informator Številka 34 Leto XIX. Titovo Velenje, 5. septembra 1985 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika Družbenopolitična koordinacija o urejanju stanovanjskih vprašanj Opiranje na lastne moči Družbenopolitični delavci delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Ti tovem Velenju so na sestanku, ki je bil v torek, 3. septembra 1985, med drugim obravnavali tudi uresničevanje samoupravnega sporazuma in pravilnika o delitvi sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Razvoj terja nenehno dograjevanje samoupravnih aktov tudi na tem področju! Samoupravna preobrazba Gorenja v lanskem letu, nujnost vgraditve elementov kadrovske politike v samoupravne akte s stanovanjskega področja ter pomanjkljivosti, ki jih je pri urejanju stanovanjskih vprašanj pokazala vsakdanja praksa, vse to je narekovalo spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma in Pravilnika o urejanju stanovanjskih potreb delavcev. Prav v času, ko je tekla razprava o obeh aktih, smo na samoupravnih organih sprejemali tudi plan združevanja in Porabe sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Tako s planom kot s spremembami in dopolnitvami samoupravnih aktov smo skušali slediti istim ciljem. S stanovanjsko politiko naj bi skušali izboljševati kadrovsko strukturo in utrjevati pripadnost Gorenju, kar Pomeni dolgoročno krepitev Gorenja in večjo socialno varnost nas vseh. S kreditiranjem smo skušali pospešiti individualno stanovanjsko gradnjo in etažno lastništvo, še posebej, če je to povezano z izpraznitvijo družbenega stanovanja. Preko zadružne gradnje naj bi okrepili zadružno gradnjo, dopolnjena akta naj bi zagotovila kakovostno gospodarjenje s stanovanjskim fondom. Kadrovska oziroma službena stanovanja naj bi zagotavljali v skladu s planom deficitarnih kadrov. Omogočili smo možnost pridobitve kredita za adaptacijo družbenega stanovanja, kar je tudi v skladu z zakonom, odpravili faznost in oddaljenost gradnje od Titovega Velenja (ta je mnogim preprečevala pridobitev kredita), izenačili kriterij za vse vrste podnajemništva in tako dalje. Vse te in ostale novosti, ki jih na področju urejanja stanovanjske politike prinašata nov samoupravni sjiorazum in Pravilnik o delitvi sredstev za stanovanjsko izgradnjo, sprejeta na referendumu maja letos, smo upoštevali tudi pri zadnjem razpisu za dodelitev kreditov za stanovanjsko izgradnjo. Skupno smo za ta namen izločili 120 milijonov dinarjev, od tega 95 milijonov dinarjev za redne in 25 milijonov za kadrovske kredite. Tako je bilo v Gorenju Gospodinjski aparati od 398 vlog za redne kredite ugodno rešenih 70 ali 17,6 %, v Gorenju Notranja oprema je od 58 prošnjikov prejelo stanovanjski kredit 7 ali 12,1 %, v Gorenju Procesna oprema je bilo 139 prijav, rešenih pa 12 ali 8,6 %, če naštejemo le največje delovne organizacije Gorenja v Titovem Velenju. Od 809 delavcev, kolikor jih V torek, 3. septembra 1984, so se v Gorenju v Titovem Velenju na delovnem obisku mudili člani CK ZKS Janez Vipotnik, Josip Košuta, Vladimir Bukovič in Emil Rojc, ki so se v pripravah na sejo CK ZKS pogovarjali s komunisti tozda Štedilniki o opiranju na lastne moči. V oceni stanja, ki smo jo v Gorenju opravili pred dvema letoma, smo ugotavljali tudi številne slabosti, na katere so člani osnovne organizacije zveze komunistov v tozdu Štedilniki takratnega Gorenja TGO opozarjali že mnogo prej. Kot je v torkovem razgovoru s člani delovne skupine dejal sekretar te osnovne organizacije Anton Ocepek, je njihov tozd sicer prednjačil pri doseganju fizičnega obsega proizvodnje, vendar pa proizvodnim uspehom niso sledili ustrezni finančni rezultati. „Delo kot vrednota je izgubljalo svojo vrednost. V zaostrenih pogojih gospodarjenja je prišlo do krize vodenja, slaba sta bila organizacija dela in vodenja, kadrovska zasedba ni bila ustrezna. Osnovna organizacija ZK je bila po budnik za iskanje notranjih rezerv, skupaj s sindikatom in delavskim svetom je spodbudila akcije za izboljšanje discipline, zmanjšanje izmeta in in porabe materiala ter povečanje odgovornosti. Rezultati teh prizadevanj so bili vidni le v tozdu, uspešno so bile uresničene predvsem tiste naloge, na katere so delavci lahko neposredno vplivali," je dejal Anton Ocepek. Po uvedbi ukrepa družbenega varstva so ugotavljanju slabosti sledile akcije dolgoročnejšega uspešnega poslovanja, izboljšanje organizacije, povečanje učinkovitosti dela in tehnološko prestrukturiranje proizvodnje in kar najboljši finančni izidi. Uresničevanje teh ciljev, to so poudarili tudi v delovnem razgovoru, je v zaostrenih pogojih gospodarjenja terjalo izjemne napore, ob katerih tudi uspehi niso izostali. Delovni rezultati in gospodarjenje se nenehno izboljšujeta in kar je še posebej pomembno, znova se krepi vrednota dela in znanja.Kajti, to smo lahko slišali tudi v torkovem razgovoru, le znanje in in delo zagotavljata možnosti uspešnega poslovanja in sodelovanja. To sjaoznanje pa daje novi moči za uresničevanje nalog sanacijskega programa Gorenja. nadaljevanje na 2. strani Nadaljevanje na 2. strani Družbenopolitična koordinacija o urejanju stanovanjskih vprašanj (nadaljevanje s 1. strani) je letos zaprosilo za stanovanjski kredit, jih je kredit prejelo 141 ali 17,4.%. In kakšna je izobrazbena struktura teh, ki so prejeli kredite? Med prejemniki kredita prevladujejo kvalificirani delavci, teh je 38 in delavci s srednjo izobrazbo, ki jih je 47, z višjo izobrazbo jih je 19, visoko 8, prav toliko jih je tudi brez kvalifikacije in 1 magister oziroma doktor. Zanimiv je tudi podatek, da je med prejemniki kredita največ, kar 99 takšnih delavcev, ki so v Gorenju od 10 do 20 let in da 46 graditeljev živi danes v družbenih stanovanjih, od tega naj bi jih kar 10 ta stanovanja izpraznilo že v letošnjem letu. Kadrovske kredite je prejelo 32 delavcev in sicer v Gorenju Gospodinjski aparati 8, v Gorenju Procesna oprema prav tako 8, v Gorenju Notranja oprema 1 in v Gorenju Elektronika Široka potrošnja 2, v Gorenju Commerce in v delovni skupnosti Organizacija in informatika po 3, v Gorenju Servis in Interni banki po 1 ter v delovni skupnosti sozda Gorenje 5. Med prejemniki kadrovskih kreditov jih ima 18 visoko, 9 višjo in 2 srednjo izobrazbo, trije pa imajo magisterij oziroma doktorat. Tudi med temi koristniki kreditov jih je največ takšnih, ki so v Gorenju 6 do 10 let, le-teh je 12. Že na ponedeljkovem sestanku so predsedniki osnovnih organizacij zveze sindikatov ugotavljali, da daje nov sporazum možnosti pridobitve stanovanj ali kreditov večjemu številu delavcev. Poleg tega so imeli prednost pri dodelitvi rednega kredita delavci z daljšo delovno dobo v Gorenju, strokovni delavci pred nekvalificiranimi ter novogradi-telji pred tistimi, ki stanovanja adaptirajo. To še posebej velja, če sta v gorenju zaposlena oba zakonca. Tudi kadrovske kredite so prejeli strokovni in vodstveni delavci, ki so ključnega pomena za izvedbo sanacije in nadaljnji razvoj Gorenja. Kljub temu pa se nismo mogli izogniti nekaterim pomanjkljivostim, ki jih ugotavlja tudi strokovna služba, in na katere so opozorili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, zlasti sindikata. Strokovna služba za stanovanjsko gospodarstvo namreč ni uspela preveriti izvajanja obeh aktov na ustreznem vzorcu, saj je bilo kandidatov za kredite izredno veliko. Vsem se je tudi izredno mudilo, ker je prav poletni čas za gradnjo najbolj ugoden, vse skupaj pa je priganjala tudi inflacija. Žal, to so ugotavljali tudi na torkovi koordinaciji, komisije za reševanje stanovanjskih potreb v temeljnih organizacijah in skupnostih, ki kot samoupravni organi odločajo o posameznih pravicah delavcev, doslej niso izkoristile svojih pristojnosti, ki jim jih določa 59. člen Pravilnika. Ta namreč pravi, da komisija po potrebi imenuje strokovno telo za ogled stanovanjskih razmer posameznih prosilcev. Vse komisije so namreč potrdile točkovanje, ki ga je pripravil oddelek za stanovanjsko gospodarstvo. Prav pa bi bilo, in to je tudi smisel in funkcija teh komisij, da odločajo le ta, kjer poznajo posamezni primer. Nikakor ne bi smeli pričakovati neke odtujene odločitve strokovne službe ali organa. Prav zato, takšen je bil tudi odgovor predsednikov osnovnih organizacij zveze sindikatov, morajo v temeljnih organizacijah in skupnostih pregledati sezname dodeljenih kreditov, preveriti upravičenost njihove dodelitve, zlasti to velja za kredite namenjene za adaptacijo, in opraviti skupaj s strokovnimi delavci tudi oglede stanovanjskih razmer kandidatov za te kredite. Tako bomo, to so sklenili tudi na torkovi koordinaciji, lahko preprečili tudi morebitne zlorabe dodeljenih kreditov. Seveda, takšen je bil tudi zaključek torkove koordinacije, bodo vsem, ki so dajali napačne podatke, kredite vzeli, ter ocenili moralno-politične vrednote teh kandidatov. Na koordinaciji so družbenopolitični delavci Gorenja v Titovem Velenju ob sprejemu poročila o dodeljevanju kreditov za stanovanjsko izgradnjo sprejeli tudi nekatere usmeritve, ki sta jih pripravila Svet za stanovanjsko go- rečnem obdobju tehnološko posodobiti in kadrovsko okrepiti s strokovnimi in operativno razvojnimi delavci. Tako kot pred ostalimi delavci Gorenja pa so tudi pred delavci tozda Štedilniki še mnoge zahtevne naloge sanacijskega programa. Kot so_ ugotavljali komunisti tozda Štedilniki na torkovem razgovoru s člani delovne skupine pri CK ZKS smo v Gorenju uspešno opravili izpit iz opiranja na lastne moči. Taks na usmeritev je prisotna v dejavnosti vseh, spoznanje o Opiranje na lastne moči (nadaljevanje s 1. strani) Danes izvaža tozd Štedilniki v okviru Gorenja Gospodinjski aparati 75 odstotkov svoje proizvodnje, pri čemer so predvsem povečali konvertibilni izvoz, saj Gorenje prodaja svoje štedilnike skoraj v vse evropske države in Avstralijo. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so v tozdu Štedilniki povečali produktivnost za 4 %, kljub povečanju proizvodnje pa so uspeli izboljšati tudi kakovost svojih izdelkov. Okrepljeno delo družbenopolitičnih organizacij je tudi v tozdu Štedilniki prispevalo k večji pripravljenosti delavcev, da izpolnijo planske obveznosti, povečala seje tudi solidarnost delavcev. Člani zveze komunistov so z okrepljeno dejavnostjo posvetili razreševanju proizvodne in ekonomske problematike ter krepitvi enotnosti tega skoraj 900 članskega kolektiva. Uveljav Ijen je bil tudi nov sistem nagrajevanja po delu in rezultatih dela, s katerim je motivirano kakovostno in gospodarno delo. i Seveda bo potrebno tudi tozd Štedilniki v novem srednje- spodarstvo in strokovno službo in, ki jih je že predlagala tudi koordinacija sindikata. Tako je potrebno opraviti analizo obeh samoupravnih aktov, ki urejata stanovanjsko politiko, da bi odpravili vse pomanjkljivosti in preprečili morebitne zlorabe posameznih kriterijev. V planu za prihodnje leto moramo določiti tudi prednostno listo del in nalog, za katera bomo pridobivali kader s kadrovskimi krediti in stanovanji. Pri dodeljevanju kreditov moramo odštevati revalorizirane vrednosti že dobavljenih kreditov ali omejiti možnost večkratne dodelitve kreditov posameznikom. Med ostalimi ukrepi naj omenimo le, da je potrebno določiti kriterije za dodeljevanje kreditov za adaptacijo, na primer starost stanovanja, bivalni standard in tako dalje. In še na nekaj so opozarjali mnogi razpravljale!, namreč metodo osebnega ocenjevanja je potrebno dograditi. Dela torej tudi pri reševanju stanovanjske problematike še nekaj časa ne bo zmankalo. Družben razvoj terja tudi tu nenehne spremembe, ki pa jih moramo vgraditi v naše samoupravne akte, s katerimi urejamo naše odnose na področju stanovanjske politike. Pomembnost tega vprašanja pa terja od vseh nas tudi odgovorno vključevanje v obravnavo teh sprememb in dopolnitev. nujnosti opiranja na lastne moči pa postaja način slehernega dela. Prizadevanja so spodbujena z doseganjem polne mbnih uspehov. Ob ocenjevanju našega opiranja na lastne moči pa moramo ugotoviti, do kam seže vpliv delavcev. Predvsem si moramo prizadevati uveljavljati združevanje dela in sredstev in dohodkovno povezanost, sicer tudi tu ne bomo dosegli vidnejših uspehov. izobraževanje Ponovni razpis šolnin za šolsko leto 1985/86 Na razpis šolnin za šolsko leto 1985/86, ki smo ga objavili \ Informatorju 10. 4. 1985, se je v prvem razpisnem roku, kljub 321 razpisanim šolninam, prijavilo komaj 47 delavcev Gorenja. Pestrost razpisa glede strokovnih usmeritev in stopnje šolanja daje velike možnosti skoraj vsakemu delavcu, da izpolni svoje poklicne ambicije. Tudi ugodnosti, ki jih ima pri izobraževanju ob delu omogočajo, ob seveda veliki lastni angažiranosti, nor malen zaključek šolanja. Sredstva, ki jih vsi zaposleni v Gore nju združujemo v ta namen, niso majhna. Zato je tembolj nerazumljivo, da tega ne znamo ali nočemo bolje izkoristiti. Izobraževalni center še enkrat v tem koledarskem letu objavlja razpis šolnin z namenom, da sodelavcem, ki še vedno oklevajo in se ne morejo odločiti za izobraževanje ob delu, ponudi še eno možnost. V izobraževalnem centru pričakujemo vaše prijave najkasneje do 15. septembra 1985! DO GORENJE GOSPODINJSKI APARATI TOZD Štedilniki stopnja Program kovinar-strojnik Program kovinar-strojnik —preoblikovalec in spajalec štev. šolnin kovin IV. 4 Program poslovno-finančna dpiav/o rc t —ekonomski tehnik V. 2 Program trgovinska dejavnost -blagovni manipulant III. 3 TOZD Pralno—pomivalna tehnika Fakulteta za elektrotehniko -ind. elektrotehnika VI. 1 —i n forma ti k a VII. 1 informatika VI. 1 Fakultetaza strojništvo —tehnološka VII. 1 -tehnološka Ekonomska fakulteta ali VEKŠ VI. 1 -organiziranje združenega dela VŠOD VI. 1 - proizvod, organizacijska Program kovinar-strojnik VII. 1 -strojni tehnik -preoblikovalec in spajalec V. 3 kovin IV. 4 Program energetike elektrotehnik energetik V. 2 ■elektrikar energetik Program elektronike IV. 3 elektrotehnik elektronik V 2 —elektrikar elektronik IV. 3 TOZD Zamrzovalna in hladilna tehnika Fakultetaza strojništvo tehndoška Program kovinar-strojnik VI. 1 —strojni tehnik TOZDMGA Nazarje V. 1 Fakulteta za elektrotehniko ind. elektrotehnika Fakultetaza strojništvo VI. 1 -tehnološka VI 1 Program kovinar-strojnik —strojni tehnik Program energetike V. 1 -elektrotehnik energetik V. 1 Program poslovno-finančna dejavnost "ekonomski tehnik V. TOZD Galvana Program kovinar-strojnik "Oblikovalec kovin stopnja štev. šolnin TOZD Kondenzatorji Rogatec Program kovinar-strojnik —strojni tehnik V. 2 TOZD Kompresorji Črnomelj Fakulteta za stroj ništvo -tehnološka VII. Program energetike —elektrotehnik energetik V. 1 Program poslovno-finančna dejavnost —ekonomski tehnik V. 1 TOZD Gostinska enota Program kuharstva -kuhar Program strežbe -natakar IV. IV. DSSS Gorenje Gospodinjski aparati Fakultetaza elektrotehnko —magisterij —močnostna elektroteh., konstr. tehn. —močnostna elektrotehn , konstr. tehn. —energetika —energetika Fakulteta za strojništvo —magisterij —magisterij,tehnološka usm. —konstrukcijsko-računalniška Vlil. VII. Vi. VII. VI. Vlil. Vlil. VII. VI. IV. v. IV. 6 15 —konstrukcijsko-računalniška VI. -tehnološka Program kovinar-strojnik —strojni tehnik —preoblikovalec in spajalec kovin Program energetike -elektrotehnik energetik —elektrikar energetik Program poslovno-finančna dejavnost -ekonomski tehnik V 4 DO GORENJE NOTRANJA OPREMA TOZD Gradbeni elementi Fakulteta za elektrotehniko ’ —avtomatika FAGG —gradbena Program kovmar—strojmk —strojni tehnik Keramijska dejavnost —keramik IV. DSSS Gorenje Notranja oprema stopnja štev. šolnin FNT kemijska tehnologija VI. 1 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ notranja trgovina VII 1 —poslovne finance Vi 1 -računovodska VI 1 Program kovinar-strojnik -strojni tehnik V 1 Program poslovno-finančna dejavnost -ekonomski tehnik V. 1 Keramijska dejavnost — keramik IV. 6 Program lesarstva —lesar širokega profila IV. 5 DO GORENJE PROCESNA OPREMA TOZD Tehnološka oprema Fakulteta za strojništvo -podipomskištudij 1 — konstrukcija -tehnološka —tehnološka Program kovinar-strojnik —strojni tehnik —oblikovalec kovin Program elektronike -elektrotehnik elektronik Program energetike -elektrotehnik energetik ' TOZD Poslovna oprema Ptuj Fakulteta za elektroehniko —elektronika —elektronika —rač.logika in sistemi Fakulteta za strojništvo -tehnološka —tehnološka —konstrukcija Program kovinar-strojnik —strojni tehnik —oblikovalec kovin -upravljalec toplotnih naprav Program elektronike -elektrotehnik elektronik -elektronik . VI. VII. VI. V. IV. V. VII. VI. VI. VII. VI. VI. V. IV. IV. V. IV. Program računalništva —računalniški tehnik Biotehniška fakulteta -lesarstvo TOZD Proizvodnja računalniških procesnih naprav , Fakulteta za elektrotehniko —programska oprema VI. Program kovinar-strojnik —strojni tehnik V. Program elektronike -elektrotehnik elektronik V. Ponovni razpis šolnin za šolsko leto 1985/86 stopnja štev. šolnin DO GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA Fakulteta za elektrotehniko —ind. elektronika VI 2 Fakulteta za strojništvo —konstrukcija VII. 1 -konstrukcija VI 1 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — finance VII. 1 Program elektronike —elektrotehnik elektronik V DO GORENJE COMMERCE 1 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ - zunanja trgovina VII. 7 -zunanja trgovina VI. 10 —notranja trgovina VII. 12 —notranja trgovina VI. 17 —poslovne finance VII. 4 —poslovne finance VI. 4 Pravna fakulteta —gospodarsko pravna VŠOD VII. 1 — kadrovsko izobraževalna VII. Program poslovno-finančna dejavnost 1 —ekonomski tehnik Program trgovinska dejavnost v. 12 —aranžerski tehnik v. 1 stopnja štev. šolnin DO GORENJE SERVIS Ekonomska fakulteta ali VEKŠ notranja trgovina VI VŠOD — računalništvo VI Fakulteta za gradbeništvo —gradbena operativa VI VTŠ varnostna —varstvo VI Program poslovno-finančna dejavnost -ekonomski tehnik V Program trgovinska dejavnost -komercialni tehnik V GORENJE SOZD -DS INFORMATIKA IN ORGANIZACIJA Fakulteta za elektrotehniko —računalništvo VI. Ekonomska fakulteta ali VEKŠ —poslovna informatika VII. — računalništvo VI. —OZD ali proizvodna smei VII. stopnja štev. šolnin GORENJE SOZD - DS SPLOŠNI POSLI Fakulteta za strojništva —strojništvo V L Tehniška fakulteta —gradbeništvo VI. FSPN —sociologija VII Višja pravna —pravna VI. Program poslovno-finančna dejavnost -ekonomski tehnik V -gasilski tehnik . V. —gasilec IV GORENJE INTERNA BANKA Ekonomska fakulteta ali VEKŠ -poslovne finance VII. 1 —poslovne finance VI 2 Program poslovno-finančna dejavnost —ekonomski tehnik V. 2 DO GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ Akademija za likovno umetnost -grafično oblikovanje VII 1 Institute Europeodesigno Milano -ind. oblikovanje VII. 1 1 . 1 i Prijavi se lahko delavec ali delavka Gorenja, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — da je vpisan v šolo oziroma izpolnjuje pogoje za vpis izbrane smeri — da ima eno leto delovne dobe v Gorenju — da ni kandidat na stroške podjetja že obiskoval šolo iste stopnje — da je smer in stopnja šolanja, za katero se prijavlja, razpisana — moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok Še pred obravnavo vlog s strani pristojnega organa morajo kandidati za šolnine opraviti psihološki test. Prednost pri podelitvi šolnin bodo imeli delavci in delavke ki — so uspešno opravili psihološki test — se posebno odlikujejo pri opravljanju del in nalog, na kate- re so razporejeni (oceno uspešnosti poda pristojni vodja) — so izbrali študijsko usmeritev skladno z deli in nalogami, ki jih opravljajo — ob izenačenih ostalih pogojih imajo daljši delovni staž v Gorenju. Kandidati za šolnino izpolnijo prijavo na posebnem obrazcu, ki ga lahko dobijo v Izobraževalnem centru pri tovarišici Pod-hovnik. Prijavite se lahko do 20. 9. 1985. Delavci, ki se že izobražujejo, morajo k prijavi priložiti še potrdilo o vpisu in opravljenih izpitih za tekoče šolsko leto. Z rezultati bomo kandidate seznanili najkasneje do 30. 10. 1985. Izbrani kandidati bodo v Izobraževalnem centru sklenili pogodbo o medsebojnih obveznostih v času šolanja s TOZD (DSSS), ki je razpisala šolnino. Računalništvo terja nenehno izobraževanje Danes se moramo odrasli izobraževati ne le zato, ker se vsega nismo mogli naučiti v šoli, temveč tudi zato, ker vsak dan spoznavamo nova znanja. Zaradi bogatih izkušenj pa se nekatere stvari laže naučimo danes kot pa bi se jih v otroštvu. Edina stalnica v našem življenju so spremembe. Smo generacija, ki v svojem otroštvu ni poznala niti televizije, naši otroci pa se že igrajo z računalnikom. Niti opazili nismo, da smo se kar mimogrede naučili uporabljati in včasih tudi kaj malega popraviti pri avtomobilu ali tele- vizorju. O tem se v šoli nismo veliko učili, kaj šele o računalnikih, ki so nastajali in se razvijali šele v zadnjih desetletjih. Pa vendar, računalniki prihajajo tudi k nam, vstopajo v naše domove, pisarne, med stroje. Njihova cena se vztrajno znižuje, čedalje laže si jih bomo kupili tudi sami. Pa jih bomo znali tudi uporabljati, da nam bodo olajšali rutinska opravila, nam dali osnovo, da se ne bomo odločali na pamet in bomo lahko vnaprej predvideli posledice takšnih ali drugačnih odločitev? Nam bodo s svoj< hitrostjo in obširnim sporni nom omogočili, da bomo ob pravem trenutku znali poiskati spoznanja in informacije, do katerih so se dokopali že naši predniki? Nam bodo pomagali, da se bomo z njihovo vztrajno in potrpežljivo pomočjo bolje in laže učili? Jih bomo Uporabljali in obvladovali, ali bodo računalniki prevladali nad nam i? Za večino stvari, ki jih želimo uspešno opravljati, velja, da jih moramo predvsem poznati. Naučili smo se uporabljati televizor. Tudi kako se uporablja računalnik še bomo naučili, potrebne je le malo vztrajnosti ob zadostni radovednosti. Tako računalnik ne bo več le igrača, postal bo pripomoček pri delu, zbiranju informacij, oblikovanju novih rešitev in spoznanj. Ne bo pa dovolj . spoznati tri, štiri gumbe in že bo delo opravljeno namesto nas. Večkrat se bomo morali za bolj zapletene naloge še mnogo naučiti, marsikaj preizkusiti in uporabiti, da bomo prišli do prave rešitve. Množica računalniških tečajev torej ni modna muha, temveč odraz dejanskih potreb. Računalniška pismenost postaja predpogoj za dobro delo in obvladovanje nenehnih sprememb. Nena Mijoč gorenje brtrairpoprama Proizvodnja v juliju gorenjegpspodfajslko aparati Komunisti tozda Štedilniki v Gorenju Gospodinjski aparati so imeli v torek razgovor s člani delovne skupine pri CK ZKS o opiranju na lastne moči. Vsi sodelujoči na tem razgovoru so si bili edini, da se z okrepljenim znanjem v lastne moči krepi in uveljavlja samoupravni položaj delavcev. Nov proizvodni rekord Julija za 4 % presežen delovni načrt in prav to Iiko večja vrednost proizvodnje. Tudi ocena proizvodnje v avgustu kaže na ugodne rezultate. V delovni organizaciji Goren je Notranja oprema smo v juliju delovni načrt izpolnili s 104 !0, Vrednost proizvodnje v tem mesecu je 183 milijonov 288 tisoč dinarjev, kar je tudi za 4 % nad planirano. V temeljni organizaciji Pohištvo so tako izdelali 11.058 kosov različnih izdelkov ali 20 % več kot so planirali. Od tega so naredili 5.401 kuhinjski element, 490 kosov kopalniškega pohištva, 1.082 straniščnih desk, 2.074 delovnih Plošč, 1.618 delov in sklopov kuhinjskih elementov ter 393 kosov dodatne estetske opreme. V temeljni organizaciji Gradbeni elementi so izdelali 86.368 ali 2 % več keramičnih ploščic kot so planirali, poleg tega pa še 1.067 kosov sanitarnega programa, 752 kosov hlevske opreme in 1 53 okenskih polic. Tako so v tozdu Pohištvo operativni plan v pogojnih enotah presegli za 6 % ali izdelali 11.768 pogojnih enot, vrednostno pa so plan dosegli s 122 % ali 71.927 tisoč dinarjev. V tozdu Gradbeni elementi so izdelali 29.061 pogojnih enot ali 3 % več kot so planirali, vrednost proizvodnje pa znaša 111.361 tisoč dinarjev ali 95 % planirane. Skupaj je Gorenje Notranja oprema izdelalo 40.829 pogojnih enot ali 104 % planiranih količin, vrednost teh izdelkov pa je 183.288 tisoč dinarjev ali 104 % planirane vrednosti za ta mesec. Za avgust smo ob upoštevanju kolektivnega dopusta v tozdu Pohištvo in obratu Gradbenih elementov Umetni marmor planirali proizvodnjo v višini 30.935 pogojnih enot in ocenjujemo, da smo postavljeni cilj dosegli, oziroma nekoliko presegli. Teodor Matjaž Delavci tozda Mali gospodinjski aparati iz Nazarij prehiteli Informator in premagali svoj rekord. Prav tisti dan, prejšnjo sredo, ko smo v Informatorju lahko brali novico o rekordni dnevni proizvodnji mešalnikov v tozdu Mali gospodinjski apa- rati, so v Nazarjah postavili nov rekord. V enem dnevu so namreč izdelali 2168 mešalnikov ali 168 več kot dan poprej. In ni razloga, če se seveda ne bo zataknilo pri oskrbi, da ne bi izpolnili vse načrte in izdelali 300.000 mešalnikov, namenjenih predvsem izvozu. Prijateljsko srečanje Blagajna vzajemne pomoči Kolektiv tozda Kompresorji v Črnomlju so sredi Prejšnjega meseca obiskali delavci Iskre Montaža elektromotorjev iz Spodnje Idrije in HP Kolinska iz Mirne na Dolenjskem. Prijateljsko srečanje poglobilo poslovno sodelovanje. 150 delavcev Iskre in 45 de-iavcev HP Kolinska si je ogle dalo proizvodnjo kompresorjev, pri čemer sojih še pose- bej zanimali delovni pogoji delavcev in naš sistem nagrajevanja. Z delavci Iskre iz Spodnje Idrije smo imeli tudi družabno srečanje v Vinici ob Kolpi. Ob kopanju v topli reki so se pomerile tudi športne ekipe obeh kolektivov. Tako smo s prijateljskim srečanjem še poglobili naše dosedanje poslovne odnose s kolektivom Iskre, ki proizvaja elek tromotorje za naše kompresorje. Belizar Dujec Največ sredstev vzajemne pomoči so v prvem polletju namenili za izplačilo posojil, nekaj pa tudi za izredna izplačila. V prvem polletju letos so imeli v blagajni vzajemne pomoči skupaj 24.528 tisoč dinarjev prihodkov. Največji del sredstev so zbrali z vplačano članarino in vrnjenimi posojili. V prvih šestih mesecih so preidi 1.097 prošenj, ugodno pa jih je komisija blagajne vzajemne pomoči rešila 1.070. Prosilcem so izplačali 15.069 tisoč dinarjev. Poleg rednih pa so v tem času prejeli tudi 54 izrednih prošenj s priporočili družbenopolitičnih organizacij. Ugodno so rešili vse prošnje, največkrat pa so delavci prosili za sredstva zaradi elementarne nesreče, smrti v ožjem družinskem krogu, dolgotrajnejše bolezni (bol niška nad dva meseca), pri večji participaciji za zdravlje nje ali za nakup ortopedskih pripomočkov. V ta namen so izplačali 1 175 tisoč dinarjev. kultura Pula po Puli Do 7. septembra si lahko še ogledate najzanimivejše filme letošnjega puljskega festivala v domu kulture v Titovem Velenju. Vse predstave se bodo pričele ob 20. uri. Ovni in mamuti, film režiserja in scenarista Filipa Robarja — Dorina, bo na sporedu, danes, 5. septembra. Vloge so zaupali Božidarju Bunjevcu, Slavku Štimacu, Marku Dergancu in drugim. Film na svojevrsten način osvetljuje problematiko delavcev iz drugih republik, zaposlenih v Sloveniji. Huso, delavec na črno, si sčasoma pridobi status smetarja, pa nesrečno konča svoje življenje v temi neke stranske ljubljanske ulice. 6. septembra bo na sporedu film IMaš človek, o katerem sta scenarist Janez Pavše in režiser Jože Pogačnik na tiskovni konferenci v Puli povedala, da je to film o manipulaciji s človekom, s tematiko našega vsakdanjika, v katerem se lahko vsi bolj ali manj prepoznavamo. Film sicer ni posnet po kakšnem resničnem dogodku, pa vendar povsem sovpada s stvarnostjo. Nastopajo Boris Juh, Aleš Valič, Ivo Ban, Miranda Charija in drugi. Zadnji dan, 7. septembra, pa bodo predvajali najuspešnejši film letošnje Pule Oče na službenem potovanju režiserja Emira Kusturice in scenarista Abdulaha Sidrana. To je zgodba o dečku, skozi :igar zavest se pretakajo in lomijo burna petdeseta leta. Čas, v katerem živi, ni naklonjen ne njemu, ne njegovemu očetu uradniku. Splet intrig pripelje očeta v zapor, kjer je eden tedanji h zapornikov, katerih politične krivde niso mogli nikoli dokazati. Tako je deček Malik priča mnogim konfliktnim situacijam. V glavnih vlogah bomo spoznali Morena Debar-tolija, Mikija Manojloviča, Marjano Karanovič in druge. Informacije lahko dobite tudi po telefonu na številki 132, II.ACT. Obvestilo Za vse otroke delavcev Gorenja v Titovem Velenju, ki bodo v šolskem letu 1985/86 dopolnili oziroma so že stari 15 let, morajo starši pravočasno predložiti potrdila o nadaljnjem šolanju. Potrdila prinesite v Kadrovski sektor delovne skupnosti Splošni posli, pisarna št. 4, za učence v srednjem usmerjenem izobraževanju najkasneje do 15. septembra 1985, za študente višjih in visokih šol pa najkasneje do 15. oktobra 1985. Potrdila potrebujemo zaradi uveljavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja, pri ugotavljanju pravice do družbene pomoči otrokom delavcev Gorenja (otroški dodatek) ter za izplačilo regresa. Če zahtevanih potrdil ne boste dostavili pravočasno, bo pravica do zdravstvenega zavarovanja oziroma pravica do izplačevanja družbene pomoči otrokom ukinjena. Prav tako pa zanje ne boste dobili izplačanega regresa za letni oddih. Kadrovski sektor Ozimnica Odplačevanje kredita v desetih mesečnih obrokih, vpisovanje pa tokrat tudi v Gorenju Tudi letos trgovsko podjetje Era Titovo Velenje nudi kredit za nakup ozimnice. 30.000 dinarjev boste odplačali v desetih mesečnih obrokih in z 32 % obrestmi. Tako bo mesečni obrok znašal 3.963 dinarjev, zavarovalna premija pa še dodatnih 317 dinarjev. Vsi, ki se boste odločili za to obliko nakupa ozimnice, lahko kreditne pole kupite v prostorih blagajne vzajemne pomoči v Gorenju. Ti' po le bodo potrjevali v vseh računovodstvih delovnih or ganizacij Gorenja v Titovem Velenju. Letos bodo delavci Ere vpisovali za kredite tudi v Gorenju, v prostorih blagajne vzajemne pomoči m to 4., 5. in 6. septembra od 9. do 11. in 13. do 15. ure. Torej še dodatna ugodnost! Kredit za ozimnico v enaki višini pa lahko dobite tudi pri trgovskem podjetju Merx Celje s sedežem v Titovem Velenju. Obroki, obresti in zavarovalna premija so enaki kot pri Eri, koristniki tega kredita pa bodo lahko vse uredili kar v trgovini, s sabo morajo prinesti le osebno izkaznico. Ta kredit bodo pričeli dodeljevati 5. septembra. Šoštanj vabi Turistično društvo Šoštanj prireja ta teden tradicionalni turistični te den, ki se je začel že v nedeljo popoldan z otvoritvijo lovske razstave in razstave cvetja, številne prireditve pa se bodo vrstile ves teden do sobote, 7. septembra, ko bo prireditev Šoštanjska noč. Od 7. do 9. septembra pa_ bo ribiška družina Paka iz Šoštanja prireditelj šestega Cas- ting evropskega prvenstva, na katerem bodo tekmovali športni ribiči večine evropskih držav. Ta ribiška družina že več let zapovrstjo uspešno organizira mednarodne turnirje in državna prvenstva v castingu, športnoribolov -nih disciplinah na suhem. Tako ni naključje, da st.i športnoribolovna zveza Jugo slavije in Ribiška zveza Slovenije organizacijo tako pomembnega prvenstva zaupali prav šoštanjskim ribičem. Vsekakor pa je to popestritev turistične ponudbe v Šaleški dolini. INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Šervis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SOZD, DS Organjzacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1985. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974.