PRIMORSKI DNEVNIK P^lnatSV W®VI"1 ^ wstaie I gruppo Cena 35 lir Leto XVI. - Št. 190 (4653) Poziv Belgiji, naj takoj evakuira Katango l skupni resoluciji Tunizije in Cejlona Ttidi SZ je predložila resolucijo v podobnem smislu - SZ poziva Hammarskjoelda, naj ne sprejme čet iz držav, ki so belgijske zaveznice v NATO - Cejlonski delegat poziva Belgijo, naj začne aktivno sodelovati pri izvrševanju resolucij OZN TRST, torek 9. avgusta 1960 slatini 8- — Varnostni svet, ki se je imel se- Se sestal še-le danes, ker je imel tajnik n°stneea PreJ celo vrsto posvetovanj. Seja Var- r,ieevromaifVeta-se ie začela danes ob 17. uri po sred-noči Don m basu ter se je nadaljevala zvečer in po-Ra,iJQ Predsedstvom francoskega delegata Berarda. elanov Varnostne- ----------------------------- sveta ^ beleikiri blh navzoči tu-WignfS~I.zunanji minister cija m,. k°ngoška delega-PfedRerinii Predseduje pod-ZaTde1Sh Vlade Gizengači ^ zaprosila tu- le v»a Combeja, ki ^ve tna .njegove vlade er ninv!a n* bila sprejeta, *a to Pravne podlage Na nizija P°£oldpn?'ci seji sta Tu-8^uPno r Usta, enem notranjem »e b0 Cevnem ali drugem, ?enirala v ta spor ki e na V. 1 l'“ Si'"1 ni .vPlivala 1° “grabila, da vse ?a- lzid sP°ra; 5. v a^U ; *, države članice v te^faejo1' ;25 in 491istine' leb°.na°razDof SVeta ter nai s,, Ibo tjotv, svojo med- lvreP0v u; °?. Pri izvrševanju tal dol’očil- « ie Varnostni t«v *itlika, na, poziva glavne-Va, r*solUci^ ?krbl za izvrsi- način, svetu na prnne- m izvršijo skle. 6,- poziva glavne-Va. "=“01urii!J ?krbi za izvrši-ten n°stnemu ln poroča 2 način svetu na‘- prime- delegat Kuz-VaH?ie' n^ ^ osnutek re- tb ^°stni svofP°dlagi katere 'olui- ^lgiia ^-t1' ugotav!ia. d« ClJo Uarn t?ltno kršila re. {«. 2aklega ?,“ega sveta gle. hika .pooblašča i belgiisklh > da a-? S? glavnega tajgi;,5® a za takC-x kakršne koli koi h čet 32°ljnii umik bel-C” kelgiiil se napravi A 3 a„yemu napadu v r?k treh6 .gl.avnemu taj-v iotih 1;t dni, da poroča *repih- ‘o farski0e]J? glavni tajnik >•„!.»a«!, is* izvršitvi po- WJe novo vnaloge- °bžalo-izt'le bii° krizo, zaradi ka-ta r110 Sein nS ien zahtevati d-,', razil “varnostnega sve-čssjib Sedanip ,]e. Prepričanje. kiaifdgu dn*2r-nostneSa sveta trol^ke vlarieni' Odpor p0: vt. ade v Kntanpi CZv vkoraka • v Katangi priči, v Kata n,u oddelkov tlrjai van Jlg0 ie bil ‘ne_ !«ro voj aško unt’’ ki bi Irte««11! 0n 0 Pobudo, za ka-hefiadoga nnau?ob}aščen brez 'r-t-tu !veta ??ti,a Varnostnike 1 hiorat v tem prl’ ‘lavfjVojaštv “Porabljati od-^ai« 1° vina ’ ki jih pred-r « taki de. ki. bi se stri-It-jo, ija .ni stališčem. Izjava ,3le Vsek Pričakoval sode-ffa razožd Prizadetih, da atan ditelip, zaradi stali-H be!gHskPokra-i.ine ,T ^ia^?Šk6 vkladeV,lade ‘ID bi3g"alio. da je nav-atstfavni v7i kih čet v Kon-^d^^lne.nevan Za .:- in St m°rajo te čete m« i > 6rez pogojev u- n V&el. ie upanje, »agi0 ”0*tni svet sposo-Hla • dlagaiS 1 sedanjo kri--• &1 aaslea :e rešitev na ki v. tnos* inHh treh točk: č*p'>goim°nga- 2- Nagli ^t?a 1- 3 1» “mik belgij- Sn0 PrebiVaK."znost kongo-'zbere va> da svo-?:vijpa Vorf; sv°.le ustanove ava3e bre, svoje politično ■ Ha> z“nanjega vme- ^a' d^jkioeld je dalje iz-3bja ^itev u g a *n zadovo-J Za iha "Ongoškega vpra-i Ptir ,. wmir in ne sa- is atem v V? r 1 Stil ‘J ie ongu N' da bj^^Prnmarsl toEditi Tv°o-al ' -.......... t!L v *tteVe y.°Je smotre in tJ?ko Jjrejšniju1 so objasnje->3*.V1 tUdi ev, resolucijah. b». Za Paj brazložil me- 1aia biIZ,Vedbo tehrab'i0t' ‘n Cii la J ahko t. ]*• smotrov, ji? v eba ..'“di pojasnil, t8jih vCeloti ?legove resolu-Čejbik ?nSa ,iValati v vseh S* Za bi mor!,Vet' jo dodal Cn^Čo, navZoep določiti na-«>vfj v &st Združenih k, • da ,«u. ki nai za-'iNa ’abko n°i“ kfPjovne Povedale svoje halbe p, 'Pa jn °c«c na demokra-ho t°da T° ni lahka t>fala, OrKa“rosničiti. Med- s\bi te’ sVojemC'ja ne bi čt rtitw0rala j Poslanstvu, o ’■ Ijl j° j," vz,drževati red »tli“sta,.drugi “kratičnih na-t, čat: Pem 8trani pa mora o ivai izk]iur?ZVoju Konga aVftS'V0 “° U''-""*!'« tainik strani pa mora Konga kongoško izrekel le upanje, da bo mogoče ponovno doseči soglasnost vseh članov Varnostnega sveta glede akcije Združenih narodov v Kongu. Poudaril je, da je potrebno, da se belgijske čete takoj umaknejo z vseh delov Konga in tudi še pred prihodom oddelkov Združenih narodov. To se je povsod že zgodilo razen v Katangi, kjer je nastal »začaran krog*. Ce čete OZN ne bodo v tej pokrajini ob odhodu belgijskih čet, bodo tisti, ki so delali obstrukcijo proti delovanju OZN, nosili vso odgovornost, za kar bi se lahko zgodilo. Omenil je »senco, ki jo meče nadaljnja navzočnost belgijskih čet*, in je dodal, da je treba ta začarani krog razbiti. V stanju razburjenja je treba pričakovati nepremišljene reakcije in pokazati je treba razumevanje in naklonjenost do tistih, ki se čutijo ogrožene zaradi sedanjega položaja. Hammarskjoeld pa je poudaril, da prizadeti lahko samo pridobijo, če objektivno gledajo na stvarnost in upoštevajo, da je navzočnost Združenih narodov njihova edina veljavna opora, če želijo nadaljevati delo, kateremu so posvetili toliko naporov. Tudi belgijska vlada bi morala prispevati k ustvaritvi primernega ozračja razumevanja. Zatem je glavni tajnik pozval tiste, ki so se uprli prihodu varnostnih sil, naj prenehajo s tem odporom ter naj sprejmejo tiste, ki ne delajo drugega nego njim v korist. Zatem je Hammarskjoeld zagotovil Evropejcem, ki delajo v Katangi, da Združeni narodi niso prišli na to področje, zato da jih nadomestijo ali pa da postavijo druge na njihovo mesto. Opozoril je ponovno na izredno resnost sedanjega položaja in je napoveda^ da bo predložil konkretnejše nasvete, ko bo slišal mnenje članov Varnostnega sveta. Seja je bila odložena na 20.30. K besedi so se prijavili Kongo, Belgija, ZDA, Tunizija, SZ, Cejlon, Ekvador, Argentina in For-moza. Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Kuznjecov, ki vodi sovjetsko delegacijo v OZN, je med razgovorom s Hammarskjoeldom opozoril, da SZ pričaauje, da se bo tajnik OZN pozanimal, da ne bodo poslali v Kongo čet in vojaškega osebja držav, ki so zaveznice Belgije. To je Kuznjecov opozoril v zvezi z govoricami, da se Kanada prh pravlja, da pošlje svoje čele v Kongo v okviru Združenih narodov. Kuznjecov je omenil, da je Kanada članica NA TO in v tej organizaciji je tudi Belgija, ki je izvršila napad na Kongo. »V teh pogojih, je dodal Kuznjecov, bi pešiljatev kanadskih čet v Kongo ali pa čet katere koli druge države, ki pripada vojaškemu bloku, v katerem je tudi Belgija, pomenila pomoč napadalcu s strani njegovega vojaškega zaveznika. Tak korak bi bil v velikem protislovju s sklepi Varnostnega sveta, ki poudarjajo potrebo seh nujnih ukrepov za hiter konec napada in za takojšnji umik napadalnih čet s kongoškega ozemlja ter obveznost, da se zagotovi spoštovanje ozemeljske celovitosti in politične neodvisnosti Konga.* Na večerni seji je bil prvi govornik kungoški zunanji minister Justin Bomboko, ki je izjavil, da sile OZN nadzorujejo sedaj pet od šestih kon-goških pokrajin in da kongo-ško ljudstvo v največji meri so-deluje z OZN »kljub nekaterim spletkam*. Poudaril je, da je odpor proti OZN v Kantangi odpor, ki ga je povzročila 'n gp podpira belgijska vlada. Daje je izjavil, da sile, ki se danes upirajo prihodu OZN v Katango, so enostavno belgijske sile, podvojene s politično milico Katange, ki je pod poveljstvom belgijskega generala Dodal je, da so oblasti v Katangi odstranile kongoške čete, ki so odklonile sodelovanje pri teh spletkah. Bomboko je izjavil, da je takojšnji in brezpogojni umik belgijskih čet iz Konga pogoj za povratek miru v tej deželi. Belgijska vlada bi morala razumeti, da je v njenem interesu sodeiovati z osrednjo kon-goško vlado, ki še vedno želi vzdrževati dobre odnose s tistimi, ki jih ima še vedno za svoje prijatelje......... Belgijski zunanji minister Wi-gny je ponovil, da je Belgija poslala svoje čete v Kongo «m poziv svojih državljanov, Ki so zahtevali pomoč*. Trdil ie, da prihajajo čete OZN v Kongo «ne proti nam ne proti naši volji*. «Brez obotavljanja prepuščamo tem čefam odgovornost za varnost v Kongu*. Wigny je zanikal, da evakuacija belgijskih čet iz Konga poteka počasi, in je dejal, da se je od skTupnih 7.B00 vojakov, k jih je bilo v Katangi, v nedeljo že vrnilo 2.200 ali pa »o pravlja na odhod, drugih 800 pa bo odšlo v naslednjih dnen. Trdil je, da bi Belgijci bili «blazni», če bi gojili kako politično upanje v Katangi 'U podpirali odcepitev od Konga. Dodal je, da belgijska vlada ni hotela priznatj čombejeve vlade in da mu je odsvetovala njegov prihod v Bruselj. Takoj nato pa je poudaril, da so --biašti v Katangi «znale ohraniti mir in red v pokrajini*, in je dodal, «da dokler bodo v Katangi, ne bodo belgijske čete nudile nobenega odpora proti četam OZN*. Dalje je dejal, da belgijske čete ne bodo sodelovale pri nobeni operaciji proti OZN in to velja tudi za belgijske častnike, ki spadajo v kadre milice v Katangi. Belgijski minister je trdil tudi, da Belgija «nasprotuje slehernemu vmešavanju v notranje zadeve Konga*, in je izrekel upanje, da bo Dag Hammarskjoeld našel formulo, ki bi «pomirila prebivalstvo Katange* glede možnosti, da si svobodno izbere svoje ustanove v Kongu. Na , koncu je Wigny izjavil: «Mi nočemo ostati v Kongu, ne iščemo vojaškega prestiža v Kongu. Tam ni zmage, hočemo oditi, ko bo varnost zajamčena na en ali na drugi način*. Ameriški delegat Cabot Lo3-gp je izjavil, da se strinja s Hammarskjoeldovo tezo, 'a morajo čete OZN vkorakati v Katango, da nadomestijo belgijske čete. Izjavil je, da je po njegovem mnenju odpor v Katangi proti OZN samo začasna ovira. V zvezi z resolucijo Varnost, nega sveta, ki določa prihod varnostnih sil OZN v Kongo, ;e ameriški delegat izjavil: »Združeni narodi so bili na dobri poti tedaj in so tudi danes*. Zatem je Lodge izjavil, 6a OZN ne sme zgubiti poguma zaradi dejavnosti tistih, ki skušajo ribariti v kalnem, in je pozval Varnostni svet, naj bo soglasen pri svojih sklepih. Tunizijski delegat Mongi Slim je izjavil, da je belgij; Sita intervencija v Katangi huda žalitev za kongoško suverenost. in se je vprašal, kje so vojaške sile v Katangi dobile svoje orožje. Nadaljeval je: »Najsi bo sporazumno z Belgijci ali pa z njihovo molčečo privolitvijo, je zavestna ali podzavestna odgovornost Belgije neoporečna.* Poudaril je, da je belgijska intervencija, če drugega ne, najmanj spodbujala na upor v Katangi in je prispevala k negativnemu razvoju položaja. Mongi Slim je izrekel priznanje Hammarskjoeldu zaradi njegove akcije v Kongu in zaradi svoje zahteve, naj se ponovno skliče Varnostni svet. Zahteval je kot pogoj za povratek k miru takojšnje in celotno izvajanje resolucije Varnostnega sveta v Katangi in v ostalem Kongu. Dodal je, da je bolj kot kdaj koli nujno, da belgijske čete takoj zapustijo Katango, ter je izrekel zadovoljstvo z zagotovili belgijskega zunanjega ministra v tem smislu. Dodal pa je, da bi bilo želeti, naj bi med belgijskim in kongo-škim ljudstvom še vedno vladalo pravo prijateljstvo. Med govorom tunizijskega delegata sta tunizijska in cejlonska delegacija položili o-srutek resolucije, ki smo jo omenili v začetku. Sovjetski delegat Kuznjecov je ostro napadel Belgijo in poudaril, da nadaljuje napad na Kongo ter da je izvršila samo simboličen umik svojih čet Obtožil je Belgijo, da s pomočjo svojih zaveznikov v NATO izvaja politiko razko- sanja Konga v upanju, da bo še dalje ostala v svoji bivši keloniji. Dodal je, da OZN ne more ostati brezbrižna spričo te podle zarote in mora zahtevati takojšnji umik belgijskih čet iz Katange. Izjavil je tudi, da belgijski interventisti nadaljujejo plenitve in ropanja in poveljstvo OZN v Kongu za to ve in ta dejanja vidi. Pripomnil je, da je preklic vkorakanja varnostnih sil v Katango dal spodbu. do za napad. »Nihče, je nadaljeval Kuznjecov, ne more dvomiti, da je Combe lutka, katere niti vlečejo tuji okupatorji, zato da bi torpedirali resolucijo Varnostnega av^3-* Dejal je, da bi morali aretirati in izročiti kongoški vladi vse tiste, ki v Katangi izvršu. jejo ukaze tujca in s tem ško- dujejo ozemeljski celovitosti in neodvisnosti Konga. Izjavil je, da imajo varnostne sile OZN sredstva in pravico, nastopiti proti slehernemu odporu proti vkorakanju sil OZN v Katango. Če bi se vojaštvo Katange uprlo s silo prihodu čet OZN, bi morale te streti sle. herni odpor z vsemi razpoložljivimi sredstvi. iCe sile OZN odklanjajo izpolnitev te naloge, je treba poveljstvo OZN nadomestiti z drugim poveljstvom, ki naj sprejme celotno izvršitev resolucije. Varnostne, ga sveta. Izjavil je tudi, naj bi varnostne sile OZN nadomestili s četami drugih držav, če sedanje ne bi bile sposobne izgnati belgijskih interventistov iz enega ali drugega vzroka. Podprl je tudi zahtevo Lu. mumbe, naj pošljejo v Kongo skupino afriško-azijskih opazo. valcev. Hammarskjoeld je v zvezi z izjavami Kuznjecova pripomnil, da je SZ sprejela resolucijo, v kateri se predvideva, naj varnostne ^ile OZN v Kongu ne začnejo nobene vo. jaške akcije in naj streljajo samo v primeru zakonite o-brambe. Seja se Je nadaljevala ob 1,30 po srednjeevropskem času v noči od ponedeljka na torek. Na nočni seji je cejlonski delegat pozval Belgijo, naj preide iz pasivnega sprejemanja resolucij Varnostnega sveta, ki zahtevajo umik belgijskih čet iz Konga, k aktivnemu sodelovanju pri izvrševa- Danes prva seja Fanfanijeve vlade Fo/ifre 601/0 '? Različna stališča o značaju nove vlade - Zaradi manjšega pridelka (17 odst.), bodo uvozili znatne količine pšenice - Špekulacije proizvajalcev testenin Huda kriza zaradi nadprodukcije vina v južnih pokrajinah (Od našega dopisnika) RIM, 8. — Z jutrišnjo sejo ministrskega sveta se zaključuje skrajno razgibano in v nekem določenem smislu tudi skrajno nevarno politično razdobje letošnjega poletja. Z odobritvijo Fanfanijeve vlade se je itar lijanski politični položaj bistveno pomiril, ker smo se z novo vlado ognili nevamesti postopne krepitve naj-reakcionarnejših in desničarskih sil v deželi, kar je bila nujna posledica, če že ne tudi izrecna želja in cilj Tambronijeve vlade. V tem smislu pomeni Fanfanijeva vlada dejansko prelom z dosedanjo nedavno preteklostjo in s tem tudi dokončen obračun z njo. Glede tega so si edini politični komentatorji vseh političnih barv; njihovi pogledi pa se ločijo, ko gre za vrednotenje Fanfanijeve vlade same, njenega značaja in vloge, ki jo mora odigrati v nadalj-nem političnem življenju dežele. Desničarski krogi zunaj KD, pa tudi znotraj njenih vrst, ki so spremljali z neprikritimi simpatijami Tambronijev nju teh resolucij. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiuitiiiiiititiiiuiniiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitrmniiiiiiMfiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii Lumumba se je sinoči vrnil v Leopoldville Afriška konferenca od_ 25. do 30. avgusta^v Leopoldvillu Voditelji vseh svobodnih afriških držav so obljubili Kongu pomoč za izgon Belgijcev - Skupno visoko poveljstvo oboroženih sil Konga in Gane - Afriška narodna zveza za ustanovitev «enotne afriške vojske» KAIRO, 8. — Afriška narodna zveza je objavila danes manifest, s katerim poziva na ustanovitev «enotne afriške vojske*, ki naj se udeleži bitke za osvoboditev Katange. Manifest poziva afriške narode, naj zastavijo vse sile, da se zaščiti neodvisnost Konga in da se kaznujejo izdajalce, ki služijo imperialistom. LEOPOLD VILLE, 8. — Pred- sednik kongoške vlade Lumumba je v prestolnici Toga zaključil svoje potovanje in se je od tu vrnil v Leopoldville. O razgovorih, ki jih je imel s predsednikom Toga, so objaviii poročilo, ki pravi, da vlada Toga izreka solidarnost s Kongom. Oba državnika poudarjata, da je treba neodvisnost in ozemeljsko celovitost Konga spoštovati, ter zahtevata takojšnji umik belgijskih čet. Izrekata tudi željo obeh držav za medsebojno pomoč, da se zagotovi mir in solidarnost med neodvisnimi državami A-frike. Dalje se strinjata s tem, naj bi od 25. do 30. avgusta bila v Leopoldvillu »afriška konferenca na vrhu*. O razgovorih, ki jih je imel Lumumba z Nkrumahom v A-kri, pa so v uradni izjavi sporočili, da bodo ustanovili skupno visoko poveljstvo oboroženih sil Konga in Gane v primeru, da OZN ne uspe doseči popolnega umika belgijskih čet iz Konga. Oba državnika poudarjata, da bosta delovala za ustanovitev zveze med afriškimi državami, ter pozivata vse neodvisne države Afrike, naj se udeležijo konference najvišjih, ki bo od 25. do 30. avgusta v Leopoldvillu. Glede konference voditeljev afriških držav, ki bo od 25. do 30. avgusta v Leopoldvillu, je Lumumba v liberijski prestolnici, kjer se je bil tudi u-stavil, po razgovoru s tamkajšnjim predsednikom Tubmanom izjavil, da se bodo te konference udeležili državni poglavarji Maroka, Tunizije, Liberije, Gvineje in drugih afriških držav. Na konferenci bodo razpravljali o sredstvih za uresničenje enotne akcije med afri- notnosti in neodvisnosti Konga- "' Glede Katange je Lumumba izjavil, .da je poslal predsedniku Varnostnega sveta brzojavko in mu predlagal, naj doseže odobritev resolucije, ki naj določi prihod opazovalcev OZN, zato da nadzorujejo strogo izvrševanje resolucije Varnostnega sveta od 22. julija. Na tiskovni konferenci v Monroviji je Lumumba izjavil, da Belgijci niso hoteli dati Kongu popolne neodvisnosti ter so imeli namen še dalje izkoriščati in nadzorovati Kongo. Dodal je, da upor kongoškega prebivalstva ni bil na. menjen proti Evropejcem, temveč proti staremu redu. V prestolnici Gane. Akri, pa je Lumumba pred odhodom izjavil, da bo ob njegovem povratku v Leopoldville kongo-ška vlada sama rešila vprašanje Katange. »člani vlade bodo odšli v Katango, je dodal, in prebivalstvo drugih petih pokrajin bo prišlo za nami. Belgijske čete nas bodo morda ubile, toda v čast nam bo žrtvovati vse za naše ljudstvo*. Obtožil je zatem Daga Ham-marskjoelda, da je razočaral Kongo in vso Afriko. Dodal jt, da resolucija Varnostnega sveta ni bila izvršena, ker Hammarskjoeld, namesto da bi sodeloval z zakonito vlado, «se ;e šel pogajat z belgijsko vlado c „fin de non recevoir” (kakor da ni dobil) zakonite zahteve kongoškega ljudstva, naj pošlje čete OZN v Katango*. Tajniku OZN je očital tudi, da sc je pogajal z navadnim voditeljem pokrajinske vlade v Ka-tangi in z belgijskimi častniki, ki jih je Belgija poslala v Ka- škimi državami in zlasti o e- tango kot Čombejeve svetoval' iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiinmiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiimniiiiiiii Poslanica predsednika Eisenhowerja kongresu 4 milijarde za pomoč tujini Predsednik zatrjuje, da je vojaška moč ZDA večja od katere koli druge države na svetu WASHINGTON, 8. — Predsednik Eisenhovver je danes pozval kongres, naj odobri njegov program pomoči tujini v znesku nad 4 milijarde dolarjev, da bi nevtralizirali »vedno bolj prevzetno politiko mednarodnega komunizma*. Eisen-hower zahteva predvsem, da kongres določi 800 milijonov kreditev za Latinsko Ameriko vštevši čile, ki je nedavno u-trpel ogromno škodo zaradi potresov, hkrati pa zahteva dodatno vsoto 100 milijonov dolarjev za «izjemni sklad* za vsakršno morebitnost, zlasti kar zadeva Kongo. V svojt, poslanici kongresu Eisenhovver pravi, da bo prihodnjega septembra predložil generalni skupščini ZN predlog,, na podlagi katerega naj b' ZDA in druge bogate drž-i-vt dale na razpolago ZN viške poljedelskih proizvodov, da bi pomagali narodom, ki trpe la koto. Glede obrambe je Eisenhower mnenja, da sedanja sredstva ZDA zadoščajo in da bodo v povratku; 750 se jih prt-1 kratkem izdelali raketni izstre- lek «Polaris», ki bo imel znatno daljši domet od dosedanjih izstrelkov iste vrste. V svoji poslanici zatrjuje, da je vojaška moč ZDA večja od katere koli druge države. Govoreč o »komunističnem imperializmu* je Eisenhower dejal, da je v teh poslednjih tednih dal -dokaze ((naraščajoče ošabne prevzetnosti*, ki naj ti v Centralni Afriki dosegla rkrajne meje. medtem ko je glede Kube dejal le, da so c tem vprašanju »vsj na tekočem*. Zaradi teh ((menjajočih se taktik komunistov* je Eisenhovver sprejel nekatere u-krepe, kot n. pr: poslal je nove letalonosilke VI. in VII, floti. obdržaj določeno število srednjih bombnikov «B-47»; povečal dejavnost strateškega zračnega poveljstva; ukazal, da se modernizirajo operacije z letalskimi mostovi in povečajo napori za izboljšanje letal vrste »B-70* in izvldniškega satelita «Samosa». Glede kredita v višini 800 milijonov dolarjev v korist do-, a el Latinske Amerike, Eisen- hovver naproša kongres, da ga pooblasti, da more z njimi razpolagati še pred 5. septembrom, ko se bo vršila v Bogoti gospodarska konferenca južnoameriških republik, da bi ob tej priliki imeli razgovore c pripravi ustreznih podrobnih načrtov. Kennedy in Nixon sta se u-■teležila zasedanja senata; ko sr- čitali Eisenhovverjevo poslanico, sta zapujstila dvorano. Johnson, demokratični voditesj v senatu, je izjavil, da Eisen-hovverjeva poslanica vsebuje dobršen del demokratične platforme. Kandidat demokratične stranke za predsedniške volitve Kennedy je dejal, da ((predsednikova poslanica, ki zahteva uresničenje zakonov, ki so bili že zavrnjeni, in ki kritizira izdatke, glede katerih so bile postavljene ponovne ustrezne zahteve, nj nič u rednega v dobi volitev; da pa bo novi kongres izvršil konstruktivno delo, če jo bo uresničil s sodelovanjem in pod vodstvom republikancev*. Zatem je Lumumba povedat, da so mu vsi voditelji afriških držav obljubili pomoč, da doseže umik belgijskih čet iz celotnega Konga, predvsem pa iz. Katange. Dalje je izjavil, da je Belgija kupila za več milijonov frankov orožja in ga zbrala v oporišču Kamini, z namenom zatiranja kongoškega ljudstva. Na koncu je dejal: «NATO sodeluje prj tej o-jieraciji, kakor mi je izjavil poslanik van den Bosch ob začetku dogodkov v Kongu*. V prestolnici Toga je Lumumba na tiskovni konferenci izjavil: »Afrika mora pripadati Afričanom, Evropa Evropejcem ir. Belgija Belgijcem. Vsakdo naj ostane na svojem domu in lako bo na svetu vladal mir*. Ostro je napadel Belgijo in izrekel zadovoljstvo ker je med svojim potovanjem dobij povsod podporo za borbo Konga. Gvinejski predsednik Seku Ture pa je objavil danes <-javo, v kateri pravi, da nadaljnji razvoj dogodkov v Kongu grozi, da diskreditira ugled Združenih narodov. To izjavo je brzojavno poslal Hammarskjoeldu, katerega poziva, naj zagotov; zvesto in takojšnjo izvedbo vseh resolucij Varnostnega sveta, ki predvidevajo popoln umik belgijskih čet 'z Konga in zaščito ozemeljske celovitosti te države. Hammarskjoeld pravi v svojem odgovoru med drugim: »Najtrdnejša podpora, ki jo lahko dosežemo, je zaupanje 'n solidarnost afriških držav članic v smislu delovanja za skupen smoter, t. j. ,da se Afrika c hrani mirna in svobodna pred slehernim tujim vmešavanjem v afriške zadeve*. Kuba nacionalizirala vse imetje ZDA HAVANA, 8. — Kubanska vlada je včeraj odredila nacionalizacijo vseh podjetij in vsega imetja ameriških državljanov razen bank. To je sporočil v svojem govoru predsednik vlade Fidel Castro na velikem zborovanju v Havani pred več stotisoči Kubancev ter delegati mladinskih in sindikalnih organizacij iz 45 držav Latinske Amerike in drugih delov sveta. Castro je izjavil, da ukrep o nacionalizaciji pomeni tudi zaščito gospodarskih interesov Kube in osvoboditev izpod oblasti ameriških poslovnih interesov v kubanskem gospodarstvu. Dekret o nacionalizaciji je bil sprejet na podlagi zakona o posebnih pooblastilih, ki jih je dobila vlada G. julija takoj potem, ko je ameriška vlada odpovedala sporazum o uvozu kubanskega sladkorja in začela gospodarsko blokado proti Kubi. Castro je ostro obsodil ameriški pritisk na Kubo in je dodal, da se revolucionarna vlada, k: uživa podporo ljudstva, ni mogla zadovoljiti s polovičnimi ukrepi in s čakanjem, da Organizacija ameriških držav najde rešitev ameriško - kubanskega spora. Castro je izjavil tudi, da Kuba ne pričakuje velikih stvari od konference zunanjih ministrov zahodne poloble, o kateri je izjavil, da predstavlja spletKo Washingtona proti Kubi. zlasti po nedavnih spremembah v Dominikanski republiki. Poudaril je, da bo kubanska delegacija sodelovala na tej konferenci in da ho njena naloga predvsem, de. pred javnostjo Latinske Amerike in vsega sveta razkrije pritisk in napadalne načrte proti Kubi. V zvezi z nacionalizacijo je Castro izjavil, da vlada predvideva plačilo odškodnine za nacionalizirano imetje. Ustanovil se bo poseben fond za odškodnino iz četrtine sredstev, ki bodo nastala z izvozom nad treh milijonov ton sladkorja letno v ZDA; rok izplačila pa je določen na petdeset let. Sindikalisti FLRJ v Firencah FLORENCA, 8. — Iz Beo-giada je prišla danes v Firence jugoslovanska sindikalna delegacija, ki vrača obisk florentinske sindikalne organizacije, ki je sedaj v Jugoslaviji. Delegacija bo ostala v Florenci okoli deset dni in si bo ogledala nekatere tovarne v tamkajšnji pokrajini. eksperiment, so se oddahnili in smatrajo Fanfanijevo vlado za ponovno oživitev centri-stične vladne koalicije med tradicionalnimi sredinskimi strankami, ki so v tej povojni dobi pomagale KD upravljati deželo po poti, ki jo je odobravala tudi desničarska stranka, kakršna je Malago-dijeva liberalna stranka. Za tako jo smatrajo tudi centri-stični krogi znotraj KD, pa tudi oni v drugih sredinskih strankah, hkrati pa jo tako desničarji kot centristi smatrajo za dokončno obliko vladne koalicije, ki naj bi bila v stanju rešiti vsa bistvena vprašanja italijanskega gospodarskega, socialnega in političnega življenja. S takim stališčem do Fanfanijeve vlade pa se seveda ne strinja niti Fanfani sam niti večina socialdemokratov in republikancev, da o socialistični stranki sploh ne govorimo. Za vse te je Fanfanijeva vlada sicer res dokončen prelom z desničarsko pustolovščino Tambronijeve vlade, vendar pa pomeni le začasno rešitev politične krize in šele začetek nadaljnjega političnega razvoja, ko mora nujno privesti do vlade, ki se bo opirala na zvestne socialistične sile. In Fanfani ni mož, ki ne bi vedel, da pri takem razvoju ne more računati na podporo liberalcev (v predpostavki, seveda, da se ki je bila usodna vsem dobo Fanfani ognil skušnjavi, sedanjim demokristjanskim prvakom na oblasti). Na jutrišnji seji vlade bodo razpravljali predvsem o pokrajinskih volitvah, zlasti ker se bo parlamentarno življenje začelo prihodnjega 5. septembra z diskusijo o spremembi zakona o pokrajinski upravnih volitvah, ki jo je treba odobriti 45 dni pred razpisom volitev, ki so bile določene za 23. oktober (kar tudi sedanja vlada smatra za svojo obveznost). Sprejeli pa ne bodo nobenega sklepa, ker je glede tega zelo važnega vprašanja stališče vlade podrejeno sklepu, ki ga bo s tem v zvezi sprejel glavni odbor KD, ki se mora sestati do 25. t. m. Glede tega pa ni enotnega stališča niti med vlado in vodstvom KD, niti med KD in ostalimi strankami, ki podpirajo Fanfanijevo vlado. Zdi se, da je »uradni* namen vlade razpisati volitve za drugo polovico novembra, njeno »poluradno* upanje pa, da tega ne bi utegnili storiti piavočasno. To pa predvsem zaradi tega, ker bi v primeru volitev v novembru premnogi volivci KD v gorskih predelih dežele ostali doma zaradi slabega vremena in težko prehodnih poti V kolikor bi zaradi zavlačevanja ne bilo mogoče ohraniti že določeni datum za pokrajinske volitve, je zelo verjetno, da bodo volitve odložili na spomlad. Iz istih razlogov se bo levica borila za to, da se volitve vrše že letošnjo jesen. Datum pokrajinskih volitev je pomemben še z nekega drugega gledišča: volitve prihodnjega oktobra, ko je tako rekoč še svež spomin na Tam-bronijevo vlado in njene »podvige* v Reggio Emilii, Palermu, Rimu in drugod, pomenijo skrajno neprijetnost za KD, hkrati pa precejšnjo prednost za opozicijske stranke, ki so s svojo dejavnostjo — ob podpori protifašističnega ljudstva — prisilile KD, da se je znebila Tambronijeve vlade. Nič čudnega; če je vodstvo KD proti temu, da bi se volitve vršile že letos, tudi če bi bila vlada, predvsem pa Fanfani, temu morda naklonjen, če naj verjamemo njegovi programski izjavi. Vsekakor pa bo o tem vprašanju padla odločitev na bližnjem zasedanju glavnega odbora KD, ki pa bo moral u-poštevati tudi stališče ostalih strank, ki vlado podpirajo in ki vsa za sedaj formalno nasprotujejo odložitvi upravnih volitev. Na seji vlade bo minister za poljedelstvo Rumor poro-ča’. med drugim o dveh važnih vprašanjih, ki zadevata dva pomembna sektorja italijanskega poljedelstva, namreč proizvodnjo žitaric in vina. Letošnji pridelek žitaric je za 17 odst. manjši od lanskega in bo zaradi tega potrebno uvoziti precejšnje količine pšenice, kar bo bremenilo v občutni meri italijansko plačilno bilanco. Proizvajalci testenin so že postavili zahtevo po zvišanju cen svojim proizvodom in na vidiku so špekulacije velikega obsega. Glede proizvodnje vina pa smo pred nasprotnim pojavom: kriza se je pojavila in se bo še zaostrila zaradi nadprodukcije, predvsem v južnih pokrajinah in v Pugliah. V zvezi z jutrišnjo sejo vlade je Fanfani sprejel v avdi-jenco podpredsednika vlade Piccioneja, notranjega ministra Scelbo, ministra za zunanjo trgovino Martellija in ministra za turizem in prireditve Folchija ter finančnega ministra Trabucchija. A. P. • ■litimi .................... Combe se zateka k spletkam in lažem da bi dobil podporo za svoje izdajstvo Dal se je proglasiti za predsednika «republike» Katange Odločna zanikanja iz Tanganike in Ruande Urundi na lažnive trditve o pogajanjih za federacijo LEOPOLDVILLE, 8. - Combe še dalje grozi in spletkari, ter se trudi, da bi ustvaril videz pravne podlage za svoje izdajalsko ravnanje. Glavnemu tajniku Hammarskjoeldu je poslal izjavo, s katero ga poziva, naj sporoči Varnostnemu svetu, da Lumum-bova osrednja viada »ne predstavlja več Konga*. Combe trdi, da tri stranke: Cona- kat, Abako in Puna, ki so v Lumumbovi parlamentarni večini, in trije politični predstavniki: Bolikango, Kalonji in Diomi sedaj nasprotujejo ideji enotnega Konga in se zavzemajo za konfederacijo posameznih pokrajin. Na tiskovni konferenci je Combe trdil: 1. Vlada Lu- mumbe nima več predstavniškega značaja; med poslanci, ki so glasovali za njegovo mvestituro, jih je sedaj okoli dvajset proti enotnemu ustroju Konga, »ki ga je vsilila Belgija in ki ga brani Lumumba*. 2. Lumumba je poslal na počitnice ustavodajni zbornici v nasprotju z demokratičnimi običaji. Razen tega trije politični voditelji: Bolikango (Ekvatorska pokrajina), Kalonji (pokrajina Ka-sai) in Dioni (pokrajina Sjiod-njega Konga) nasprotujejo formuli enotnosti in so za konfederacijo pokrajin. 3. E-den od članov kongoške delegacije v New Yorku, t. j. Mvamba, ni pravi predstavnik prebivalstva Baluba. Combe skuša s svojimi pristaši spletkariti tudi v ostalem delu Konga in potegniti v svojo igro stranko Abako, ki je opozicijska stranka v Kongu. Vodstvo te stranke je namreč poslalo OZN pismo, v katerem trdi, da Lumumba »ni več sposoben skr- kaz o povezavi nekaterih voditeljev te stranke s Com-bejem in z Belgijci je tudi v zahtevi, naj ponovno intervenirajo belgijske čete »za vzpostavitev reda*. Osebni zastopnik Combeja Max van der Sleyen je včeraj izjavil, da je bil dosežen dokončen sporazum o ustanovitvi konfederacije Katange, Tanganike in ozemlja Ruande Urundi. Dejal, je, da ga je o tem obvestil Combe po telefonu. Trdil je tudi, da se je predsednik afriške narodne zveze Tanganike sporazumel s Combejem o priključitvi Tanganike Katangi, ko bo Tanganika postala neodvisna. Toda kralj Ruanda Kigeri Mvani je danes zanikal, da bi bil sporočil Van der Sleyenu, da je sporazumen s federacijo s Katango. Poudaril je, da se ni nikoli posvetoval o takem načrtu, ki bi sicer bil tudi težko izvedljiv, dokler je Ruanda Urundi pod skrbništvom. Tudi voditelj nacionalističnega gibanja v Tanganiki Ju-lius Nyerere je danes najo-odločneje zanikal, da bi kaj vedel o kakršnem koli sporazumu s Combejem glede federacije Tanganike s Katango. Izjave Van der Sleyenga je označil za »najnesramnejše laži, kar sem jih kdaj slišal v svojem življenju*. Dodal je, da je brzojavil Hammarskjoeldu in mu sporočil, da ni bilo nobenih razgovorov s predstavniki Katange. V Londonu je predstavnik ministrstva za kolonije izjavil, da ne verjame v sporazum o ustanovitvi konfederacije med Katango, Tanganiko in Ruando Urundi. Včeraj je v Leopoldvillu ve- beti za varnost v deželi*. Do- lika množica demonstrirala pred belgijskim poslaništvom in pred poveljstvom OZN z zahtevo, nai se takoj umaknejo vse belgijske čete in naj OZN takoj intervenira v Katangi. Kakor poročajo zahodne a-gencije, so bile danes v Leopoldvillu nove demonstracije, ki pa so jih organizirali voditelji opozicijske stranke Bakongo. Namen voditeljev je bil. naj bi demonstranti demonstrirali proti Lumumbi, proti Gani in Gvineji, toda med množico demonstrantov so kmalu prevladali tisti, ki so demonstrirali proti Combe-ju in vzklikali, da je Combf lutka Belgijcev. Stališče FLRJ glede Konga BEOuRAD, 8. — Agencija Tanjug je objavila izjavo, ki poudarja, da je jugoslovanska vlada zelo zaskrbljena zaradi nevarnega položaja, ki je nastal v Kongu. Izjava ponavlja stališče, ki je bilo obrazloženo v izjavi od 15. julija v zvezi s krizo v Kongu, in dodaja, da kljub zakonitim pravicam Konga in jasnim sklepom Varnostnega sveta se položaj še dalje slabša. Jugoslovanska vlada je mnenja, da so Združeni narodi pristojni sprejeti sleherni sklep da skupno z zakonito kcmgoško vlado odpravijo položaj, ki povzroča zaskrbljenost in ki predstavlja očitno nevarnost za svobodo in ne-ocivisnost Konga ter ogroža m;r v Afriki in na svetu. Kongo ima pravico zahtevati, in svetovni mir to nalaga, konec tujih vmešavanj v Kongu. da se na ta način omogoči okrepitev neodvisnosti in ceiovitosti nove države, Vrem« včeraj: najvišja tempera- tura 24.5 najnižja 19.7. ob 19. uri 21 stopinj. Zračni tiak 1006 7. ra. ste, veter vzhodnik 6 km, vlage 91 odst., nebo 9/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, 37 mm dežja, temperatura morja 23.9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes. TOREK 9. avgust* Janez Sonce vzide od 4.57 in /Moat 19.23 Dolžina dneva 14.26. b“, vzide ob 20.44 in zatone cD * Jutri, SREDA, 10. avgust* Lovrenc Trst na celovškem in dunajskem velesejmu Dve tržaški gospodarski delegaciji bosta obiskali Celovec in Dunaj Stiki tržaških gospodarstvenikov in predstavnikov krajevnih oblasti z avstrijskimi stremijo zlasti za povečanjem zanimanja avstrijskih trgovcev za tržaško pristanišče ■ Razgovori v Monakovem Številnejša tržaška gospodarska delegacija bo v sredo odpotovala v Celovec, kjer bo prisostvovala svečani otvoritvi tamkajšnjega mednarodnega velesejma. Na tem velesejmu, ki ga bodo otvorili v četrtek, je Trst zastopan z lastnim paviljonom, s katerim hoče prikazati n-.ozncsti ki jih nudi tržaško pristanišče za avstrijski trar>;tni promet, kot tudi turistične zanimivosti, da bi pritegnil večje število avstrijskih turistov. Se številnejša delegacija pa bo odpotovala na Dunaj, kjer bodo v začetku septembra otvorili znani tradicionalni du-stopan na tem velesejmu s po-najski velesejem. Trst je zasebnim odedlkom v okviru italijanske kolektivne razstave. V tej delegaciji bodo zastopani predstavniki občine, pokrajine, trgovinske zbornice, špediterjev, Javnih skladišč in pomorskih družb. Pričakujejo, da bo prišlo med obema obiskoma delegacij v Avstriji do razgovorov glede nekaterih perečih vprašanj v zvezi z avstrijskim prometom skozi Trst. Iz Monakovega na Bavarskem sta se vrnila predsednik in tajnik tržaške trgovinske zbornice, kjer sta imela več razgovorov s tamkajšnjimi političnimi in gospodarskimi predstavniki, s katerimi sta se razgovarjala o nekaterih vprašanjih, ki zanimajo Trst. Tako sta se sestala z ministrom za gospodarstvo in promet Bavarske dr. Schedlom, ki je bil pred nekaj meseci v Trstu in je tukaj predaval o razvoju trgovinskih odnosov v okviru Skupnega evropskega tržišča. Med številnimi razgovori s predstavniki bavarskega ministrstva, predstavniki trgovinskih zbornic iz Monakovega in Frankfurta so razprav^ ljali o gradnji avtoceste, ki naj povezuje Bavarsko s Trstom ter o gradnji naftovoda, ki naj bi povezoval Trst z obsežnim južno-nemškim področjem. Govorili so tudi o obnovi jadranske skupne tarife in o povečanju tranzitnega prometa Južne Nemčije skozi Trst. Končno so med razgovori okvirno razpravljali, ne da bi sprejeli točnejše obveznosti, o možnostih industrijskega sodelovanja, za kar predstavlj apotrebne pogoje ustanovitev prostega področja v žaveljskem industrijskem pristanišču. Skoraj 650.000 obmejnih prehodov v juliju Mednarodni promet je na obmejnih blokih našega področja dosege) v juliju rekordne številke, saj je s potnimi listi prekoračilo mejo 198.851 oseb. Od tega je bilo italijanskih državljanov 31.000. Med tujimi državljani so bili na prvem mestu Nemci s 33.500 prehodi, slede Jugoslovani s 24.500 prehodi, Angleži z 21.800 prehodi, Francozi s 7.300 prehodi, Belgijci s 6.400 prehodi in državljani ZDA s 6.200 preho-di. Promet s potnimi listi se je povečal v primerjavi z junijem za 80.000 prehodov, medtem ko je promet s propustni-cami ostal na običajni ravni in Mrli llllllllttl lllllllllll tltHIIHIIItllllllMIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllHIMIIIIMIIIIItlllltllllfllllllHIIIItllllH letni dopusti položaj v lad CRDA to poslale na kolektivni dopust 12.100 delavcev in uradnikov iz tržaških in tržiških obratov - Pričakujejo, da bodo po dopustih začeli z gradnjo novih potniških ladij Od včeraj je na dvotedenskem kolektivnem dopustu 12.100 delavcev in uradnikov rasnih obratov CRDA v Trstu in v Tržiču. Pri nujno poslenih skupno samo okoli potrebnih delih je ostalo za-1.600 uslužbencev in od teh 80 v centralnih uradih v Trstu, gotovili, da se je mladenka 700 v Tržiču, ostali pa v tržaški ladjedelnici. Ponovno se bo začelo delo v ladjedelnici Sv. Marka, tovarni strojev Sv. Andreja, delavnici mostov in dvigal v Trstu ter obeh obratih v Tržiču zopet v torek 22. avgusta. S tem dvotedenskim običajnim dopustom se je položaj v obeh velikih ladjedelnicah za nekaj časa ublažil, saj je znano, da ne razpolaga ladjedelnica v Trstu niti z enim, ladjedelnica v Tržiču ročili. Pričakujemo lahko torej, da bodo prenehali z zavlačevanjem in da bodo po kolektivnem dopustu čim prej pa s povsem nezadostnimi na-postavili gredlje potniških ladij, ki jih morajo graditi za državne pomorske družbe. «»------- Seja občinskega odbora Včeraj se je sestal tržaški občinski odbor, ki je razpravljal o številnih sklepih. Med tem so določili, da bodo deloma premestili tramvajsko progo št. 5, ki bo vozila tudi po Ul. Barbarigha. Acegatu PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-IT. TELEFON 93-80« IN 94-638 Poštni predal 659 PODRUŽNICA GORICA Ulica 8. Pellico 1-IL — Tel. 33-83 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. JO — Tel. št. 87-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120. osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 Ht beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 4*0 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 Ur, polletna cctriicviia f ------ 2500 Ur, eelcletna 4900 Mr — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Z* FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ui. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubi J* ru «00-70/3375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski ravod ZTT Trst 4-------------------------- ^ so odobrili izdatek 17 milijonov lir za nakup novih števcev in cevi. Naslednji sklepi se nanašajo na pomoč družinam, ki so jih izgnali iz stanovanj in na nakup sanitetnega materiala za šolske ambulante. Končno so tudi razpravljali o natečaju za razpis mesta ravnatelja računovodstva. Zupan pa je sporočil, da je takoj po odobritvi parlamenta telegrafsko čestital novim ministrom in podtajnikom. Odgovore so poslali minisfri: Pella, Scelba, Bo, Folchi in Spallino «»------- Nenadoma je zagledal pred seboj poltovornik V splošni bolnišnici so nuditi včeraj popoldne ob 17.30 prvo pomoč 24-letnemu Pavlu Ferlugi z Opčin, zaradi raznih je prešlo mejo s temi dokumenti 444.618 oseb. Največji promet so zabeležili kot običajno na obmejnem bioku pri Škofijah, kjer je julija prestopilo mejo 224.200 oseb. Nenadoma je izgubil oblast nad motorjem Dva prijatelja sta se predvčerajšnjim ponoči vračala z motorjem po Ul. Costalunga, ko je nenadoma vozač izgubil oblast nad vozilom. Gre za 21-letnega Marcella Furlanija od Spodnje Magdalene 916, ki je vozil motor in ki se je poškodoval po levi roki in po kolenih, zaradi česar se bo moral zdraviti približno 5 dni. V bolnišnici so mu nudil' samo prvo pomoč. Nekolike bolj pa se je poškodoval njegov sopotnik Bruno Brajnik, star 46 let, od Spodnje Magdalene 699, katerega so sprejeli na I. kirurški oddelek s prognozo 20 dni zdravljenja. «» -------- Tramovi s kamiona so se nenadoma usuli na delavca Šofer Bruno Parma, star 49 let, iz Doberdobske ulice 8, se je včeraj precej hudo ponesrečil pri delu v starem pristanišču, v bližini skladišča št. 14. Parma, ki je usluž-ben pri tvrdki Guštin, je okoli 9 zjutraj razvezoval vrvi, ki so vezale tovor tramov na prikolici. Nenadoma so popustile vse vrvi in dobršen del tovora se je usul na Parmo. Takoj so prepeljali ponesrečenca v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom desne in leve noge, zaradi česar se bo moral zdraviti približno 60 dni. »»-------------------- V taksiju se je ponesrečila V splošno bolnišnico so pripeljali predvčerajšnjim popoldne nekaj čez 14. uro 21-let-no Mario Martinelli s Trga Venezia 7, ki se je bila ponesrečila pri neki cestni nesreči. gdravniki so ji ugotovili razne podplutbe na čelu, praske na levi roki in na desni nogi. Ozdravela bo približno v 5 dneh. Martinellijeva se je peljala malo poprej s taksijem po Korzu Cavour. Taksametrist Edvard Novak, star 56 let, iz Ul. Brandesia 41, je v bližini Ul. Mazzini zavil na levo, da zapelje vozilo v to ulico. Na vogalu pa je trčil v avto, ki je prihajal iz Ul. Mazzini in je bil namenjen proti obrežju. Šofiral ga je 30-letni Guido Caravelli iz Ul. Segantini 8. Zaradi trčenja se je Martinellijeva pobila ob notranje stene taksija. Trčenje dveh avtomobilov poškodb na spodnjem delu teles lesa ter podpludb na rokah in na kolenih. Zdraviti se bo mo. ral od 7 do 8 dni. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa, ker se je bil ponesrečil okoli U. ure v bližini boljun-ške cerkve. Mladenič je prihajal z motorjem iz Bazovice, ko je nenadoma zagledal pred seboj poltovornik. Hotel se mu je izogniti, toda po nesreči je zgubil oblast nad vozilom ter padel na tla. Včeraj ob 18. uri so v splošni bolnišnici nudili prvo pomoč 58-letnemu Mauru Scop-peti iz Trga Rosmini 7 in Giu-seppini Gersincich Simosich, stari 80 let, iz Ul. Settefonta-ne 65-20. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa, kjer je Scoppeta izjavil, da se je malo poprej peljal z avtom Fiat 600 po Drevoredu Ippodromo. V bližini Ul. Settefontane je trčil v avto znamke Fiat 1100. čigar identifikacijo vozača je policija kasneje ugotovila. Scoppeta se je laže ranil na mezincu leve roke ter na obeh rokah. Zdraviti se bo moral od 6 do 7 dni. Starka, ki se ie vozila z njim, pa je utrpela le neznatne poškodbe na bradi, vsled katerih bo ozdravila v dveh dneh. Nov« šola v Cerov ljah mtuiiiiiiiiinaiiMHiiilnliiiiitHiMiiiiiiiui Prvi slovenski predstavnik v važni kmetijski komisiji Pokrajinski svetovalec Mario Grbec je bil imenovan za predstavnika kmetov v pokrajinski komisiji za določanje delovnih dni kmečkih delavcev in kmetov Kdaj pa imenovanje slovenskih predstavnikov ▼ razne javne ustanove? Podprefekt dr. Pasino je s svojim odlokom od 3. avgusta imenoval pokrajinskega svetovalca Maria Grbca za predstavnika kmetov v pokrajinski komisiji za določanje delovnih dni kmečkih delavcev in kmetov. Ta komisija, katere predsednik je po zakonu prefekt, določa vsako leto, koliko delovnih dni je potrebno za obdelovanje raznih zemljišč. Na podlagi teh podatkov plačujejo kmetje svoje prispevke za bolniško blagajno in pokojnino. Prav tako veljajo ti predpisi za socialno zavarovanje kmečkih delavcev. Iz tega je razvidno, da ima omenjena komisija važno nalogo in mora včasih reševati sporne zadeve. Za kmete so sklepi te komisije precej važni, saj na podlagi teh določajo, kdo ima pravico do bolniške blagajne in pokojnine tei višino prispevkov, ki jih morajo plačevati sami kmetje. Isto velja tudi za kmečke delavce. Do sedaj je bil zastopnik kmetov v tej komisiji dr. Gri-maldi, ravnatelj ustanove En-te Tre Venezie. V komisiji ni bilo do sedaj še nobenega Slovenca in pravega predstavnika tukajšnjih kmetov. Zaradi tega pozdravljamo odlok dr. Pasina, upamo in pričakujemo pa, da bodo pristojne oblasti imenovale resnične predstavnike kmetov tudi v drugih komisijah ter ustanovah, ki se ukvarjajo in imajo opravka z našimi kmeti in kmetijstvom. Dejstvo je, da so kmetje na Tržaškem v ogromni večini, če ne prav stoodstotno, Slovenci. Odgovorne oblasti to dobro vedo, kljub temu pa so slovenski predstavniki le v zelo redkih komisijah, da ne govorimo o ustanovah, kakor na primer Kmetijsko nadzorništvo, Zbornica za trgovino, obrt, industrijo in kmetijstvo itd. Naši kmetje morajo imeti svoje resnične predstavnike v vseh ustanovah in komisijah, kakor določa zakon. Javne ustanove, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, pa morajo imeti tudi zadostno število nameščencev, ki dobro obvladajo slovenski jezik. Z motorjem je treščil v odprta vrata avtomobila Neki mlad motorist se je včeraj zjutraj precej hudo ponesrečil v Ul. Valdirivo, ko je s svojim vozilom treščil v vrata nekega avtomobila, ki je bil parkiran na desni strani ulice in ki jih je šofer nenadoma odprl. Gre za 22-let-nega Giuseppa Metlico iz Ul. del Toro 4, ki je zaradi trčenja padel z vso silo na tla ter se poškodoval po želodcu in po sencu. Možne so tudi notranje trebušne poškodbe. Nesrečnega vozača so takoj prepeljali z rešilnim avtom RK v splošno bolnišnico, kjer so ga zdravniki sprejeli na I. kirurški oddelek. Metlica se je peljal po Ul. Valdirivo v smeri proti morju. Avto. zaradi katerega se je zgodila nesreča, je last 45-letnega nemškega državljana Enee Baldija iz Frankfurta. Skoda na motorju je precej velika, medtem ko so vrata na avtomobilu zadobila zelo vidno vdrtino. Vse polno včeraj na gradu zaradi Caterine Valente ( PHKIISTAIK U fiMjjl Jutri bo na gradu pfJJ. Italiji koncert Nismo se motili, ko smo predvidevali, da bo šele Ca-terina Valente letos privabila na grad množico. In res je bilo včeraj vse polno kot že dolgo ne. Caterina Valente je brez dvoma izpolnila pričakovanja, to se pravi, da je zapela, kot jo poznamo s plošč in iz radia; ter tako potrdila, da je res — ona. Priznati je treba, da je njen glasovni razpon zelo obsežen in prijetna je tudi barva glasu. Zraven tega zna biti pevka primerno temperamentna. Njen uspeh je bil zares popoln. V drugem delu — ki bi pravzaprav moral biti prvi, pa so prireditelji zaradi ne-sigurnega vremena določili, da je Caterina Valenta pela v prvem delu — je nastopila skupina črncev; pevcev, plesalcev, akrobatov. Ugajal je Bob Destiny, pevec-akrobat, in tu in tam smo videli tudi nekaj živahnega plesa. Toda z vsem nas ti izvajalci niso mogli preslepS.i; včasih se nam je zdelo, da gledamo kak reven kabaret. Tudi po aplavzu se je poznala velika razlika med prvim delom, ko je pela Caterina Valente, in med drugim delom. Letos na gradu ni bilo kdove kaj, kar bi lahko privabilo veliko število občinstva. Ce pa je to zmogla včerajšnja prireditev, potem se je treba ob prirejanju in organiziranju umetniških prireditev nekoliko zamisliti. —«»- — Še en uspešen nastop orkestra « Vesna* iz Križa V soboto zvečer so čloni orkestra «Vesna» iz Križa pod vodstvom Marija Bogat-ca priredili v svoji vasi večer slovenske moderne pes■ mi. Kulturno-zabavna prireditev, ki je bila že dvakrat na Kontovelu, se je vršila na prostem, in sicer na dvorišču gostilne De Lorenzi. Na dvorišču ni bilo pro- stora za vse vaščane, ki so hoteli videti in slišati mlade umetnike diletante. Preko 600 nillllllllllllllllllllHtlHItlfllllllllllllinllllllllliinilllllllMIIIMIIIItllllllMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIItllllimilllltlllltlllllMIIIHIIIIIItllttltlllllltHMMttMNni V mestu In pri Štivanu Dve Hudi prometni nesreči Značilno je, da so bili pri vseh nedeljskih prometnih nesrečah prizadeti motoristi Dva Tržačana sta se predvčerajšnjim hudo ponesrečila v bližini Stivana. Gre za 20-letnega Amelia Turino iz begunskega taborišča na Opčinah in za 19-letnega Felicea Krajevicha z Opčin, Ul. Car-sia 112. Mladeniča sta se peljala z motorjem po državni cesti št. 55. Pravzaprav točno povedano, njun motor ni iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiititiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiifiiiiii Na smetišču v Trebčah so našli truplo novorojenčka Policija vrši strogo preiskavo, da bi ugotovila, kdo je storil tako hud zločin Včeraj popoldne nekaj čez 15.30 se je bliskovito razširila v Trebčah vest, da so neke ženske, ki prebirajo smeti, ki jih vozijo s kamioni javne čistoče iz Trsta, našle na smetišču truplo novorojenega o-troka, ki bi moral biti po mnenju policijskega zdravnika na smetišču največ 4 do 5 dni. Otrok je ženskega spola in tehta približno 4,5 kg ter ima črne lase. Zaključen festival glasila KPI C Sinoči nekoliko pred polnoč. ' jo, preden je začelo spet liti i in grmeti nad mestom kot v hribih, se je zaključil tradi. ciona!ni festival glasila KPI ■ Unitd, ki je v teh dneh priva-1 bil veliko število gostov iz , mesta, največ seveda od Sv. Jakob a in Pončene, ter iz predmestja in bbžnje okolice. | V nedeljo dopoldne je festival zaživel, ko je prenehalo j deževati, vse polno občinstvu I pa je bilo popoldne na tombo- li in med govorom poslanca Arriga Boldrinija, ki je omenil uspeh nabiralne akcije za «U-nitd» in pri analizi sedanjega političnega položaja poudaril nujnost, da so v jeseni upravne volitve. V slovenščini je spregovoril Luciano Padovan. Zvečer je igral beograjski akademski orkester »Branko Krs- manovicn. Včeraj je najprej nastopila varietejska skupina Berto De Rose, nato je zapel nekaj slovenskih popevk vokalni kvintet iz Podlonjerja. Kot prejšnje dneve pa je najbolj «vžgal» beograjski orkester. Festival se je zaključil z izvolitvijo «Miss Vie Nuove 1969». Izvoljena je bila 18-letna Enca Maraschiello s Pon. čane. Na sliki pogled na del občinstva med govorom poslanca Boldrinija. Kdo je zavrgel to nebogljeno truplo? Policija je prišla takoj na mesto, toda njene ugotovitve so vsaj do sedaj zelo pomanjkljive. Truplo je bilo zavito v črn šal, nato v celofan in končno v platno zelenkasto olivne barve. Najditeljem ni bilo treba kopati v kup smetišča, ker je truplo ležalo tako rekoč na površini. Prejšnjemu vprašanju za se- daj še ni mogoče odgovorit*. Takoj po odkritju so prispeli na mesto funkcionarji komisariata javne varnosti z Opčin. znanstvene policije in drugih policijskih organov. Večje število avtomobilov je pričevalo o posebni pomembnosti preiskave, ki so jo policijske oblasti takoj uvedle, da bi izsledile zločinca ali zločinko, ki te je skušal znebiti novorojenega otroka. Od kje je truplo? V trenutku ko pišemo ni mogoče odgovoriti na to vprašanje. Zelo verjetno gre za truplo otroka, ki se ga je nekdo iz mesta hotel znebiti s tem, da ga je po normalni poti predai uslužbencem javne čisteče, ki so, nič hudega sluteč, izpraznili svoj tovor na običajnem smetišču. Možna je p« še druga varianta, in sicer, da je nekdo prepeljal truplo z avtom naravnost do smetišča ter ga tam odložil Kaj je pravzaprav resnica bo morda dokazala preiskava v prihodnjih dneh. Do sedaj je ugotovljeno samo, da gre verjetno za otroka, ki je bil zrel za porod. Tablete za glavobol so ga spravile v bolnišnico Nekaj čez 17. uro so pre-peljali na prvi oddelek splošne bolnišnice 25-Jetnega pie-akarja Bruna Cordiglio iz Ul. Coroneo 9, kateremu so zdravniki ugotovili lažje zastruplje-nje z zdravilnimi tabletami. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico s privatnim avtom iz Ulice Onani, kjer so ga našli v baru #Ragno d’oro» na pol nezavestnega ker je bil zauži) preveč tablet zaradi glavobola. deloval, ker se je malo poprej pokvaril. Počasi ju je vlekel s svojim motorjem njun prijatelj Claudio Argen-ti, ki stanuje tudi v begunskem taborišču na Opčinah. Do nesreče je prišlo blizu mesta, kjer gre cesta čez železniško progo. Iz neznanih vzrokov, je motor, na katerem sta se vozila mladeniča, nenadoma zadel ob cestni kamen. Pri padcu se je najtežje ponesrečil Amelio Turina, katerega so takoj pripeljali v civilno bolnišnico v Tržiču, kjer so mu 'zdravniki ugotovili težko rano na desnem sencu z izločanjem možganske snovi V bolnišnico so ga sprejeli s pridržano prognozo. Več sreče je imel Krajevich, ki se je pobil po desni strani čela ter po raznih drugih delih telesa. Zadobil je tudi laži možganski pretres. Kljub temu bo ozdravel približno v desetih dneh. Pri incidentu je Argenti odnesel popolnoma zdravo kožo. Precej huda prometna nesreča seje zgodila predvčerajšnjim v prvih popoldanskih urah, in sicer ob 14,20 na križišču Ul. Roma in Ul. Genova. Neki avto, ki je prihajal z leve strani, je z vso silo trčil ob skuter, ki ga je vozil 33-letni mehanik Spiridione Carbone iz Ul. Soncini v Skednju. Zaradi udarca se je skuter prevrnil in na asfaltu je obležala precej težko zanje-na Carbonijeva sopotnica, 26-letna Rina Francese iz Ul. Rettori 4, ki so jo takoj odpeljali z rešilnim avtom Rdečega križa v splošno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na drugi kirurški oddelek s pridržano, prognozo. Zdravniki so u-gctovili, da se je mladenka močno pobila po levem sencu, poleg tega pa je še bruhala. Imela je tudi močno krvavitev iz dlesen, kar pa ni bilo pripisati nesreči kot taki. Carbone se je peljal skupaj s dekletom po Ul. Roma v smeri proti Ul. Ghega. Nenadoma je privozil z leve strani po Ul. Genova, avto «Ro-ma-376381», ki ga je šofiral 20-letni Luciano Craus iz Neaplja. Prometna policija je prepeljala v bolnišnico tudi motorista, ki pa se je le laže poškodoval po levi nogi. V bolnišnici so mu nudili samo prvo pomoč, a zdraviti se bo moral približno deset dni. IZLETI IZLET SPD-T V TRENTO Kakor že javljeno bo tudi letoi nji izlet na veliki šmaren v sobo. to 13., nedeljo 14. ter ponedeljek 15 t.m. v Trento kot izhodišče na bližnje Julijce. Odhod lz Trsta v soboto z vlakom ob 6.18 url do Gorice ter z avtobusom iz Nove Gorice-Solkan ob 8.13 do Bovca ter nato v Trento. Povratek v ponedeljek 15 t.m. iz Trente ob 12.30 oz. iz Bovca med 14. in 15. uro. Izlet je s propustnlcaml. Udeleženci naj se zaradi evidence javijo v Ul. Geppa 9-11 v dnevnih urah. V prvi polovici septembra izlet SPD-T na Mangrtsko sedlo oz. na vrh Mangrta. • • * PD Igo Gruden iz Nabrežine organizira izlet za veliki šmaren, 14. in 15. t.m., čez Vršič v Kranjsko goro. Udeležijo se ga lahko člani in prijatelji društva. Odhod v nedeljo 14. t.m. ob 5. uri zjutraj z avtobusom. Izlet je s prepustnicami. Vpisovanje vsak večer od 20. do 22. ure v pro-s.orih društva. itiiiiitiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiititiitiiitiiiitiitiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA SMRTI IN POROKI Dne 8. avgusta 1960 se je v Trstu rodilo 15 otrok (1 mrtvoro- jen), umrlo je 12 oseb. porok je bilo 4 POROČILI SO SE: mehanik Giordano Gregori in gospodinja Anna Maria Ziodato, uradnik Romano Pagnucco in delavka Romana Pavanii, fototehoik Vinlcio Caiulo in učiteljica Antonletta Giosaffi, inženir Claudio Serbim in študentka Vlviana Inchicstrl. UMRLI SO: 13-letna Maria Grazia Plisco, 53-letna Romana Pirez por. Sala, 57-lteoi Giuseppe Perini, 28-letivi Claudio Fontanot 51-letni Menotti Chlostergi, 65-letni Giovanni Daris. 40-letni Er-silio Zerlati, 83-letna Antonia Kosti vd. Kamardese, 18-letni Ser-gio Maoro, 80-letna Virginia Tur-co, 66-letna Jožefa Mlac vdova Škerl. 62-letni Antonio Araldo. NOČNA SLU2BA LEKAHN INAM - Al Cedro, Trg Ober-dan 2; G. Papo, Kjadin (Sv. Alojzij) št. 1050: Picciola, Ul. Orianl 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Ser-ravallo. Trg Cavana 1. sedeže« je bilo takoj razprodanih in veliko število poslušalcev je moralo stati. Pester in bogat program, ki je obsegal več kot 20 točk, je zadovoljil vse navzoče. Mario Bogateč, ki je pripravil ta tretji nastop, je v svoji rojstni vasi žel velik uspeh in priznanje domačinov. Lucijan Tence (kriški Mike), ki je napovedal program in razne šaljive točke, je bil v soboto na najtnšjt ravni in je bil soudeležen navdušenih aplavzov, ki jih je žela cela skupina nastopajočih. Niso zaostali vsi mladi pevci, in sicer Dragica Sirca, Anica Ter-čtč, Mirka Bukovec, Fulvio Spadaro, Mario Sedmak, Marino Sardoč, Benito Stoka, Edi Kapun ter Sergij Cotič. Navzoči so vsi zadovoljni in veseli zapustili kraj, kjer se je vršila prireditev z upanjem, da jim bodo mladi umetniki pripravili še kaj po dobnega v kratkem času. M. M. «»-------- Nezgoda motorista pred hišnim pragom Sergio Leban, star 27 let, se je predvčerajšnjim prevrnil z motorjem v Ul. Moreri v bližini svojega doma. Sprejeli so ga na I. kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti približno deset dni zaradi prask in podplutb na čelu, na obrazu, na levi roki, na levem gležnju in na desni nogi. KINO SKEDENJ predvaja danes 9. t. m. ob 19.45 In ob 20.13 na prostem film: Mož, ki je bil sam (L’uomo che era solo) Igrajo: William Holden in Coleen Grey »Musieal Comedy» 1. _eVt ameriškimi pevkami 1“ rjJ in sicer sopran Mary»n alt Nedda Jane Casoy’ Jtl Dom Leone in bas Ke Igral bo orltester Trž*^ harmonije pod vodstv ,, dolfa Bibla. Na SP0'",, zlasti znane ameriške W .f,,j skladbe. Jutri zjutraj ^ prodaje vstopnic v Protti. Fenice 16.00 »Nebotičnijt L„; Excelsior 16.00 «Pelo d> w Fileiirarcnatico z,apno v. (f* Grattacielo 16,00 «2«*“ moških«. M.V. Doren. Supercinema 16.00 plaSj Arcobaleno 16.00 »Meje ^ nih». technicolor. Kem in Taina Elg. „,iče**!a Aurora 16.30 ((Dolin* Alabarda 16.30 «Rimske vv ce«. A. Hepburn in Capitol 16.30 ((Bitka v morju«. Clift Rop^fhi Garibaldi 16.00 «Lmdl« „o.> vi«. Estmacolor. S. M*1 Mont and. , joliF Cristalio 16.00 «Edenov* technicolor. James ve* Impero Zaprto ry*d$ Italia 16.00 «Primer r* Gregory Peck. „ -»ved.1 Moderno 16.30 ((Zapeli m ff So rdi. Sledi revua-che disi el vero«. J?« dg i. V Massimo 16.30 »Koreja nih». .. ,ij CF Vittorio Veneto 16.30 v* ne«. R. Steiger. , (tif Marconi 16.30 »Veter '* kra -ev«. G. Ford. T<*j" , t Ideale 16.30 «Amerikanec mu«. A. Sordt. t«r Savona 16.00 «PoldruP Rascel. Fabrizl. . F Astra 16.00 »Pluto. Pd** perino v prot'napa®- ngr Odeon 16.00 ((Nasilneži*-Heston. Technicolor. LETNI KINO Marconi 30.15 Glej zeor*’, Garibaldi 20.00 Glej zs0t*\gč Skedenj 20.30 »V peket » (darovi »n p«|S^5* Oto prvi obletnici sn»^ f drage Helene Škerlj dar žina Skerlj-Satvcin Dijaško maoico. 2.000 lil ‘ Ob osmi obletnici Tončiča daruje dr. lu„. svojem odhodu !z Ip Aifs« za sklad »Serviia Ton*11 Juhe na predvaja danes 9. t. m. z začetkom ob II. nri ^ 20. nri na prostem Vlsta Vision film: «. ZNAK POSTAVI (II segno della legge) * m Igrajo: HENRY FONDA in ANTHONY PER bn'ezni oče Globoko potrti sporočamo, da je po hudi Ih jj zni 7. t. m. preminil naš nepozabni sopr°* nepozabni IVAN BENCINA kmet na Gočah pri Vipavi Zena Franca, hči Silva otroki in možem Rihar«*0® Cunjo ter ostalo sorodst* Goče, Trst, Vipava, Ajdovščina. 9. avgusta ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, k: so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega nepozabnega Biordana Valentinčiča Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili spomin dragega pokojnika in ga spremili na zadnjo pot. Zena, starši, sestre bratje in ostalo sorodstvo Trst, 9. avgusta 1960. • b*V Po dolgi in mbčhjtil nas je za vedno liV drag ErsiSij Žerjal J bne**« Pogreb nepozabne*", g u ka bo danes ob l7-nc bolnišnice na " pri Sv. Ani. Hft Z# lujoči bratje in osta*1 * 19«0 Trst, 9. avgusta V'-'' ' —*•*, . *■ ' -''Kr' GamlM [Po «odstopu» predsednika Dominikanske republike Konec dinastične diktature fužine Raffaella Trujilla? Trujilli imajo v tej ameriški deželi prevelika bogastva, da bi izpustili vajeti iz rok, zato se ti odstopi smatrajo le za kamuflažo '*i&tie'kd0 je - v Sef a •— pravzaprav ki ;ft lnikanske republike, «TruiiiMg05i° imenujejo tudi Ta dežela^ ni lahk° reČi' Vi namreč pred dne- renuhvi* n°Vega P^dsednika Bals!., Gre za Joaguina poubUke Hectora B. tral za j'. dihee nikoli srna-dejanskega načelnika drža' litvi ve, pač ab leta Pa so tudi po vo-načelnik.1952 smatrali za '‘dnika * države prvega pred. Hataeta’t t°rjevega brata w i. . ruj lila. In kadarkoli C P a Hi K.dUčliA. tej tjeze°,V°r^0 0 strahotah •ti njenel ln 0 monstruozno- deželi in o 110 ^enjahT?^6’ Se ie ved' Uk . ijaiO imp Rafaelu Trn. ?illa. ki ime Rafaela Tru-vedno- ^ kot diktator imel do. qj n. Povsod glavno bese-itne ..j e?a 1952 si je nadel in aoiet ° °tnika domovine« 'o p0 3 nove domovine«. To 'Potrdil;eje dudi z zakonom »ulov „”;._Nadel si je tudi bilo *generaiissimusa», kar ,p°trjenoraV tak° z zakonom •lovov Holeg gornjih na- Jeno» jy . ' _ w •Prvj nosil še naslove •Prvi * elj« trgo- «prvi pravnik«, na^ivniluvaec>1' <» k m ni bil ukinil ^e v-, Rafael Leonidas v .*• In Po ostal «dobrot. ttUi4a m Pa 36 je ne' kit Uk« Rai vi Predsednik > Truun gUer je «dobrot. «ik; djilla ika sedaj imenoval nadelni zenske r"3 delegacije domi-za'“- »e ' ■ ki vse , ° naj se W °re ,, ‘e podrobnosti d» ■ sp°znavr°?.reti’ pri vsem «>•Je bi) p fogl' bi misliti, TrUji,,° "' »eka bradači i ln da je na lo'i Podobi pristal- Toda 4VeVa 19528lSe je Zg°di- deta r imen ® ' ,ko 8a ie brat »i Sacije n-- za načelnika i» ?dvZel0 v'rbZN’ kar pa mu Ta rePubiiki ega položa' Pubn? ie1va>>dSprememba. do dem kl Priši0 minikanski re' •• i.fPtdtra i' Se zato v sploš-dkave 6 kot nova pote- ,^e. i aela. S tem se je predstavnike«, je rekel Ba-laguer. Toda tudi Trujillo je vedno zatrjeval, da Dominikanci esvobodno izbirajo svoje predstavnike«. Novi predsednik pa je tudi rekel: «A-grarna reforma, ki jo je za. čel Trujillo, se bo nadaljevala«. Toda Trujillo in agrarna reforma sta dva pojma, ki sta v medsebojnem protislovju, saj je Trujillova družina lastnica 50 odstotkov vse obdelovalne zemlje v dominikanski republiki. Povrh tega je znano, kako je družina Trujillo prišla do te zemlje. V kolikor neki lastnik zemlje, ki je Trujillu ugajala, te ni hotel Trujillom prodati za simbolično vsoto, je to po navadi storila njegova vdova. * Prav tako se ne morejo vze. ti za resne tudi nekatere druge personalne spremembe, ki jih je izvedel Balaguer. Za «obrambnega» ministra je Balaguer imenoval Joseja Reneja Romana Fernandeza, ki je na tem resoru zamenjal Joseja Garcio Trujilla. Pa še en Tru. jillo je «odletel». Na mesto Luisa Riuza Trujilla, ki je bil do sedaj sekretar predsed-ništva republike, je bil imenovan dr. Urribe Maciaz. Kot vidimo, so ((odleteli« številni Trujilli. Toda ((dinastija« Trujillov je vel;ka in posamezni njeni člani še vedno držijo vrsto ključnih položajev v rokah. »Dobrotnik republike« ima namreč štiri sestre in pet bratov. Štirje bratje so generali: Hector, Jose, Pedro in Luis Rafael. Peti, Virgilio, slučajno ni general, zato pa je gospodarstvenik, kar pa ne pomeni, da niso gospodarstveniki tudi njegovi bratje, pa čeprav nosijo generalsko uniformo. General Pedro je n. pr. industrialec. Ukvarja se z mleč. no industrijo. General Jose eksploatira farme, pa tudi televizijo. Hector je industrialec. Ukvarja se na več področjih. Luis Rafael pa ima farme in vzrejo plemenskih konj. V družini Trujillo pa je še več generalov. ((Dobrotnik« i. ma n. pr. dva sina. Oba sta generala. Ramfis Rafael je star 28 let, Radames pa je star 22 let. Zdi se malo čudno, toda ((dobrotnik« je Ramfisa i-menoval za polkovnika, ko je bil star komaj 3 leta. Radames pa je postal polkovnik «šele» pri desetih letih. Ko je bil Ramfis star osem let, je že dobil svoje prvo vojaško odlikovanje z motivacijo «za izredno vojaško hrabrost, pokazano v nežni dobi«. Ta «heroj» je sedaj vrhovni komandant letalstva ter šef generalštaba, njegov oče pa vrhovni komandant vse vojske. Vojska pa je v dominikanski republiki steber režima. Seveda je najbolj važno dejstvo, ki smo ga že omenili, in sicer to, da se je on in njegova družina polastila 50 odstotkov vse obdelovalne površine v republiki in da skoraj vsa industrija »»č,7a hačin'prav. na d°kaj s^Usa prikriti SV° k gleri6 TrUjU1°- ZB-j« , Pradsf>rf„• tega> kak° je BeJkhialno ‘k Balaguer svo. vo 0tieVo napredovanje na h vjogo r>rit-St0 in sv°3° no’ B*et« kazal- Predvsem t?9 bi's:°‘e2niJ° in z že-«t0 gaer kej spremenilo, it* ■ dodal- «Ce hoče- pripada družini Trujillo. Posamezni člani «dinastije» se ukvarjajo s tobačno, usnjarsko, pomorsko, skratka z vso industrijo, celo « industrijo tiska. Seveda je družina Tru-j lilo lastnica ogromnih gradbenih kompleksov, kamor so se vrinili tudi nekoliko oddaljeni sorodniki ««dinastije» Trujillo. Potemtakem ima ((dobrotnik« danes kaj braniti. Zato nerad zapušča oblast, pa čeprav postaja domači in zunanji pritisk vedno hujši. Ker drugače ne gre, se skuša temu pritisku izogniti s kamufliranim odstopom. Balaguer pa je vrgel domači in svetovni javnosti malo prahu v oči. da bi ne videla, kaj se je pri njih doma spletlo, posebno ker je Venezuela zadevo Dominikanske republike prijavila Organizaciji ameriških držav. V novejšem času je bil namreč ((dobrotnik« začel vrsto akcij proti Kubi in Fi-delu Castru. In to je dvignilo precej prahu. ((Dobrotnik« se je bil zbal vpliva kubanske revolucije. »Dobrotnik« se je pripravljal tudi na napad na Venezuelo, seveda da bi tu spet postavili na oblast bivšega diktatorja Jime-neza, ki se je bil zatekel v Dominikansko republiko. Ker razni diktatorji latinsko-ame-diških držav drug za drugim frčijo, se je zbal tudi za svoij položaj. Da bi se ter*u ((napravilo konec«, bi te svoje bivše kolege rad vrnil na položaje. Najnovejše obtožbe Venezuele dokazujejo, kakšen je njegov načrt in njegova dejavnost. Beri atentat na predsednika Betan-courta. To so pa neprijetne zadevščine, posebno sedaj pred sestankom zunanjih ministrov ameriških držav v San Joseju v Costarici. Na dnevnem redu tega zasedanja bo tudi pritožba Venezuele, ki zahteva preiskavo. ((Dobrotnik« verjetno misli, da bodo spremembe, ki jih je izvedel, stvar ublažile, kar pa ni preveč gotbvo, ker Venezuela noče popustiti in se v Latinski AHmeriki fronta proti Trujillom še krepi. Značilno je, da niti ZDA tem Trujillovim spletkam ne verjamejo in da so ameriški listi pisali, da ne kaže, da bi se Trujilli še dolgo branili na oblasti, pa naj izberejo kakršno kolt taktiko. Seveda ne gre le za zunanji pritisk, pač pa tudi za razmere v deželi sami. In to je najvažnejše. To, kar se je doslej zgodilo, bi sicer moglo zadovoljitit določene zainteresirane kroge, ki bi se mogli sedaj povzpeti na izpraznjene položaje Trujillovih, toda široki krogi se z Belaguero-vo «demokratitzacijo» ne zadovoljujejo, ker ta še vedno pomeni diktaturo. Celo Cerkev, ki je vedno na strani takšnih trdnjav na-zadnjaštva, se je začela o-glašati prot’ družini Trujillo. Skratka, je Trujillovim sedaj po vsej verjetnosti odklenkalo, pa čeprav se maskirajo na vse načine. I. M. Motiv z naše obale (Foto M. Magajna) Milan, Corea Anketa, ki ni več anketa, nam prikazuje tudi drugo plat najbogatejšega mesta Italije - Milana Franco Alasia je bil mlad i» inteligenten delavec, ki se je rad poglabljal v knjige Na nekem večernem tečaju v Milanu ga je staknil Danilo Dolci, ki ga je vzel s sabo v Trape to na Sicilijo. Tu je mladi delavec ostal kako leto in se nato spet vrnil v Milan. Po vrnitvi se je Franco Alasia lotil temeljitejšega proučevanja Milana. Stalno je hodil po periferiji tega italijanskega velikega industrijskega središča in se posebno poglabljal v bedo milanskega predmestja in podzemlja. Spoznaval se je s stotinami nesrečnežev, ki žive po kleteh, barakah in se preživljajo z razprodajanjem česar koli brez u-strežnih dovoljenj in s priložnostnimi zaslužki, ki delajo po tri mesece v letu iv životarijo od skromnih zaslužkov in mezd, ki so nižje od sindikalnih, ker svojo delovno silo nudijo spod roko«, ker nimajo rezidence in zato pravice do zaposlitve. Ko obnemorejo, končajo v kaki občinski sirotišnici, ali se lotij0 beračenja. Franco Alasia je krožil med temi ljudmi in na pisalni mizi delavca-sociologa se je kopičila ogromna količina intervjujev, podatkov, dokumentov, skratka snovi, ki je sama vsiljevala temo: tem0 milanskega subprole-tariata, ki zajema stotisoče oseb, ki so se zgrnile v Milan in na italijanski sever nasploh iz vseh koncev in krajev. Prikrita in povprečnemu opazovalcu neznana podoba ene najbolj razvitih gaspo-darskih metropol Evrope, podoba italijanskega mesta, ki predstavlja šestino trgovskega in industrijskega bogastva Italije, je bila to, v tem kupu materiala. Tej sliki, tej snovi pa je bilo treba dati okvir. Se prej neko ogrodje in organičnost. iiiiitiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiinmiiit.i ■■um umni .............................................................................. j Nacista Zinda so po vrnitvi iz Nemčije aretirali v - Neaplju Vrnil se je na ne da bi mu kdo «skrivil las» Bahanje z nacizmom - Proces in obsodba - Namesto aretacije pobeg - Drzna vrnitev - Policija in javnost ve - Nihče nič ne ukrene, razen agenta Interpol Pred dnevi je italijanski tisk prinesel vest o aretaciji še e-nega izmed nacističnih zločincev. Gre za profesorja Zinda, ki so ga aretirali v Neaplju. Ko se je mož po vrnitvi iz Zahodne Nemčije, kjer je pre. bil svoj letni dopust, hotel vkrcati v Neaplju na ladjo za Libijo, ga je neki agent Inter. pola vprašal: «Ali niste vi Zind?« Profesor Zind je brez obotavljanja priznal in agenta Interpola z začudenjem vprašal, čemu ga to sprašuje. Ta mu je odvrnil, da ima nalog ga aretirati in profesor Zind je agentu mimo sledil. Baje je celo rekel, da se je vendarle zgodilo, kar je pričakoval. Kako to, da se ni ustrašil, če pa njegova vest ni veliko bolj čista od znanih nacističnih zločincev? Da aretacija prof. Zinda ni kdo ve kako prestrašila, je razumljivo. Cez leto dni bo mož spet na svobodi in tedaj bo verjetno tudi že podzavestni strah pred roko pravice odveč. Nikomur mu ne bo tre. ba več odgovarjati. Verjetno bo v tem letu še veliko ((zaslužil«, kajti smel se bo potegovati za pokojnino in na račun izostankov bi znal dobiti lepo vsoto 30.000 mark, kar je v lirah 4 milijone in pol. Sicer pa začnimo od začetka. Nekdanji učitelj in pozneje prof. Ludwig Pankraz Zind je iz Offenburga v Zahodni Nem. čiji doma. «Proslavil» se je leta 1957, ko je v neki točilni. ,i - tie„. . —*• i-reuvsem 2‘na r V)eva °stavka ob. V«? &rSfal; >il °ti, .t nt- ne moremo Trujillo ustva-Jcij ‘ toda 0Titativnega zna-n0 os^^rutska država ci«l?r°ž3e rP predstavlja moč-Sm90 bln OTlomskepa in so-498U(.r P05‘anja». »Odi kval;.Slcer tudi do mik13 trujilla in V^vin. Zas^u8e «za sre-Pok P^dseu"’- Potemtakem je lov .P^stgi n\k republike po. ^ korit el .nas,iie>> Truiil- eni , ie razvidno, lja 4turo n ,ani poveličuje d„ ! na drugi — — !lSi pa najav- .-»t, -oval da bi dežele vsemi svojimi «v korist de-žaeija ’ ?a b> se «demo-nadaljeva. 4» ?iavil , V . bortev J® celo volitve, ki «> V s ji' ljava. Isto omenja ^ delu «Evdgatorium» e i nemški menih Fabe• t. Benetk'/ terem opisuje omenja enako J-2V.T ljavo, ter pravi, da ^eSfhJ ponoči svetile brez -.n«.J prtc-nje napravili ol ko so pobožni ^ašotl,,A Benečani postavili o’3 jiifl. vaiuha svojih prv'*1 jjjia lantern. S tem Pa ie it*1.- di nočna razsvetli8' rjw vena pred ponoc: niib1 J£CK idi-v« Na več krajih v*1 . . . vodnjake. Največji ^ v. dini mesta, sezida8 ^1^,: mornih kock m , 'ij kamnitimi plošča11^ vanj dovajajo cevi * streh. Te cevi P°°Plof>- j aečka v baročnem s j vodnjaki je bilo P°s d*,, pel0’ ■" zorstvo, ki je sKfb ^ (j. bili vsi vodnjaki -., suši odprti le dol° gjijJJj dnevu, ki so jih 0 povS(.'' udarcem na zvon. Ils|jh Istri so imeli v ^ ^ n n jake in so jih r* uti'1/' vali z umetniškim' oM lo star vodnjak seh03H' | v «Figaroli» na vZ ni mesta. >« Pogled na množico ob zaključni prireditvi festivala jugoslovanske folklore ' tik Gos Po 25 letih spet na Češkem BovaK l rad *em Se odzval Fr»ntišeka a£ademika Prof-niiseka Bunana iz Pra- loiin * ** ude,ezim medna-8ta”'ga znanstvenega se-! 1 Plastičnih kirurgov Pr«aTr°m razPravljania o «lji človeških 1transpIanta' klinah T, V In 0 ope' nek ar * znanstveni sesta- zadnia \ .Kakor radi rečemo je v™-i , <(simPozium», se r0nec juniia v Natovim lazneh, ki so sve-zahoHn 0 zdravilišče ob Bilo * ■ me'* češkoslovaške, »e i« ,Teč razlogov, da »ko p • to pot na Čeča .. rV1 je vsekakor, ta, iimi J”?d .če?Kimi in na-'‘rokovni^8* tradicionalne »vere , In Prijateljske di na’ ar Jahko trdimo tu-c>no m za vso motilnih ' Mn°S° naših ugled- vojno lrn1!kov se ie pred lo v p tr°kovno izobraževa-** B,iJagk Nai omenim le 1,'jžeza eij našeea najugled-dr pt . dermatologa prot. J“vaf w3aaKogoja' ki i'e de- pa Kot docent v Brnu, ali fource 3 jugoslovanskih L»vrič=V’ dr' Božidarja Vojnam’ ie med obema Češke.,8 P°stal častni član društva°VaAei5a kirurškega *i ,0 a, .Češkolovaški kirur-»ta]ni . 1 Pred vojno med »trokovL udeležonci naših »tankov * znanstvenih se- «l»ti* p®m. bil zadnjič v kot št.f/agl* leta 1936> še je to 1 nl Takrat se mi »roj pep° mesto vtisnilo v i* miw=ai2Um3jivo ie> da me 25 ietih °’ da ga vidim po Tretji' Si vzrnt. Pravzaprav glav-laskavo Pa bilo seveda proj. p osebno povabilo PredaVatUriana’ nai pridem ditorjju mednarodnemu av-1 ODeVr 0 naših izkušnjah Ha- . mi liko 3q te^ mimogrede neko-»todernf asti'Sni kirurgiji, tej »ki Ve; In Pomembni kirur-Cejijoji1’ • ie hi'8 prav na ha kot °vaškem prvič prizna-feturJk Va2na in samostojna že i.( a stroka in znanost Prej 1932' torej pet let let B, . v Angliji in sedem je r. 1 kot v Ameriki. To Pri ^roma malo znano likih ir lko b°lj P8 v ve-tiih a.! medicinsko napred-Britani-2elah kot so Velika ip s„„ Združene države Razvo, kf 2veza-ha Oeži Plastične kirurgije lvezatl k0sl°vaškem je ozko ka p. 2 °sebo prot. Františe- '«»a balkna’ ki Se ie ze od Vttrajn‘ anskih vojn leta 1913 * to Vr .ln sistematično bavil hovjj . s 0 kirurgije in usta-P°sebni leta 1922 Prvi «rok0 ddelek in šolo za to 6eot„ na evropskem konti- >eto Burian bo drugo ‘C n e, , r če k- irurge 1, “1 biu , -"vB» r'el e ‘e njene meje od- vsega sveta, Pozabil, kako glo- >otaSv ae ,80 let. Pa je še •»ve,) v ez in neumorno debilki i* Češkoslovaški repu- i:9 Plast;* 2grad’l štiri centre rPu n n° k'rurgijo: v Pragi, 'ah. Sed , lavi in v Koši-^Petj,,,:,8! vzgaja že tretjo 8°vi zat0° P*astičnih kirur-*°va h6# ,ni čudno, da nje-k' velik 3 Uz-iva v tej stro-. bila aaednarodni ugled in ‘bčiie k; rava Meka za pla- C; ,'ta 195q ^ Prevzelo, ko sem ’ ajtio „ 0lJ'i v roke novo, ? tičri 9|emljeno knjigo o katero je vMn D*”' ameriški ki-i' te knji« !ck- Na prvi stra-Veiiu6 ic posvetilo; »Mo. t BotmU učitp'iu. Prof. h .Spm se !anu*- Kmalu na-„r-čal, u‘ 8hko osebno pre-i*. 0 ^romna je znan-v °*' reputacija kh Am'rikiln!,n? v Angliji in p:.at|'am0 ' eželah, katere ,J5ti6ne i,7a ^^tične Hežele Cežkj rurgije, k.L^ivo °'eg' so mi povedali Pie,° je r?sn'Čno zgodbico, Nb le,a l838nrLkan(>C J°hn i«„ 1 Opsi, °b nemški za-• SkU5!” ““ aur'ana »n UD nemški za- dt a *jpbl;f„skuaal rešiti svo-’«• Hrianš ega učite!'a prof. zveriiZ.krernPl’ev ua-Priletel -‘lS'nim ‘e‘a' *»til "a le SSi.8' Stališč v Prago in se w 'e sredi pre-kan„ Pmcev, ki takrat Žiti 'kancem hit..*1’6- Pi , n,s° “Fali sto- Vi! te!«fonu po uajbliž-C PP. ri» 'poročil prof. C! Pbovf nla Prišel ponj. 'o o a?1UŠH. f- Burian je Im. “čtiib a ',akrat še ni bi-Pttau n, P*ratov) in po te-ki, dal j* za kai gre. Č* n* bi Se Sa 0 svo)i hčer-‘»t. b ie sporazumela. To-bj>e °Vor v ‘slil, da so se v “b!. ^Urianfsali Nemci in je hte,1 fjfj moral odleteti ti). lv«l tuH-Pr0f' Burian je >s h'n ie še rmlko okupa- b»h>da omnes polec Si' “k ‘lle.s« iz Londo- *U , a,tičn„ 'ne.iši živeči pio- '»tičn, * lo-. "Cstodnei3 , sem bil na "'M ,a »m, ■ konSresu priča '°lz!,y’'"iesn~neKa »videnja rojstvo in razvoj jugoslovanske in slovenske plastične kirurgije, je bil ob tej priliki podeljen naslov častnega doktorja medicine na ljubljanski univerzi, prof. Burian pa je bil med prvimi, ki mu je čestital in mu stisnil roko. Lahko bi povedali še mnogo resničnih in zanimivih a-nekdot o nestorju evropskih plastičarjev, prof. Burianu, ki je tudi kot človek nadvse markantna in zanimiva ter simpatična osebnost. Z Dunaja nas je v Prago peljal moderen češki motorni vlak. Čeških potnikov ni bilo, vozili so se le Nemci, večinoma v Zahodni Berlin. Ugodno sem bil presenečen na meji. Nič več ni bilo kletke in hodnikov z bodečo žico in elektrike ter brzostrelk, ki so še nedolgo tega strašile potnike v Češko. Prehod čez mejo je bil povsem normalen, kot pri nas ali pa v Zahodni Evropi. Na Češkoslovaškem sem bil gost zdravniškega društva J. E. Furkyneja, ki nosi to ime po velikem češkem fiziologu. Priznati moram, da je bila gostoljubnost velika in pristna. Moji gostitelji so se znali kljub številnim gostom iz dežel Vzhodnega bloka izogniti vsaki politični neprijetnosti ali nelagodnosti v odnosu do naju, dveh Jugoslovanov. Poleg mene je prišel na sestanek tudi prof. Ivo Cupar iz Zagreba. Tiste dni je bila vsa Češkoslovaška preplavljena s pozdravnimi napisi in transparenti, kajti v Pragi se je vršila vsedržavna Spartakiada, nekdanji Vsesokolski zlet. Povedali so mi, da je prišlo v Prago čez milijon ljudi na to prireditev, zato je bilo mesto nenavadno živahno. Nekdanji glavni kolodvor, ki se je imenoval Wilsonove nadraži, se imenuje sedaj Hlavni nadraži. Pred kolodvorom je lep spomenik hvaležnosti Rdeči armadi: češki delavec-upornik objema osvoboditelja Rdečearmejca. Cud- Zadnja številka »Naših razgledov« objavlja zanimiv članek dr. Mirka Derganca pod gornjim naslovom. Prepričani smo, da bo ta članek, ki ga tukaj ponatiskujemo, tudi našim čitateljem všeč. N e, Pov( 'll'eS0^'.":Ka svidenja ImN v 10 Burianom: s ‘tf l dto„ ,j'eb sta starčka Ok°*a'a 0Hn'g(,mu v objem 'mJ? ‘a v d;n drugega. N* 1957 ‘kta.moJa -“ta W- Nhi* 2h»hstu B°Rta hb. Vansltik Ra sestanka St p,astičn'h ki- 'kl “sluga hSU' kateremu ‘štivn 8 po vo'n' ln pomoč za no me je dirnila velika Stalinova ulica sredi mesta, še bolj pa ogromni Stalinov spomenik nad Vltavo, desno od kraljevske palače, Hrad-čany. Ko je moj češki spremljevalec opazil moje začudenje, je pripomnil: — »Veste, pri nas gre vse bolj počasi* Drugo, kar me je na ulicah središča Prage zelo osupnilo, je bil majhen avtomobilski promet. Opazoval sem to ob različnih dnevnih časih in ob različnih dnevih, toda v Ljubljani je avtomobilov na pri-ner pred Figovcem ali pa pred glavno pošto dvakrat več kot v Pragi na najbolj prometnih ulicah! Glavni promet v mestu vzdržuje stari, dobri tramvaj, ki je seveda odlično organiziran. Sicer je Praga lepa, čista in urejena ko nekdaj. Trgovine so zelo bogato založene z vsakovrstno hrano, ki pa je relativno dražja kot pri na3. Manj je tekstila in čevljev, še manj pa predmetov, ki človeško življenje delajo lepše m prijetnejše. Stvari pa, ki samo malo diše po luksuzu v trgovinah ni videti. Priznati je treba, da je mnogo industrijskih in tehničnih predmetov ter dosti porcelana, toda večina trgovin je zelo enaka, kakor je sploh videz ljudi precej enak in tudi način življenja močno ni-veliziran. Pohvaliti moram gostinstvo v Pragi, ki prekaša našega, zlasti ker zadeva red. čistočo in postrežbo, saj je ta pri nas po nepotrebnem Ahilova peta, čeprav bi spričo našega splošnega standarda bilo lahko znatno bolje, če bi se le naši gostinci bolj potrudili, recimo tako kot naši delavci v tovarnah. Iz Prage sem se z avtomobilom odpeljal na mesto našega sestanka v Marianske Lažne. Ceste so dobre, toda stare in ozke, asfaltirane, podobne na primer ozkemu delu naše, gorenjske ceste med Naklom in Radovljico. Cehi nam zelo zavidajo naše široke in moderne avtomobilske ceste. Sami še niso pristopili h gradnji le-teh. Ho par urah vožnje smo prispeli v skrajni zahodni del Češkoslovaške — nekdanje Sudetske kra.e, od koder so po vojni izselili nemško prebivalstvo. Tu so svetovno znana letovišča in zdravilišča: Karlove varv (za bolezni jeter in žolčnih organov), Marianske Lažne (za bolezni ledvic) ter Františkove Lažne (za ženske bolezni). Karlove vary in Marianske Lažne so mesta s številnimi in o-gromnimi hoteli in palačami iz cesarskih časov, s čudovitimi parki in sprehajališči. Vse to je lepo vzdrževano, to- da kraji sami so pusti in mrtvi, brez življenja. Brezštevilni veliki hoteli izgle-dajo prazni, dasi so nam češki tovariši zatrjevali, da so zasedeni z bolniki, rekonvalescenti in počitka potrebnimi delavci in nameščenci, katere pošilja tjakaj zdravstvena služba. Seveda ni tujih gostov, razen malih grup iz Vzhodne Nemčije, posebno pa ni onih gostov iz vsega sveta, ki so svoje čase dajali tem krajem značilen mednarodni blesk. Ko smo omenili zdravstveno službo, smo pač dolžni povedati, da je češkoslovaška zdravstvena služba — poleg švedske — gotovo najboljša na svetu. Saj je bila taka že pred vojno. Po vojni se je kvantitivno še zelo razvila in razširila tako, da stoji z e-nim zdravnikom na 588 prebivalcev na prvem mestu na svetu. Impozantni so številni sanatoriji in moderne bolnišnice, katere grade tovarne same za svoje delavce, zelo veliko je število socialno-zdravstvenih institucij. Mnoge od teh je razkazoval že pred vojno poznani praški župan socialist Zanki. Današnja Češkoslovaška z devetimi medicinskimi fakultetami na 13 milijonov prebivalcev, prehaja v občutno hi-perprodukcijo zdravnikov, katere zadnja leta izvažajo, predvsem v azijske dežele Vzhodnega tabora. Poleg tega uvajajo rigorozen numerus clausus, to se pravi strogo omejeno število novih vpisov na medicinske fakultete- Kvalitetni nivo češkoslovaške medicine moremo mirno vzporejati z angleškim ali švedskim, zato je več kot škoda, da je država tako zaprta navzven, zlasti proti Zahodu, kamor je ograjena s pravo železno zaveso. Pomanjkanje neposrednih stikov z evropskimi in zahodnimi deželami skušajo v zadnjem času nadomestiti s strokovno literaturo. Tako so Cehoslova-ki na primer letos pričeli redno izdajati svoj časopis za plastično kirurgijo v angleškem jeziku (poleg istega v češkem jeziku). V nevezanem in neuradnem razgovoru s češkimi zdravniki se pojavlja en sam refrain: želja, da bi potovali v inozemstvo in videli, kako je drugod. Posebno si žele videti spet našo deželo, zlasti naše morje, ki jim je najlepši sen. »Moja hčerka je stara 18 let, moj sin 20 let, pa še nista videla morja!*, tako mi je potožil marsikateri kolega. Ljubezen do Jugoslovanov je še vedno globoko zasidrana v širokih krogih češkega naroda. Dokazov za to je na vsak korak. Na kolodvoru na primer ni več karte za se-aež v vlaku. Ko zvedo, da si Jugoslovan, je karta že tu, V prezasedenih restavracijah za časa Spartakiade v Pragi nisi mogel najti prostega mesta. Kot Jugoslovan si ga takoj dobil, prav tako najboljši sedež v tramvaju in kar najprijaznejša pojasnila, če si kaj potrebovali ali iskal. Šofer taksija in nosač kovčkov mi je pošepetal: pozdravite lepo predsednika Tita. O da bi mi imeli takega! V ljudeh je neka nevesela in nesproščena resnobnost, dasi nikako ne smemo reči, da po materialni plati žive slabo. Toda Češkoslovaška, država z največjo produkcijo na svetu na glavo prebivalca, bi danes morala biti Že socialistični raj na svetu, vsekakor pa vzor in primer blagostanja in najvišje življenjske ravni. Saj je bila pred vojno za Švedsko prva na svetu po svojem standardu. Med vojno ni ničesar izgubila, nasprotno, Nemci so ji še dogradili del industrije. Cehi so marljivi in sposobni ljudje. Kje so torej vzroki, da življenje ljudi ob tako po-voljnih objektivnih prilikah ni boljše? Mi, Jugoslovani, smo vzroke in odgovore na ta vprašanja našli že leta 1948. Na znanstveni sestanek v Marianskih Lazneh je prišlo 150 inozemcev. To so bili Angleži, Francozi, Italijani, Nem-c’ iz obeh Nemčij, Argentinci, Amerikanci, Kanadci in Indijci poleg številnih udeležencev iz dežel Vzhodnega bloka. Navzoč je bil tudi predstavnik plastičnih kirurgov Kitajske. Najštevilnejši so bili gostje iz Sovjetske zveze. 35 ruskih znanstvenikov je prikazalo zlasti iz področij raziskovalne in eksperimentalne kirurgije zelo pomembne doprinose med temi (udi nekaj povsem novih kot na primer uspešno zdravljenje hudih opeklin s serumi ljudi ali živali, ki so prebolele obsežne in globoke opekline. Ruski kolegi in kolegice so napravili zelo dober in simpatičen vtis, toda v kontaktu s kolegi iz drugih držav jih je oviralo splošno in popolno neznanje vsakega tujega jezika. Cehi, zlasti sodelavci prof. Buriana, ra so briljirali z u-porabnim znanjem vseh svetovnih jezikov. Da je bila strokovna, in tehnična organizacij* našega sestanka na višku, nam pri Cehih ni treba posebej poudarjati. Prireditelji so uspeli ustvariti in obdržati pristno mednarodno atmosfero prijateljskega sodelovanja med znanstveniki iz najrazličnejši dežel. V Marianskih Lazneh smo slišali čudoviti orkester Češke Filharmonije pod vodstvom Karla Ančerla, ki nam je posredoval najvišje glasbene užitke. Češki kolega pa mi je ta večer povedal, da je imel letos v Pragi svoj triumfalni poslovilni koncert naš stari ljubljanski znanec Vaclav Talich, ki je zaradi visoke starosti dokončno odložil taktirko. Da se Cehi trudijo zopet privabiti tuje turiste, nam pričajo številni lepaki v hotelih in na kolodvorih, na katerih v angleškem jeziku piše: ((Obiščite Prago, srce Evrope!* Mednarodni znanstveni sestanek plastičnih kirurgov v Marianskih Lazneh je bil prava manifestacija potrebe po mednarodnem kulturnem sodelovanju Češkoslovaške, dežele z visoko in staro ter novo duhovno in materialno kulturo. Dr. Mirko Derganc Bivše koncentracijsko taborišče Dachau je spremenjeno v muzej. Odslej ne bodo smeli več odnesti ničesar, kar spominja na nemška grozodejstva. (Sicer Nemci teh spominov svoje kulture ne kažejo preveč radi.) Na sliki je neki bavarski minister pred plinsko celico, kjer napisi v nemščini in francoščini pojasnjujejo, čemu je rabil ta strašni prostor Pet mrtvih pod p ki se je sesulo Dva nemška plezalca sta se ubila v Dolomitih- V piemontskih Alpah je izgubil življenje mlad Argentinec LUCERN, 8. — Plaz kamenja se je s silnim truščem sesul čez neki avtomobil, ki je preteklo noč vozil čez prelaz Šuster V srednji Švici. Vseh pet oseb, ki so bile v avtomobilu, je ubilo. Na avto, ki je bil last švi. carskega arhitekta Walterja Hoeslija, se je zrušil plaz več kot 400 kubičnih metrov. Avtomobil se je vžgal in ranjeni potniki so izgubili življenje v plamenih. Nekatere ose, be, ki so iz bližnjega hotela pritekle na pomoč, so prisostvovale grmadi, ne da bi mogle pomagati. Neki tuj turist, ki je vozil približno 30 metrov za avtomobilom arhi. tekta Hoeslija, je uspel ustaviti svoj avto nekaj metrov pred maso skal in kamenja, ki se je zrušilo. Vse osebe, med katerimi je bila žena arhitekta ter deklica 10 let, so bile iz Švice. BOČEN, 8, — Dva mlada nemška alpinista sta se v Dolomitih smrtno ponesrečila. Po. tem ko sta se ustavila v Va-lentinijevi koči ter tamkaj pustila nahrbtnika, sta se začeia vzpenjati na prvi stolp hriba Sella (2533 m), in sicer po južni strani, kar ni tako težko. Vzpon predstavlja četrto težavnostno stopnjo in odprl ga je avgusta 1935 vodnik Glueck. Bodisi da se je kak oprijem odkrušil ali pa zaradi slabega vremena je naveza padla v globino okrog 200 metrov. Zaskrbljen, ker se plezalca nista vrnila, je o-skrbnik Valentinijeve koče davi poslal nekega vodnika iskat manjkajoča plezalca. Na melišču pod steno je vodnik zagledal in dosegel oba plezalca, ki pa nista več dajala znakov življenja. Pozneje so rešilne skupine prenesle trupli v Canazei ter ju tam položile v mrtvašnico. Ugotovilo se je, da sta ponesrečena alpinista visokošolca iz Mar-burga an der Lahn, in sicer Fritz Richard Hutschenreiter iz Kassla in Karl Arthur Brucker iz Dortmunda; prvi je imel 23, drugi pa 25 let. PINEROLO, 8. — Danes so rešilne skupine dosegle Maria Jahiera, 18-letnega Argentinca, ki je včeraj padel med izletom na Bric Boucier. Vendar je mladenič ponoči že izdihnil. Reševalci bodo imeli dokaj težak posel pri spravljanju trupla v dolino. Pianistka je izginila NEAPELJ, 8. — Avstralska pianistka, 36-letna Mary He-leen Kiernan iz Melbourna, z umetniškim imenom Carole Jensen, je v Neaplju nenadoma izginila brez sledu. Pretekli teden je prispela z 72-letnim očetom iz Londona in se nastanila v enem izmed hotelov na nabrežju. Skupaj z očetom si je ogledovala mesto. Včeraj zvečer pa je hotel zapustila in se do danes zvečer ni vrnila. V pismu, ki ga je naslovila na očeta, je sporočila, da se noče vrniti v Melbourne zaradi neke zaobljube materi božji. Pianistka je bila v Londonu že dlje časa v neki bolnišnici zaradi verske blaznosti. v žrelu Etne CATANIA, 8. — Danes se je ponovil eden izmed pojavov, ki so bili na Etni v zadnjem času pogostejši. Ves hrib in najbližja okolica se je stresla zaradi izredno močne magmatične eksplozije na področju kraterja. «*------- Še pretepen tik pred poroko CREMONA, 8. — Neki električar je bi] pravkar na tem, ua vstopi v cerkev kot ženin, ko je nenadoma začelo po njem padati: dve ženski sta ga nemi-:o mlatili. »Nesramnež, po vsem tem, kar si napravil, se hočeš oženiti z drugo*, je kričala nanj ena od obeh žensk. Drugi so ženina rešili iz rok razbesnelih žensk, tako da se je vendarle lahko poročil, ženske pa, ki sta ga pretepli, sta na policiji izjavili, da sta se hotel; maščevati, ker je pred časom mladenič eni izmed njiju (ženski sta sestri) obljubil, da jo bo vzel za ženo. RIM, 8. — Ko je industrijec Marcello Carlotti stal s svojem avtomobilom na Drevoredu 21. aprila, je neki mladenič blisko. milijon lir. vito odprl zadnja vrata avtomobila te rodnesel torbo, ki se je nahajala na zadnjem sedežu. Zbežal je k nekemu motorju, kjer ga je že čakal njegov prijatelj in skupaj sta odbrzela. Kljub kratkemu zasledovanju sta lopova uspela pobegniti. \? torbi, ki sta jo odnesla, je bilo Končno... RIM, 8. — Danes zvečer so na Foro Italico pričeli izklesa-vanje fašističnih napisov. # * # Bilo je treba dolgo časa, vsakovrstnih protestov demokratičnih strank in orga-rdsacij ter interpelacij v parlamentu, da se je končno ob tri četrt na dvanajst, to se pravi v času, ko so že začeli prihajati udeleženci olimpiade, pričelo delo, ki bi moralo biti že zdavnaj o-pravljeno. Toda niti dosedanje vlade in niti filofašistič-ni rimski župan Cioccetti niso imeli za potrebno, da bi to sramoto že zdavnaj zbrisali. Iznašli so celo jalove izgovore, češ naj ostanejo ti napisi v svarilo, kako žalostno je končal fašizem. Toda končno so se morali It nekje zavedati, da je apologije fašizma dovolj... Zanimalo bi nas vedeti, kdaj bo izginil Mussolini s Tržaške univerze. Umrl je sen. Montagnana TURIN, 8. — Danes popoldne ob 16.30 je umrl v kliniki Pinna Pintor, kjer se je že nekaj časa zdravil, senator Mario Montagnana. Se danes dopoldne je senatorja obiskal Togliatti, ki je bil na poti v Cogne, ter se z njim dalj čaoa razgovarjal. Montagnana, rojen 1897, je bil v mladosti delavec, potem pa je postal ravnatelj lista »Ordine nuovo*, ki ga je ustanovil v Turinu Antonio Gram-sci. Qd 1. 1923 do do 1926 je bil ravnatelj lista «Unitš» v Milanu, pozneje pa je postal glavni urednik revije «Batta-glie sindacali*, ki je izhajal leta 1930 in 1931 v Parizu: od 1938 do izbruha druge svetovne vojne je urejeval dnevnik «Voci Italiane*. Kot član CK KPI je leta 1945 postal član skupščine ter je bil ponovno iizvoljen 1948, 1953 in 1958. Bil je član senatne komisije za zadeve predsedstva vlade. Montagnana je napisal knjigo ((Spomini turinskega delavca*, ki je izšla 1944 v New Yorku. V senatu bo naslednik Mon-tagnane, ki je bil izvoljen v okrožju Ligurije (Spezia) s 44.500 preferenčnimi glasovi, kandidat Zucca, ki je v istem okrožju na listi KPI prejel 37.066 preferenčnih glasov. Raoul Castro, ki je govoril namesto svojega brata Fidela, kaže »hakenkreuza, ki so g? zaplenil] vojaškemu atašeju ZDA, ki je bil izgnan s Kube. V VVashingtonu so sporočili, da je imel ta ameriški častnik nacistični simbol za spomin, ki si ga je prinesel iz zadnje vojne iz Nemčije. Zare« čudno, da je moral prenašati s seboj take spominke iiiiiiiiiiiiiimimimtMiiitiiiiitiiiimitiiiiiitiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiimmiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiii Določeni so za beneški že filmi festival BENETKE, 8. — Ravnateljstvo mednarodnega filmskega festivala v Benetkah objavlja koledar XXI. festivala, ki se bo pričel 24, avgusta in se V nedcllo Je strmoglavilo letalo, v katerem sta bila dva potnika, ki sta iz Alessandrie teia v Aosto. Letalo Je padlo med Noasco in Ceresole v Val deirorco. Pilot se Je takoj ubil, njegov prijatelj pa je bil tanjen bo zaključil 7, septembra: sreda, 24. avgusta: «Un troix quatre», režiser Teren-ce Young (Francija, izven konkurence); četrtek, 25. avgusta: «Holu-bice* (Beli golob), rež. Fran-tišek Vlačil (CSR) in «Rat» (Vojna), rež. Veljko Bulajič (Jugoslavija); petek, 26, avgusta; »Schach-novelle* (Šahovska pripoved), rež. Gerd Osvvald (Zah. Nemčija); sobota, 27. avgusta: «The A-parlment* (Apartman), rež. Billy Wilder (ZDA); nedelja, 28. avgusta: »Dolga noč leta 43», rež. Florestano Vancini «Italija). ponedeljek. 29. avgusta: • Ltningradskoje nebo. (Leningrajsko nebo), rež. Venge-rov (SZ); torek, 30. avgusta: «Le vo-yage en ballon. (Potovanje v balonu), rež. Albert Lamo-risse (Francija); sreda, 31. avgusta: »Ningen no joken« (Ni večje ljubez-pi), rež. Masaki Kobayashi (Japonska); četrtek, 1. septembra: »Delfini«, rež. Francesco Maselli (Italija); petek, 2. septembra: «Krzy-zaci« (Križarji), rež. Aleksander Ford (Poljska); sobota, 3. septembra: «Adua in tovarišice«, rež. Antonio Pietrangeli (Italija); nedelja, 4. septembra: «Tu-nts of gIory» (Pesem slave), rež Ronald Neame (V. Britanija); Ponedeljek, 5 septembra: «Le Rhin* (Prehod čez Ren), rež. Andre Cayatte (Francija). Torek, 6. septembra: «Rok in njegovi bratje*, rež. Luchi-no Visconti (Italija). Sreda, 7. septembra: Nagraditev in film izven konkurence (ki bo še določen). Ravnateljstvo si pridržuje pravico, da zaradi tehničnih vzrokov, spremeni uradni u-tadni koledar. Nadalje bo ravnateljstvo prihodnji teden sporočilo seznam filmov izven konkurence Eichmanna bo brani! odvetnik iz Nemčije JERUZALEM, 8. — Izraelska vlada bo danes predložila parlamentu zakonski načrt, po katerem bi bilo dovoljeno nekemu odvetniku Zahodne Nemčije nastopiti pred izraelskim sodiščem kot bianilec bivšega polkovnika SS Adolfa Eichmanna, proti kateremu bo proces najbrž prihodnjo pomlad. Odvetnika dr. Roberta Ser-vantiusa iz Kolna je izbral Eichmann iz seznama odvetnikov, ki mu je bil predložen pretekli mesec. Servan-tius je branil nekatere nacistične voditelje na niirenber-škem procesu in med niimi Hitlerjevega osebnega zdravnika Karla Brandta, ki je bil kriv »znanstvenega umora« ter justificiran leta 1948. Rsžiser Fred Zienenmn v Jugoslaviji Ameriški režiser Fred Zienemann je pnspei v Jugoslavijo, ker namerava prebiti počitnice v Dalmaciji. V Rovinju se je sestal z nekaterimi jugoslovanskimi filmskimi delavci ter prisostvoval snemanju nekaterih scen filma »Karolina Reška«, ki ga Pcgačič snema v Piranu. Zienemann je pred kratkim zaključil svoj film »Nomadi« z Deborah Kerr. Ko so ga časnikarji vprašali, kateri evropski film se mu zdi najbolj uspel, je navedel Fellinija «Sladko življenje«. Rekel je tudi, da upa, da bo imel priložnost za sodelovanje z jugoslovansko kinematografijo. Zanikajo, da bi bil Hemingway bolan V petek je pisatelj Er nest Hemingv. ay prispel v Španijo, da tam preživi nekaj počitnic. Kar kmalu so se razširile vesti, da je pisatelj resno obolel in nato je tem vestem dala videz verjetnosti še agencija »Cifra«. Toda včeraj popoldne je madridski radio te vesti energično zanikal ter napovedal, da se bo Hemingway morda še zvečr udeležil bikoborbe v Malagi. Pisatelj se namreč nahaja v Churriani, kakih 15 km od Malage. Nagrade za načrt spomenika Garibaldiju Pokrajinska uprava ii Ferrare je razpisalo za 2.100.0000 Mr nagrad za natečaj med italijanskimi umetniki za načrt spomenika Garibaldiju. Spomenik bo postavljen v Porogaribaldi (Comac-chio) in sicer v spomin na izkrcanje Garibaldija v Magnavacca 3. avgusta 1849. Nagrade so tri, in sicer prva 1 milijon 500.000, druga 400.000, tretja 200.000. Popevke s festivala v Vibo Vaientia Popevka «Dov’š l’amo-re?», katere avtor je Antonio De Marco in jo je pela Jula De Palma, je dosegla 49 točk in s tem prvo mesto na 8. festivalu popevk v Vibo Vaientia. Na drugem mestu ex aequo sta »Mi butto« in »Lasciamoci qui». Avtor prve je Gorni Kramer, pel pa jo je Jira-my Fontana, drugo pa so ustvarili Apostoliti, Grasso in Serrao in jo je pel Tony Renis. Obe sta ostali le za eno točko za prvonagrajeno. Johny Dorelli je pel popevko »Le donne di Chicago« avtorjev Lojaco-na in Costanza, ki je dobila 42 točk. Na četrtem mestu (pravzaprav peta) pa je »Sempre no«, ki jo je pela Nuc-cia Bongiovanni, Mogoče se bosta poročila Ko sta se v nedeljo zvečer na slavnostnem večeru v Montecarlu v korist Rdečega križa Mo-naca pojavila grški bro-dolastnik in milijarder Onassis in pevka Marija Callas, so vsi bili mnenja, da sedaj ni treba več dvomiti o tem, da se nameravata poročiti. Bilo je prvič, da sta javno skupaj nastopila in to celo pred samim knezom in njegovo ženo. Callas je imela častno mesto pri Onassisovi mizi. Ta večer je imel še drugo privlačnost: udeležila se ga je princesa Soraya, ki hoče očitno nadoknaditi vse, kar je zamudila, ko je bila resna perzijska cesarica. Tako navdušeno je plesala, da je celo pozabila na večerjo; ni pa o-pustila niti enega plesa. Mogoče je od slavnosti ostalo tudi kaj za Rdeči križ, saj so povabljenci plačali po 250 novih frankov ali okrog 30.000 lir. Razen omenjenih so se slavnosti udeležile 'u-di markiza Villaverde, ki je hči generala Franca, Silvano Mangano in soproga maharadže iz Barode. i Od včeraj dalje svetovno kolesarsko prvenstvo v Karl-Marx Stadtu Italijan Sante Gaiardoni prvak med Ermolajeva (Sovjetska zveza) med diletanti ženskami Vzhodnonemški diletant Stoltze novi prvak na srednjih progah Novi svetovni prvaki LEIPZIG, 8. — V nedeljo je bilo na tukajšnjem kolesarskem dirkališču »Alfred Kosch» zadnji dan tekmovanja letošnjega svetovnega prvenstva. Od danes naprej namreč bodo preostale kategorije nastopale najprej v Karl-Marx Stadtu in kasneje v Sachsenringu, kjer se bo prvenstvo zaključilo s cestno vožnjo žensk, diletantov in profesionistov 30.000 ljudi je bilo že na tribunah, ko se je začelo polfi- ERMOLAJEVA (SZ) GAIARDONI (It.) MASPES (lt.) nalno tekmovanje žensk v hitrostni vožnji. V prvi bateriji je zmagala sovjetska kolesar ka Galina Ermolajeva, ki je odptavila sonarodnjakinjo A-bakumovvskajo. Tudi v drugi bateriji se je zmaga nasmeja la Rusinji Valentini Pantilovi pred Angležinjo Du.rno/o. V aiugj polfinalni vožnji ni prišlo do nobenih sprememb in zmagovalke v prvi so zabeležile tudi lokrat novo zmago. V finalu za tretje in četrto mesto je Abakumowskaja morala prepustiti boljše mesto Angležinji Dunnovi. Za prvo in drugo mesto pa je bila zelo ostra borba med Pantilo-vo in Ermolajevo (obe SZ). Pantilova, ki je vodila v prvem krogu, je pri 200 m potegnila, toda Ermolajeva jo je z lahkoto prehitela in je na ravninskem delu dirkališčne steze zmagala ter si tako že tretjič zapovrstjo zagotovila naslov svetovne prvakinje v tej kolesarski disciplini. Drugo mesto je pripadlo Panti-lovi (SZ), tretje Dunnovi (VB) , četrto pa Abakumow-skaji (SZ). Presenečenje je prišlo v tekmovanju na srednjih progah diletantov. To pa zaradi nepričakovanega poraza favorita za zmago Vzhodnega Nemca Lctharja Meisterja, ki je po polurni vožnji ko je napadel sonarodnjaka Vustrowa, odlepil od valjarja na motornem kolesu, s čimer je izgubil vsakršno možnost za dokončno zmago. Po odličnem startu Holandca Van Der Meulena, ki je bil četrt ure v vodstvu, je prvo mesto prevzel Nemec Stoltze, kateremu so sledili Wustrow, Buis, Romjin, Godelle, Giscos in Meister. Pri 40. km je imel Stoltze že 21 m prednosti do Wustrowa, 65 do Buia in celo 260 do Romijna. Pri 50. km je bilo stanje praktično nespremenjeno razen za Meisterja, ki je prehitel nekatere tekmece. Vseeno pa je kazalo, da bo borba za prvo mesto med vodečim Stoltzem, Wu-stowom in Buisom. V odločilnem trenutku je sprožil oster napad, katerega je vodeči Stoltze dobro obvladal tako, da mu zmaga ni mogla uiti. Lestvica finalne vožnje v tej disciplini diletantov je sledeča: 1. Stoltze (V. Nemčija), ki Je prevozil v 1 uri 68.59« km. 2. Wurtrow (V. Nemčija), z zaostankom 35 m. 3. Buis (Holandska) z zaostankom 120 m. Največje zanimanje pa je med občonstvom vladalo za tekmovanje diletantov v hitrostni vožnji. Na sporedu so bile polfinale, v katero so se plasirali trenutno najboljši hitrostni vozači. Manjkal pa je sedanji svetovni prvak Italijan, ki je bil izločen iz konkurence. Sicer so imeli Italijani v borbi Santeja Gaiardo-nija, ki je tik pred odhodom na svetovno prvenstvo zrušil v Rimu svetovni rekord. Upanje je bilo upravičljivo in Gaiardoni ni razočaral. V prvi polfinalni vožnji je Gaiardoni zmagal nad Holandcem Melbyjem, ki ga je hotel v zadnjih metrih vožnje presenetiti. V drugi bateriji je Belgijec Sterck premagal Angleža Handleya, pa čeprav je ta skušal razveljaviti dvoboj češ, da ga je Belgijec stisnil k ograji. Žirija sploh ni vzela v pretres njegove pritožbe, zaradi česar sta se plasirala za, finale Gaiardoni in Sterck. V finalu za tretje in četrto mesto je Anglež Handley pre-magal svojega nevarnega tekmeca Holandca Melbyja, mde-tem ko je Gaiardoni odpravil za naslov svetovnega prvaka Belgijca Stercka. V prvem kiogu je vodil Belgijec s 5 m prednosti. Pri 250 m sta se oba skoraj istočasno potegnila in začela se je borba za vsak meter. Na ovinku sta bila oba vštric, toda na ravninskem delu je Gaiardoni zastavil sve svoje sile in je gladko zmagal, medtem ko je njegov tekmec zaostal za 10 metrov. Končna lestvica hitrostne vožnje diletantov je sledeča: 1. Gaiardoni (Italija) 11 ”3. 2. Sterck (Belgija. 3. Handiley (Anglija). KARL MARX STADT, 8. — Lepo vreme in seveda svetovno kolesarsko prvenstvo je nocoj privabilo na velodrom «Ernst Tahelmann* preko 10 tisoč gledalcev, da bi prisostvovali prvim dvem izločilnim baterijam profesionistov na srednjih progah. V prvi bateriji je zmagal Belgijec AdoL phe Verschuerern, ki je v eni uri prevozil 79.238 km. Za njim so se plasirali Spanec Timoner, ki je zaostal 20 m, Holandec Houwelingen in Francoz Go-deau, medtem ko Italijan Ser. dean, medtem ko je Italijan Sergio Honl zasedel šesto mesto. V drugi bateriji pa se je zmaga nasmejala Italijanu Vir-giliju Pizzaliju, ki je prevozil 77 km. Za njim se je plasiral Švicar Bucher. Borba med Piz. zalijem in Bucherjem je bila zelo ostra, toda Italijan si je znal pridobljeno prednost obdržati in je tudi zmagal. Prva dva od vsake baterije sta prišla v polfinale, medtem ko se bodo morali ostali trije boriti v represažah. Zadnja v vsaki bateriji, in sicer Italijan Honl in Nemec Holz pa sta iz. padla. V polfinalni vožnji sta zmagala Italijan Pizzali in Švicar Walter Bucher, ki se bosta spoprijela v finalu za naslov svetovnega prvaka v tej kategoriji. Rezultati: 1. baterija: 1. Virgilio Pizzali (It.), ki je prevozil v eni uri 77 km; 2. Walter Bucher (Sv.) z zaostan. kom 30 m; 3. Neppi Koch (Hol.) z zaostankom 90 m; 4. Paul de Paepe (Bel.) z zao. Stankom 393 m; 5. Andre Re-train (Fr.) z zaostankom 746 m; 6. Holz (Vzh. Nem.) z zaostankom 1432 m. 2. baterija: 1. Adolphe Verschueren (Belgija), ki je prevozil v eni uri 79,238 km; 2. Guillermo Timoner (Sp.) z zaostankom 20 m; 3. Arie Houivelingen (Hol.) z zaostankom 30 m; 4. Roger Godeau (Fr.) z zaostankom 110 m; 5. G. Gallati (Sv.) z zaostankom 140 m; 6. Sergio Honl (It.) z zaostankom 2642 metrov. SPORED zadnjega dela svetovnega kolesarskega prvenstva V KARL-MARX STADTU Danes ob 19.30 profesio-nisti na srednjih progah (tretja baterija) V sredo 10. t. m. ob 19.30 repesaže profesionistov na srednjih progah V petek 12. t. m. ob 19.30 finale profesionistov na srednjih progah (100 km) V SACHSENRINGU V soboto 13. t. m. ob 9. uri svetovno prvenstvo v cestni vožnji za ženske (8 krogov, 69,848 km) Ob 13. uri svetovno prvenstvo v cestni vožnji za profesioniste (32 krogov, 279,392 km) TENIS MEXICO CITY, 8. — ZDA so si praktično že zagotovile zmago nad Mehiko v teniškem dvoboj za Davisov pokal. A-meriški teniški igralci vodijo s 3:1, zaradi česar so si zagotovili pravico do nadaljnjega nastopa v medeonskem srečanju, ki bo z Italijo. BOKS RIMINI, 8. — Italijan Cavic-chi je nocoj premagal po točkah v 10 rundah Orta Nicheja Berlina. *. iiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiinitiiMiiiiiiii iiiiiiiiimiMmiiiniiiinii iiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiuiiiimimiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiMMiiiiiiiiiiii V Zagrebu zaključeno 16. povojno lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije Nov rekord in rezultat svetovne vrednosti Zvonka Bezjaka v metu kladiva: 65,38 m Drugi rekord dneva je dosegel Kovač v teku na 400 m z ovirami ■ Na tekmovanju so dosegli 17 novih rekordov prvenstva, dva pa so izenačili ZAGREB, 8. — Zadnji dan XVI. atletskega državnega prvenstva se je začel z novim državnim rekordom. Zagrebčan Kovač je prepekel 400 m z ovirami v rekordnem času 52,2 in je z njim tudi izpolnil olimpijsko normo. Smo. lo je imel drugi jugoslovanskidržavni reprezentant Matič, ki je sicer tekel izvrstno, toda spregledal je zadnjo oviro in bil diskvalificiran. Nov državni rekord in rezultat mednarodne vrednosti je dosegel tudi Zvonko Bezjak, ki je zalučal kladivo 65,38 m. — Metalci kladiva so prve tri mete izvedli na pomožnem igrišču, finale pa je bil na centralnem stadionu. Vsi Bezjakovi meti so bili nad 60 metrov. 63,57 m je dosegel v četrtem metu finala, v petem metu pa je dosegel drugi dr. žavni rekord dneva — 65,38 m (njegov sedanji rekord je znašal 65,21 metra). V skoku ob palici se je vnel zagrizen boj, ki pa se je sla- bo končal za Ljubljančana Rojka. Le-ta je bil malomaren, saj je skušal v trenerki preskočiti 380 centimetrov, kar pa se mu ni posrečilo, Edino Lukman, Kuzmanovič in Le-šek so preskočili 420 cm. Sled. nji je preskočil višino 430 cm v drugem, Lukman pa v tretjem skoku. Lešek je v tretjem poskusu preskočil tudi 435 cm. Toda nekoliko pozneje so ta rezultat razveljavili. Letev je sicer preskočil, toda palica je padla skozi podnjo. Tek na 1500 m ni bil preveč hiter. Važiča sta v začetku spremljala Cular in Span, Mugoša in Murat pa sta se držala v ozadju. Cular je 130 m pred ciljem ves izčrpan od. stopil, Mugoša pa potem v fi-nišu ni imel uspeha. Važičev čas je bil 3:47.5. Zenske so tekle na 800 m bojevito in lepo. Slamnikova in Rajkova sta se takoj oddaljili od ostalih. V finišu, 60 m pred ciljem, pa je Rajkova dohitela Celjanko in zmagala. V predtekmovanju 200 m za moške je neprijetno presenetil Gluk, ki je dopustil, da so ga izločili. Fant je namreč gledal ves čas samo na Trifunoviča, pri tem pa mu je za las ušel Acovič. Deseterobojec Kolnik je izkoristil ugodne okoliščine, da doseže svoj najboljši rezultat ter olimpijsko normo. Oboje se mu je res tudi posrečilo. Kopje je vrgel 54.86 m daleč, 1500 m pa je pretekel v zadovoljivem času 5:10,8. V teku žensk na 200 m je Šikovčeva zanesljivo zmagala v odličnem času 24.9. Pri moških je Grujič prvi pretrgal ciljno vrvico, vsekakor pa je razveseljivo tudi drugo mesto Smovršnika. V teku na 5000 m sta bila stalno v vodstvu člana beograjskega partizana Ivanovič in Subotič, med katerima je prvi rezal cilj v sprintu. V skoku v daljino za ženske je Kruščeva skakala veno. mer okoli 5.5 metra in se resno približala rekordu Stamej-čičeve, ki se je morala tokrat zadovoljiti z drugim mestom. V metu diska je Celesnikova z rezultatom 48.48 onovno iz. polnila olimpijsko normo in tako njen odhod v Rim ne bo več sporen. Štafeti 4x100 m za ženske in 4x400 m pri moških sta bili zelo razburljivi. Na prvem je bilo doseženih 17 novih rekordov prvenstva, dva pa sta bila izenačena. Slovenija je s 17 prvimi devetimi drugimi, in osmimi tretjimi mesti dosegla najboljši rezultat med republikami. MOŠKI ZVONKO BEZJAK 400 m ovire: Kovač (Dinamo) 52”2, (nov državni rekord), Rukavina (Part.) 54”5, Bela (Spart.) 56”7, Obradovič (CZ) 58”2 Rajner (Sl.) 60”. 1500 m: Važič (KI.) 3’47”5, Mugoša (CZ) 3’52”5, Špan (Lj.) 3’53"0, Murat (D.) 3’57”4. Kladivo: Bezjak (D) 65.38 (nov jugoslov. rekord), Račič (P> 60.35, Mijatovič (Voj.) 57.39, Koprivica (P) 55.95, Stepišnik (Lj.) 55.58, 8. Rojko (O/ 53.06, Diminič (Zgb) 54.63. Palica: Lešek (KI.) 4.30, Lukman (CZ) 4.30, Kuzmanovič (CZ) 4.20, Kušek (Met.) Osijek 4.10 Begovič (P) 4.00, Brodnik (ki.) 3.80. 200 m: Grujič (Part.) 22”3, Srnovršnik (KI.) 22”6. Arsič (Part.) 22"9. 5000 m: Ivanovič (Part.) 14’28”, Subotič (Part.) 14’42”, Adam (Met.) 14’48’’. Deseteroboj: Kolnik (KI.) 6840, Kopitar (KI.) 4930, Hofman (Ml.). Štafeta 4 x 400 m: Mladost 3’20”, Dinamo 3’21”, Spartak 3'28”4, Kladivar 3’32”4. ZENSKE 800 m: Rajkov (CZ) 2T4”1, Slamnik (KI.) 2’16”6 Farkaš Skok v daljino: Kušec (Met.) 5.64, Stamejčič (Ol.) 5.47, Komec (Sl. V.) 5.40. Disk: Celesnik 48.48, Hudobivnik (Ol.) 44.33 Vukovič (Senta) 41.34, 5. Kreflič (KI.) 37.67. Štafeta 4 x 100 m: Kladivar 40”4, 01ympia 50”8, Me-talac 51”9. Jugoslovanski alleti se pripravljajo za olimpiado Jeger izpolnil normo v plavanji Volcanšek dosegel državni rekod Za tekmovanje jadralcev so določili Fafangela in Kosmino iz Kopra *e Pivčeviča iz Splita - Olimpijski telovadci na treningu v Ljubija« TRBOVLJE, 8. — V nedeljo pozno popoldne je bil v trboveljskem bazenu nastop jugoslovanskih olimpijskih kandidatov, ki so zadnjikrat poskušali izpolniti normo za Rim. Na 200 m prosjo je izpolnil .- Jli' normo plavalec Mladosti Jeger s Časom 2’9”2, ki je zmagal pred Kičevičem, 2’10”9, in Vladom Brinovcem 2’11”. Norma na tej disciplini znaša 2T0”. Na 100 m metuljček, kjer je norma 1’4”, je zmagal Zagrebčan Volčanšek s časom 1’4”4 novega državnega rekorda. Nikin pa je dosegel čas 1’4”6. Na 100 m hrbtno se Dor-čiču tudi tokrat ni posrečilo izpolniti predpisanega časa — 1’5”. Reški plavalec je preplaval progo v 1’7”. Na 200 m prsno je zmagal Perišič, član beograjskega Partizana, z 2’ in 43”. Njegova norma pa je že 2’42”. Zelo blizu norme 1'15”8 je plaval tudi Tomičič na 100 m prsno, ki je dosegel 1T6”. Kocmur je znova dosegel izvrsten rezultat 67”5 (norma 57”), Volčanšek pa je bil drugi z 1’0"3. Plavalka Matekalo je skušala doseči nov državni re-kerd na 20Qijn prsno, ki ga ima Jeričevičeva z 2’55”8. Matekalo je dosegla samo čas 3’3”4. Kandidati bodo morali izpolniti še norme na 200 m prosto v okviru štafete 4x200, kar bo nedvomno laže kakor v nedeljo. Norma za to štafeto znaša 8’40”. Plavalcem se bo pridružil tudi splitski plavalec Rogušič, ki pa je normo že dosegel. Verjetno bo plaval skupno z Brinovcem in Kičevičem pa 1500 m prosto. St * * SPLIT, 8. Izbirna komisija Brodarske zveze Jugoslavije je pred dnevi sklenila, da se bodo od skupnih petih kategorij v jadranju na vodi za olimpijsko regato, ki bo v Neapeljskem zalivu, Jugoslo-vani udeležili tekmovanja v kategorijah »Star* in »Finn*. V kategoriji «Star» bo krmaril na jadrnici »Cha cha III.» Mario Fafangel s pomočnikom Jankom Kosmina (oba »Jadro* Koper), v kategoriji «Finn» pa Tonko Pivčevič (Mornar Split). Pivčevič bo krmaril na jadrnici, ki mu jo bo podelila tekmovalna komisija v Neaplju. Znano je, da so bile pred to izbiro intenzivne priprave, v katerih so sodelovali tudi jadralci iz drugih primorskih klubov. Po številnih regatah sta za kategorijo »Star* ostala kot kandidata le Fafangel in Ninčevič, toda Fafangel je bii nekoliko boljši. Rezultati, ki so jih dosegli jugoslovanski jadralci na zadnjih mednarodnih regatah kažejo, da imajo možnosti za visok plasma na olimpiadi. Po mnenju Mata Palaveršiča, predsednika komisije za pripravo in izbire olimpijskih kandidatov lahko pričakujemo, da se bosta Fafangel in Pivčevič plasirala med prvo desetorico od skupnih 40 prijavljenih držav. Najhujši tekmeci v Neaplju za Jugoslovane bodo ZDA, Kuba, Portugalska, Francija, Italija, Nemčija, Švica in SZ. * * * LJUBLJANA, 8. — V študijski telovadnici v Tivolju že nekaj dni trenirajo jugoslovanski olimpijski kandidati v vajah na orodju. Pri teh zadnjih pripravah pred nastopom jugoslovanske olimpijske vrste v Rimu so pri delu Miro Cerar, Ivan Čaklec, Milen- ke Lekič, Boris Mencik,, j cel Markulin, Alojz V ^ Dragan Gagič in Tin ^ Trening vodijo Gregor a, man in Koprivšek. , ^ Cerar, ki si je najpT^jir škodoval mezinec, Pr , u»t(t najstlmi dnevi pa se a t sedaj skupaj z drugi«11 šeno trenira. Nekateri Športne stave TOTIP 1. Elogio 2 Buccia i 2. Falcuccio 1 Baritfdl 1 3. Rovo X G as ton de Foi X 4. Aust Aust 2 Oro del Rcno 1 5. Royan Poona Granatiere Slughi 2 1 2 6. Jalisa 1 Kvote: 12 — 3.069.013, II — 125.265, 10 — 9.443 lir rigK jo samo popoldne. iBg K pa tudi dopoldne. „ avg«^ do prekinili danes 9. " ti nakar bodo odšli jjo*1 na Kar Doao uusii -- zno»-krajši počitek domo ^blji pa se bodo sestali v *'• ni 13 avgusta, kjer bRim ti dili vse do odhoda v je do 2. in 3.. septembra. bodo s posebnim 'e r*«1l 'm Telovadke Tereza^ p potovali iz Zagreba Mirjana BiliČ in gačnik so se pridruži vadcem 6. avgusta. košarka Crvena zvezda zmagala v Palern"1 cr**r PALERMO, 8. " . Ve pr zvezda iz Beograda S1 j it borila v mednarodn ^ :kem turnirju v košar 1 pokal sicilijanske pokr ,^(i, Ob koncu srečanj zV(t tri ekoe in sicer ljrv‘;"V aa in Radnični iz. Beog _ jSt) -ovarosj iz °uu‘:'Tn,iie število točk. Zaradi b gradz, Budimpešff J(, like v koših je Pry? jrui pripadlo Crveni zvezan ^ Radničkemu, tretje Pa ^ ((tj resiju. V. zadnjem pj Rad«1 •iililiiiiiiiiliiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniliiiiiMiiniiiniiiiiiiMiiiiililiiilliiiiliiiiiiiiiiilllillliiiiiMitmaiTiiililliiiiifiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH Italijansko prvenstvo v hokeju na kotalkah Zmaga Triestine nad domačim moš Kljub porazu odlična igra Ferroviaria v Novari Prvič v letošnjem prvenstvu ni bilo v soboto v našem mestu nobenega hokejskega srečanja. To se redkokdaj zgodi, toda pretekli teden sta bili obe domači ekipi Triestine in Ferroviario istočasno zaposlene na tujih igriščih. Čeprav sta bili tržaški eki- pi v gosteh, sta se obe dobro izkazali: ena se je izkazala po lepi igri, druga pa po pozitivnem rezultatu. Triestina, ki je gostovala v Milanu pri tamkajšnjem Pi-relliju, se je vrnila domov z dvema točkoma. To srečanje in predvsem skoraj nepričakovani rezultat sta nekoliko dvignila moralo ekipi, ki stalno niha med največjimi višinami in najglobljim breznom. Odraz tega so rezultati zadnjih tekem: zmaga v Rimu peraz na domačem igrišču in penovna zmaga v Milanu. Sicer nova zmaga Triestini ne prinaša veliko slave, ker je milansko moštvo zadnje v lestvici tega prvenstva. Zato moramo sprejeti izjave tržaškega trenerja, da je bila to r.ajlepša tekma, kar jo je letos odigralo moštvo, le kot psihološko potezo, s katero (Voj.) 2'22”5, Rebernisak (Ml.) naj bi vlil svojim igralcem 2’22”1, Tovornik (KI.) 2’23”2, Gašparut (KI.) 2’26”8. 200 m: šikovec (KI.) 24”9, Simič (CZ) 25”9, Rakič (CZ) 26”5. nove volje in zaupanja v lastne možnosti. Cisto drugačna pa je bila slika na igrišču v Novari. Tr- času v izredni kondiciji, je pokazal kaj zmore vztrajnost in volja. To so na lastni koži spoznali lanskoletni prvaki Novare, ki so si zagotovili zmago šeie v zadnjih minutah, ko so že skoro obupali. Minuto pred koncem prvega polčasa so imeli Tržačani že tako porazno pasivo, da nihče ne bi stavil ranje niti groša. Prav v zadnjem trenutku so Tržačani deloma popravili rezultat, ob začetku drugega dela pa so se popolnoma spremenili, so celo diktirali igro in želi sadove svojega elana. Trije zaporedni goli so po- polnoma zmedli igralce Novare. Šele ko se je elan tržaške ekipe nekoliko polegel, se je Novari posrečilo izenačiti in si tudi zagotoviti zmago. Tudi vodeča Modena je imela to pot zelo plodni napad in je porazila Brescio s kaj nenavadnim rezultatom. Amatori iz Novare so uspešno zavrnili napad na Marzot-ta na njegovo četrto mesto žaški Ferroviario, v zadnjem1 in tudi povečali naskok, kar jim daje upanje, da bodo vzdržali na tem odličnem položaju do konca. Tretji član v vodilni skupini Monza je le s težavo odpravil nestalni Lazio, ki se je tokrat trdovratno upiral in do zadnjega trenutka uspešno kljuboval nevarnim poskusom gostov. Pred koncem tekme je moral zaradi poškodbe vratar Monze zapustiti igrišče, kar pa r.i dosti vplivalo na rezultat. Na splošno je bila to črna nedelja za italijanske hokejiste, saj sta morala dva druga igralca med tekmo Modena-Brescia zapustiti zaradi poškodb igrišče in se zateči v bolnišnico. Rezultati preteklega kola so sledeči: Pirelli - Triestina 2:4 Novara - Ferroviario 8:6 Amatori - Marzotto 4:2 Mpnza - Lazio 2:0 Modena - Brescia 10:1. LESTVICA Modena 12 11 1 0 87 37 23 12 10 0 2 100 54 20 12 10 0 2 79 37 20 12 8 0 4 87 62 16 12 6 1 5 51 48 13 12 5 2 5 41 36 12 Ferroviario 12 2 2 8 46 73 6 Lazio 12 2 1 9 48 94 4 Brescia 12 1 1 10 31 92 3 Pirelli 12 1 0 11 31 36 2 Novara Monza A. Novara Triestina Marzotto movanja je Crvena rnagala petorico a 65:58 (34:30), Fovarosi v ti lermitansko reprezent proti 34 (21:11). TENIS SOUTHAMPTON, 8. - i stralec Rod Laver Je ttfi v finalu mednarodn6®3^? škega prvenstva v ®oU -u f tonu. V zadnjem sreča« Američana ' j( Holmberga z 12:10, 6:3, • ’ j odpravil LAHKA ATLETIH RF,YKJAVIK rnur Einarsson, ki S1 3® limpiadi v Melbournu # srebrno kolajno, je lZJnv tr> rsdni svetovni rekord ft skoku s skokom 16,7(1 narsson je postavil to 1 znamko med iahkoatlets venstvom Islandije. ji Pripomniti Pa ie tr!.j p1*! uradni svetovni re^° Joi! Poljak ki«11 dnevi izboljšal , f mith, ki je med polJs venstvom skočil 17,03 -- Kuznecova (Sfl 56.82 m v disM 8. - MUoKVA, o. —’ , ahkoatletinja EvSen*i3, „i V icva je vrgla disk 56, leč in s tem dosegla vet«'. najboljšo znamko a* z 1 / iili Vseeno pa je bil m3t r6l/ cm krajši od svetovneg jej! Ha Ir, ia * 57.04 jjk'11. ze 1952. leta sonaroc Nina Dumbaževa. Kuznecova, ki je * formi, bo prišla v ^ tl*1' ena izmed favoritk kdajno. Med istim Iahkoatlets __________________ gg j: tingom je Irina Presy fBk« ( krat izenačila sVetoVI'lir8«1'j v teku na 80 m t 0 -* t časom 10”6. Kot je Nemka Birkemeyer PfC kim dosegla rekord fj*« 10”5. Ta rekord še « V imč-ne eee »ne 4H5-* * «6 W4 _________MATEVŽ HACE ----------- f{ KOMISARJEVI ZAPISKI 9 ^ Druga knjiga O O O O 2 Ni lepših gozdov od OOOOOOUGGGOGOGGOCUOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Nazadnie se ie oglasil neki novinec — študent. «Eh, no, drugi narodi čakajo, da jih bodo osvobodili Arne-rikanci in Rusi, mi se pa tolčemo, krvavimo m se tako malo naS Habe mu je odvrnil: «V šoli so te učili, da narod, ki se ne bori, ni vreden, da živi.» Dregnila sva se in odšla proti Begunjam. 15. oktobra. Sli smo na Štampetov most. Priprave so bile temeljite. Daki in Bračič »ta pogledala če so se .minerji dobro nriDravili Napadali smo z večjim delom Tomšičeve in šer cerjeve brigade. Nemci sp ljubosumno čuvali mostove, predvsem Borovniškega in Sfampetovega, kjer so postavili zasSe Dobro so se zavedali, da bi bila ogrožena proga Ljub- ljalAkcTjaStje uspela in zadovoljni smo se vračali nazaj v Loško dolino. Borci so peji- 16. oktobra. Za komisarja Štirinajste divizije so imenoval) Staneta Dobavičnika-Krtai Rabska brigada se je razformirala Za pomočnika štabnega načelnika so nam poslali Franca Potočnika, nekdanjega mornariškega oficirja. Bil je nizek, rdeč in gibčen mož. Že prve dneve je trdo prijemal stare kurirje, obveščevalce in intendante, pa se mu niso pustili. Sčasoma se je pomiril. Sedel je v štabu in vestno opravljal operativno delo. Bračič ga je cenil kot pridnega sodelavca in kmalu smo se dodobra spoznali. 17. oktobra. S primorske sta prišla Mile Kilibarda, ki so ga imenovali za načelnika štirinajste divizije, in Luka-Tone cKomu si pustil brigado?» smo ga vprašali. »Komu si pustil brigado?* smo ga vprašali. «Ej no,» je odvrnil Luka, »nekaj borcev se je razlezlo za aktiviste in v gospodarske komisije, ostalo smo pa razdelili po enotah primorske alpske cone. Tako je bilo. Ni lahko narediti iz novincev brigado kakor je šercerjeva.* Obveščevalna je spročila, da se pomikajo iz gornje Italije močne oklopne in pešadijske enote proti Slovenskemu Primorju. Iz vseh poročil smo videli, da je v Trinajsti brigadi največ dezerterjev. Nekdanji belogardisti so drug za drugim zapuščali brigado. Sedeli smo s celim štabom v veliki kmečki hiši pod Račno goro. Po treh mizah smo razgrnili vojaške karte. Delali smo nov razpored brigad. Po končanem posvetu je Bračič narekoval povelje: Šercerjeva brigada naj se v hitrih pohodih premakne na področje Milanov vrh—Cerovo—Delnice. Zasekava in prekopava naj ceste in napada prodirajoče nemške oddelke. Redno zvezo s Tomšičevo brigado naj drži na Go-manjcih in Klanjški polici. Tomšičeva naj ostane na Snežniškem masivu, na področju Koritnica—Mašun—Leskova dolina—Klanjška polica. Po možnosti naj se brigada drži skupaj Vezo s šercerjevo brigado naj drži v Gorskem Kotaru, s Trinajsto pa na Javorniku- Trinajsta brigada naj se v hitrih pohodih premesti na področje Gornja Pivka—Jurišče— Bu kovje—Nanos—Hrušica. Na Nanosu ali v Trnovskem gozdu naj dobi vezo s primorskimi enotami. Luka je odšel k šercerjevi brigadi, jaz sem pa z motorjem zavil čez dolino v snežniške gozdove. Snežniško pogorje je na gosto prepreženo s cestami. Ita lijani so mislili, da bodo imeli tukaj druge Karpate ali pi, Pireneje in da bodo na teh gozdnih masivih zadržali prodiranje starih jugoslovanskih brigad. Videl sem mnogo gozdov po Franciji, Švici, Avstriji in po ostalih krajih naše dežele, vendar tako lepih gozdov, kakršni so snežniški, še nisem videl. Ljudje, ki živijo v snežniškem gozdu, se čisto pogozdijo. Zrasli so z jelkami in bukvami, prisluhniti znajo vsakemu utripu gozda, lahnemu šepetu ve- černega vetra, zamolkli burji, ki divja čez ostre robove in mogočne krošnje, tuljenju tropov volkov v spomladanskih večerih, hripavemu lajanju srnjaka, rukanju jelenov v septembru, ko listje spreminja barvo, klepanju divjega petelina v zgodnjem majskem jutru, pokanju bičev, škripanju vozov, rezgetanju konjev, samotnim strelom nad cesto, zateglim klicem tesačev, drvarjev in oglarjev, čudovito je tu jeseni, ko plava nad vso to lepo in raznolično gozdno pokrajino dolg, ozek oblak, ob strani pa siplje toplo jesensko sonce žarke navpično in od strani, tako, da dobi vsak delček gozda vsaj nekaj jesenske toplote. Po razmočeni cesti so vozili komoraši — mobiliziranci krompir. Pokvaril se mi je motor. Na križišču stare ceste sem se pogovarjal s komoraši. «Rad bi vedel, kako se bomo vojskovali, če ne bo čevljev,* je spraševal šibek, črnikast komoraš in dvigal desni čevelj, prevezan s tanko žico. »Zatreskalo bo, pa se bomo razbežali po teh gozdovih. Kaj prida vojak nisem bil nikoli, za krompirjevca sem pa že še dober.« Izza Gašperjevega hriba je priplula nerodna štorklja in strahovito ropotala- Komoraši so skočili h konjem, ki so preplašeno razgetali. Nekateri so se skrili pod voz in preplašeno kukali izpod njega. Šofer, ki je popravil motor, se je norčeval. Na Mašunu sem našel Dakija nad kupom papirja. Z levo roko si je popravljal razmršene lase, razveselil se me je. «Si prišel? Prinašaš navodila? Imaš kaj pijače?* Nagu-bančil je čelo in pokazal s prstom v strop. «Nad menoj je komanda nekega mesta s pivške strani. Plešejo, pojejo in kričijo. Pijačo imajo tile novinci, da bi jih hudič vzel! Mene se pa še spomnijo ne. Nikogar ni, ki bi mi postregel s kozarčkom zganja. Ali se spomniš, kako smo ga včasih na Dolenjskem pili? Tukaj pa nič in nič.* Daki je grdo pogledal v strop, se obrnil in krepo pljunil v kot sobe. Potem je hitro povedal, kje in kako je razmeščena brigada. Zanimal se je za novice divizijskega štaba, nato pa zopet grdo pogledal proti stropu in vzkliknil; »Jaz znam potrpeti, če ni pijače, ampak da tile tiči, novinci, P to mi pa ne gre v glavo.* -jij!, *Hej, Daki,» sem mu rekel, »v glavo mi je šinilo: H.pr* gozd nad gradičem nekaj bombašev in mitraljezcev. * , alarm in boš videl, kako bodo tile veseljaki tekli!* . pii Daki se je udaril po glavi in vzkliknil: «Hudiča, d* padlo kaj takega v glavo! Prav tako bom naredil-> , tA % 1*1 fo ki Pd iei ki Oblekel je rjav zimski suknjič in se pokril z znLjK^/ M Ja 1__1S ___1 j v y . • l ... 1a I/1 I kapo. Nato je zabrlizgal na piščalko. Na vratih se je P.;>j, kurir Sine. »Takoj naj pride komandir štabne jjr. vzkliknil in mahal z rokami po zraku. štabne zaščite, širok, močan fant. Daki mu ie dal nB cin1 q 1 o rm {« UrtMArt« Ji-;.. • % . . tifl s Prišel je široki obraz na' j/j , nde, tekle, da kre!» Z Dakijem sva stala ob oknu in čakala Ko je z ln komandirju se je razlezel sirom onraz >•:.! «Tekle bodo, t? ženske iz mestne komande, tekle da ^ »-tumjciu sva siaia od osnu in caKala. Ko je sva sla ven. Iz gornjih prostorov je vse teklo, se prekoP1 7)0 *boPnicah in bežalo, kar so jih nesle noge, nekai® ^ pušk, drugi brez nahrbtnikov^ tretji gologlavi, četrti * j, ucami in z žlicami v rokah, ženske so vreščale in „ ..flj’ lt. pomoč vse svetnike. Moški so sopli in zavijali oči. . n je počasi prikorakal po stopnicah zdravnik dr Mag3-* vratih se je ustavil in se oziral. »Kje poka? Kje s' bolničarke?« je spraševal. Ustavil se je pred nama 111 . za bežečimi ljudmi... Daki se je nekaj časa smejal, nato je zgrabil brZ°'ttfP stekel za bežečimi, ustrelil nekajkrat za njimi v zrak 111 »Mars nazaj!* Patrole so prignale pred gradič ubežnike in jih P? K*« v dve dolgi vrsti. Daki je stopil prednje in jim g°v0 ne mara paničarjev. Ce bodo še kdaj tako brez K13 V fl>el bo moral izprazniti gornje prostore v gradiču, komai«3 M < naj si izvoli Dostaviti komandn 17. luhia in frsk. pa naj si izvoli postaviti komando iz lubja in trsk. vre H en danotoU ^ _________________________________________ I vrsti so cepetale od nervoze, moški pa so iz zadrege | vu iiv* notic, 1UVOIV1 au l/i £aUItiE)v lj J** ril tla. Dakijevi kurirji so pa medtem pobrali v komana0fi^ nekaj steklenic vina in konjaka. Borci so iz gozda nekaj pusk in pištol, ki so jih odvrgli novinci med hes ^1) (Nadaljevanj6