Ljudstvo bo zmagalo in ustvarile novo umetnost veselja. Poživljal je na pomoč ruskemu ljudstvu v boju za svobode. V nedeljo so bile predvolitve za gosu darstvenno dume Poročajo, da so bile volitve mirne. V Peterburgu je zastražilo ve jaštve štiri predmestja, v katerih je imelo delavstvo 39 tovaren pravico, da izvoli 57 pooblaščencev za izvolitev volivnih mož v dumo. Miru niso motili, a volitve so bile brezuspešne. Delavci niso prišli in če so prišli, so izjavili, da ne marajo o dumi ničesar slišati in kjer so še volili, pa niso marali podpisati volivnega zapisnika. V L e d z u so poizkusili socialisti raz-gnati volivni shod Vojaštvo je streljale na nemirneže, ki so takoj tudi streljali. Ubiti so bili 3 vojaki in dva civilista, ranjenih je pa bile 19 oseb. Admiral Cuknin je kasacijsko prošnjo poročnika S c h m i d t a odbil ter iz-premenil smrtno kazen. Schmidt ne bo obešen, ampak ustreljn. Tavrijska palača v Peterburg u v kateri se sestane državna duma, je že povsem pregrajena m urejena. Za poslance je postavljenih 600 sedežev; vsaki teh sedežev stane 50 rubljev. Mesto za predsednika je na tribuni. V ministrstvu ruske vojne mornarice so odkrili veliko tajnih dokumentov in načrtov, ki so bili prodani neki inozemski državi. Absolutizem na Ogrskem. Razpust izvrševalnega odbera ogrske koalicije je zelo razburil mažarske plemiče in jude. Brez komedije, ki jo tako dobro igrajo koalicijske ekscelence in judje, seveda tudi tu ne gre. Razpuščeni izvrševalni odbor je imel v soboto sejo, pri kateri so sklenili, da protestirajo z izjave, ker je razpusiila vlada koalicijski izvrševalni odbor. V izjavi ostro napadajo ogrsko vlado in ji očitajo, da je utemeljevanje e razpustu neresnično, ministerialni odlok protizakonit in tiranski. Izjavili se tudi, da bo še nadalje vodil izvrševalni odbor združene ko alicije v okviru zakonitih določil posle, ki so mu jih poverile v koaliciji združene stranke. Košuto v brat Ludvik Teodor je obiskal svojega bolnega brata. Zdravstveno stanje Franca Košuta se je izboljšale Grof Ferdinand Zichy je poslal listom izjavo, da so neresnična vsa poročila o papeževem vmešavaniu v ogrske zadeve. Danes potuje Fejervary na Dunaj, da poroča vladarju o položaju. V nedeljo so prijeli poslanca Eotvoša, ki mora v triletno ječo zaradi goljufije. Proslava ogrske revolucije na Reki. Reka, 16. marca. Vlada je najprej prepovedala, potem dovolila proslavo ogrske revolucije. Včeraj so priredili slavje v gle dišču, potem demonstrirali po mestu, pojoč ogrske pesmi. Pet oseb je bilo zaprtih, a izpuščenih. Zaplenjeni memorandum. M o s t a r. Cenzura je zaplenila memorandum na skupne ministrstvo za svobodo tiska, katerega je podpisalo nad 400 meščanov. Razpor v brnski soc. demokraciji. Razpor v brnski soc. demokraciji je vedno ostrejši. Posebno se bo pa to pokazalo pri proslavi 1. majnika. Češki socialisti prirede majnikovo slavnost sami zase in popolnoma ločeno od nemških seciali-stov. Cehi prirede tudi svoj obhod. Ta slavnost bi imela češki, ena nemških socialistov pa nemški značaj. Dnevne novice. Na liberalnem zaupnem shodu bodo kon-fiscirali vse cerkveno premoženje. »Narod« to že napoveduje, in sicer bodo s tem »razbremenili kmeta«. Ze vemo, kako se godi kmetu pri takih konfiskacijah. Judje in špekulantje obogate, kmetu pa ne ostane drugega, kakor da mora znova plačevati za cerkvene namene. Radovedni smo, kako bodo liberalci izpeljali ta cerkveni rop. Voljo imajo dobro, kakor kaže »Narod«. Zoper Celjsko zadružno zvezo bo nastopil shod zaupnikov narodno-napredne stranke. »Narod« pravi, da liberalcem zadružništvo zato ne gre od rok, ker so podložni celjski zvezi. V programu zaupnega shoda .ie »ustanovitev samostojne zveze kranjskih liberalnih zadrug®, Razdelili bodo torej na tem imenitnem shodu tudi denarje in krave, na liberalce in klerikalce. Združevali bodo liberalno mleko, obrestovali liberalne krone, organizirali samo liberalne krave itd. Upamo, da se bodo temu početju krave smejale. Izobraževalno društvo Preddvorom je zbralo \ nedeljo veliko število svojih udov in prijateljev k predavanju o pomenu izobrazbe za kmečki stan. Predaval je dr. Krek. Političen shod. V Šmartnem pri Kranju je sv. Jožefa popoludne napolnilo do 500 mož prostorno župniško vežo in stranske prostore. Sklicalo je shod politično društvo za kranjski okraj. Predsednik, župan Zabret iz Predo-selj, je spretno vodil ta krasno uspeli shod, ki je zbral iz vseh sosednjih občin najboljše može. Govoril je prvi gosp. prof. Jarc, ki jc v premišljenem, globokem, vendar pa izredno poljudnem govoru pojasnil potrebo iu cilje kmečke izobrazbe. Drugi je govoril dr. Krek o politiških razmerah v deželi in državi. Ta shod je pričetek živahnejšega politiškega delovanja v kranjskem okraju. Občinske volitve v Zagrebu so zadale velik poraz takozvanim naprednjakom. Poročali smo, da je v I. razredu zmagala vladna stranka, v II. razredu je zmagalo 15 kandidatov vladne narodne stranke, za pet pa bo treba ožje volitve in se bo ta vršila prihodnji petek. V II. razredu so kandidatje vladne stranke dobili od 526 do 615 glasov, kandidatje narodnega meščanstva, katere sta podpirala »Obzor« in »Pokret« pa 267 do 321. Prvikrat je letos v tem razredu nastopila čista stranka prava in dosegla znatno število glasov, okolu 210. V tretjem razredu je bil hud boj med psevdo-naprednjaki in Starčevičevo čisto stranko prava. Starčevičevci so sijajno zmagali. Dobili so po 700 glasov, njihovi nasprotniki pa okolu 300. Starčevičeva stranka prava je zmagala torej s 400 g 1 a s o v i večine, kljub temu, da so za naprednjake glasovali uradniki, mažaroni itd. Zanimivo je, da je za Star-čevičance glasoval tudi g. Stjepan Radič. Največ je k propadu naprednjakov pripomogel liberalni »Pokret« s svojimi pamfleti. Zahvali naj se zato »Narodu«, od katerega se je učil. — Po volitvi v soboto je občinstvo manifestiralo po Zagrebu, kličoč: »Živela Hrvatska!« »Slava Ante Starčeviču!« Iz seje »Slovenske Matice«. »Slovenska Matica« je imela 142. odborovo sejo, v četrtek dne 15. sušca 1906 ob 5. uri popoludne v društveni pisarni. Tajnik poroča, da je društvo od častnega člana Šandora Gjalskega prejelo njegovo najnovejše delo: »Z a m a t e r i n s k u rije č« v dar. Za darilo se je predsedstvo pismeno zahvalilo. Sklene se, da je odpoved odbornika dr. Ivana J a n e ž i č a vzeti nazna-nje in za 14-letno delovanje v odboru njemu izreče pismeno zahvala. Društvo je pred kratkim vložilo na ministerstvo prošnjo, da mu isto vnovič podeli državno subvencijo za II. 1907 1909, če mogoče v višjem izinerji ko doslej. Sprejme se preosnova d r u š t v e-n i h p r a v i 1 večinoma po nasvetih v to svr-ho izvoljenega pododseka treh odbornikov (gg. Milčinski, Turk, dr. Ušeničnik). Na znanje se vzame, da je »H r v a š k a Matic a« sprejela ponudbo glede ožje k n j i-ž ne zvez e. Sklene se pritrditi njenemu nasvetu, naj si Matici sami izbereta urednika novima knjigama. Urednikom »Hrvaške knjižnice se izbere odbornik dr. Uešič. Na znanje se vzame, da si je knjižni odsek v zadnji seji odbral načelnikovega namestnika. Izvoljen je bi! odbornik dr. Zbašnik. Sklene se, da Matica izdaj letos v XII. zvezku »Knezove knjižnice« Cankarjevega: Martina K a č u r i a (Življenjepis idealista), ki ga je ocena potrdila in odbor sprejel. Društvene knjige za leto 1905., ki so koncem januarija izšle, dobe dijake kot naročniki proti znižani ceni 2 K. Na znanje se vzame tajnikovo poročilo o poverjeništvih, knjižnici, društvenikih in knjižni zalogi. Novo poverjeništvo se je osnovalo za Vuhred; nova poverjenika sta dobila Gradec iu Tolmin. Dru-štvenino je poravnalo za lansko leto 2960 letnikov, za letos doslej 410. Od zadnje seje je društvu pristopilo na novo 32 udov. Knjižnici je prirastlo 35 knjig, zvezkov in časopisov; med njimi največ čeških; 11 podarjenih, 24 zamenjanih. Tudi v zadnji dobi je Matica prejela obilo prošenj za podaritev založnih knjig. Prošnje so bile vse ugodno rešene; za darila je prišlo društvu več pismenih zahval. Izkrcevalne vaje v južni Dalmaciji. Pri letošnjih izkrcevalnih vajah v južni Dalmaciji bodo uporabljali izkušnje rusko-japonske vojske. Kar se tiče brodovja, bodo te vaje največje, ki so se kedaj vršile v Avstriji; v akcijo ne bode stopilo le brodovje, ki sedaj opravlja službo, ampak tudi rezevno brodovje,ki je sedaj vkrcano v Pulju. Ravno tako kakorleta 1902 bode sovražnik svoje čete prevažal na zasebnih ladjah; poleg tega bodo uporabljali torpedne naijade, brezžični brzojav, zrakoplove, golobe-pismonoše in razne razsvetljevalne aparate. Tudi mine, ki so se v rusko-japonski vojski tako dobro obnesle, se bodo uporabljale. V akcijo stopijo tudi c. in kr. jahte, ter nameravajo oborožiti pomožne križarke. Izpremembe v armadi. Pod-maršal Karol Level, poveljnik mo-starske divizije je odstopil na lastno prošnjo, za poveljnika mostarske divizije je imenovan poveljnik 9. pleveljske gorske j brigade pedmaršal Jožef baron W e i g 1. | Za poveljnika plevljske gorske brigade je imenovan gen. majer RudolfLanger, I za poveljnika 3. nevesinjske gorske brigade pa polkovnik Karol Dvorak, za po-i veljniika 41. pešpolka je imenovan polkovnik generalnega štaba Rudolf Schmidt. Za generalnega štaba načelnika poveljništva | puljskega vojnega pristanišča je imenovan | podpolkovnik gen štaba E r v i n M ii 1 -1 e r. Z vojaškim zaslužnim križem je odlikovan podpolkovnik Stanislav Bel- s k y t pešpelku St. 47. Upokojen jc poročnik 97. pešpolka Emil V o 1 p i h. Rudarsko nadzorstvo. Požar T courrierskem rudniku je napotil rudarski oddelek poljedelskega ministrstva, da nameravajo posvetiti večjo pozornost nadzorovanju rudnikov. Pri nadzorovanju rudnikov bodo sodelovali baje tudi zastopniki rudarjev. Iz deželne bolnice. Vodja deželne bolnice, g dr. K. Bleiweis vitez Trste-niški objavlja razglas po listih, da se naj ne pošiljajo bolniki v bolnice, ker je ta prenapolnjena, razun nujnih slučajev. Sosebno velja to za kirurgični oddelek. Poizvedovali smo o stvari in izvedeli, da je baje odredil primarij kirurgičnega oddelka, g. dr. Slaj-mer, da operira samo v ponedeljek, sredo in petek. Bolniki se pa vedno bolj kopičijo. Ne vemo kake so razmere sedaj v bolnici, a v interesu zavoda in dežele moramo odločno zahtevati, da se že enkrat temeljito urede. — V sanatorju „Leoninum" in v de-žslni bolnici je toliko operacij, da imata dva kirurga dela čez glavo. Sedaj naj pa samo eden zadostuje. To je absolutno nemogoče, akoravno ima kirurgični primarij svojega asistenta in sekundarija. Najbolj praktično bi bilo deliti kirurgični oddelek v dva samostojna oddelka, vsak s svojim primarijem. Sicer bi to provzročilo večje stroške, a na drugi strani bi ne bilo treba bolnikom toliko časa ostajati v bolnici, oziroma čakati na operacijo ; zatorej bi bili tu stroški oskrbovanja manjši. Kakor se sedaj razmere, pa je nemogoče, da bi en sam primarij zadostoval vsem zahtevam na oddelku, poleg tega pa še zahtevam privatnega sanatorija v tem obsegu kakorje „Leo ninum", ki je sam obsebi že bolnica z več sto boniki na leto. Ulom v poštni urad. Iz Viča se nam poroča. V noči od prošlega petka na soboto poizkušal je neznan tat ulomiti v tukajšnjo pošto. Najprej je odprl z vitrihom hišne duri, nato je šel skozi vežo v gostilno, kjer je moral na isti način odpreti še dvoje vrat. Nato je poizkušal ulomiti še vrata v poštni urad, kjer je bila slučajno večja vsota denarja, a je delo opustil, ker se mu je orodje zlomilo. Mali od-lomljeni košček orodja je ostal v ključavnici. Potem je šel tat nazaj v prvo gostilniško sobo, kier je tudi trafika in drugo blago; prižgal svetilko, pobral iz trafike, kamor je vlomil z dletom 30 K in pustil le par vinarjev notri. Privoščil si je še dve steklenici piva in nekaj cigaret. Poznala se je tudi stopinja bose noge. Druge stvari je pustil pri miru. Orožništvo je aretovalo ključavničarja Matevža U r a n i -č a iz Gline, pri katerem se je dobilo razno sumljivo orodje, ki je bilo primerno zarezam in udrtinam pri vratih, ki so bila s silo odprta. Uranič se je izražal tudi večkrat v isti gor stilni, da bi rad šel v Ameriko, pa nima denarja, a mož si je na slab način iskal potninc; mesto v Ameriko, je moral pod ključ! Hotel pri »zlatem jelenu« v (iorici je prevzel gospod Andrej Hočevar, ki je bil prej že več let v Gorici računski natakar. Poskrbljeno je, da bo v hotelu in restavraciji dobra postrežba. Slovenci, ki potujejo v Gorico, naj se nastanejo v tem hotelu, ki je slovenska last in naj kot tak prospeva! Orožne vaje v okrožju 3. kora se vrše letošnjo pomlad po sledečem redu: Pri pehotnih i n lovskih oddelkih; za re-zervnike od 7. do 19. maja; za nadomestne re-zervnike od 21. maja do 2. junija in 5. do 6. junija. Pri topništvu 20-dnevne orožne vaje pri 3. kornem top. polku od 23. aprila, 14. maja, 5. iu 25. junija in 16. julija naprej; pri 7. diviz. top. polku od 17. aprila, 7. iu 27. maja in 16. jun. naprej; pri 9. div. top. polku od 7. in 28. maja in 23. julija napre.i; 13-dnevne vaje : pri 7. div. top. polku od 18. aprila, 1. 14. in 28. maja ter od II. in 25. junija naprej; pri 8. div. top. polku od 7. in 21. maja, 5. in 18. junija in 2. julija naprej; pri 9. div. top. polku od 7. in 21. maja, od 5. iu 18. junija naprej. Pri t r d n j a v s k e m topništvu : za rezerv-nike in nadomestne rezervnike od 7. do 9. maja, od 21. do 2. junija, od 5. do 17. junija; od 18. do ,30. junija, od 2. do 14. julija in od 16. do 28. julija. V tem času se vrše vaje tudi pri sanitetnih iu pionirskih oddelkih. V Gorici je umrla princczinja Beatrice Bourbonska, stara 82. let . Železnica Brežice—Novo mesto. Avstrijsko železniško ministerstvo je dalo g. Štefanu pl. Danbachyju v Budimpešti enoletno dovoljenje za izvršitev tehniških preddel za normalnotirno železnico od postaje Brežice preko Kostanjevice v Novo mesto. — Zemlja se je podsula v vladnem kamnolomu Vlaknica pri Osekti. Podsuti so štirje delavci, izmed katerih sta dva mrtva, dva pa težko ranjena. Velik škandal v Pulju. V Pulju se je zgodil ponoči od sobote na nedeljo velik škandal. K ženi špediterja Schossa jc hotel njen ljubimec poročnik Koller, a je zadel na soproga, s katerim sta se stepla. Medtem ie izginila soproga, ki so jo našli drugi dan mrtvo v Maksimiljanski vojašnici, poleg nje pa na smrt ranjenega poročnika. Poročnik je ustrelil njo in sebe. — Vreme se je izpremenilo. Iz Novega mesta se nam piše: Tekom 10 dni se je temperatura 3krat izvan-redno promenila. Pred 10. dnevi smo imeli 35—40° C na solncu, potem naenkrat (po padcu zadnjega snega) od 0—5° C in dočim so razdajali po severni poluti in deloma tudi po Spodnjem Avstrijskem sneženi viharji, se je temperatura pri nas naenkrat dvignila na 25° C in 18. t. m. celo na nevrjetno, a vendar resnično stopinjo 54° C, to se pravi na solncu. Povprek pa se toplota danes računa na 35° C. Danes 19. t. m. pa divja viharen jugovzhodnik menjajoč z zapadni-kom že od ranega jutra. Temperatura je padla na 15° C. Nebo je prevlečeno s temnimi viharnimi oblaki. Bati se je še nocoj kaj hujšega, vsaj po drugih krajih. — Ogenj je dne 17. t. m. ob 10l/, uri dopoldne vpepelil posestnici Moriji Peca r Sp. Sežečah pri Divači hišo in hlev. Požrtvovalnosti domačinov, kateri so se z do-našanjem vode in z gašenjem mnogo trudili, naklonjenosti železnice, katere je v pomoč poslala dve brizgalnici, in ugodnemu vremenu se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja. — Župniški izpit so položili or- dinarijatu v Trstu od dne 6. do 8. marca ti le svečeniki tržaško-koperske škofije: J o-s i p V r b k a, sedaj župni upravitelj v La-nišču; Ivan Janossevich, koope-rator župnije sv. Antona v Trstu, Rudolf V a 1 e n s i t z, kooperator in upravitelj cerkve podružnice sv. Vincenca v Trstu; H u g o Masten, kapelan in katehet javne šole v kapelaniji sv. Karla Boromej-skega v Trstu. — Potresno nemirje. Iz Novega Mesta se nam poroča: Dne 8. t. m. so se pojavile na vseh točkah tukajšnega opazovališča izrazoviti predznaki večiih oddaljenih potresnih izbruhov. Dae 9. so se zdatno poostrili, tako tudi 11., 12., 13, 15., 16. in 17. t. m. Pri nas se je občutil 11., to je pretečeno nedeljo pop. ob 3 40 in 12. ob 6 20 zj., prvič le v mimoidočem bobne -čem valu, drugič v kratkem naupičnem sunku. (Tistega dae nekoliko preje se je enako občutil tudi v Domžalah.) V noči od 15. na 16. je bilo občutiti na kraških tleh občutno vibriranje zemeljskih tal, magnetna igla je bda silno nemirna od 1. pa do 2 zj. ozir. 3 zjutraj. Tako tudi 17. pop. in v noči 17. in 18. ob enakem času. 18. ob 3 40 zjutraj kratko mimoidoče votlo podzemsko bobnenje. Nemirje traja dalje. Temu je dostaviti, da je v zadnjem času zemlja sploh v trajnem nemirju in da se da to nemirje izvajati od večjih potresnih izbruhov najbrže kje na oddaljenem jugo- oziroma severozapadu. Ce in kar občutimo pri nas, je le zadnje pojemajoče valovje teh daljnih večjih zemeljskih izbruhov. To valovje se pri nas občuti, ker, kakor izkušajo izlasti onega močnega sunka dne 21. febr., katerega se na Kranjskem ni nikjer drugje občutilo uči, ima ravno novomeška kraška kotlina za sprejem takih valov ugodne pod- j zemeljske pogoje. — Narodna izložba v Buka-reštu. Generalni komisarijat romunske razstave v Bukareštu javlja, da se bodo razkazovale na razstavi tudi nekatere zelo zanimive novosti. Tako bo videti v „ z a č a -rani dupljini" izumljenje slavnega profesorja berolinske velike tehniške šole M i c h e a , po katerem je mogoče fo tografirati s tremi glavnimi barvami. — Druga zanimivost bo goreče jezero. Središče jezera v izložbi bo pričele naenkrat fosforecirati in sčasoma bo pričela goreti cela površina. — Pomorska bitka v miniaturi bo tretja zanimiva zabava — Slovensko katoliško aka-demično društvo „Danica" na Dunaju si je na svojem I. rednem obč. zboru 6 marca izvolilo za letni tečaj sledeči odbor: Predsednik: phil. Mirko Božič; podpredsednik: jur. Josip Jerič; tajnik: phil. Alojzij Juvan; blagajnik phil. Izidor Modic; knjižničar: phil. E r a e s t Temec; gospodar:jur. Josip Oblak. — Pokojni gospod Anton Cop je bival po svoji novi maši nekaj časa na Dunaju iz zdravstvenih ozirov. Maševal je vsak dan cd 8 avg. de 13. sept. v novoustanovljeni kapelici v VIII. okraju Bernardg. 27. Z Dunaja je odšel naravnost na svojo prvo službo v Preddvor. V omenjeni kapelici se bo opravila prihodnji četrtek peta črna sv. maša za rajnega gosp. Antona. — Razdelitev dobavščin za armado in mornarico. Avstrijski industrijci se pritožujejo že sedem let zaradi nepravične porazdelitve dobavščin za armado in mornarico med avstrijskimi in ogrskimi založniki na škodo Avstrijcev. Avstrijska vlada Be je pogajala v tej zadevi naravnost z ogrsko vlado. Listi zdaj poročajo, da so končali z uspehom pogajanja. — Poizkušeni samoumor poštarja v Železnikih. Iz Železni- i kov se nam poroča: 16 marca je bil na- 1 rejen sklep nad žalostnimi poštnimi razme- rami v našem trgu Kljub vsem pritožbam ■i hotelo c. kr. poštno ravnateljstvo verjeti resnici, ki so jo podale razne prizadete osebe. Prišlo je do skrajnosti. C. kr. poštni komisar je revidiral pošto, našel nered in primanjklaj. Ko je poštar videl, da ga zadene kazen, se je streljal. Zadel se je slabo in bil le malo ranjen. Ztrečer sta ga peljala dva orožnika v ječo v Skofjoloko. Mož je bil surov nemškutarski liberalec. Cerkev mu je bila deveta briga, .Slov. Narod" njegov evangelij. Govori se, da mu je njegov liberalizem pomagal, da se mu ni moglo toliko časa do živega. Take se razmere današnjega časa. Kdo je tega kriv? Ali bi ne moglo c. kr. poštno ravnateljstvo skrbeti za red na poštah? — Ženska se je utopila. Dobrova, dnč 17. marca. Danes dopoludnč je skočila v vodo Horjulke (Šujco) slaboumna Marija Vampelj, po domače Vampljeva na Dobrovi h št 38 ter je utonila. — Železnica Kranj - Tržič. Prihodnji mesec se bo razpisala gradba napominane proge in najpozneje junija meseca se prične graditi železnica Tržič-Kranj. Stavbo bo nadzoroval g Robert Schindler, c. kr. stavbeni višji komisar v železniškem ministrstvu. Kranjski kolodvor so bo izdatno povečal in za potujoče občinstvo udobneje vravnal. — Požar je uničil v petek v To-minjah v trnovski županiji petim gospodarjem poslopja in napravil škode okoli 12 tisoč kron. Požarna bramba iz Ilir. Bistrice je bila nenavadno hitro na mestu in precej omejila ogenj. Sum požiga leti na nekega pijanca, ki je že pod ključem. Ob priliki požarov se prav pokaže potreba vodovodov na krasu, na katere čakamo, kot Izraelci v puščavi. — Strajk na Reki. Z Reke poročajo, da so pričeli štrajkati delavci kemijske tovarne — Toča je dae 13. t. m. bila v oglejski okolici. Pokrila je zemljo 10 mm na debelo. Več ur je bilo vsled tega nekaj cest za promet neporabnih. — Nagloma je umrla v Rojanu vsled srčne kapi gospa Antonija vdova Kramar; «tara 67 let. — Megla v Trstu. V sobote zvečer je bila v Trstu taka megla, da se je komaj videlo 10 korakev pred seboj. Tr-žačani pravijo, da ni bilo take megle že 20 let. — Veliko moderno trgovino z manufakturnim in modnim blagom otvori s 1. julijem v Postojni gosp. Leopold V u k i č , trgovec iz Mozirja na Štajerskem v hiši g. Jos. D e k 1 e v a poleg hotela pri .Kroni". Promocija. Dne 16. t. m. je bil č. g. JankoŠanda na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem filozofije. Če stitamo! — Dva samoumora v Zagrebu. V Zagrebu se je ustrelila v Tu-škancu 19 let stara komptoaristinja Ivana M. K u b o v i č. — Obesda se je v Zagrebu 271etna vdova Dragica Vidovid, krojačeva hči. — Vojaška vest. Domobranska posadka v Zadru bo premeščena v Šibenik. — Bivši Salezijanec Ajdov-šek, dijak VIII. gimnaz. razr., ki je bil svoj čas v Salezijanskem redu v Turinu, je umrl v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. Llobllanske noulce. lj Javno predavanje. Danes točno eb pol 8 uri zvečer predava v „Slov. kršč. soc. zvezi" g. dr. Mihael Opeka: „Ali iroaio živali pamet". lj Nagloma umrl je danes ob pol 10. uri zjutraj v svojem stanovanju predsednik kranjske hranilnice, gosp. Josip Luckmann. Zadela ga je kap. lj Smrtna kosa. Umrl je v dež. bolnici zasebnik g. Ivan Perles, splošno znan in priljubljen kot bivši poslovodja Winklerjeve izdelovalnice mila. — V nedelje zvečer je umrla vsled kapi A p o 1 o n i j a B r e c i 1 n i k v Velikih čolnarskih ulicah št. 10. — Včeraj je v Rečnih ulicah št. 5 umrla Alojzija Vičič. — Na Poljanski cesti št 4 je umrla Marija Grum. lj Sod. obravnava v zadevi župan Hribar Prosenc se nadaljuje prihodnjo soboto ob 4. uri popoldne. lj Najden utopljenec. V nedeljo popoldne so potegnili iz Ljubljanice nasproti karmelitarskega samostana pogrešanega umobolnega bolniškega hlapca Andr. J a n e ž i č a. lj Pogreb stotnika Kastelioa se je vršd brez vojaških časti, ker je po kojnik t svoji oporoki to odklonil. lj Dolenjski vlak, ki pride v Ljubljano popoldne ob pol treh, je prišel včeraj šele ob 4. Vzrok zamude je bil, ker se je v Veliki Loki pokvaril stroj. lj Poizkušen samoumor. Zastopnik celjskega mlina g. P r i b o s c h i t Z se je v gozdu pri Brežicah obstrelil Se živega so prepeljali k njegovi sestri v Brežice, kjer sedaj leži. Vzrok poizkušenega sameumora so neugodne denarne razmere. G D e g e n g h i je dal g. Priboschitzu za-rubiti vso hišno opravo, kar je Priboschitza tako žalostilo, da si je hotel končati življenje lj Sladkosnednež. Sinoči se je spravil nad med pri nekem slaščičarju pleskarski vajenec Franc Petrovčič. Ko se ga je bil nabral in ga je hotel odnesti, ga je srečal v veži lastnikov pomočnik in ga prijel. Petrovčič se je hotel pomočniku izviti, nakar se je začela borba, ki je toliko časa trajala, da je prišel stražnik n sladkosnedneža aretoval. lj Ljubljanski Zvon. .Slovenski Narod" poroča v petek, da to društvo sloni popolnoma na naredno-napredni podlagi. Brez komentara. lj Izkaz posredovalnega odseka slov. trg. društva ,Merkur* v Ljubljani. V službo se sprejme: 2. pomoč. meš. stroke, 1 pomoč. železne stroke, 1 pomoč. špec. stroke, 1 blagajničarka, 1 kontorist, 1 knjigovodja, 2 učenca za na deželo. Službe iščejo: 6 pomoč, meš stroke, 5 pomoč, špecerijske stroke, 3 pomoč, manufakturne stroke, 3 špec. stroke. lj Vojaška godba in gledališče. Piše se nam: Govori se, da v bodoči sezoni vojaška godba ne bo več sodelovala kot orkester pri gledaliških predstavah. Z vojaško godb) je težka stvar. — Kritika je nesme grajati, to j e p o g o j! in če še tako slabo igra. — Vsaka malenkost je lahko povod, da godba hipoma odpove sodelovanje pri operi in s tem spravi intendanco v največjo zadrego. Ce se kak obskuren nemški turnar domisli, dobi godbo za kazino vsak dan, dramatično društvo pa ne. Zato je pa že s k r a j -ničas, dase godbene zadeve gledišča uredč, da ne bomo na mt lost ali nemilost izročeni vojaški dobri ali slabi volji. Dolgo smo molčali in prizanašali ter poslušali opere, da so nas bolela ušesa, posebno zadnji čas: končno mora na dan! Poklicani faktorji naj skrbe, d a b o društvena godba ob pravem času pripravljena prevzeti gledišče. Treba bo seveda pomnožiti orkester, a ker bi bili dohodki večji, to »e bo tako težko. Kritika bo početkom vsaj toliko prizanesljiva, kot je bila napram vo jaški godbi. Upravičeno bi bilo pričakovati, da bodeta občinski zastop ljubljanski in de želni odbor dovolila godbi kake prispevke, saj se izmeče često denar za mnogo bolj nevredne stvari. Oastanek domače godbe pa ima tudi občsvažen naroden in kulturen pomen. Morda pomaga pri tem na kak način tudi nafa „Glasbeaa Matica"? lj Se so „coprniki". Te dni je bilo v Jegličevi vinski kleti izgubljenega nekaj denarja, katerega je našel neki delavec in zahteval najdenino. Natakarica mu je pa toliko časa prigovarjala, da je delavec izročil nazaj denar, brez najdenine. Toda, stopil je pred natakarico in je rekel: »Dobro, denar sem dal nazaj, in ker mi najde nine ne privoščite, bodem tako naredil, da bodete danes ves denar izgubila." Natakarica si iz tega ni nič naredila, ko je pa prišla zvečer domov, je zapazila, da je denarnico res izgubila. K sreči jo je dobila še včeraj nazaj z vso vsoto, ker drugače bi si bila natakarica gotovo mislila, da jo je delavec »zacopral1*. Ij Ogenj. V nedeljo dopoldne so se vnele v dimniku v Cegnarjevih ulicah št. 10 saje. — V Khamovem skladišču za moko v Vegovih ulicah št. 6 je ogenj pokvaril za 5000 kron moke. Zgorelo je tudi 10 vreč otrobov, vrednih 60 K. lj Za kruhom. Zadnja dva praznika se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 774 oseb Razne stvari. Najnovejše. Zopet v e I k a katastrofa. Pri Den-veru v Ameriki sta trčila dva osebna vlaka. 8 5 oseb je mrtvih, 35 težko r a n j e -n i h. Vlaka sta pričela goreti, nekaj oseb, ki so se vse opečene rešile izpod razvalin, je na snegu zmrznilo. Junaški zdrav ni k. V neki londonski bolnišnici se je 16. marca vršila ravno težka in nevarna operacija, ko ie nastal v hiši ogenj. Vsak gibljaj zdravnikov bi povzročil takojšnjo bolnikovo smrt. Zato so nadaljevali z operacijo, akoravno se jc ogenj prijemal tudi že dvorane. Ko so začeli ognjegasci metati velike množine vode v dvorano, so sluge d i žali nad mizo dežnik. Slednjič je bil bolnik obvezan iu odnesen i/, dvorane. Malo minut pozneje se je udrla streha. Velik požar ie uničil hleve grofa Csukonicsa. Poginilo je mnogo živine. K a z n i I u i š k i r a v n a t e I i u s tr e -1 j e n. V hunski kaznilnici v Rumuniji so sc uprli kaznenci in je prosil ravnatelj Gličeska za vojaško pomoč. Ponoči dne 16. t. ni. so udrli iz ječe trije najnevarnejši jetniki, na katere je streljala vojaška straža ne da bi zadela. Na dvorišče je >prihitcl po strelih opozorjeni ravnatelj, na katerega je streljal takoj pomotoma vojak in ga ranil snirtnonevarno, pobegle jetnike so pozneje našli na dvorišču skrite. Občni zbor »2 i v n o s t e n s k e b a nke«. Na občnem zboru »Zivnostenske banke« dne 18. t. m. v Pragi so sklenili, da porazdele čisti dobiček 1,654.065 kron II vinarjev tako, da pride na vsako akcijo 5 odstotkov dividende in I odstotek superdivi-dende, kar znaša 12 kron za vsako akcijo. Upravnemu svetu so naročili, da izpreineni pravila tako, da sme izdajati banka lastne za-dolžnice. Ponesrečil je pri Vigu hamburški parnik »Cap Roca. Posadko so rešili ribiči. Parnik upajo rešiti. P o t r e s je uničil v Kagi na Formozi več sto hiš. Ubitih ie več sto oseb in veliko ranjenih. Vihar in p o v o d e n i so imeli 17. t. m. v Rio de Janeiro. Več hiš je podrtih, 20 oseb je bilo ubitih ali pa ranjenih. V Petropo-lisu se je podrlo 12 hiš in je bilo ubitih in ramenih približno 50 oseb. Napa d radi m alen kost nega s v a r i I a . S sabljo .ie udaril po glavi večkrat sekčnega svetnika Szabota v Budimpešti pionirski poročnik Ladislav Csiky, ker ga je posvaril sekčui svetnik, da je nevarno in prepovedano skakati med vožnjo na voz električne železnice. Snežene viharje, kakršnih ne pomnijo že 20 let, imajo na Severnem Švedskem. Poročajo o nesrečah na morju in na suhem. Na obal sc je zavozila neka ladia, utonilo jc .32 oseb. Več vlakov jc ostalo v zametih. N a d v o i v o d u Otonu se je zdravje zopet poslabšalo. Ivan Most, znani anarhist jc v Nev .lorkii umrl. Karola Eotvoosa, sina mažarskega poslanca, so v Budimpešti aretirali, ker je neko stranko ogoljufal. Šef po 1 i cij je s e j e ustrelil. V Budimpešti se je radi neozdravljive bolezni ustrelil šef državne policije Gyarrnay. P o n e v e r i 1 je 500.000 do en milijon mark v Hamvru menjalec Balte, ki «• ga zaprli. Stavbeno zadrugo za zgradbo biš uradnikom in uslužbencem državnih železnic so ustanovili s sodelovanjem železniškega ministrstva na Dun?ju. Poveljnik avstrijske mornarice grof Montecuccoli je došel včeraj v Pulj, da nadzoruje mornarico. Nesreča pri razstavi v Milanu Podrl se je oder, na katerem je bilo 300 oseb, arhitektov in delavcev, ki s« jih nameravali fotografirati. D^set oseb je zelo poškodovanih. P o n e s r e 5 i 1 j e p a r n i k „ R o i de Belge" na zgornjem delu reke Conge. Posadka in potniki so utenili. Ustrelil se je »«dja gozdarskega oskrboištva v Sarajevu Demarcete. Bolezen etrpnjenja tilnika se širi v Sleziji. Velik vihar je divjal včeraj na Dunaju. Več oseb je ranjenih. Javna zahvala. Predsedništve protestnega shoda ljubljanskega ženstva proti razporoki se tem potom najiskrenejše zahvaljuje velespošto-vanima gospodoma govornikoma poslancema dr. S u s t e r š i c u in dr S c h \v e i -t z e r j u za srčne, navdušujoče besede, s katerimi sta zborujoči mn«žici dala novega poguma za pravično in poštene stvar. H»ala jima iskrena za požrtvovalni nastop, ki bo imel za organizacijo ljubljanskega krščan skega ženstva uotovo najlepši uspeh. Slava vsem našim to»anšcam, ki so r tako ogromnem številu prihitele na sh«d in preskrbele da je bila imponujoča dostojan-stvenost našega shoda najboljši odgovor na .Narodove" surovosti. Ag tirajme tudi dalje od tovarišice do tovarišice, pojasnuimo spletke in laži na-sprotn kov, da bo končno gotova zmaga vzvišen h krščanskih načel! V Ljubljani dne 17. marca, 1906 Predsedstvo protestnega shoda ljubi j. ženstva. Književnost in umetnost. * Orželsky v Zagrebu. O vče rajšnjem in predvčerajšnjem gostovanju g. Orželskega poročaj« zagrebški listi sledeče: »Kar smo o Orželskem ob zadnji priliki že pisali, moramo zdaj ponoviti : njegov glas. ki je še vtdno lep in plemenit, je svojo staro sijsjnost izgubil. M«geče je da je temu vzrok ostri ljubljanski zrak Z druge strani pa silijo umetnika razmere, da se mudi, žal, na polju operete, med tem ko bi mu bilo mogoče priti do popolne veljave samo v open. Morda te baš t') slab» upli val« na Orželskijev glas, pri čemur pa se seveda ne sme pozab t , da ni b i ta prav za prav še n koli pošteno š >lan Ta poni nikliai je opaž ti vselej, k-dar pnjemlie zvonkost gla rop a«i*. Iz slouansKesa sveta. sl. Bolgarsko topništvo popolnima na novo preurede. sl. Umrl je v Moskvi v zadnjem času eden najbolj plodovitih ruskih dramatikov Vikt«r Aleksandrovič K r i 1 • v. Pisal je večidel vesele igre. sl. Nova srbska opera. Srbski pesnik dr. Nikola Caric je napisal libreto za novo opero. Naslov je „Zidan je Skadra na Bojani". Uglasbena ao v kratkem času od enega izmed srbskih glasbenikov. sl Volilna reforma in češko ženstvo. Jutri se vrši v Pragi velik protestni shod čeških žena, da protestuje proti predloženi vladni volilni reformi, češ/ da popolnoma prezira ženske in jim ne daje nobene pravice. Govoril bo poslanec K I o f a č, ena pisateljica, ena učiteljica ter ena narodna socialistka, — Iz Prage se aom piše: V Prag živi letos »koli 60 slovenskih visokošelcev. Podporno društvo za slovenske visokešelce v Pragi zaradi premajhnih podpor, ki jih dobiva iz domovine, ne more podpirati prosilcev v toliki meri, kot bi bilo potreba. Kako se Čehi zavedajo pomena, da slovansko dijaštvo študira »a slovanskih visokih šolah v Pragi, se ne kaže samo v prijaznih besedah, s katerimi naglašajo svoje slevan-stvo, ampak kažejo to tudi v del h. Neimenovana češka gospa je dala »Podpornemu društvu 1000 K, kot podlago za ustanovo iz katere bi društvo stalno črpalo svoje dohodke. Ta svota čaka pomnoženja in upati je, da bodo slovanski rodoljubi spolnili svojo dolžnost. Tudi sicer podpirajo Čehi, ki imajo velik narodni davek in dovolj svojih društer, tudi slovensko podporno društvo Pri obil nem številu podpirancev pa ti dohodki ne zadostujejo, |posebno zadnje mesece so bili dohodki malenkostni. Naj se naši rodoljubi ne dajo osramotiti od čeških in naj prispevajo v blagi človekoljubni namen, ki je ob enem velikega pomena za našo bodočnost Kajti le, ako bo moglo podporno društvo izdatno podpirati svoje prosilci, bo rastlo število slovenskih akademikov v Pragi, kar bo najbolj pripomoglo k ugodni rešit "i slovanskega vseučiliškega vprašanja v Avstriji. Ker ni posebnih ustanov za Prago, ker ne segajo sem niti deželne podpore niti Rado-gojeve, je večina odkazana samo na .pod porno društvo", to pa je zopet odvisno samo od gg. podpornikov. Zato se marsikdo zboji Prage. Naj bi našle te vrstice mnogo odmeva pri naših slovenskih in slovanskih rodoljubih ! — (Redni član plača 5 K na leto. Pris spevke sprejema: Dr. K. Šebesta, Spa eiui ulice č. 20. Praha II.) Koroške novice. k Zapravljivčeva smrt. Dne 14. t m. se je v Beljaku ustrelil bivši po možni poštni uradnik Edvard W a 1 k a, Rojen je bil 1. 1873 v Bonu, a pristojen v Novo mesto. Poštno službo je kmalu zapustil in se klatil po svetu, zapravljajoč po dtdovano premoženje. Ko je vse zapravil, je napravil po gostilnah mnogo dolgov, ki se jim je izognil z revolverjem. Zraven ntega je ležala izpraznjena rumova steklenica kar dokazuje, da se je na svoj konec dobro pripravil. TelefonsKa in firioiam poročim. Državni zbor. — Dr. Susteršič govoril. Dunaj, 20. marca. Danes državni zbor nadaljuje debato o volilni reformi. Pred velikim številom poslušalcev je imel dr. Susteršič veleznamenit govor, ki jc vzbudil občno pozornost. Povdarjal jc, da noben dosedanjih govornikov ni imel poguma zagovarjati sedanji sistem kurij ter sc jc obširno bavil s posameznimi fazami dosedanje debate. Noben govornikov ni podal kakega konkretnega predloga, konkretni predlog jc tu samo od strani vlade. Naša stranka ni samo demokratična, ampak tudi narodna, zato moramo obsojati, da volilna reforma ni enaka, ampak daje prostora privilegijem, katerih nc moremo pod nobenim pogojem trpeti. Govornik se jc izjavil, da .ie pripravljen za kompromise, a nc-izvršljive so zahteve primorskih Italijanov po večjem zastopstvu, ker so že tako največ dobili in ncizvršljiva ie zahteva po enem nemškem kočevskem mandatu. »Slovanska zveza« bo glasovala za največjo pomnožitev gali-škili mandatov. Govornik sc jc izrazil, da je največji sovražnik ločitve mesta od dežele ter je pobijal patriotične, narodne in socialne pomisleke proti volilni reformi. Temeljito sc ic bavil z vplivom volilne reforme na javno življenje in na parlament ter z nalogami novega parlamenta. Govorniku so od vseh strani ča-stitali. Nato je minister odgovarjal poslancu Vukovičti v zadevi uvedbe parlamentarne institucije v Bosfii, ki sc še le sčasoma izvrši. Danes sta govorila šc S c h a I k in R o m a n-s z uk. FinI. Raab. (i rade c, 20. marca. Tu jc umrl fini. baron Raab. Tirolski cesarski namestnik odstopil. I n o m ost, 20. marca. Cesar je sprejel, barona S c h w a r z c n a u a ter ga imenoval za senatnega predsednika ekstra statutu pri upravnem sodišču. (irof Sternberg kandidira. Praga, 20. marca. Na mesto Pantučeka, ki je odložil mandat, hočeta v češki deželni zbor kandidirati grof S t c r n b e r g in radi-kalcc C c r u y. Italijansko brodovje na Francoskem. Marzilija, 20. marca. Povodom razstave v Marzilji obišče italijansko brodovje I on Ion. Poročnik Sclimidt ustreljen. Očak o v, 20. marca. Včeraj je bil poročnik Sclimidt skupno s tremi mornarji ustreljen. Cesar Viljem ne potuje. Hamburg, 20. marca. Sredozemsko potovanje cesarja Viljema je brzojavno odpovedano. Ogenj v Vladivostoku. Vladivostok, 20. marca. Tu je zgorel oddelek skladišča podmorskih ladij. Zgorelo je mnogo materijala in strojev. Pet milijonov se je potopilo. New York, 20. marca. Pri Ne\v ,Iersey-u se je potopil neki velik transatlantski paro-brod. V parobrodu je bilo raznega blaga za pet milijonov frankov. Potniki so vsi rešeni. Potres. Dunaj, 20. marca. Včeraj je bil ob 9. uri tu lahek potresni sunek. Tiflis, 20. marca. Včeraj so čutili tu dva potresna sunka. Poslano. Slavno urednižtvo »Slovenca!" Podpisani prosi, da bi priobčili v eni prihodnjih številk sledeči dopis kot odgovor na napad na mojo osebo v 57. štev. »Slov. Naroda": Podpisani župnik oblju-buje 200 kron tistemu, ki mu dokaže tiste umazarije, ki mu jih podtika „Slo v. Narod" v 57 št. glede na gostilni, ki ste v dopisu imenovani. Ako mi pa ne dokaže, naj se ga prime ime, ki gre takemu obrekovalcu. Podpisal se seveda ni, zato ga tudi ne morem ožiti. Tožba zaradi žaljenja časti sem pa že vložil zoper onega človeka, ki je one reči govoril, s katerimi je „Naiod* namazan Mimogrede bodi omenjeno, da je iz te družbe nekdo dne 2 febr. t. 1 zagnal skozi okno skoro 2 kg težki kamen Zdaj mu pa trda grede ter izkuša najbrže on sam ali pa nje-povi šnopsarski prijatelji s takimi dopisi v „Narodu" vplivali na javno mnenje, ali če bi se dalo celo na prihodnje sodnijsko ob ravnavo G«voriti ni vaino teh rečij; .Narod" pa v sedanjih razmerah lahko vse piše; to dobro vedo ljudje takega kalibra. „Vera peša" vpijejo ravno tisti, ki zadnjič niso hoteli podpisati protestne pole zo per nameravani napad na svetost zakona; da s« tudi piidni bravci „Nar«da", ki dan na dan nap?da vero, ni treba še posebej omenjati; nimajo pa naročenega niti enega katol. lista, še med udi družbe sv. Mohora jih iščeš zastonj. Ški fu pravijo, da je mutast pes, sami pa skrbne prikrivajo m branijo onega, ki je kamen vrgel. Zlaj pa le na lov za 200 kionami! V Špitališču, dne 15 marca 1906. Anton Mezeg, župnik. Krasne vrtnice razne velikosti, 2—3 letne, z imeni, na prostem vzgojene 602 so naprodaj v Ljubljani, na Opekarski cesti, Male čolnarske ulice št. 9. JS3C" P" pošti se ne razpošilja. Vabilo na občni zbor I. ljubljans. podružnice družbe sv. Cirila in Metoda kateri se bode vršil v sredo dne 28. moren t.!., ob 6. uri zvečer „Narodnem domu", v sobi vdružbe sv. Cirila in Metoda. K obilni udeležbi vabi __ODBOR. Slamnike in klobuke sprejema v moderniziranje 490 3~2 FR. BRILLI, Resljeva eesta 22. Ondi se oddo tudi IMSCČMl SOlID. Borzna poročila. Ljubljanska (Kreditna banka* v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze 17 marca 1906 Zaloibenl papirji Den.r Blago 4*/, majeva renta...... 99 70 99 90 4•/, srebrna renta .... 99 40 9960 4*/, avstrijska kronska renta . 99 70 99 90 47, , zlata renta . . . 117 80 u*-— 4•/, ogrska Kronska , ... 94 65 94-76 4 •/. , zlata .... 112-90 11310 4'/. posojilo dežele Kranjske 99 50 101- posojila mesta Spljet . . 10065 10T65 4V/. , , Zader . . 100- 4V',*/, bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 10030 101 25 4•/. češka dež. banka k. o. 100- 100-20 4'/, . , , ž. o. 10015 100 26 4'/,7. zast. pisma gal. d. hip. b. . 100 35 101 35 * L Pešt. kom. k. o. c lo•/. pr. 106 10 10710 41/,*/. zast. pisma Innerst. hr. 100 50 101 60 4'/,7. , , ogr. cen. dež. hr. 100 — 100 50 1 1%'lt n n , hip. banke 100-— 100 45 4•/,•/. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 9950 10050 **/«*/• °bl- češke ind. banke . . 100-50 101 60 4•/. prior. Trst-Poreč lok. . . 9990 4•/, prior. dol. žel...... 9950 10O-— 3'/. . juž. žel. kup. '/,'/, . 315-90 317 90 4V«*/, avstr. pos. za žel. p. o. 100-30 101-20 Sr e d k e. Srečke od 1. 1860'/,..... 194 50 196 50 . . » 1864 ...... 28* 50 287 50 „ tizske....... lf 8 50 U0 50 zem. kreditne I. emisije 788 75 298-76 29150 301 nO , ogr. hip. banke . . . 265 - 272 50 srbske i frs. 100 — . too- 107 70 , turške ... 152 60 153 60 Basilika srečke . . 23 35 25 35 Kreditne , 470- - 480 — Inomoške , ... 78 - 84 — Krakovske , . . 91- 97— Ljubljanske „ . , 60 ~ 63 - Avstr. rud. križa , . . 60- — 62 — Ogr. ... <1 25 J3 25 Rudolfove , 55 - 59 05 Salcburške , 71-- 76-- Dunajske kom. , . . f 27 — 637 50 D e 1 n ■ o e Južne železnice .... 125— 120- — Državne železnice..... 674 676 — Avstr. ogrske bančne delnice 1634 - 1643 - Avstr. kreditne banke . . . 6 9 25 670-25 Ogrske...... 790- 791 — Zivnostenske , . . 24 -50 246 60 Premogokop v Mostu (Brili) . 656 - 660 — 541-- 542'— Praške žel. indr. družbe . , . 265'»- 2660" — Rima-Murtinyi....... 536-50 537'50 Trbovljske premog, družbe . . 271 50 274 — Avštr. orožne tovr. druibe . . 565 50 666-50 Češke sladkorne družbo . . 155 50 156-- V a 1 n t e. C. kr. cekin ... 11-32 11-36 20 franki....... 1912 19'14 2*48 23-56 Severeigns ... .... 23-9^ 24-06 117-50 117-70 96 75 9.r,95 R ubij i......... 251 251 75 Dolarji . ...... 4-14 R. — Po ceni se proda še skoro nov 3 m dolg prodajalniški pult (pudelj). Ogleda se lahko na Tržaški cesti št. 21. Cena se izve istotam. 571 6-2 FrančISka Demšar roj. GroSelJ naznanja v svojem in vseh ostalih sorodnikov imenu pretužno vest, da je iskreno ljubljeni brat, gospod £tnton Grošelj posestnik dne 17. marca po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v starosti 54 let, mirno zaspal v Gospodu. Zemske ostanke nepozabnega pokojnika so prenesli včeraj, dne 19. marca, iz deželne bolnišnice k svetem Krištofu, ter jih ondi položili k večnemu počitku. Dragega pokojnika priporočam v pobožno molitev. 603 Ljubljana-Žiri, 20. marca 1906. Nevtolažljivega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša čez vse preljubljena Alojzija Vičič včeraj, dne 19. marca zvečer ob 7. uri v 33. letu svoje starosti po dolgotrajni bolezni, večkiat previdena s sv zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne soproge, matere, hčere in sestre bode v sredo, 21. marca ob pol 6. uri zvečer iz hiše žalosti, Rečne ulice št. 5 v Krakovem. Matija in Marija Jakopin, stariši. - Anton V1616, soprog. — Marija V1616, hči. — Marija in Jožefa Jakopin, sestre. 604 Priloga 64. itev. »Slovenca11 dnč 20. marca 1906. Slovensko jlednllHe. Sezona se bliža koncu; vodstvo slovenskega gledališča se trudi, da bi zadnje predstave nudile kolikor toliko umetniškega užitka in dovršenosti, igralsko osobje se pa menda trudi, da kolikor mogoče slabo izvršuje svojo d o 1 ž n ots t. Zadnji čas se niti ne uči svojih ulog. Čemu? Bližajoča se pomlad in lepo vreme vabita na prosto, če ne, se pa da po kavarnah dosti lepše zabavati, kot pri študiranju ulog. V nedeljo smo imeli dve predstavi; popoldne se je igral Finžgarjev »Divji lovec« tako, kakor se igrajo vse popoldanske predstave. Zvečer jc gostovala v igrokazn »Madame Sans Gene« v vlogi perice Katarine Hiib-scherjeve veleodlična umetnica, nam že iz prejšnjih sezon dobro znana gospa L j e r k -k a p 1. Š a m o v a iz Zagreba. Njen graci-jozen nastop združen s pravim darom dramat-ske igralske umetnosti, mora imponirati vsakomur. Njena elegantna vnanjost in izredna živahnost, ki se kaže pri vsaki gesti in vsakem izrazu v besedi in mimiki, dela gospo pl. Šraniovo nad vse prikupljivo. Skoda za hvaležno vlogo, ker so drugi igralci igro le kvarili. Vsaj pri gostovanjih naj bi se učili vlog; to je že nezaslišano, kako greše na potrpežljivost občinstva. Najboljša je bila s u f 1 e r k a ; vsa čast na krepkem organu! Gospa Šramova dobila je v dar lep šopek; čudno, da ni bilo gledališče razprodano. Včeraj nastopila je kot gost v vlogi Ser-polete v opereti »Zvonovi korneviljski« gospa Irma Po lak o v a. Ona je bila vedno privlačna sila, tako tucli včeraj, ko je bilo gledališče popolnoma razprodano. Igrala je, kakor vedno, z živahno razposajenostjo, nič pretirano, s pravim temperamentom. Tudi pela jc vseskozi dobro in korektno. Dobila je v dar cel grm najlepših cvetic. V ostalem je bila včerajšnja operetna predstava ena izmed najslabših v sezoni. Ne najdemo izrazov, s katerimi bi počastili — z malo izjemo vse sodelujoče. Ko bi ne bilo gospe Polakove in g. Liera, ki je bil res izbo-ren, šla bi bila opereta z orkestrom vred rakom žvižgat. Posebno moramo zopet za ušesa prijeti našega »dičnega« (!) prvega tenorista, g. Oržel-skega. Ta gospod meni, da sme zato, ker je včasih dobro pel, za norca imeti občinstvo. Nikomur se ni toliko prizanašalo, kot njemu, a v zahvalo se 011 roga in norčuje iz občinstva ter intendance s tem, da vsled »kro-kanja«, kolikorkrat se mu zljubi, izgubi glas in ne poje. Tako ne bo šlo dalje. Vlogo Markize de Corneville prevzel ie baritonist g. O u r e d n i k , ter s tem omogočil predstavo. Izzval je koncem prvega dejanja, v katerem je izborno zapel svojo arijo, buren aplavz. Da bi bil ulogo popolnoma študiral, zato ni bilo dovolj časa. Nastale so seveda mestoma mučne pavze, katerih ni znal nikdo izpopolniti. Ce bo tako šlo dalje, treba bo intonirati pogrebno pesem. Upamo, da bomo našli sredstva, s katerimi bomo korenito ozdravili »bolezni« raznih igralcev. Izpred sodi£6a. Izpred deželnega sodišča. Miha P r e v š e k iz Dolskega je bil obsojen vsled tat rine na 6 tednov ječe. Franc Boštjančič, ki je mislil pobegniti pred naborom v Ameriko in njegov oče Anten Boštjančič, ki mu je pri tem pomagal, bosta zaprta vs k 5 dni in plačala p. 10 K kazni. Zaradi krivega pričevanja je obs.jena J e r a Š i n k, delavka iz Suhe, na 14 dni zapora. Denar je našel, a ga ni vrnil, čeprav je vedel, kd. ga je zgubil, Franc P • d j e d na Visokem. Dobil je tri mesece ječe. Vsled ponočnega razgra janja in prizadete telesne poškodbe je obsejen na dva meseca Tene Brank iz Vodic. Tujega etroka je hudo pretepla vdova Helena K o 1 m a n. So dišče ji je pripeznalo 3 tedne ječe. Vsled razgrajanja,priza detih telesnih poškodb in norčevanja iz orožnikov pri aretaciji je obsojen na 8 mesecev težke ječe delavec v Zagorju Franc Fatur. Cerkveni letopis. t Skof dr. Avgust Egger. Pretekli ponedeljek je umit 1. 1833 rojeni senior švicarskih škofov dr Avg. Egger. Rajnik je veliko storil ne le kot duhovnik in škof, marveč tudi na socialnem polju. Mnogo ascetičnih in poljudnih brošuric je poteklo izpad njegovega peresa. Največjo nevarnost za obstoj krščanske družine je videl v neizmernem uživanju in zato je spisal mnogo poljudnih brošuric, v katerih je priporočal abstinence. Bil je abstinent tudi sam. Na mednarodnem protialkoholnem kon gresu v Baselu je naravnost očaral zboro valce s svojim govorom, dasi so bili navzoči večinoma svebodomiselci V šestem in sedmem desetletju, ke so imeli švicarski katoličani veliko pretrpeti, je pisal veliko uvodnih člankov v „št. galski dnevnik". Bil je duh.vit apologet. Nikdar in nikoli ni od-jenjal za las kof katoliški škof. Velika ža- lost vlada med švicarskimi kateličani vsled njegove smrti, pridružujejo se jim pa tudi vsi, ki so imeli priliko čitati njegove duhovite, a kljub temu poljudne spise. Po svetu. Potovanje v zrakoplovu na severni pol. Ameriški žurnalist Waher Wellman odpotuje po nalogu nekega Chica-škega lista na severni pol v zrakoplovu. V zrakoplov se poda v Tromson 15. junija. Zrakoplov izdeluje tvrdka Godard v Parizu in bo največji od vseh, kar jih je bilo do zdaj napravljenih. Preplul bo na uro 12 do 15 angleških milj. Dijaška beda v Parizu. Med 1500 ruskimi dijaki, Ki študirajo v Parizu, vlada silna lakota. Redki izmed njih dobivajo podpore iz domovine, ki ne znašajo nikoli nad 30 frankov mesečno. Diugi mo rajo preživeti cel teden s 3 franki, ki jih prejemajo od „Ruskega podpornega dija škega društva", Beda je tolika, da je v zadnjem času umrlo par dijakov vsled lakote. Zdaj se misli zavzeti za te dijake rus. vseučilišče samo. stavbeno gibanje na Dunaju 1905. Lam so zgradili na Dunaju 621 novih poslopij, 42 več ko 1. 1904. Prezidali so 235, prizidali so 279 in povišali 88 hiš. Koliko časa porabi ženska pred zrcalom? Neki izredno potrpežljivi angleški prtfesor je to izračunal. Njegovi podatki so: Dekletce od 6. do 10. leta porabi pred ogledalom povprečno se dem minut na dan, od 10 do 20. leta četrt ure na dan, od 20. do 40. leta 22 minut, od 40. do 60. leta nekoliko manj kot tri četrt ure na dan. O vseh ženskah se kaj takega seve ne more trditi, mnoge meščanke pa res na tak način zapravljajo čas. 60 milijonov je zapustil v Ameriki neki tovarnar, ki pa je oil dema na Češkem Pokojnik je nekdanji tovarniški delavec Franc Krucky, ki je vsled revščine odpotoval okrog 1860 1. v Ameriko. Tam se je imeneval Francois Krucket*wn in je delal najprej v neki trgovini z lesom, potem je postal soposestaik cele trgovine in končno si je pridobil s srečnimi špekulacijami ime „kralja zlatih rudnikov" in ogiomne zgoraj omenjeno premoženje. Umrl je pred dvemi leti, in ker ni napravil nikakšne oporoke, so iskale ameriške oblasti sorodnikov. Oglasilo se jih je na Češkem nad sto, ali nihče ni bil pravi. Zdaj so našiivPragi med bornim delavstvom 87 let staro žen sko, ki ima več sinov. O tej se je doka zalo, da je teta umnega milijonarja in bo zdaj podedovala vse ogromno premoženje. Več telovadbe zahteva v »Ped. Rozhl." Vladimir S. in pravi, da ta predmet na naših šolah samo životari. Vaške šale so brez telovadnic, zato se po zimi ta pred met enostavno brise z urnika. Tudi »rodja ni po vaških in mestnih šolah, zato pa se poučujejo učenci samo mimogrede in brez smotra. Učitelji sami nišo pripravljeni na ta pouk. Treba posvečevati temu predmetu več pozornosti. Gostje hotela — tatje. Boljši gostje Ne\vyorških hotelov imajo to lepo navado, da pri pojedinah in drugih veselih večerih „za spomin" obdrže srebrne žlice ali vilice. Veliki newyorški hotel ims samo za radi tega vsako leto nad sto tisoč kron škode. Zdaj so sklenili vsi tamošnji hotelirji na vse načine kar najstrožje paziti, da se take tatvine zabranijo. Pljuvanje v Ameriki. V New Yorku je ravno tako kakor pri nas zabra njeno pljuvati po javnih lokalih. A doslej se tatnošnja policija ni zate zavzemala in se toraj ni dosti na to gledalo. A zdaj se je domislila naenkrat na to in da bi ne bila objava po javnih prostorih zastonj razobe-šena, je aretirala nekega večera v nekem ntwyorškem gledišču 9 oseb. Med temi je bil tudi neki bankir, ki je plačal 500 do larjev, da mu ni bilo treba presedeti cele noči v ječi. Drugi so b li prisiljeni prenočiti v ječi, med njimi tudi en izmed igralcev, in so bili potem drugo jutro zaradi tega prestopka soieni. Praktična naredba. Znani ameriški učenjak Thompson je bil prepričan, da da se ne sme nobena sila zastonj potrošiti. Nekoč ga je obiskal na vrtu prijatelj in je tožil, kako težko se odpirajo vrtna vrata in dostavil, da jih bo treba namazati. „Z vratmi mojega vrta je zvezan hidravličen stroj tako, da mora vsaki, ki jih odpre, dvigniti vsa vedra voda za polivanje mojega vrta". Tako je rekel Thompson, ki je bil vsekakor praktičen človek. Največja zbirka znamk be razstavljena letos na londonski razstavi. Zbirka bo štela do 10000 znamk in bo zavarovana na ogromno vsoto 10 000 mark. Pri podvzetju sodelujejo nabiralci celega sveta. Krst Japonoa. V Madridu v cerkvi Santa Cruz se je dat te dni krstiti japonski dijak prava, ki tam študira. Piše se Petsuke Tarama in je član imenitne japonske obi- telji. Njegov edini brat je guverner v neki japonski provinci. Smrt na gledališkem odru. V gledišču francoskega mesta Narnovisa je igral Fredericede Thirac v neki enodejanki ulogo pijanca, ki prehaja v blaznost. Sredi prizora ga je zadela kap in bil je na mestu mrtev. Morilec Hennig, katerega so te dni v Nemčiji vendar-ie prijeli spada med najnevarnejše berolinske hudodelce. Bil je vsestransko delaven. Našli so pri njem ponarejene zastavne listine ia pisma, ki dokazujejo, da je deloval tudi na polju s »lepljenjem o zakonih. — V Stetiinu je stanoval Honnig od 9. februarja. Stanovanje je menjal trikrat. V dveh stanovanjih je kradel, vlomil je tudi v stanovanje neke Schulizeve ob 4. uri zjutraj, ki ji je odnesel ves denar. — Hennigov oče je zadovoljen, ker so zaprli sina, ki je tudi njemu vzel vse, kar je imel kakor tudi svoji sestri. Včeraj Hennig začetkoma ni hotel ničesar izpovedati, čes, da je laCen. A ko so mu dali jesti, je pripovedoval obširno o svojih stettinskih vlomih. Priznal je, da je umoril natakarja Giernotta Dvorjana Zttzewitza pa ni umoril Hennig, kakor sodijo. Danes ponoči prepaljejo Hcn-niga v Berolin. Nemškega cesarja se takoj obvestili brzojavno, da so zaprli nevarnega velikomestnega roparja. Iz starih časov. Češke novine pišejo, da je Dilo za časa kralja Jurja Pode-bradskega na Češkem tako ceno, da se je moglo 60 krav kupiti za 45 kron, 100 ovac za 26 st., velika mera žita je stala K 112, mera vina 1 kiajcer. Vsa ulioa pogorela. V Arany«s-Medgycau je v eeiricK puzar uničil vse hiše, ki so tverile ene mestnih ulic. Vihar v Črnem morju. Iz Sim ftropola javljojo, da je vihar, ju je zadnje tri dni razsajal v Črnem morju, povzročil veliko škode. Promet je bit ustavljen. Prav amerikansko! Neki Ge-erge Cuapohn v Cievciauau je kupil zaboj smodk za 15 dolarjev in jih dal proti ognju zavarovati za 20 dolarjev. Ko je cigare po kadil, je težil zavarovalno družbo za od šKodnino za škodo povzročeno po požaru. Ta pa je odgovorita s protitožbo na požig z namenom obogatiti na goliufu način. Elektrika v službi ribičev. V Kopennaguu so sklenili ribici, d? 2-2 Prva ljubljanska veležgalnica za kavo z električnim obratom. Vsled direktnega uvoza kakor tudi zaradi velike razpečave lahko dobavljam povsod za Izvrstno priznano, s strojem in raelonalno žgano kavo, ki je vsak dan sveža, torej zelo aromatičua, najfinejše kakovosti in najbolj poceni. Pozor velecenjene gospodinje! Prodajam pa posamezne vrste kakor tudi najbolj preizkušene zmesi. Prednosti s Strojem Žgane Have l>reIav- j . I /.i brez kakega odbitka, tako, da po- ZL O m sprejme vložnik od vsacih vloženih ~ r I 100 K čistih 4 K 50 h na leto. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do l.ure poldan ter jih obrestuje po Stanje vlog 30. nov. 1905: K 11,173,979 02. Denarni promet od I.Jan, do 30. nor. 1905: 50,407.689-54. Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnilne položnice na razpolago. V Ljubljani, dni 1. septembra 1905. Dr. Ivan Susterilč, Josip Slika, knezoSkoiijski kancelar, predsednik. podpredsednik. 2545 30-31 O d b o p n i k 11 Josip Jarc, Anton Belec, veleposestnik v Medvodah. . posestnik, podjetnik In trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. □ i. Andrej Karlln, Karol Kauschegg, matija Kolar, Ivan Kregar, •tolni kanonik v Ljubljani, veleposestnik v Ljubljani, župnik pri D. M. v Polju. svet. trg. in obrt. zb. v Ljubljani. Franfliek Leskovlc, Ivan Pollak ml., Karol Pollak, Greg. Slibar, hišni pos. in blag. Lj. pos. tovarnar. tovarn, in pos v Ljubljani. župnik na Rudniku. Stavbeno podjetje cTole S OinccR, JSJ3 JLjubljana. Gradišče 17. ljubljana, Gradišče 17. arfiitcfita in zidarsfia mojstra. Prevzemata izdelovanje projektov, vsakovrstnih stavb, kakor 2idanje hiš, izdelovanje cest ter razne vodne — kanalizacijske — in vodovodne naprave. Proračuni na zahtevanje brezplačno. 587 6—2 >291 90 lliMUMiHU—■■ ——————^^ ,,Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja tm vrsto rent, zastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devic. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000*-. Hezenni zaklad K 200.000*-. Zamenjuva tn ekHkomptajc Dnje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kurnl zapale kupone. izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaško ženltnlnske kavcije. M* Eakompt In tnkaaao meni«. ">Ji MS Borzna naroSila. "klfc Podružnica v SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. Podružnice: Praga t menjalnicami: Oraben 25, Mala stran, Most ulica 17, Žlžkow, Husova ulica 37. Brno. Veliki trg 10. B»don, Olavni trg 4. Cefika Upa, CeJka Kamilica, Moravski Zumberg, Schillerjeva cesta 3. ModllnR, Fran Josipa trg 9. Novi .Jlrln, Črna cesta 8. Plzen in HriUra. Menjalnice na Dunaju: I. Wollzeile 10, II. Taborstrasse 4. III. Ungargasse 69 (vozal Rennwega), IV Wic-dner Hauptstrasse 12, V. Schflnbrunnerstrasse 88 a, VII. Marlahlferstrassc 76, VIII. Lerchenfelderstrasse 132, IX. Alsprstrasse 32, X. Favorltenstrasse 59, XVIII. Wthringerstrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22. Menjalnična delniška družba <>? 150-28 „MERCUR" Dunaj I., Wollzeiie 10. Ako. kapital K 12,000.000. Beser zaklad K 5,000.000. Najkulantnejši nakup in prodaja n vseh vrst rent, državnih papirjev, akci), prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. Zamenjava in cskoiiiptiranjc izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.