Št. 192.
Trs«, v nedeljo 13. Julija 1918.
Tećaj XXXVII.
IZHAJA VSAK DAN
fltc«:)ah is praznikih ob 5., ea ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Štev. sa prodajajo po 3 nv6. (6stot.) v mnogih tob^-kirnah v Trstu ia okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, ?oetojni, Sežani, Nabrežioi, Sr. Luciji, Tolminu, Ajdovci*!, Dornbergn itd. Zabt&rele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) &Q<LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v girokosti 1 CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mn. i>«S4r;nice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po »t mm. Za oglase v tekstu iista do 5 vrst 20 K, vsaka H3t«Uijna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, naj-•^.fjsj pa40atot. Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprav« .24jaoFtiu. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti" Pžattjlvo In toiljivo v Trstu.
ePINOST
Glasilo političnega društva „Zdinost'< za Primorsko.
n V tđimstti j« m*i /"
NAROČNINA ZNAŠA
sa celo leto 24 X, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na
ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozirs. ■ ar«talna aa ntdaljako iz«anj« „EDIIf OSTI" ataa* : ••lo lato Kros 5'20, it pel lata Kron I IO.
Yai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefraaL;
▼ana pisma •• na sprejemajo lo rokopisi aa aa vrafiaja. Naročnino, oglase in reklamacije ja pošiljati na upravo list.
UREDNIŠTVO: ulica Glorgla Galattl 20 (Narodni daa) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lm«*!* konzorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edinoat* vpisana zadrug, s omajanim poroAtvom v Trstu, ulic Giorgio Galatti štev. 20.
FoStno*hraflUnllnl račun »ev. 841-652. TELEFON 1111-57.
Nemškega Časopisja prokleto rokodelstvo.
Onemu, ki doslej ni še v polni meri
razumel moralsčne propdosti nemškega dunajskega časopisja, se mora sedaj — po katastrofi, ki je zsdela Bolgarsko — to Časopisje naravnost studiti. Le propalica je sposoben takega hinavstva, take peifJdlje, takega f3lziflciran|a vsem znanih dejstev !
Veste-!!, kdo |e zavel nesrečno Bol-g irsko v to katastrofalno in blazno vojno? Kakor na komando — če se ne motimo, le z dvema izjemama: „Zelt" In „Arbeiter-Zeitung" — imajo ■ s! članki po dunajskih Časopisih isto intonacijo: Rusija } e bila, k! je zavela Bolgarsko vvojno s Srbijo in Grško in v konflikt z R u m u n i | o !
Naj posežemo kar po listu, ki operira že od nekdaj s samim strupom in ki ga je nekoč neki odlični parlamentarec v dunajskem parlamentu oznnčii s sentenco: d a vrši prokleto rokodelstvo! Pred seboj na mizi imamo uvodnik v četrtkovem ?zdan|u prcslufe „Neue Frefe Pre-se", ki orlča. da ta list tudi sedaj prednjači v kampanj« laž?, klevete in zvračanja dejstev: c!a vrši svoje prokleto rokodelstvo.
Kako se zvija in kako zavrja sedaj ped težo katastrofalnih dogodkov druge rjslkanfke vojne!
Bolgarska vlada se ci mogla — zavija oči hinavski — upirati strašnemu pritisku iz Rusije ia Francije, ki sta Jo hujskala do cbnemoglost?; šepetanja ruskega in francoskega poslanika ter jeza carjeva bi bila uklonila tudi veliko močnejšega. Zgcč sram mora občutiti Bolgarska ob misli, oa mora klonit! pred diplomacijo, ki Je bolgarskemu narodu povzročila toliko zla in ki je tako globoko užalila njegovo samozavest 1
Človek se mora prijemati za glavo, ker ii ne more misliti to;tko zlob* in pokvarjenosti, ki bi biia zmožna takega drznega z tračanja kakor beli d3n jasnih dejstev. Torej car In ruska diplomacija n?| bi bila na-huiskala Bolgare v volno proti Srbom 1 Ia to trdijo te propale duše malo dni petem, o so bljuvaie na rus^o diplomacijo vso svojo strupeno jezo, ker je — zvesta zgodo vhski tradiciji svoje palkanske politike — poprijeia inicijativo za mirno poravnavo spora med balkauskiml državami, potem, ko so ruski diplomatski zastopniki najener-pjčneje posredovali in svarili v Be-emgradu, Sofiji in Atenah k zaustavljenju oreiivanja bratske krvi, poteffc, ko je ruska diplomacija vabila ministrske predsednike balkanskih držav v Petrograd na konferenco v svrho mirnega sporazuma, potem, ko se Je car
0	s e b n o e k s p o n i r a 1 v ta namen! Mari ni potrjala teh dejstev tudi dfvja jeza h>ega nemškega časopisja, češ, da si hoče Rusija prisvajati nalogo izključne zaščitnlce balkanskih držav ?!
Pa saj ponavlja to očitanje ista „Neue Freie Presse" v Istem u7odniku, kjer pravi ?trupeao-norogljl?o, da s! Rusija želi obno-
1	it^e balkanske zreze, da bi potem „vsa t tiri kraljevstva rabila v okrasek krone carjeve!" Mi pa vprašamo vsakogar, ki razpolaga z uormalnimi možgani, nl-U to blazna misel, da bi oni, ki Žel% da se zveza med balkanskimi državami ohrani, hujskai te države drugo proti drugI v kr-
? O D L i S T E K._
Izobčenka.
Kriminalni roman.
Iz angleščine prevel Ivan Dolenec.
Lord Allardyce ni poznal natančno Pavla Challisa. Sešel se je slučajno v družbi tulntam ž njim, toda občevala nista nikdar za-upneje. Sedaj pa, ko je upal, da stopi v tako tesne rodbinske stike s stotnikom, mu seveda nI bilo vseeno, a!i postane stotnik po 2akonu, ki ga Je nameraval skleniti, srečen ril nesrečen.
Lord Allardyce Je, preden |e spoznal Lucy in jo vzljubil, nekaj let živel nekoliko nzuzdano In se Je tačas seznanil tudi z Doro Zuetovo. Dobrega pač ni moglo biti i- č, kar Je vedel o njej, kajti zopet In zo-se je povpraševal tisto noč:
—	Kaj bo it vsega tega? Ali mu bo mogla biti poštena soproga ?
Ko se Je Lucy zbudila prihodn|e Jutro, je njen prvi pogled veljal uti.
—	Devet J — Je rekla sama pri lebi. — MoJ dobri Pavel — rada bi vedela, Če je že vse končano.
Tudi lord A!Iardyce je bil to {utro že zdavnaj pokcncu, preden je Liicy odprla oči
vavo vojno in v smitao sovraštvo ?! To bi bilo vendar blazno. Le oni, ki take zveze ne želi, bo sejal razdor in sovraštvo. Ia nota bene : Ista „Neue FreJe Piesse" se tolaži, da balkanska zveza ne bo več to, kar Je bila! Kdo Je torej tisti, tj je hotel, da balkanska zveza razpade ?! 1 n le ta in edino ta, Jemo-1 gel imeti interes na tem, da pride sovraštvo med države, ki so tvorile zvezo!
To je bilo slavcfobsko nemltvo in mad-Jarstvo. A eksponent tega nemštva — t r e b a ž e e n k r a t odkrito govorit?, sedi v kraljevski palači v Sofiji. Nikdar ne bi bilo prišlo do te žalosti za vse Siovanstvo, do te sramote za civilizirano Evropo, do tolike nesreče za bo'garskinarod: da Ima ta narod svojo narodno in ne tujinske dinastije!!
Mari hoče nemško časopisje potajiti tisti sramotni, človeški civilizaciji v obraz bijoči govor madjarskega ministrskega predsednika grofa Tisze, s katerim je očitno in divjaški — kakor more le človek brez človeškega čustvovanja — ščuval Bolgare, naj se le kar vržejo na Srbe!!
Sedaj pa naj bi bila Rusija vsega k.l-va! Naj stavimo vprašanje, ki v električni razsvetljavi k?že vso brezsramnost nemških listov I Ce je Rusija res hujskala in če so vedeti, da ruski vplivi zavajajo Bolgare v tako katastrofalno podjetje: zakaj niso tako govorili poprej kakor govore sedaj, za kaj niso poprej obsipali Bolgarske s težkimi očitanji?! V rescici pa smo bih priče nasprotnemu: nemško časopisje je z vriskanjem spre;nijalo vsako kretnjo bolgarske armade, Je z vsemi farfarami javljajo v svet bolgarske uspehe, Je s kanlbaUkim hrupom napovedalo Sedan srbske armade. Te orgije laži in zavajanja so trajale po nemškem Časopisju vse "dotlej, dekler se je nadejalo, da zavedeni Bolgari stro ubogo Sibijo v prah ia izvrše tako delo podajača sovražnikov Siovanstva. Še le tedaj, ko Je bil poraz bolgarske armade očivlden in neizogiben, so začeli psovati — Bolgarsko in Rusijo.
To so fakta, ki so se edigravaia pred očmi vsega sveta in ki ne dopuščajo nika-l: ega dvema, da ni bila Rusija tista, ki je hujskala Bolgare v vojno. Ta dejstva pa govore še nekaj drugega, na čemer se v čioveku vzpenja duša od ogorčenja, ker priča o beštiji v človeku: da tisti, ki so izzvali grozno nesrečo, sramote in preganjajo svojo žttev.
Kar počenja sedaj nemško časopisje z Bolgarsko, Je na sramoto človeški civilizaciji, na sramoto ie posebej nemškemu imenu!
Na prstih nemške žurnalistike Ia na prstih madjarskih politikov visi kri, prelita v vojni, izzvani na infernalen račin. A proklinjati moramo to žuruaifctiko in te politike tudi kakor Avstrije?, k&r moramo gledati, kako zistematlčno in brezvestno ubijajo ti ljudje interese In ugled naše monarhije na Balkanu, kako kličejo nad to monarhijo sovraštvo balkanskih narodovi! __
Nesrečna Bolgarska.
Tragična usoda Je zadela bolgarsko državo. Takorekoč čez noč jo )e doletela
in Je ▼ veliko začudenje svojega sluge odšel iz hiše ob popolnoma nenavadno zgodnji uri.
Na vogalu one ulice, v kateri se Je nahajala cerkev, kjer naj bi se bila vršila poroka Pavla Challisa, se je mladi lord močno zaletel v nekega gospoda, ki je stal tamkaj.
—	Prosim odpuščanja — ie rekel.
—	Prav tako tudi Jaz — Je odvrnil oni. — Kriv sem Jaz. Iščem cerkev sv. Benedikta.
—	V tej ulici Je, tu na desni. Orem slučajno tudi Jaz tjakaj.
—	To Je čudno naključje. Ali greste tjakaj, da prisostvujete neki poroki?
—	Dal Zdi se mi, da vas poznam. Ali niste doktor Courtney?
—	Sem. In vi ste lord A!lardyce.
—	Ali ste priili, da vidite poroko stotnika Challisa ? *
Dr. Courtney fe začudeno pogledal mladega moža, ko mu Je prikimal v odgovor.
—	Mislil sem, da Je to vse strogo tajno — Je rekel.
—	Izvedel sem štle snoč', Uoogi Challis!
—	Torei poznate vse okolščlne?
—	Ne. Vse se mi meša, ko premišljaš?, kako se je mogel stetnik Challis se-2n3-.it'! s to d-rao.
—	Vi Jo torej poznate?
katastrofa, kakršnih ne pomni kmalu svetovna zgodovina in katere za enkrat še ni mogoče preceniti. Razbita in strta Je njena ponosna armsda, poraženi generali in državniki. Odpovedal je ženijalni Savov, slavnega obiegovalca Drinopolja Ivanova je popolnoma zapustila sreča in bolgarski Napoleon Radko Dimitrijev se Je mcral na vsej Črti umakniti pred siln?m srbskim navalom. In da bo nesreča še večja — kakor da bi nesrečna Bolgarska še ne bila dovolj kaznovana za svoje grehe — so šli sedaj še lačni Rumuni iskut fovorjevih vencev in to v tre-notku. ko Rkoro 100 000 mrtvih in ranjenih nedolžnih žrtev pokriva macedonska bojišča in je Bolgarska brez moči.
Katastrefa, ki Je zadela ubogi bolgarski narod, je v resnici strašna in tem bridfcejša, ker se sedaj, ko Je nesreča popolna, pokaže tudi oni grdi madež, katerega ne bo nikdar mogoče izbrisati, madež, da je Bolgarska brez vojne napovedi napadla svoje bivše zavezDike ii tisočem in tisočem ubogih rodbin odvzela njih reditelje.
V nesreči se šele kažejo pravi prijatelji, pravi star pregover in o tem so se menda bolgarski politiki in vojskovod e sedaj jasno prepričali. Kakor kafra so zginiii in se poskrili sedaj vsi prejšnji dozdevni prijatelji Bolgarske, ki so jo z vrhunca njene siave pritirali v nesrečo. Le po slovanskem sveta, katerega bratskih glasov bolgarski državniki niso hoteli poslušati, je vzbudila nesrečna katastrofa Bolgarske pravo slovansko pomilovanje in sočutje. In to po vsej pravici. Tako tragične usode junaška bolgarska armada nt zaslužila, tako tragične usode niso zaslužili junaki izpod Lozen-grada, Drinopolja, Bunar Hlsarja in Lule Burgasa. Ne sme biti poštenega Slovana, ki ne bi sočustvoval z usodo bolgarskega naroda.
Na bojišču je to pot razsodilo orožje pravici na korist. V Sofiji so uvideli, da so grešit?, ko niso D03lušali miroljubnih glasov iz P.trograda, in so, zaupajoč v svoje orožje in v hinavske našepetavce, blamirali celo carj?? ; krenili so zato sedaj na pravo pot. Upajmo, da bivši zavezniki kmalu odlože orožje in si zopet sežejo v roke. Slovani pač kmalu In radi pozabljajo krivice, če je potem prijateljstvo odkritosrčno in v resnici prijateljsko. Bolgari reore|o uvideti sedaj, kolikega pomena je ravno zanje Balkanska zveza, ko Jim Rumunija neprestano streže po življenju. Krepka in trdna Balkanska zveza je najbo-jša garan clja za vzdržanje miru na Balkanu in sedaj tako ošabna Rumunjka bo mora<a računati 2 njo.
Roparski napad Rumunije gotovo ne vzbudi med poštenim svetom simpatij in Rumunom nikakor ni v čast. Maščeval se bo slej ali prej. Če bi imela Rumunija v resnici čisto vest In pošten namen, potem bi bila že prej posegla v dcgidke. Tedaj bi jej bil hvaležen ves svet, saj bi bila tisočem in tisočem ohranila življenje In si s tem prido biia nevenljive zasluge. Da pa je ravuo sedaj nastopila zeb^reženo silo, ko je vojn?\ med zavezniki že skoro končana in Bolgarska brez moč', Je Jasno pokazala, da stremi le za povečanjem lastne države na škodo slovanske Bolgarske in zato je njen nastop roparski in pravo izsiljevanje.
Kaj pa mi? Mi bomo seveda zop^t samo „mirni opazovalci*, ker ne dopuščamo,
da bi se sploh kaka velesila vraešava'a balkanske razmere. Naši interesi so to.e tangirani. A kara dovedejo go*.pcd|e na Ballpiatzu našo Interesno barko s to politiko, o tem bomo mogli v kratkem napraviti definitivno bilanco. Ž; bi'anca po prvi balkanski vojni je biia skrajno neugodna: Srbe in Črnogorce srao že kar a priori odbili, Bolgarov nismo pridobili, Grško odvrnili in Rumjne ozlovolJH«. Tu51 sedanjo bilanco lahko že napravimo: Srbija in Črra-gora proti nam, Bolgarska proti nam, Rumunija na potu v tripientento, cd Grike pa tako nismo nikdar ničesar imeli in tudi ničesar ne dobimo. 7orej vse proti nam in še posebno na Bolgarskem nam je za vedno odklenkalo.
Na tragični usod! Bolgarske ima gotovo tudi naša dipiomac.ja precejšen del „za sluge" — to Je danes pribito. Pribito pa je tudi, da je z bolgarskim vojaškim in poli tičnim porazom doživela popoten debccle tudi naša balkanska polit'ka. Sjj snu d> -isegtl vse to, čtsar nismo hoteli: balkanske države so se vse vrnile k Rusiji ia naši „merodajci" gospodje ne vedo, ne kod nv kam, Bo!gar!ka se je kot spekorjeni sfn vrnila v carcčje Rjsije in ji splch prepustila bolgarsko politiko. Bolgari bi §e gotovo še ; v zadnjem tresetku dobro premislili, predn~> i bi začeli bratomorno vojno, da niso zaslišali budimpeštanske cficlfaine trobento (;o-ivor grofa Tisze), katere glasovi so b !l silno ?{ubezn|lvi In mamljivi. In če dane"., ob nesrečni usedi zavedene Bolgarske, du-■na|ski of'c'fozni listi govore, da pomen a I vojaški poraz Bolgarske tudi pora; rusc-filske bolgarske politike, Je to nesra.r.m> j norčevanje iz zapeljanih bolgarskih politikov, i ki gotovo ne b! nikdar pričeli vejae, če bi se v*aj mafo bol} ozirali, Če že ne na rusko I vlado, pa vsaj na car|a. Dal|e pa so te ir-Iditve tudi priznanje, da so nam v S« f ji zaprli vrata, da smo jo zopet pošteno ; u-lo^'il'. Tn potrjuje tudi dejstvo, da so na Duna^ faktično piav zadovoljni, da se .sprehajajo sedaj Rumuni po Bolgar?ktm.
Kako se bo sedaj situacija na Balkanu j razvijala In kako bodo vplivali bolgarski ! porazi v domovini, o tem sedaj še ni tno-jgoče razpravljati. Upajmo, da ne bodo imeli zlih posledic in da se bolgarska politika preokrene za vedno. Prenehati mera z dosedanjo neslovansko in tudi vsako dvorezno politiko ln kreniti na slovanrko pot. Sporazum s Srbijo ie odort, saj so «rb>ki mirovni pogoji v resnici zelo plemeniti in obseva iz njrh naravnost k^prnenle po bratski zvezi, Orki pa bodo od srbski treznosti, hočeš ncČcš, morali odnehati. Oči vsegi jsIoraaskega s?eta so sedaj obmiene prt ti ! Sofiji in Čakajo trenotka, da si Bjtgarf In i Srbi prijateljsko stžejo v toke in da za ; vedno zginejo spomini na Stip ia Kc.čano, j kakor tudi na Pirot ia Slivnico.
i Blagor njim, ki so dobre volje!
V teh težkih časih, ko si na Balkanu 'sovražno stojita nasproti Slovan in Slovan in se neprijateljska nemška Evropa raduje ' vsakega srbskega neuspeha, moramo mi ostali Slovani preiskovati svojo vest in paziti, ali bi m i bili drugačni, nego so Bolgari in Srbi, ako bi nam bilo deliti kako Macedonijo.
—	Imel sem to Čast — pa si Je ne želim več.
—	Ali veste kaj, kar bi moglo zadržati to blazno poroko? — Je vprašal doktor, položil roko na rame mlademu možu In mu pričakujoč pogledal v obraz.
—	Ne, ne vera ničesar — Je rekel lord Allardyce z zamišl|enim obrazom. — Vem sicer dosti o njej, kar bi vsakega poštenega moža odvrnilo, da bi je ne poročil, če ce bi bil slepo zaljubljen vanjo. Toda vse, kar bi v tem trenutku racgel reči o Dori Zue-tovi, bi dalo stotniku Chaliisu najbrž edino le povod, da bi me imenovgl lažnlka, njo pa smatral za hudo razžaljeno nedolžno-t.
Stala sta stdaj tik pred cerkvenimi vrati ln sta čula prihajati iz cerkve duhovnikov glas:
—	In potemtakem vaju imenujem moža in ženo v imenu očeta, sina in svetega duha. Amen!
—	SedeJ je prepozno govoriti — Je dejal lord Alla dyce resno. — karkoli ve kdo, mora ostati tajno za vse čase.
—	Da, k; r koli Je, sedaj Je soproga moža poštenjaka — Je rekel dr. Ccurtncy Ali ostanete tu, lord, da ju vidite, ko bosta odhajala iz cerkve.
—	Da, biti hečem gotov, da se ne motim.
Korpkpl? sta mirno tlafrssm po pločniku in že pogovarjala. Žeaitovan.ska družba
Je odšla v zakristijo, da se podpiše. V tem pa je dr. Courtnty pripovedoval svojemu spremljevalcu, kako je prišla Dora Zuetova v vojsšn'co in kako {e stotnik Challis od-tedaj kakor zbiaznel.
—	Stvar me ne briga sedaj nič več — je dejal dr, Courtnty. — Žal mi je samo, da Challis, ki ga imam tako rad, zaradi te ženske z odpitra* (Črni drvi v pogubo.
—	Ah, zdi se mi, da prihajajo.
Pavel Challis se ni nadejal niti najmanje, da ugleda kakega prijatelja, ko stopi iz cerkve. Srce rou je bilo glasno In divje v samem radostnem razburjenju, ko je zapu-
1 st?! cerkev s svojo nevesto izpod roke.
Ooa opazovalca zunaj nista videla nič j vsega tega v njegovem mirnem Ifcu ; toda jv njenem se Jima Je zdelo, da mote-a čltaii divji triunif. Morebi'i sta se motiia; toda vsekakor je bila blesteče lepa. Naenkrat |e pcg?edala kvišku ln ugledala opazovalca na cerkvenem pragu.
—	Poglej! Pcglej tjakaj — Je zahropela.
—	Draga moja, saj Je le dr. Courtmy — je rekel stotnik Challis — in — glej, glej, tudi lord AMardyce je tamle. Lucy In moja mati ste me najbrž izdali. Dora, kaj ti Je ?
Imel je pač res dovolj povoda, da je vzkriknil, kajti nevesta je bolestno zastokala in bi se bila nezavestna zgrudila na t'?, če bi Je ne bil ujel s svojimi rokaai. (Dalje)
Bedimo, da ne pademo v izkušnjavo! Ne sejmo zmijskega zobovja, da ne otrujemo svoje zemlje. Modri bodimo, da nas vrag ne ukani.
V	eni zadnjih „Edinosti" je bilo citati nekako tako-le, da se hvala Bogu nismo nepoitalijanili, ne ponemčili in ne — pohrvatili. Svojim očem nisem mogel verjeti, ko sem čital te besede. Torej so „Nemci" in „Italijani4' in „Hrvat" v eni vrsti?
Vsak pametni človek ve, kaka velikanska sreća je velik knjižni jezik, in večje dobrote Slovanom ne bi biia mogla izkazati zgodovina, nego da bi bila nam dala en velik knjižni jezik. To se, žal, ni zgodilo in zato smo kljub svojemu številu — slabi.
Čisto enaka sreča bi bila, da imamo vsaj Slovenci in Hrvati in Srbi en knjižni jezik; tudi to se dozdaj, žal, ni zgodilo. To dejstvo moramo obžalovati, a ga seveda na znanje vzeti in računati z njim kot rednim faktorjem. A to največjo nesrečo slovansko proslavljati — to je slepota. No, pa Bog večine današnjih Slovencev ni udaril s to slepoto in zato pozdravljamo vsak korak, ki ga je storil kdo v smeri jugoslovanske enotnosti.
Priznavati pa moramo, da v poedincih deluje zavist, malenkostna ozkosrčnost itd., in ta moralni nedostatek nekih src je večja ovira našega ujedinjenja, nego kake objektivne činjenice.
Nekaj takih slučajev si hočemo ogledati.
Pred nekoliko časom smo čitali dopis o buzetskem nadučitelju Vinku Šepiću. Kdor take stvari spravlja v javnost, jo zastruplja; taki grehi se, ako so istiniti, z bratskimi nasveti popravljajo, tako, da izginjajo in da se grešniki izpreobrnejo. Sicer pa tistih očitkov o gosp. Šepiću ni verjeti. Zakaj g. Šepič je član „Matice Slovenske", „Šolske Matice", „Družbe sv. Mohorja", je naročen na „Vedo" in na „Popotnika" ter je pred kratkim, kakor smo izvedeli v buzetski Čitalnici prodrl s predlogom, da si ta Čitalnica poleg „Slovana" naroči še „Vedo". Gospod Šepić je tudi že več let poverjenik „Matice Slovenske". Koliko pa je Slovencev, ki bi tako s č i n i kazali svoje Slovenstvo ali celo svoje Hrvatstvo? Nedorasla otroka sta baje neke besede Šepićeve povsem krivo umela in krivo doma pripovedovala; ta „domova" pa sta očividno bila prav pripravna tla za take „glivice"; in v tem ozračju je moralna krivda dogodka.
Ni vse zlato, kar se sveti. Istina je, da je precejšnje število Slovencev n. pr. pri „Matici Hrvatski", a še vedno ni zadosti. Hrvati pristopajo manj kot letni člani, a tem več jih je ustanovnikov.
Kakor je čitati v „Letopisu „Matice Slovenske" zo 1912, je v zadnjih petih letih (predsedništvo dra Fr. Ilešića) pristopilo deset Hrvatov kot utemeljiteljev s 100 K k „Matici Slovenski"; med temi bivši ban Nikola pl. Tomašić, bivši šef za bo-gočastje in nauk in župan zagrebški dr. Milan Amruš, mestna knjižnica zagrebška, a zadnje dni smo čitali, da je pristopil tudi nadškof zagrebški, dr. Bauer.
V	istem Letopisu pa čitamo, da je v Ljubljani le e n Slovenec v zadnjih letih pristopil k „Matici Hrvatski" kot utemeljitelj; to je dr. 11 e š i č.	+
Ne pozabimo končno, da so pred 5 leti po septemberskih dogodkih samo zagrebški Hrvati v znak sočutja s Slovenci za Ijub-bljansko družbo sv. Cirila in Metoda nabrali preko 1000 K.
Lani je v Letopisu „Matice Slovenske" med poverjeniki „Matice Hrvatske na Slovenskem" izostal Koper in brzo se je nekje porodila sumljiva misel, da so koperski Slovenci — zatajeni kot Slovenci. Informirali smo se in poročamo sledeče: Tisti seznam poverjenikov „Matice Hrvatske" na Slovenskem je imel namen, v čisto slovenskih krajih buditi zanimanje za „Matico Hrvatsko", torej v krajih, kjer sicer ni čuti hrvatski ne niti videti Hrvatov. Izostali so pa naravno kraji, kjer razmere same delujejo in opravljajo isto (torej baš v Istri); le Trst je omenjen, ker je veliko mesto in ima (kakor je bilo upravi „Matice Slovenske znano) primeroma malo članov „Matice Hrvatske".
Izpuščeni so pa tudi nekateri kraji na Kranjskem, kjer se ni bilo nadejati uspehov!
Naše duše so zastrupljene, ker vidimo v takih stvareh brž „izdajstvo" in ker sodimo tako brzo !
Ne sodimo prehitro ! Ne hvalimo preveč sebe in ne karajmo preveč drugih. Pazimo bolj na svoje kreposti, nego na tuje grehe.
Tisti, ki v privatnih družbah in na zaključenih sejah le zabavljajo čez slovanske sosede, sebe pa dvigajo v deveta nebesa, greše v morali in škodijo stvari. Ustvarjajo soparno razpoloženje, ki rodi — nevihte, kakor je sedaj bolgarsko-srbska vojna.
V	„Dnevu" smo letos enkrat čitali: Naši neprijatelji ne napadajo naših šol, zato, ker so s 1 o v e n s k e, ne zato, ker so h r-v a t s k e, ampak zato, ker so slovanske. Naravno je bilo, da je prišlo v „Slov. Narodu" nekako nadaljevanje te misli, češ, čutiti se morajo Slovenci in Hrvati (Srbo-hrvati) tako eno, da je vseeno, ali je ta in ta vas srbohrvatska ali slovenska, ali je to in to društvo slovensko ali srbohrvatsko — naše je. Dokler se ne bomo tako identificirali, bosta nam aplavdirala in se nam v
svojo srčno uteho smejala — grof Tisza in poslanec Dobernig!
Zato pa: Blagor njim, ki so dobre volje in hočejo biti boljši, nego dvakrat nesrečni naši bratje, Srbi in Bolgari!
VseMkI slovenski shod o Gradca-
D.ie 5. t. m. se je vršfl v prostorih gostilne .Pri ilati zvezdi' v Oradcu vieslo-vinski dijaški shod z dnevnim redom: Kako odpomečl naraščajoči bedi slovenskega di jaitva ?
Otvoril ga ]e predsednik phil. P. Strra-šek, ki {e pozdravil v prvi vrsti vseučiliSč-r;ega prof. dr. Murka, dr.a Glonarja in zastopnike dunajskega dljaitva, ki so prihiteli na ta shod, ter vse tovariše in poten gosp. prof. Murka, v priznanje njegovih za«lug za dijaško podporništvo v Orad:u, predlagal za častnega predsednika. Z burnim ploskanjem so vsi udeželenci odcb:a?ali ta predlog.
Gosp. profesor je povzel nato besedo, se zahvalil za odlikovanje ter poročal imenom .Slov. podpornega društra" v Gradcu. Ni nam mogoče podati temeljitega govora v celoti; a iz vseh podatkov je natančno odsevalo, kako potrebno |e, da se začne s zi-stematlčnlm nabiranjem, da se ne posuše popolno.ua blagajne podpornega društva. Morda Je sedaj še društvu na razpolago podpera za eden ali k večjemu za dva meječa. Ali kal potem? Vsled tega pozdravlja g. profesor, da se je dijaStvo brez razlike stru] in strank združilo ter nastopilo pot samopomoči.
Jur. Koder z Dunaja je poročal nato o zasnovanju vse akeje za gmotno zboljšanje položaja slovenskega dijaštva. o njenih vzrokih, pomenu in namenu, ter izraž?I veselje dunajskega dijaštva, da se je prldažilo skupni akciji s tolikim na?dušenjem tudi graško dijaštvo.
Jar. Lemež z Dunaja je orisal načrte za to akcijo. Treba je skrbeti, da se odpomore bedi slovenskega dijaštva sedaj, treba pa je iskati tudi novih virov za bodočnost. Z vsem tem naj se pečata centralni odbor v Ljubljani in socijalna konferenca, ki se skliče začetkom septembra v LJubljani.
Phil. Kovačić je obrazložil shodu, ka] se je v Gradcu že storilo in je pondarjal, da so zastopniki vseh treh graških akad. društev edini v tem, da je akcija uspešna le tedaj, če se združi vse dijaštvo, in da so sklenili iti isto pot z dunajskim dijaštvom.
Med. Ogorevc |e predlagal na to sledeče resolucije, ki so bile z odobravanjem soglasno sprejete:
Graško slovensko dijaštvo brez razlike struj in strank, zbrano na shodu dne 5 VII. 1913 v restavraciji „Pri zlati zvezdi*, smatra za neobhodno potrebno, da se slovensko dijaštvo solidarna zavzame z vso vnemo za zboljšanje gmotnega stanja slovenskega revnega dijaštva.
Število slovenskega revnega dijaštva vedno narašča, podporna društva pa ne morejo v polni meri vršiti svoje plemenite naloge, ker se dohodki leto za letom vidno manjšajo. Da se tej bedi odpomore, skie-ne zbrano dijaštvo:
1)	da se v letošnjih velikih počitnicah z nabiralnimi polarni, s prirejanjem veselic in cvetličnih dni v korist podpornim društvom na Dunaju, v Gradcu in Pr&gi momentano pripomore k večjim dohodkom ;
2)	da se skliče v Ljubljani konferenca, katere naloga bodi, da na podlagi natančnih podatkov predoči slovenski javnosti bedno gmotno stanje slovenskega dijašt?a in najde pota za zboljšanje v bodočnosti.
Preds. tov. Strmšek je zaključil nato izvrstno uspeli shod, bodreč vse k resnemu delu.__
Glasovi iz Koroške.
Znan je naših Nemcev — patrijotizera. Znan Je tudi patrijotizem nemških listov. Blatenje in sramotenje vsega, kar je slovenskega, protidlnastično stremljenje, to je nekaj vsakdanjega. Ni še dolgo temu, k<.r je državni pravdnik zaplenil »Fr. Stlmmen" vsled žaljive vsebine naperjene proti našemu prestolonasledniku. — Karakteristično za razmere na Koroškem je, da Je prišla ko: fiskacija še le nekaj dni potem, ko je izšel list.
Zopet pa je zagiedal beli dan v omenjenem listu — protidinastičen članek, kateri pa je zletel popolnoma zdrav in čvrst izpod prstov „strogega* drž. pravdnlka. Svetovali bi mu, naj vzame prilogo k „Fr. Stimmen" št. 24. I. 1913. na novo v roke, ki |e namenjena počastitvi Viljema II. p> j vodom 25letnice vladanja. Nimamo nič proti enakim slavnoslim, ako sezajo do gotove mere. Toda to, kar je zapisano, treba pribiti, da spozna ve3 svet patrijotizem Nemcev in ne bo potem nam spotikal, da šklimo vedno na Balkan, ali v Srbijo.
Čla lek slove: „Noch einiges aus des Kaisers Leben und Wirken". (Še nekaj u cesarjevega življenja in delovanja.) Že napisi Je jako vabljiv, n vsak čitatelj bi mislil na1 prvi hip, da pride nekaj o našem cesarju, j Cesarja Viljema II. imenujejo kratkomalo j cesar. Morda se Je pisec motil? Toda izraz „cesar", mesto „cesar Viljem", se ponavlja
v članku sedemkrat, tako da pač o uaključlu ni govora. Vsak čitatelj mora začudno vprašati : „Je-li to naš cesar ?" In tudi na to dobivamo točen odgovor. „So sagte unser Kaiser wenlge Tage nach seLer Ver-i mahlung..." (Tako Je rekel naš cesar nekaj dni po svoji poroki.) „Er — Bismarck — ist uasers jetzlgen Kaisers Lehrer..." (On — Bismarck — je našega sedanjega cesarja učitelj.)
Krona vsemu naj še sledi: „Es kann nicht im Rahmen dieser Batter liegen, Leben und Wirken unsern Kaisers erseho^fend darzustellen, doch diirfte d£S hler Erwa*inte schon geniigen, um zu zeigen, das wlr in ihm einen Herscher be-sitzeo, um den die ganze Weit uns beneiden darf und der darum seines Volkes Dank und Gtickwunsch vollauf verdient". (V obsegu tega lista, ni možno natančno očrtati življenje in delovanja našega cesarja, toda zadostovalo bo gotovo že tukaj omenjeno, s čemur pokažemo, da imamo v nJem (Viljemu II. torej) vladarja, za katerega nas lahko zavida ves svet in ki zaslužuje vsled tega popolnoma hvaležnost in proslavo cd strani ljudstva.)
Očitneje se pač ne more povedati — kateri vladar Je naš! Ia take besede se pošiljajo v svet na Koroškem — v Avstriji, kler so patrljotje edino !e — Nemci! Š sandal, da si sploh upa „avstr. list' pisati kaj tacega, še večji škandal pa je, da drž. pravdnik takega članka ne vidi — ali noče videti.
Nu, mi ne bi omenjali tega — ker n! n£Ša dolžnost, da bi se razgrevali radi ta-cih stvari, čira so drugi poklicanejši fiktorji zadovoljni s takim patrijotizmom —, sko ne bi Nemci z namenom, da nas sumničijo, vedno kričali, da so oni edini zanesljivi steber dinastije in monarhije 1
♦
* *
Da korcšfco šolstvo, kateremu bi gotovo iskal zaman enakega, v popolni meri vrši svoj namen, kakor mu ga je določil že svoječasni deželni šolski nadzornik Gobane, Češ: u t r a vi k 3 t i Č n e šole so najsi-gurnejše sredsvo za germanizacijo koroških Slovence? o tem j nas je, žal, zadostno poučila vsa mladost, kakor nam to tudi jasno priča dejstvo, da nemški Schulvereia ne vzdržuje ni Koroškem niti ene privatne šole, zato pa s tem večjo vnemo podpira utrakvhtične šole in otroške vrtce v „ogroženih" krajih, nabavila šolam brezplačno nemške šolske knjižnice, daje nagrade učiteljem, pod pore učiteljiščnikom itd. Oglejmo si nekoliko pobllžje šieviike, ki jih posnemamo iz nemških listov:
Glasom teh poročil je leta 1912 vrl-speval Schulverein za šolska poslopja v Brnel, Grebinju, Biičovsu, Marija na Zlil, za otroške vrtce v Pilberku, Železni Kapli. P> arožčici, Borovljah, na Bistrici, v Guštanju, na Prevaljah, v Vellkovcu ia St. Rupertu pri Celovcu. Nadalje za učila (mladinske knjižnice) 3848 K, za božičmeo na 13 šotah 2265 K, nagrade nemškim in nemškutar-sklm učiteljem 3540 K; vsepa skupaj je izdal „Schulverein" v tem letu 50 243 K. Ta dejstva nam zadostno ilustiirajo naš de-moralizujoči šolski sistem, ki so ga ustvarili Nemci in ga pod protektoratom viade vzdržujejo z „schulvereiasklm" denarjem. Ležeče Jim Je edino le na tem, da vrši svoj glavni namen — germanizacijo slovenske mladine.
* * *
Komisar pri okrajnem glavarstvu v Vellkovcu, g. Mat. K a k I je bil imenovan častnim občanom občine Logavas. Čestitamo prav od srca. _
Tovariši abiturijenti!
Treba se vam Je v teh pcčitnlcsh odločiti za ta ali oni poklic, treba je vohti med tremi vs?uči!iškimi mesti, kamer hodijo slovenski dijaki nabirat zaklade duha. M vas vabimo v našo sredo.
Akad. tehn. društvo .Triglav" je tako znano, da bi bilo odveč poudarjati njegove vrline, saj je vzgojilo domovini že dolgo vrsto celih mož. In mesto Gradec? Če tudi ni življenje v našem mestu poceni, vendar je cenejše, kakor na Duna-u in celo v Pragi. Ii kar je glavno: Med nami najdete odkrite prijatelje in t o v a r i Š e za č a s študij in za vse poznejše življenje.
V imenu našegi društva podajajo po jasnila sledeči tovariši: juristom : cand. iur. Josip DMničar, Gradec, Pfarrgasse Št. 2; cand. iur. Anten Gruber v Št. Janžu p i Rečici, Ha GrrjjJgrad; medic'nce.a : cand. med. Fran Kolterer, Celje, bolnica; ca^d. med. Fran Stamol, Fiirstenfeld, Allgem Krankenhaus ; filozofom : cand. phil. P^vei Strmlek, Medvedovo selo, Podplat, Š:&j; tehnikom: tehn. Leopold Armič. Ljubjaoa, Gosposka ulica 6 ; tehn. Božo Srebre, Brežice ob Sa?i, štajersko. Za akad. tehn. društvo „Triglav" v G adcu, Schonaugasse 17:
Božo Srebre,	Leopold Armič,
t. č. predsednik.	t. č. tajnik.
Domače vešti,
Odborova seja političnega društva „Edinost- se bo vršila jutri v ponedeljek, dne
14. t. m., točno ob 3 popoldne v »Slovan sk< čitalnici". Vabljeni so vsi gg. odbornU*, namestnici in deželni poslanci, da se se|e gotovo udeleže.
Šohko leto na CM šolah v Trstu se je zaključilo včeraj s šolsko mašo in razdelitvijo izpričeval. Šolska vodstva so Udala letos skupno letno poročilo, iz katerega posnemamo sledeče:
Na uvedaera mestu Je kratek pregled 25!etnega delovanja šole .Družbe sv. Cirila in Metoda" v Trstu. Leta 1889, dne 15. oktobra, se je otvoril prvi razred pri Sv. Jakobu fn prvi učitelj mu je bil sedar jl okrajni šolski nadzorni!: g. Ivan Nekeiman. Vpisalo se |e tedaj v ta razred 74 otrofc, 41 dečkov In 33 dekHc. Šola se je razvijala cd leta do leta, tako da je bilo sedmo leto, preden so orevzele Šolske sestre dekliško šolo, vpisanih že 324 otrek, 201 deček In 123 deklic. Učnih moči |e bilo 5 za 5 razredov. Število učencev je rastlo, le leti 1897/98 In 1904/5 je padlo nekoliko. Leta 1893. Je dobila šola pravico javnosti. V začetku leta 1895/96 se je otvorila posebna dtkliika šola pod vod«tvom š.likih sester. Leta 1907/8 se je otvorila vzporednica v ul. Sv. Fratič-ška AfiJkega št. 2, ki pa se je prlhcdnje ieto preselila v hišo „Trgovsko-obrtne zadruge* na Acquedottu št. 20. L-ta 1910/1! ?e je ujtnnuvila h teh vzporednic posebna deklišsa šola, dočim pa so dešk! razredi o"tali še vedno vzporednice šentjakobske šole. Leta 1911. se je začelo gradit! iio?o šohko poslopje pri S/. Jakobu, & je bilo otvorjeno dne 12. oktobra i. 1912. V novem šobke;n poslopju je bilo letos nameščenih 10 razredov deške in 11 razredov dekliške še3trazrtdafce, na Acquedottu so bile 4 deške vzporednice in 6 razredov dekliške šole. Skupaj so imele vre tri šole torej 31 razredov.
Na deški šoli (roditelj Ivan V r š č a j) je bl!o 18 učnih moči: 12 v službovanje prideijenih državnih učltel,ev, 4 po Družb« ndmelčeni in 2 pomožna kateheta; ca šentjakobski dekliški šrli (voditeljica Miia E n-gelmanova) 13 učnih moči: 1 državna učiteljica, 10 po Družbi nameščenih učiteljic Jo 2 pomožna kateheta ; na dekliški šoli na Acq iedottu (voditeljica Roža G o i i j e v a) :9 ućaih moči: 2 drzav-I učiteljici, 4 po S Družbi iismtščene, 2 pomožna učitelja ia j 1 pomožni katehet.
Učencev se je vpisalo v Šentjakobsko deško šola s 4 vzporednicami na Acque-dortu (14 razredov) 780, od katerih jih je bilo na koncu leta 763; v šentjakobsko dekliško šolo (11 razredov) se je v začetku let? vpisalo 514 učćiik, a ob koncu leta Jih ;e bilo 520; v dekiiŠko šestrazrednico na Acqaedottu Si je vpisalo 443 učenk, ob koncu leta pa jih je bilo 439. Skupaj se je vpisalo ob znčetku šolskega leta 1747 otro*, a ob koncu leta jih je bilo 175*2.
Slovenske narodnosti »o bili 1704 ottoci (752 atčkov in 952 deklic), hrvatske 17 (10 dtčkov in 7 deklfc), druge narodnost; 1 deček.
Italijani nam vedno očitajo, da so slovenski otroci, ki pehajajo šolo CMD, od vseh mogočih vetrov natreseni v Trst, da se tako ume no kaže potreba slovenske šole v mestu. Na to 'ažalvo trditev so n?jb^lJši odgovor sledeče številke:
Od 1722 otrok jih je imelo I 025 domovinsko o-nvico v Trsta, 39b na Primorskem in 301 v drugih avstroogrskih deželah; inoz-mec nI bil nobeden! Slovenci moramo potemtakem vzdrževati v Trstu sami svoje ljudske šole, ko je 1025 slovenskih otrok, ki imajo do-moviiihko pravico v Trstu, pa jim njihuva domovinska občina tržaška odreka pravico, da bi se izobraževali v svojem slovenskem materinem jeziku. Ali je kje v Avstriji kraj, kjer bi občina na tako očividen n.ičin kršila državne zakone, kakor jib v tem slučaju krši tržaška občina ?
G'ede na učne uspehe je trto» reč«, da so bili prav povoljni. Najpovollne ši s.o bili na deklišs.! Šoli ca Acqjedottu. kjtr od 439 učenk zrelih za višji razred 382 87%, nt zrelih pa samo 46 aii 10%, potem dtška Šo;a, ki Izkazuje od 763 učencev zrelih ia višji ratred 625 di 82%, nezrelih pa 127 ali 16%, In kontno aekliška šola orl S ■ . Jakobu, ki Izkazuje o J 520 u?enk 394 r.V 76% zrelih za v.šji razred, nezrei'h pa 84 aii 16%. NeUprfcšanih te bilo na pr/em zavodu 3%- drugem 2% Ia na tretjem 8%.
Turško srečke
*o rajbolj z^scsJjiva. loterija,
kajti vsaka srečka mora zadeti Prosptkte razpoki j& Češke indu'-tri^ke banke glavno zastopstvo v Ljubljani.
USTREDNi BANKA OESKfCH
SPORITELEN podružnica » nin
via del Ponteroeao — — vla Kao t a 16
Vloge na knjižice 4 V4 5% \ po odpoved-Premijne vloge 5% / nem roku Stalne vloge in vloge po tekočem računu n: po dogovoru najugodnejše. r:
ViOUE u KžJCiJE --- MENJALNICA.
Uradne uro od 9. -Ia.V. doo tn 2.1 j k «««
Italijanščina se je poučevala na deški ioii v IV. in V. razredu in IV., V. In VI. dekliškem razredu na Acquedottu.
Vpisovanje za bodoče Šolsko leto se bo vršilo dne 11., 12. in 13. septembra od 9 do 11 dopoldne pri Sv. Jakobu in od 2 do 4 popoldne na Acquedottu.
.Trajna smola avstrijske politike" Zunanja politika avstrocgrske monarhije nI bila nikdar posebno aiećna, kar je morala monarhija sama občutiti najobčutneje na sebi sami, a tako nesrečna pa vendar že ni bila kmalu, kakor je odtedaj, kar se je Avstro-Ogrska na podlagi trozveze popolnoma vdinfafa svojima zaveznicama ItaMj:, poftbao sa Nemčiji. Ona lolifcc proslavljena nemška ],Nibelungenireuea je gna'.a našo monarhijo iz ene zagate v drugo, jej ufikopavaia vso silo raznih zavezniških obveznosti, a d-:!n jej ni nlltdsr nič drugega, nego najbiidkejša razcčararja. Avstro-Ogrska je žrtvovala svoj ugled, svoja blagostanje, svoje narode, dobiček vseh teh žrtev pa fte dosedaj vedno smeli njeni zaveznici, ki sta vedno zna;! pošiljati monarhijo po kostanj v ogenj. Oni dve sta dobiii kopanj, Avsiro-Ogr&ka pa — opeklfne in to tako boleče opekline, da jih naroćs avstroogrske monarhije ne preboie ie!a in leta.
Prav posebno jas^o se je pokazala ta, vse kaj drugega nego za r«ašo monarhijo irečna uloga v korist drugim vdfejane dekk v balkanskem vprašanju, kjer je Avstro-Ogr-ska po zaslugi nt še vekzmcžtie diplomacije do zadnje trohice zaigrala zaupanje balkanskih narodov, in jih popolnoma odbila cd sebe, obenem pa odprla pot tjakaj svojima najhujšima kockurentinjama, svojima — zaveznicama.
Človek z navadno državljansko raicetjo bi raisiii, da bo naša monarhija za vse le usluge, ki jih je storila svojima zaveznicama v svo-o lastno škodo, imela vsaj zadoščenje, da jtj bosta zaveznici vsaj priznavali te njene usluge; toda v visoki politiki ue poznajo uslug*, še manj pa hvaltžuosii, za krr te najlepši dokaz sledoča velezanimiva ugotovitev dunajskega Ihta „Zeil", ki naj jo priobčimo v celoti. „Zeli" je namreč pisala sledeče:
„Berolinska „Vossische Zdtung", ki je bila že dolga leta med najzvestejšimi Inozemskimi odlsgateiji literarlčaega biroja našega ministrstva za zunanje stvari, je najbrž napravila s tem slabe izkušnje pri svojem nemškem občinstvu. Odpadia je od li-terarKnega biroja in min!stist?a 2a vnanje stvari. Isti list, ki je v interesu iiteraričnega biroja v Prcchaskovi aferi ob vsaki mogoči priliki priobčeval najdebelejše laži svojega dunajskega poročevalca, opremljena kar naj-senzacijonalneje, in je neutemeljivo slavil politiko grofa Berchtolda, piše sedaj:
„,Ve? svet dobiva polagcnia vtisk, da t r a j n o p r ega n j a smola avstrijsko politiko. Zasluga in sreča se združujeta kakor pravi neki znan pesnik. Morda nasprotje sreče ni preveč cddaijeno od nasprotja zasluge. Državniški d ti h pač ni vedno iastnost šarmantnlh diplomatov. SIcer pa je način, kakor Dunaj p r e * skrbljuje inozemstvo s poročili, mncgo pripomoge, da zaupanje do Avstrije pada v Inozemstvu. Dunajske vesij, ki, ali direktno izhajajo z Dunaja, ali pa se oddajajo daije kot ca Du naj dospele časniške vesti, vzbujajo že od začetka turške vojne zmigavanje v vseh razsodnih krogih. Prišlo je tako daleč, da se pravi danes: »Dunajska vest? Torej nezanesljiva!" Na Dunaju le preveč računajo na lahkovernost zuaanjega sveta. Na tem trpi tudi dunajska politika.*"
Ta karakteristika dunajskega poročevalca velja v prvi vrsti Vossische Zeilung sami. C^lo nallažnivejše dunajske liste le „ Vossische Zeituog" prekosila v lažnivosti dunajskega poročanja. Će po zatrjevanju Vossische Zeitung smatrajo v inozemst/u dunajske vesti splošno za zanesljive, je Vossische Zeitung glasna deležnfca tega slabega glasu Dunaja. Če Vossische Zeitung piše seda|, da avstrijsko polii!ko „trajno preganja smola", prej tega ni pra* Čisto nič izdala sycjim čitateljem. Nikakor pa se ne more Vossische Zežtung pritoževati, da bi bila ona imela s svcj!m servilnim vedenjem napram Ballplatzu (avstrijskemu ministrstvu ^a zunanje stvari) smolo. Poplačana Je bila z dvema Fran Josipoma redoma, Ki sta ju dobila dva njena, za Bailplati posebno zaslužna zotrudnika. Če že nosilci Fran Josipovega reda postajajo nezvesti Ballplatzu, potem v resnici „trajno pregsnja smola" grofa Berchtolda."
Naj je „Zeit" udarila Še tako krepko po berolinski ,Vossische Zeitung" zaradi očitanja lažnivosti dunajskega časopisja, o kateri je Itak prepričan ves svet, pa izjava „ Vossische Zeitung". najvplivnejšega in najuglednejšega berolinskega lista, ki je tudi v najožjih stikih z nemškim zunaniim uradom, ' endar poraenja le to, da celo v Nemčiji obsojajo brezsmotreno zunanjo politiko naše monarhije. Da se je celo to zgodilo gospodu grofu Berchtoldu, da mu iz Beroiina govore o „trajni smoli" njegove politike, no, to je pa pač že res naj?ečja — smola.
„Totikanje!" Prejeli smo: Ko sem se pred nekaj tedni sprehajal po divno lepi naši Gorenjski, pcklonivši se tudi kotičku, kj*r Je bil rojen naš velikan Franc Prešireo, sem na poti med Ja7o?nlkom in nebeško-
lepim Vinfgarjem opažal na drogih električnih tokov napise, ki ne dela|o nlkake časti tem lepim slovenskim krajem. Ni nekaterih drogih Je napis: „Totikanje ispeljave je smrtno nevanno". Na drugih pa: „Dotikanje dolivisečih žic Je smertno nevarno". Nekateri napisi so pravilni In to Je znak, da bi lahko bili tudi drugi — pravilni.
Reklo se mi le sicer, da je napeljava nemška last, toda s/et, po katerem Je izvedena napeljava, je javen in menim, da bi županstva (ali kedo drugi) lahko zahtevala odpravo spakedranih napisov.
Popotnik.
Odpošiljanje pisemske pošte za Carigrad. Pcčenši z 9. Julijem t. !. do nadaljnje odredbe se bo pisemska poŠta za Caiigrad odpošiljala vsak dan preko Dunaja-Poflwo*cczy5ke-Odese ter vsuk torek z L!cy-dovlm brzoparnikem Trst Carigrad, naravnost, odroma preko Bricdisija v zvezi s tem parnikom.
Javna dražba nedvignjenega blaga ra južnem kolodvoru. V četrtek, dne 17. t. rn., se b?i ob 10 dopoldne dražilo na
Južnem kolodvoru v II. nadstropju ondot-nega skladišča št. II. nedelgnjeno blago. Med <em sta 2 prepe-j^i požarni brirgarnt in 4 vozovi za vodo. Slednji so opremljeni vsak z veiteim in močnim sodom. Seznam o-.talfh posameznih predmetov, ki se hodc dražili, je pa na*epHen p. t. občinstvu v vpogled v vestibulu c sobne ga kolod vora.
Danes vsi na veselico šentjakobske podružnice CMD ob 4 pop.
na vrtu gostilne „Jadran" pri Sv. Jakobu. V slučaju slabega vremena se bo vršila veselica v dvorani Delavskega konsumnega društva. Po veselici priredi godba KOO v korist šentjakobske podružnice CMD ples. Vstopnina k veselici 40 vin., za odrasle, in 20 vin. za otroke. K plesu vsak komad 10 vin.
Odda[a gradbenih del. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Trstu oclda proii pavšalu v postaji Trst c. kr. diž. ztl. proge Jesenice-Tist gradbena dela za povečanje preskrbovalcega poslopja za s'trojno službo in povečanje skicdišča za olje in inventar.
Podrobni podatki o opremi ponudb, vložnem roku Itd. so razvidni iz ene prihodnjih Številk Hitov: Utferungsanzeiger, »Oesterr. Wochenschrifi fiir den čffentlfchen Baudlenit", „Veroidauugsblatt fiir Eisen-bahnen und Schiffahrt", „Wiener Zeitung", „Laibacher Zeitung", „Zeilschrift des osterr. Ingenieur- und Architekten Vere Ines* „Osservatore Triestino", „Avvisatcre dal-mato". Prediiietna pojasnila se dobe tudi pri oddelku lil c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu in pri c. kr. sekciji za vzdrževanje železnice v Trstu.
Račun CM praznika, dne 6. t. m. pri Sv. Ivanu:
Dohodek cvetlic pri Sv. Ivanu K 16020 Čisti dohodek veselice pri Sv.
Ivanu......... „ 393 96
Skupaj . K 55416 Dohodek cvetlic v Lonjeriu . K 72 96
„	„ na Vrdeici . . , 5101
Skupaj . K 678*13
IGNRZIO POTOCNIG
Trst, ul. Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. (p,druiinC"''lora)
Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta : suknje alpagas, modre, črne in sive. Otroške obleke od K 3*— naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vr6t. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po meri, ki se izvršujejo naj elegantne je in najselidneje po najprimernejših cenah. _____
AR TURO M0DRICKY
Protiajsinioa ajHCuf bf»ga i« drcecih pr dr?st»v Trst, al. Belvedsre 32.
Zaloga perila, zefirjev, batistov, perkala, trojnika, steznikov, naprs-nikov, spodnjih srajc vseh kakovosti in cen, ovratnic, ovratnikov, manšet, srajc, dežnikov, čipk, trakov in drobnarij v popolni izberi.
iCrčmarji pozor!!
Ta denar se |e poslal na račun gori omenjenih podružnic naravnost v LJubljano dne 10. t. m.
Podružnica CMD za Kolonjo in Kon-konel naznanja, da priredi dne 3. avgusta t. 1. na Konkoneli v prostorih g. Štefana Frluge drugo letošnjo vrtno veselico. Ker (e čisti dobiček namenjen ustanovitvi otroškega vrtca v Kolonji, prosi podružnični odbor vsa sosednja društva, da bi na ta dan ne prirejala veselic temveč če mogoče, se udeležila veselice na Konkonelu. Cas in program veselice obja vimo pravočasno.
Do sed&J ste prijavili sodelovanje pevsko društvo „Višava" s Konkoneia in naša domača godba iz Kolonjs. Pevska društva, kl bi hotela sodelovati pri tej veselici ter odboru podružnice pomagati na ta način do ustanovitve otroškega vrtca, nal blagovolijo naznaniti sodelovanje vsa| do 20. t. m. kakor tudi poslć t! točke komadov, ki bi jih pela, tajniku podružnice g. Franu Pirjevcu, Kolonja 256.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega druStva „Merkur" v Ljubljani. Sprejme se: 0 knjigovodja, 0 korespondenc, 0 kontoarista, 0 poslovodja, 0 potnik, 0 skladiščnik, 7 pomočnikov pie-Šane stroke, 0 pomočnika železnina;#ike stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 0 pomočniki špecerijske stroke, 0 pomočnik galanterijske stroke, 2 kontori-stinj', 1 blagajničarka, 10 prodajalk, 5 učencev,
5	učenk.
Službe iščejo: 3 knjigovodje, 2 ko-respondenta, 3 kontoaristi, 2 poslovodij, 0 potniki, 6 skladiščnikov, 24 pomočnikov \ mešane stroke, 8 pomočnikov železninar-i ske stroke, 8 pomočnikov manufak. stroke, j 16 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 16 kontoristinj, 12 blagajničark, 21 prodajalk,
6	učencev, 4 učenke.
Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Pritožbe radi postopanja sprevodnikov na novi trsm^ajsk: pregi se mrože danzadnem. Ti naj:ove}Ši občinski funfcci-o-
Neverjetno!
Fino olje po 96 vin. liter dostavlja na dom
slov. tvrdka Furlan
Trst, ulica Glulia štev. 72.
Specijaliteta : namizno oljčno olje iz krajev Lucca, Nizza in Marsilja. Posebno priporoča
pravo milo za perilo; vinski kis. Poštne odpošiljatve.! Poštne odpošiljatve !
:Q
JOSIP STRUCKEL
Trst, vogal ul. Nuova-S. Ca>erln^
Kov prihod volnenega biaga za moške in ženske, zefir, batist in perij i ve sHla
za jopice.	_
Svilenioa in okraski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in ni metre, spodnje srajce moderci
Vezerine in drobnarije, preproge, zavese, triiž po izjemno nizkih cenah.
Dr. Pežiiib
Dr. PETSCHNIOO
lrttf ¥ii S. Catariis it*?, i
24nmrik mm notranje (splošne) bofazst I—0 ta 2—3 in Specijalist sa kota* U votel (spolne) bolezni i 11'/.—1 ia 7—7-
Dr. PCorsano
Specijalist za sifllltične fn kožne bolezni ima svoj ambulatorlj v Trstu v ul. San Laizaro št. 17, I. (Palazzo Plana)
Za cerkvijo Sv. Antona novega Sprejema od 12 do 1. !n od S1., do 6l'% pop.
Sovama čevljev
mm	^ ^
I ' —'- *J
Fratelli lauber
Trst, ulloa Carducci 14 (ox Torrente)
—-s Zaloga ustrojenih kož. -
Velika izbera potrebščin za Čevljarje. — 8pecije!itet»
potrebščin za sedlarje.

JtcrmangilS Zrocca
Trst, ul. Barriera vocchiA 8
ima
veliko z: lego mrtvaških predse tof.
Veod porcelan« In bls.rov vezanih z medeno FCRM iico. od umetnih ovetio s trakovi In napisi. Slika na poroelanastth ploščati za spomenike, ■•julije konkurenčna oane.
130 finjalk. — 1200 delavcev
i. podružnica:
Gorso štev. 27.
!f. podružnica:
ulica Cavana štev. II
(vič-6-v:s ui. Madonna del Mare)
FinI teuljl po ljudskih centih. Izključena vsaka Konkurenca.
PRIMER:
Moški čevlji;
črni močili........K 7'50
„ Box.........„ 9*50
„ fini Goodjear Welt . . .	„ 13*50
0 „ amerikanski . . . .	„11* —
„	„ najfinejši	r 17*—
nizki čevlji črni......„ ti'—
„ zelo fini črni.....„ 11*30
„ amerikanaki luksus . .	„ 16*—
Ženski čevlji:
ouprti črni „Romana" ....	K	3*20
„ lakasti „ . . . .	„	4*20
r.izki čevlji, močni.....n	5'—
^ „ chevreau . . . .	„	7*50
r najfinejši Goodjear Welt	,	11*—
amerikanski lukaus . .	„	13*—
m v barvah .	„	14"—
- iakasti . .	-	15*—
a
i 4
Čevlji visoki in nizki z%
otroka od 2 Bi dalje.
coMfl z?, ui, mm n,
PORTOR9SE
Lužne In peščene kopelji.	Zdravljenje z radijem.
30 hotelov in penzij ter nad sto zasebnih vil. V najem se oddajaj o stanovanja s kuhinjo ali posamezne sobe. Vsak dan dva koncerta. Veselice, tekme v plavanju, regate, serenade, razsvetljave, kinematograf. Vsako soboto ple3 v zdra-
viliščnem kazinu.
V „ViLI 8. LORENZO"
GASIJO DES EflTRANGERS (junij — september).
Vsak dan v Trst in iz Trsta 8 pomorskih voženj.
70.000 hek tolitrov
za ekrpert popolnoma odležanega češkega
budjejeviškega piva
lahkega, aromatičnega, bogatega na naravnem kisu ima vedno na razpolago
v svojih velikanskih kleteh
Češka delniška pivovarna v Čeških Budjejevicah
Največja slov. eksportna tovarna pi a. Pokusite v hotelu „Balkan- v Trstu.
Tranzitno skladišče za Istro in Dalmacijo: Tvrdka Bogumil Ponka, Trst, ul. Valdlrlvo 4.
Največja in dobro znana, odlikovana
zaloga obuval
JOSIP STANTIČ, Trst vio Rosorio st. Z
prodaja
radi preselitve
vse v zalogi se nahajajoče blago po najnižjih cenah.
Velika izben vsakovrstnih obuval za moške, ženske in otroke, kakor tudi vsakovrstnih sandalov in telovadnih čevljev. Zaloga Ciril-Metodouega voščila.
Tvrdka ustanovljena leta. 1890. — Zalagatelj čevljev c. kr. finančne straže za Trst, Koper in Pulo, c. kr. varnostne straže za Trst, okolico, Pulo in Gorico, skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. glavnih skladišč. — Za obilen obisk se priporoča	JOSlp StStlltlČ
Avstrijska parojlovna icLInfta „Dalmatia"
vzdržuje sledeče glavne proge:
Trst-Metkovlć A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Po vr a tek vsako soboto ob 6 30 uri zjutraj. Trst-Metković B. (poštna).
Od h o d iz Trsta v četrtek ob 5. Tiri popoldne Povratek v torek ob 6*30 uri zjutraj. Trst-Metkovlć C. (poštna).
Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6-30 uri zjutraj. Trst-Kor&ula (poštna). Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6*30 uri zjutraj. "trst-ŠIbenlk (poštna).
Odhod iz Trsta v sredo ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trst-Makarska (trgovska).
Odhod iz Trsta vsako soboto ob 7 popoldne. Povratek vsaki četrtek ob 7*15 pop. Trs t-VI s (trgovska).
Odhod iz Trsta v sredo ob 6 popoldne. Povratek vsak ponedeljek ob 7*15 popoldne. Zveza v Metkoviću z vlaki v Mostar in Sarajevo Družba vzdržuje tudi 26 stranskih prog v Dalmaciji Vožnji redi se morejo dobiti brezplačno
pri vsakem družbenem zastopništvu.
Gradbena, kulturnotehična ter zemljemerska pisarna
3ng. J. Skoberne i 3n§. D. jjustinču:
crsi :: niica Zonta štev. 9 :: trsi
Otilikov. miini LOSONCZ & HAT VAN

akc. družbe Bors, Misk. & Debrez. Istvan
II
Najve6ja mlinska obrt Avstro-Ogrske. - izdeluje vsak dan 70 vagonov. - Akcij, glavnica In reserve IO mil. K.
II
Mlini rekonstruirani in spopolnjeni po na^mockr. tehniki, izdelujejo najboljše vrst moke. Glavna zaloga za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo
F. IEOT1C, TISI, DUU FEUCE VEKEZMH $10. 5. - TELEFON 26-12
PT- VELIKA ZALOGA
ŽELEZNINE n KOVIN
Trst, ulica G. Carducci 26.
VELIKA IZBERA ROČNIH POLJEDELSKIH STROJEV
RešetBlcI za žito.
Ročne nlnffiSiiice.
UHe 9 oseh oblikah.
Trehllnlkl za zrnje in mi
Rezalniki za klalo o vseh velikostih.
Velika zaloga železnin za vrata, okna in pohištvo.
Kuhinjske potrebščine v veliki izberi. :: Raznovrstno orodje.
Trst -- kopeij Grljan-M ramar
Salonski pamik ,,Vclosca"
(za 400 cseb) Odhod vsak dan s pomola sv. Karla
ob 10. predpoldne, 2.30 in 6 pop., ob nedeljah in praznikih razve:< tega Š(?
ob 8 zjutraj in 4 pop.
CENE:
Vožnja tja in nazaj.....K	1*—.
„ „ „ s kcpeljo vred . . .	*	1*30.
„ „ * * „ „ za otroke	„	1'—
Samo ena vožnja ......	„	—'60,
„ n r> za otroke . . ,	„	—*3(>. Za naročnike znižane cene.
Prvaslovenska mirodilnica
v Trstu
ftlojz Saletelj
uilft* Carradori 18, v bližiti gottliie NDQ
Zaloga barv, čopiče v, mrežio za plin predmetov ix gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. izvrSujejo se požiljke petroleja v origi-"sa nalnih posodah in drugo, mmm
Slabotni možje ! Stari ali m adi! Ne obupajte ! laz sem iznašel!
Moj aparat ,,H 1 odstran. takoj vaso moško sla-botnost (nevrastenično impotenco). Nikako notranje sredstvo, nikako zdravilo! Zahtevajte dis kretno pošiljko mojega prospekta in priložite 40 vin. v znamkah. Naslov: ..Nova mehanika 405"
Poštni predal 40. — Budimpešta. — Glavna pošta Korespondenca in prospekt le v nemškem jeziku
'j^SIDI^^sID S^S RESTAVRACIJA
AURORA
Irst ui. Caroiicct št. 13,
Od danes naprej damski tamburaški zbor
CARMEN
6 go.-pi-: pod vodstvom
AVGUSTA KLEPICA.
Posebno izbran glasbeni naredni program.
KONCERT
1ra|a vsak večer od 7 do polnoči
VSTOP PROST.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
JOSIP DOMINES.
Poleg renomirane ga Goe^ovega piva s« toči pivo Keuchel-Brau iz Kulmbacha.
Kmetijska družba za Trst In okolico.
Razmerje med vnanjostjo in mlečnostjo krav; koliko stari naj bodo plemenski biki.
V prilogi predzadnje nedeljske številke „Edinosti" smo priobčili n e k o 1 i k o nauka o podedovan ju, ki je brez-dvomno velike važnosti za živinorejca, ter se pri tem doteknili nauka o živijenju (biologiji), ki je podlaga za razumevanje nauka o podedovanju in preko katerega se ne more preiti, če se hoče dobro ra-zameti ta nauk, ki je posebno za nas neizmerni važnosti. In že se nam je od gotove strani očitalo, češ take stvari ne spadajo v javne liste. Kot nekako paralelo naj tu omenimo, da je že pred poldrugim stoletjem zasadil veliki Rousseau v tako važna vprašanja svojo lopato ter podal v svojem večno svežem Emilu kakor v drugih smereh inicijativo k re-šenju vprašanja spolne vzgoje. Zastor — pravi Rousseau — s katerim vzgojitelji neprenehoma pokrivajo spolno tajnost, samo draži radovednost otrok. Ljudje mnogokrat nekaj dozdevno pred otroki skrivajo, samo da bi jih tega izborno naučili. Kot primer navaja Rousseau pravilni odgovor neke poštene žene, ki se za blaginjo svojega sina in iz čednosti ni bala graje praznih posmehovalcev. Odgovorila je svojemu sinu, ki je pred kratkim izločil z veliko bolestjo kamenček, na vprašanje kako postaja ytrok, brez zadrege: Drago dete, žene jih izmočijo z velikimi bolestmi, ki povzročajo včasih njih smrt! Naj se smejejo blazni, naj se škandalizirajo glupani — dodaja Rousseau — toda ti tako pametni in modri ljudje naj skušajo najti bolj primeren odgovor, ki bi lepše dosegel željeni uspeh. Predstave o bolezni in smrti so odvratile nedolžni otroški duši predstavo tajnih funkcij in so jo pokrile z zastorom žalosti, ki uničuje fantazijo in odstranjuje radovednost. Odgovor je zavzel dušo za posledice poroda in ne za njega vzrok. Resnica v odgovoru ni bila pokvarjena in ni bilo treba varati gojenca tam, kjer bi ga bilo treba poučiti.
Mislimo, da nikakor ne bo trpela morala kmečkega sinu, če se vsaj nekoliko pouči o biologijskih in drugih sorodnih vprašanjih, ker kot živinorejcu je to zanj neobhodno potrebno — tembolj še dandanes, ko je konkurenca vsestransko tako velika — če hoče postati razumen, napreden gospodar in živinorejec. Iz knjižice „Nekatera živinorejska vprašanja" izdane od c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani posnemamo za nas daljne najvažnejše sestavke o naslovljenem predmetu.
Govejo živino vzrejamo in redimo ali zaradi dobička, ali zaradi kake predpisane njene vnanjosti.
Ogromna večina kmetovalcev ima namen rediti živino edinole zaradi do-oička.
Pri posameznih pasmah se smatra za posebno važno barva dlake, kože, rogov in parkljev. Kdcr strogo gleda na barvo, se pa ne ozira na dobičkonosnost reje, bo imei v hlevu pač pravilno barvano čredo, a od take črede ne bo imei pravega do bička, kajti za kako pasmo predpisana barva ni prav v nobeni zvezi s koristjo živali. Tak živinorejec bo odbiral le pravilno barvane živali za pleme, izključeval bo pa vse druge, če so drugače še tako koristne, ter bo tako sebi in živinoreji le škodoval.
Lepo govedo je obče tisto, ki ima pravilno in močno okostje, močne, ravne i a prav postavljene noge, široke in globoke prsi, raven hrbet, lep širok križ s polnimi stegni ter povit in dolg, valjast iivot brez visečega trebuha. Rastno je listo govedo, ki se hitro razvija in že v .obrin treh ietih popolnoma doraste. Tako govedo je navadno istočasno tudi kmalu tpolno dozorelo.
Lepe, rastne in zgodnje govedi umnemu živinorejcu ni težko vzrejati, zlasti če dela s pasmo ali s plemenom, ki ima v sebi že vsled podedovanja zasnovane lastnosti, da ustvarja lepe oblike, rast-nost in zgodnjo dozorelost.
Vsako vsled podedovanja zasnovano lastnost pa more živinorejec sam z umnim ravnanjem spraviti do viška razvoja, in mora imeti vedno pred očmi, da navadno ena koristna lastnost, do višKa razvita, izključuje višek razvitja drugih koristnih lastnosti.
Prebavljalni organi niso preprosti. Govedo je ustvarjeno, da zaužije velike množine krme, ki nima v sebi posebno veliko beljakovin, ampak v pretežni množini ogljikove spojine, zlasti veliko lesne vlaknine. Pri zadostnem krmljenju in vse-letnem močnem gibanju na svežem zraku velika množina krme, ki nima v sebi ve-t.iO beljakovin, vendar zadosti rudninskih Hranilnih snovi, ne vpliva slabo na razvoj telesa in govedo ohrani lepe oblike, četudi ni rastno in zgodaj zrelo. Drugače je pa v hievu, ali če je govedo pri taki krmi vsaj večji del leta v hlevu. V hlevu in pri nezadostnem gibanju ima govedo slabo, prepočasno 111 leno presna vijanje zaužitih snovi, okostje se slabo razvija, zlasti če krmi nedostaja rudninskih hranilnih snovi,
j poglavitni del prebavljanja se prenese v
I1 čreva, in govedo dobi velik trebuh, ki j vleče navzdol ohlapne kite ter neutrjeno; hrbtenico in povzroči vdrt hrbet. Visoke; jasli in senene gare ter nezadostna skrb j za parklje pripomorejo še do daljnega zveriženja okostja, in grda žival je vzre-jena. Preredkokratno napajanje čez mero žejne živine in še drage napake pri oskr- j bovanju govedi so seveda tudi zelo kvarne, zlasti če ima živina premalo ali celo nič gibanja.
Će hočemo imeti lepo živino, se moramo varovati teh napak pri vzreji in pre-bavljenje moramo po možnosti preložiti iz črev v želodec. Želodec pa prebavlja le beljakovine, in zato moramo že iz vsega pričetka, t. j. že pri vzreji telet pokladati dovolj beljakovinaste krme, pri čemer potem izhajamo z manjšimi množinami krme, ki je seveda veliko močnejša, in tako na eni strani okrepimo želodec in na drugi strani po potrebnem ne razširjamo črev in jih ne delamo ohlapnih. Pri takem krm jenju je razvoj živaii hitrejši, živali so torej ustne j še, postanejo mesnate, kar dela lepe oblike in živali bolj zgodaj dozorevajo. Na rudninske hranilne snovi seveda istočasno ne smemo pozabiti, kakor tudi ne na drugo pravilno oskrbo in zlasti ne na zadostno gibanje v dobrem zraku. Učinek takega ravnanja je tem gotovejši, čim trdneje ima ž;val v sebi vsled podedovanja zasnovane lastnosti za prebavlja-nje v želodcu, za rastnost in za zgodnjo zrelost.
Taka vzreja ima za gotove koristi govedi prav zelo slabe strani, ki jih včasih niti ni mogoče premagati s sicer zadostnim gibanjem na paši, kajti paša in paša ni vseeno. Navadna dolinska psša nikakor ne more premagati slabih strani take vzreje, kajti gibanje na teh pašnikih je vobče nezadostno in premalo naporno. Edino sredstvo v tem slučaju, ki kaj izda, je živali utrditi. Ne smejo se pustiti, da bi se leno pasle, morajo se pustiti, da tudi bezljajo, in sicer s silo od dne do dne dlje časa, kar imenujemo treniranje. V planinskih krajih, kjer imajo malo zimske klaje, komaj čakajo, da pride spomladi goved na pašo, gre pozneje visoko v planine na naporno pašo, kjer išče krme po strmih bregovih ter se spenja po ska lah in skače po cele metre globoko ter ostane na paši do pozne jeseni. Taka planinska paša je vse kaj drugega kakor dolinska; ona že po svoji naravi živino trenira in premaga zle posledice popisanega močnega beljakovinastega krmljenja. Zadostna dolinska paša brez treninga nikdar ne nadomesti planinske paše.
Će hočemo imeti lepo oblikovane in rastne živali, moramo najprej teletom dolgo časa pustiti sesati, moramo jih počasi ©dstuvljati in jim dajati močne krme, ki ima v sebi veliko beljakovin. Tako krmljenje, ki razvoj telesa vobče pospešuje, dela kožo debelo in mehko, tvori

Zaloga moke prve vrste
Telefon št. 231 - Riva GrumUla Št. 12. - Telefou št. 231
Zastopstvo sn glavna zaloga
najfinejših Trst pšenične moke iu krmilili Izdelkov poznanega
valjčnega mlina VINK9 MAJO!C v Kranju
Brzojavi: TRUDEN - TRST.	Brzojavi : TRUDEN - TRST.
Pekarna »n odlikovana slaščičarna
M. STOP AR
Trst, lil. S. Giacomo 7 (Corso) s podružnico v ttl. Farneto 6. Telefon 16 64 a.
SVOji K SVOJIM! Za birmo in ženitnine bogata izber konfektov, bombonier ter vsak dan svežih slaščic
HS RADIOAKTIVNE TEBKALSE TO I LICE OB
TOPLICE NA KRANJSKE SI
Postaja Dolenjik* želesnlo* Straža - Topilo«.
! Akroterma 38 0 C, ki daje na dan nad 30.000 hekt radioaktivne termalne vode, veliki baziai, separatna in močvirna kopališča, pilno in kopalno zdravljenje, izborno učinkujoče pri protinu, ievmatizmu, ischias, nevralgiji, kožnih in žeLskih boleznih itd. Elektroterapija, masaža. Ravnateljstvo : kopališčni zdravnik dr. Konst.Konvalinka. Udobno urejene sobe za tujce in družabne sobe, zelo zdravo, milo podnebje, gozdo
vita okolica, izborna restavracija. Prospekti in pojasnila za-tonj pri kopališčni upravi Sezona od 1. majnika do 1. oktobra.
I
Ivan Hervatinov naslednik
JOSIP MRSUTTI
Trst, ulica Barriera vecch a 11
priporoča c. občinstvu svojo novoprevzeto
Mino Isstvln In Kolonij, mase
Specijaliteta: kava vseh vrst in cen.
Srnesta pregnan, T?s\
ulica S . Lazarja 5tev. 17.
Skladišče kož SE-FJTC5
-»jmone in črna za čevljarja In sedlarja r ds-avnico gornjih delov č^ija/ (tomaja). Telečja *ože črna in rumena (8ok9kald). voščila a« »albolje vrste za barvane Čevlje. Naroćoe za kraje deželo izvršni* točno In hitro

i- Velika raloga in tovarna pohištva i'J
!l| ANDREJ JUG - TRST »J H
i £* m® S. Lucia 8-18	VI« S« Uacia 5-18 % p
y~ »06ATA IN LEPA IZ5ESA FIJTBGA » jffJkV AJ>KB«A MHI^TTl TAFBTAJtIJ & * 5 l?2LO 30UDSO	1» **ak#TTrt»ik s^ile.	»JKNE ZMJttNK. £» «* #
pred vsem debelo usnjato plat kože in j zmanjša izcejevalno delovanje mlečne žleze. \ V tem slučaju se nabere v mlečnih žle-j zah veliko toiščobe, in listi del površja notranjosti mlečnih žlez, ki tvori mleko, se zmanjša in zato postane mlečnost na popisani način krmijenih živali znatno manjša. Vrhutega se ovira presnavljanie prebavljenih snovi, in to istotako povzroča1 slabšo mlečnost, spolna zrelost se pospešuje, in če se z obrejitvijo odlaša, pa živali rade ostanejo jalove, in če se vendar] obrejijo, store siaba teleta in matere nimajo veliko mleka.
Iz vsega tu povedanega torej sledi, da je krmljenje, ki je sposobno narediti iepe j in rastne živali, v nasprotju z dobro j mlečnostjo, če se istodobno ne poskrbi z j resnično zadostnim gibanjem "^oziroma s j treningom) za odvračanje zlih posledic, ki [ obstoje v slabem in lenem presnavljanju j preba\ijenih snovi, tvorjenju premočne in I premastne vezne tkanine in otolščenju [ mlečnih žlez (vimena).	j
Grda oblika dobrih molznic ni priro-j jena, t. j. podedovana lastnost, ampak je j v življenju pridobljena lastnost, ki se] nikdar ne podeduje, in zato je vsikdarj napačno, dobre molznice soditi po vnanjo-: sti in dobre molznice zaradi njih grdih' oblik na vsak način od reje izključiti ali j jih ne vpisati v redovnik. Navzlic lemu j bodo naši živinorejci morali napredovati; v živinoreji z močnejšim (redilnejšim) krmljenjem telet in mlade govedi, a znati bodo morali ubrati pravo pot.
Pri nas se teleta vobče zelo zgodaj odstavljajo, odstavljanje se vrši skoraj brez vsakega razumnega prehoda, odstavljenim telicam se ne poklada dovolj beljakovinaste kiaje in vzreja se mnogokrat naravnost z beljakovinasto lakoto. Tako
Valiko skladišče klobukov
dežnikov, bele bi pisane srajce, Izladsk. platna jpssgflj žepnih rsbcev, moiklh negovle Iti. Itd.
K. CVENKELt«, cor.o32
Cene zmerne. - Postrežba točna in vest n«
trgsrin*. «« Narodnstrgovtn*
|f©¥2 trgovina Hio&nitt preimstov
za moške. žeusUe i<* otroke
v Trstu, uL della Caserma 17 <biiZQ kn^arne	na*proti kavarn*
Velika zaloga klobukov, kap. Čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovie, rokavic, ročnih torbic in diugih predmetov po najnižjih ccnah.
lin nato
Kil-lino
Oferravailv-;
Najboljše !n najmodernejie sukno za moške in volneno u lenske* obleke razpošilja najceneje n cTP'DJVIP'Plf I jugoilovancLa razpaailjalna S*. O l CKillL-uai
V CELJU št. 302."
Vzorci In cenit, čez tisoč Ftvzrl 9 slikami pcitcl oe T>">fto
ra boi«kn@ is& rtkosi^aJi^iOMte
BPrmrsči	ie Jedi, strjsj« &MSJ
isledee i3 e{&čii|e tudi trjolze«
Prtporoćeme ©4 aMjslorečUi adrmrMUcmw r s*3<*js/1&. kxd*T m jo treh* belexxi
OdU&uf&a? v rs koUjnsmJ o« rasUb 9ract«7«fe te •
Lekarna SerraValio Trst
Vekosiav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št fi
pripofoč* Blnvn«mt2 občinstvi svojo
trgovino lestoln In kolonUolnega Masa.
ln nm deželi ie pod vodstvom gosp. Jakob* Bambiča - postreže enako dobio al. občinstvu i blagom prva vrst« ln po smernih oenah. — — Zaloga otrobov, kome Ia moka.
_ PRODAJA NA DROBIJO IN NA DEBELO.	-
Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino Jestvin v uliei Farneto 10.
Trgovina j sat vin in delikate«
CELESTE FURLANI
Trst, via Belvedere št 57.
Prodaja vedno sveže testenine iz Ilirske Bistrice fer ia drugih zunanjih tovare. Vino in likeri v steklenicah. Postrežba na dom RazpoSilja se pakete od 6 kg naprej : kave, olja i. dr. HI3K0 BHAUNIČ*R, vodja trgovine.
Prva jugoslovanska ll|tfll|| BOfffF tovarna glasovirjev HIIIUII YCvili
Trst — via Farneto St. 42 — Trst.
Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd. ————— Delo točno. - Cene nizke.
HEMEIE • FEEUER
Trst, ulica S. Lazzaro 20.
Toiarua pohištva Iz bambusa Indijskega trsja m prćija.
Praktični in koristni darovi
za vsako priložnost,
Elixir kina in koka
sestavljen. Vzbuja tek (apetit), povspešuje probavljanje, izvrsten tonik živčneg a zistema.
Cena steklenici I K 60 st.
ZALOGA V LEKARNI * GALEJO «
ulica S. Ciliao. - Telefon 20-78.
Josip Gergič, Trst
Rocol — Molino a vento štev. 40.
Prodajalna čevljev
vseh vrst za moške, ženske in otroke in
zaloga usnja.
Sprejema naročila po meri in poplavila. Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk.
ŽELEZNE OGRAJE
za vile (dvorce), vrte, tovarne, dvorišča, prostora za temo itd.
Ilustrovan katalog fitev. 104 brezplačni.
„Žična industrija alpskih dežel" Ferd. Jer-gitsch's Sohne Klagenfurt. Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovarne v
Gradcu, G čistin gen Maut; podružnica tovarne na Dunaju IV/1, Pressgasse 29. Tel. 4144.
Restavracij a
„BONVECCHIATI"
Trst, ulica Carlo Ghega št 17.
Dobra domača kuhinja. Prvovrstna vina ir Puntigamovo pivo. Sprejemajo se abonenti na
kosilo in večerjo po ugodnih cenah. Priporoča se za obilen obisk in jamči z r vsa udobnosti in dobro postrežbo
I VAUPo nč.
matija ISulie
priporoča cenj. občinstvu
svojo gostilno „Ai burni amici"
v Trstu, uHca Belvedere stev. 39,
točilnico vina in piva
___I	z raznimi mrzlimi jedili
UMETNI ZOBJE IV Trst":/ M*?^™** It 1
gostilno „Al buon Almissan"
v Roja n u, ul. MontorsinO 3,
točilnico vina v Barknv^h
(Bovedo), ul. Perarolo št. 342
(hiša Ščuka),
Toči 38 prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opola vino iz Omiša ter pivo.
Plombiranje zobov
izdiranje zobov brez » vsake bolečine «
Dr, J. čermak V. Tuscher
zobozdravnik kouccs. zobni tehnik
- TRST -
d«£lj& C&aerms 13, iL radst.
AH&ELG	1BE
Rojan, ulica di Roiano št. 2.
Prodajalna manniahturneg* blaga in drobnih predmetov.
Zaloga izgotovljenega perila in na meter, zaves, vsakovrstnih preprog, tapeto v, batista, paname, perkala, zefira, črnega in barvanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za zimnice, dežnikov,
ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izboru. Cene zelo zmerne.
r:—"—	a
Prodajalni« ur In dragocenosti
€*. Itiicher
(e* drug Dragotina Vekjeta)
Trst	Cerso it 36.
Bogati izbor ti »tanine, »rebmine, dragocenosti in topnih ur. Kupuje in menja stare zlato 1b tudi srebro s novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne ■rebrnine, zla tanin«, kakor tuđi iepne vre.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
Mehanična kleparska delavnica za kov.nske izdelke
GiUSto Fiiotti fu Gius.
ustanovljena leta 1842.	TEL. 15-25.
Riva Pescatorj gtev. 14
Specijaliteta: ladijske avctii/ire Po goda in škntlls ir bele in kamso* b&rrnc pločevina.
Žlebovi, csvl zid^o ehloge
iz vsake snovi v kosih po 2 »t (brez zvezave).
Zaloga: solkanskega: pohištva
GIOVANNI BENCICH
TRST — ulica Arcata 5. — TRST
Posamezni kosi pohištva in popolne sobe. - Lastna tapetniška delavnica Lahki plačilni pogoji. -
w zaiuga Izdelanih o&Iek
Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in de£ke, sukenj, povrSmkov vseh kakovosti.
iS, ecijali'.eta v veznji — Izbera volnenega blaga
t OBROKE! in Proti takojšnemu*
♦	* plačilu. Cene zmnrne +
Adolf 3£ostoris
Trst, ulica S Giovanni št. 16, I. nad.
zraven „Buftet Autom.*. — l'elef n 251, Hira. II. :: Pozor! Skladišče se nihaja v i. nad. ::
Novi zobozdravnišHI
== ambuiatorif
ul. Rozini St 12 (vo&al ul. ociie Paste*
Laboratorij za moderno dentistiko.
Umetni zobje od K 4 — dal^e, plombe z materijalom najo )ijše kakovosti po & 2
Izdiranje zob brčz ^ole^in po i k
Ordinscjjske ure:
od S dopoi. d j j pop. in od 3 do 7 Kvcčer Oh nedeljah in pramnibib od g do r2.
EMILIR CEREC5RTC
TJiST
CiiBipo fcan &lucom<» Ster. 3. I Priporoča cenj. občinstvu svojt
trgovino pisarniških in šolskih
poirebščia.
j Prodaja razglednic {n igrač vseh rrt&
Prodajajo sa tudi molitveniki v slov jez ku.
fiova tovarna fandit
v Trstu, ulica S. Cilino 541 (Sv. Ivan)
Eoma^o CSimado?
ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici ksndit A. Pauhn, Trst, priporoča svoje
raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah.
No¥» klobačarua
Giorgio de Luisa
Trst, ulica Barriera vecchia štev. 2 !
ađoderaa dobro preskrbljena zaloga! klobukov iz prvih tovaren.
Velikanska izbera angleikih čepic za može in dečke. : C*p.b izredno zmsrne. Sprejemajo se poprava.
ALOJZ KRŽE
Bt kovlje, (B?v€do) via Perarolo 342,
Priporoča cenjen, občinstvu svejo
trgovino jestvin
in kolonijalnega blaga
&KLADfŠ6E
šivalnih strojev in košes
LfUigi Gramaccini
7RS"!; u!(c» S:'.rr:-<ru vsot'.ia nt 25.
11« ioiifsrag. w Plačilo m Ms
^prejnna popravij^jjs šlvaln-h
zlstess, Prodaja igel, oljs In s^art
b \ puje in prodaja že rabljene
šivalne stroja f01
Trgovina razno
PERUTNINE
SRIaflšče o gin In dry
ia prive, uetrelja is stavb, ssteriials
Josip Miceu *
Trst, via San Clllinc št. 2 (Sv. Ivan)
y bogati izberi.
trsi, nI. Campanile št. 15. - Jel. 759.
Purani, goake, raoe, plddanol, štajerski In domi6l, pouhard. — DIVJAČINE i zajol, ime. jorebloa* skalne Jarebice (kotornl), fazani. 6ajno maslo In JaJoa. Vn po ceni, da b« nI bati aifcake koakartne«.
Erminia Warbinek
manufakturna trgovina, Trst, ul. Giulia št. 14.
Nastezniki, srajce, spodnje hlače, bela spodnja krila, predpasniki, črna satenasta spodnja krila, spodnje srajce za ženske, mošk£ in otroke v veliki izberi. Bluze bele in barvaste, opremljene, batist, cefir, perkal, volneni in bombažasti voali, pepita blago, novosti po K 1'20, križasto po K —'70, platno, kotonina, sifon, brisače, pokri ala, zagrinj&la, predpo-steljniki, troinik in volna za žimnice. Svilenine in predmeti za opremo.
........................i »hmm'
'b SiuHo Mium -g-
rSSF, ulica SICardift«! iiat ž)
u TZi-Ee- oittt, • t i ta i$
ta saf's	*
fmst is a
alatUolsr*^s^at*U aa £ nn	airee-
I« >rmse'|» te
lirt^iii	t:::t:t*
Artistični fotografični zavoc
£210 de Rota - Trst
ulica Barriera vecchia 5t. 27 (n.l
lekarne Picci — Fou>graSije na sveti ^ in motnem papir u, plastično in naravna z-
vršene. Povečanja vsike aiike na olje akvara aii pasteh specijaliteta: Dopisni ce z artistlč-nsiiii pozami 10 komadov 3 K. Zavod o 01 prt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Futin'afiri se ob kakoršnem bodi vre.r»3nu
NEPRODIRME PltflHTE
************ za vozove, vagone, blagro i. t. d. ************
Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje,
§IO¥. 31W1TZ: Trst
Telefon št. 18-83._ulica G. Galatti Št. 8.	Teiefou št. 18-83.
h te betina družba za parne mline (SE)
Največje mlinsko podjetje v avstro-ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 22 mil. kg na leto, 55 vagonov na dan ooo
• LAVNO ZA8TOP8TVO i
ferdiKPd prst, 2rst
uUca Miramar štev. 21. ooo
Žito in otrobi na debelo.
fi nt on terjal-M
priporoča svoje
trgovine jestvin
ulica Comtuerciale 13, b podružnico ulica Is*r;a 6f> (t arbola zgora a).. Prodhja se žito, oves. koruza -b raznovrstne otrobi ter moka tudi na debelo.
TBGOFSKO-OBRTHA mmn g™ »
alo S. Fraiire.i«« (V\sisi št. tj I. nadst?.
P««tM bremiMić.i, r^ćur. V4.873	Teifl?«a 16-04,
Podpisana si vsoja naznaniti slavnemu občinstva, da oddaja strankam v brezplačni najem
= Male hranilce skrinjice ■
Vuki družina, ktker t»d! vsak patameznik lahka iabl taka
skrinjic«, ki aa primerne za prthranjevanja aiallh In vafijlh avat.
Skrinjice •• debe pri podpisani zadrugi.
Trgov. obrt. lairu^a sprejema hranilne vloga od v««kogaf, tu U Če ni član in jih obidstoje po
4'|2°|o
Raninl davek od hranil, vlog plačala zadrega aama. Daj« poaoi. na razne obro«č in proti mesečnim odplačilom.
NadaQsa pojasnila se dajejo v urada med uradnimi dami ki so: Ob delavnikih od 9 do 12 ure dopoludne Is od 8 do 5 ura popoldne.
Trgovsko-obrtna zadrega ▼ Trdo.
B|	al S. Franc eseo otev. 2. L nadstv.	■
Cnfte ^ iiovo
•	(NOVA KAVARNA)	5
Trst, Piazza Barriera Settefontane
Prva udobnost. Bogata izbera časnikov. Prvovr-tne pijače. Hladila vseh vrst. Biljard. Seifert. Telefon 19-81. Poieg kavarni se nahaja tudi izvrsten
B U F F E T,
kjer se prodajajo mrzla jedila, vino in Preherjevo pivo. Sprejemajo se naročila na dom. Priporoča »e udani
FRANJO ABRAM, lastnik.
Podružnica Ljubljanske kreditne baraka w Trstu.
Delniška glavnica K 8.003.000.— Rezervni zaklad: K 1.000.000 —
Centrala v LJUBLJANI. Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU;
Plazza detla Borsa štev. IO, telefon štev. 518.
obavlja pod jako ugodnimi pogoji vse zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valute, čeke in vrednostne papirje; 3preiema borzna naročila na vse tu in inozemake borze; hrani in upravlja efekte ia razna druge vrednosti.
ULOGE HA ULOŽNE KNJIŽICE OBRESTUJE S ČISTIMI
Obrestuje vloge na tekoči račun po dogovoru.
Prodaja srečke na majhne mesečne obroke.

Črgavina z usnj^si in čevljarskimi prež) Jiet!
■ prificlopljeno itdslovalnico zgodnjih. dolevj in prt-51valni jo te? salona nupetnlkov SaPrfP v uliol BalTreiore atev. 49,
IVAN SiMONIČ.
ur®
Emilio Muller
oajuglednsjAa ta najata-
predajslnle* ttr v
Tns*u, vls S, Aatcaia Jvcgal ulice S. NicolĆ),
VELIKA 'Z3EKA
v»vlilo, alsšlk, arabr-aiu. fehket tail «Ua< »fcii rr Tsafec
Ustz^.cvtim« l»tt £325
SVOJI K SVOJIM!
Prca srfesfes, slovensko, hrostsKa m.nufisRlums trgovino
IVAN OKLOBŽIA
TRST, — ulica Barriera vecclila Stev. 37. (ex PEKIC).
Velika zaloga blaga za ženske obiske, perila, trejnika. spodr.jih srajc, ovratnic, nogavic, steznikov, batistov, perkalo/, cefirov, preprog, panama prve vrste, narejenega perila.
Vse po eenah, ki se jim ni treba bati konkurence.
Krojači:
Lfrniačnina IVAN gorUćan, Trn. ulic.
|\rjjdunibd Pfl?quale Revoltel!a ali Chia i lo ia Monte št. 27, I. nad., ae priporoča cenj. občinstva za vsakovrstna deli. Solidna postrežba, velika izber i najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju.	"iT/H
FRAN RUPftiK,
krojaški mojster, i'*/, ulica Geppa st. 10, i. k
Mesarji:
ALOJZIJ (Luigi) DOLENZ. — Trsi ulica Belvedere št.
MESAR
Rojan, ulica Roja* št. 7, (poleg „elob-8 :mnega društva") priporoča svojo mesnico
Riccardo Baldassi,
Mizarji:
Incm C+nl-fiS mizarski mojster, Trst, ulic« JUOip OlUlIa Belvedere 5u 10. — Izvršu«t vsakovrstna mizarska dela.	£97
Ljudska asnapsis
BOGOMIL PINO
11 Trst, ulica Vincenzo Belimi št. 13
(nasproti csrrre st. int?na noTesa)
Bogat ižbor
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg 9
Izprašan! optik
Specijalist za očala in Šči, ftinike. Zal ga toplomu u>v, barometrov, dnljno^le-iov (Zfiss) itd.
Lastna de lavni a z električnim obratom. Kra=ni ceniki brezplačno.
u*, verižne, o vratnih verižic, nliftROv, prstanov, zapestnic itd. Konkurenčne cene.
iSsfllilž
Vsakovrstne
slamnike
od preprostih do najfinejših, cene primerno niske, priporočam gospodom trgovcem in slavnemu občinstva.
Fran Cer&r,
tovarnar slamnikov — Stob, pošta Domžale pri Ljubljani.
Jfans Schmidi
tobciehnik
— NOVA —=
KONFEKCIJSKA DELAVNICA
Trst — ulica Campanile Ste*. 15
Zaloga ctr. fikih oblek, b!uz, spodnjih kril, srajc, spodnjih hlač za moške in ženske. Sprejemajo ss naročila po meri. Jvizke cene.
TELEFON it 1085.
TRST aK df.Ua Zcnta št, ?
1925
KAREL DBLAMI
po visekem c. kr. namestništvu
KjiiG£SiiOM!RANi Z0B0TEHNIK
j Trst, ulic« Belvedere šts 4. III. nadstr
ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4.
fficolo tedandeh
koncesioniran zobni tehnik
Trst, ulica Pontercsso 5, II.
vhod v nlici Nnova štev. 15 :: Je prevzet svoje delovanje, :: Sprejema 9-l2Va in2V2-7. Cer.c zmerne.
fM loio 10701 P«vsed msse, slavita !■ prlljafc-; w iGia 101 o! tjeao domsče eredrtvt.
Pri večjih n&ročbah znatne znižan t oraa.
LEKARNARJA
JI. 7hierry balsam
!p«i1«vno »varovan. — PrUtsn tama i nuno kat varatvasa zr.aatka. Proti nakl f&lsintacijl *« bo »trojo poatopalo aa ^.<xU»j1 pravice. Ta haltavn Jo d.ijboljto sdraTllo pljncnlm la j pislia boleznim, kaliju, hrlparobtl, tafkemu dihanju, pljnfr-i EAan kataru la osotilto proti laflueacl. slabi preharl, talod-j B»aa krCu, anetja Jf tul la oblati, proti oslabek iti, p rekla. J Is Ju. aobobola Id ustnim bolesnim, proti trganju, opeklinam | koluta boleznim Itd. »* ali «/i ali velika eteklenlca K 6'80
Lekarnarja A.Thl9rryja Stoperesno ■azile
Ivan losmerSj
Iv&aov Rojan> ni. Montcrsino št. 7, pripore6& o. oboinst^n »vojo trgovino jestvinin kolonijalnega blaga.
•dino prl-tno aaaa«ljiro leiii-
ao aa rane, oteklina, odstra-
Bjuja la telesa r,. ikodljlre anovl In večinoma naineItaje mnenB ap«raclja. reinknjo tudi protl itgrim ranam.
Dve dozi staneta samo 3 krone 60 stotlnk.
Dobiva se: Lekarna pri Angelo, varuhu, ADOLF THLERRT, Pregrada pri Rogatca. Prodaja se v vseh važnejših lekarnah. Nft debelo se dobiva v Trstu v mirodilaici FRAXCESCO MELL.
MIEOBILIICI
Antonlo Drslch w
ul. Barriera vecchia 14.
Zaloga barv, čopičev, f rnažev, pe- | čatov, ribjega olja, praškov proti mrčesom najfinejših sveč, suhega aadja, voska, laka z% t ak, dišav in krtač.
zale plistra iz Sslbia
n% obroka ■
Trst, Bllca MBitojnlM 5.
Popela • sobe, celo fina, dBhtt, poataoa dobro Izdelana, Svata, a^tUa b mmS-nit« tor peaaneoio poHUtvo, Um i« tono; Hvala! stroji, atonake ara, aMka oriadala, maoaf. WafO. - ZMM MM.
PRiPOROCLJIUE Tl/RDKE
Olje, kis, milo.
ITD DlinlPiMl Tmt uIicft lstria 5letf- 21-
rila DIMUUini, Prodaja olja, kisa, mita ta drugo.	33®
Pekarne:
JOSIP AŽMANN
Zgornja Greta Stev. 275 priporoča »vojo pekarn'
Pohištvo
PohiStvo:
in tapetarlje po žs maaao niskih cenah, k.<tere se ne dobi drugje. Spalne a ho i* vsakovrstnega leaa, rezane od 3S0 kron naprej. Jedilne aobe od 440 kron naprej. Nor* z log* S. PR)D, nI. &qnero nuovo jt /- nađstr. na stran' poštne palače. Po dogovora olajšanje plačzvAnja.
14 69
Ka£. vd. f£ulei
Brivnice:
itn^ilo *aBe kupujem ter izdelujem vsakovrstna Zpr.*JlC najmodernejša laaaa dela. ANDREJ ROJIO, al. Acquedoto 20.	1755
Anton Novak, brivec
vedere št. 57, se toplo priporoča cenj. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIM t	2660
7oncl#o he! izCeSljane in rezane, kupujem CaCHonO Idol po dobri ceni, a. Se bek
vlasuljar, Trat, via Carducci 9.	1863
Brivska dvorana.
Slavnemu občin-»trn, posebno in Rojana in okolice, ae priporoča brivska dvorana r uliet Montorsino 7. Za dobro postrežbo jamči Štefan Vakomanorič, brivec.
Čevljarji:
TRST, ulica Molino a vento 11. priporoča avojo delavnico ia prodajalnico čevljev. Izdeluje po meri in prodaja nošene čevlje, vse po najnižjih cenah. „Svoji k svojim I"
Filip Pikic
Cevljarnica „Alla Sartorella"
Tu.i ulica Arcata Stv. 5. — Velika izbera obu-I PSI obuvala za goBpe in gospode. Sprejemajo 8e naročila ter poprave. Cene zmerne.	1447
ARaha7 T«t, ulica Iatria št. 67. — Proda-• nuUoZ jalna čevljev vseh vrst v veliki izberi za moške, ženske in otroke. Sprejema naroČila po meri in popravke. Cene smerne.
Incin Marami Tr8t» ulica Conti SteT- 38-
JUdip mdU^rUI Prodajalna Čevljev. Izdeluje čevlje po meri in sprejema popravila. Cene zmerne.
Fotografi:
spomini so artistične fotografije na kristalu, porcelanu itd. za priveske kamne in stično. — Zastopnik velikega podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij j t GIOVANNI PELIZZARI, urar, Trat, ulica Nuov* 51 al (palača Salem).	149$
Najljubši
nagrobne *
Fotografa
ulica 7.
Antona JerkiČa naslov : Trst, ul. delle Poste 10 ; Gorica, Gosposka
4444
Knjigoveznice:
kminnv07nira ANTON bepehšbk je
■»■■J'tJU ■ CfclllUO edina slovenska knjigoveznica v Trstu, ulica Cecilia št. 9. — Izdeluje vsa knjigoveška preprosta in fina dela točno in po konkurenčnih cenah.	1760
Prodajalne jestvin :
Irat, Piazza Pjnterosio fr. » Trgovina j estvia i j kolo*
nijalnega blaga, specijaliteta: pristno čajno iumIc, kranjske klobase in ilirske testenine. — Za obt'ea obiak ae priporoča vdani Ivan Bidovec, vodja. 503*
Kesiavracije.
Restavracija „Aha Stazione44
TRST, Trg pred juiniu kolodvorom i. — Najug d-nejša restavracija zarotnike in za meščane, ker je v bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjar se užiia po leti na ooširnam prostoru pol neoom svež zrak — Toči se izvrstno pivo in viuo 1. vrsta. Domača kuhinja. Cene rmerne. — Lastnik Anton Adrijacčič, bivši vratar Hotela Balkan.
Šivilje.
ARl""rFR Trst, Via Barriera v. 3i, vrata ■	13. Damska krojačnica. Izdeluja
vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, pleane obleke, oblete za poroke, bluze gledališče itd. Cene zmerne.
Trgovine s prekajenim mesom
Prinnrnram cenjenemu občinuvusvoj buffdt rri|IUI UUalll Točim prvovrstno Dreherjevo pivo na pipu, brez aparata in vsakovrstnega viua. Irat, ulica eanitk štev. 24, (nasproti m izeja Re/ol-teila).	Lastnik: JOSIF TOMAŽlO.
Urarne in zlatarne:
Urarna in zlatarna
v Tritu, ul. Setie-fontane št. 10. t*o najnižjih cenah ae popravljajo ure in zlati predmeti. Popravljajo ae budilniii z garancijo po K 1*—. Caio Squadrani.	909
Železnine:
železo, stare kovine : Anton Caraaca Trat, ulica Oimo št. 12.	1730
Kupujem
Žganjarne:
Antnn Tlirk edina Bloven3ka žgmjarna ia
^IIIUII I Ul 1%, zaloga likerjev, v kateri se dobe vsakovratoi likerji, se nahaja v bliž ni „N*i-rodnega doma" v Trstu, ul. Cario Ghega 10, vogal ul. Ceci.ia. Edina zaloga dalmatinskega trjpiaovc* Razpošilja tudi na deželo.
Stara grška žganjarna ..
v Trata. Via Oavau^ 5 Tu as dobi bogata la*
ber likerjev; upecijautdte : gr^ki ln francoski toajak, kranjsn brnjevec, kratki slivovem in bri%ki tropiac • vec in rum. Cene nizke. Izber grsnčic. SlašČioa la zapečenci. Grška nia.tci h -^ija. — Sa priporoča Andrej Antonopuio
Razni:
ali v najem se dajo
razae gostilna.
Prodajo kavarne, mlekarne in drugi obrtni
obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje KolarUČ, tavama Corao od 9—11, 3—6, telefon 5t. 825. 417
Stalni krajevni agenti
KoŽuhovine :
Antonio Alberti barvanje kož a h 3 vin« v
Trstu, ulica Ponziana 131. Telefon 23-56. Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema na-ročbe in vsako popravljanje. Čisti in pere vsakovrstno kožuhovin o.
zmožni nemščine, se
sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajo v Avstro-Ogrski dovoljenih a:eč£. — Pjnul^e pod Merkur14, Brno, Neugatse Št. 20.	3342
Int&linontan in u5en' Priden in polten <k-
IIIIOMIJCII1011 žavni uradnik v pokoju, popolnoma vešč arbako-hrvaškega jezika ^ govoru ia pisavi, tudi cirilice, išče alužbj kot dopimit, knjigovodja ali slično v Tratu ali zun »j Trata. Govori in p še tudi laš i, nemšffi in anglešzi. Ne zahteva velike plače. V Tratu prevzame tudi polJnevno alužbo, ali službo ca ure. Ima dobra apričevala in reference. Prijazne ponudbe pod »Uradnik v pokoju štev. 1422". Naslov pove Inaeratni cddelek Elino-nosti ped isto številko.	1122
Fo%orI
Cpeidss tn zvsčer &btNi»Mt, ugodne, azberu ka-hinja ii blidjejovlikt plvt (tli glavtbtU). Zmm* eui,
Restavracija-Hotel Balkan (
: Piazza Caserira
krmljenje v zvezi s pomanjkanjem rudninskih hranilnih snovi dopušča slab in i počasen razvoj vsega teleta, okostje ostane i slabotno, telica se prezgodaj obreji, t j.
preden je se dovolj dorastia, pretežno prebavljanje v črevih vdre šibko hrbtenico, kite in vezi so slabotne, visoke jasli in gare ter slabo oskrbovanje še posebej pomagajo zverižiti okostje in teža teleta breje krave pokvari še tisto, kar je dobrega ostalo.
Tudi na lepoto, na rastnost in na zgodnjo dozorelost moramo gledati, a le toliko, kolikor se da spraviti v sklad z mlečnostjo. Telic, ki jih hočemo rediti za vzrejo dobrih molznic, nikakor ne smemo predolgo pustiti sesati in napajati, nikakor jih pa v prvem letu tudi ne smemo preslabo krmiti, moramo jim pokladati močnih krmil, a zle posledice moramo premagati s pravim in zadostnim gibanjem v svežem zraku, s čimer presnav-ljanje pospešujemo in oviramo prezgodno pojanje, da se imajo živali čas okrepiti in dovolj razviti, in jih potem šele pripustiti, da se obrejijo, ko so že dovolj krepke. Umno oskrbovanje je seveda neobhodno potrebno. Vsakdo bodi prepričan, da brez zadostnega zagnojenja. svojih njiv, travnikov in pašnikov s fosforovo kislino in z apnom nikdar ne bo vzrejal lepih in mlečnih krav. Brez umetnih gnojil ni dobre živinoreje.
Ne reja na vnanje oblike, ampak reja na dobičkonost bodi geslo umnega živinorejca.
* *
Na vprašanje, kako stare plemenske bike je rabiti, je odgovor kratek, in sicer: bike plemenjake je rabiti, ko so pri polni moči. Težavnejši je pa še odgovor na vprašanje : kdaj pridejo plemenjaki k polni moči in koliko časa jo imajo, kajti vse to je odvisno od raznih okolščin.
Biki od zgodaj dozorelih pašen, zlasti če zgodnjo d.-zorelost pospešimo z dolgotrajnim pokladanjem mleka in pozneje s krmljenjem močno beljakovinaste hrane, ki ima v sebi veliko rudninskih hranilnih snovi, so za plemenjenje veliko prej godni kakor biki pozno dozorelih pasem, ki so vrhutega bili v mladosti slabo prehranje vani. Sicer se spolni nagon pri bikih že zgodaj vzbudi, splošno še preden so leto stari, a to še nikakor ni znamenje, da se biki že smejo spuščati.
Bik bi se prav za prav smel šele tedaj spuščati, ko je prenehala rast cevastih kosti in so se posamezne kosti črepinje popolnoma skupaj zrastle. To je naravna dozorelost, ki se pokaže z ozirom na kakovost pasme šele v tretjem ali četrtem ietu. Toliko časa pa seveda ne čakamo, ampak bike pričnemo spuščati, ko so gospodarsko dozoreli. Gospodarsko dozorijo biki takrat, kadar s pridom in brez škode za njih plodnost že morejo plemeniti.
Naravno vzrejen bik ima polno svojo plodil no moč nekako od vštetega drugega do izpolnjenega šestega leta, včasih ludi dlje; vendar pozneje plodnost navadno ponehava, dasi so teleta od pravilno oskrbovanih starih bikov navadno jako dobra.
Največjo važnost je pa pokladati na pravilno oskrbovanje plemenskih bikov: j taga pa pri nas manjka, zato je med na- j šimi živinorejci razširjeno mnenje, da starejši biki delajo slaba teleta. Živinorejci imajo sicer prav, a vzrok ni starost bika, temveč ie slabo oskrbovanje.
Pri nas se z govejo živino vobče in j posebej s plemenskimi biki preveč grdo ravna, zato niso biki nič kaj pohlevni,j ljudje se jih bojijo in zato se po nepo i trebnem ne izpuščajo iz hleva. Mulokateri; bik je od narave hudoben, ampak mi ga j hudobnega naredimo. Bik, kakor zavestna \ močna moška žival, ni tako krotka kakor j krava, ampak je čil in podvzeten, zlasti j če ni utrujen s hojo in z delom. Namesto ! da bi ga z lepim ravnanjem pomirili, ga pa navadno bijejo s palico ali celo s po-! ienom po glavi, posebno po nosu. Kaj takega bik ne trpi, dobro si to zapomni j in postane hud na ljudi. Posledica temu je, da se ljudje ne marajo veliko ukvarjati i z biki, zaradi sitnosti jih ne izpuščajo dovoij na prosto in jih ne vpregajo, zato pridejo biki le malokdaj iz hleva, se debele, spolni organi zatolstene, iz njih se proizvajajo slabotne spolne celice in biki postajajo leni in neplodni ali pa delajo slabotna teleta.
Od drugega do vštetega šestega leta so biki sposobni zaplojati najlepša in najboljša teleta, a to le s pogojem, da so pravilno krmljeni in oskrbovani in da imajo pred vsem neprestano toliko gibanja na prostem, da jim preide takozvana hlevska ognjevitost. Ker v naših razmerah ni lahko dati našim bik'.m takega zadostnega gibanja na pašnikih ali teka-iiščih, zato nam ne preostaja drugega, kakor da bike naučimo dovolj zgodaj voziti in jih potem redno rabimo za vožnjo, pri čemer pa moramo z njimi ravnati lepo in ljubeznivo. Če bomo tako delali, potem ne bo tožb, da so starejši biki leni in hudobni in da delajo slabotna teleta.
0 položaju žltnejn trsa In cen.
9. julija 1913.
Malokedaj v letu gleda kmetovalec tako pogosto in s tako bojazljivostjo proti nebu, kakor ravno za časa žetve. Zanj je vreme ob žetvi velikega pomena, saj mu lepo vreme prihrani veliko troškov, popravi kakovost blaga, ko slabo vreme ob žetvi več ali manj škoduje.
Ali to leto pa ne gleda z bojazlji vostjo in pričakovanjem proti nebu samo kmetovalec, ampak tudi drugi stanovi, posebno pa trgovec in obrtnik.
Še z. večjim zanimanjem pa bi se morali letos zanimati za vreme in njegov vpliv na žetev krmilarji naše državne barke.
Koliko izgub, koliko nesreče in revščine so ti krmilarji preskrbeli avstrij skim narodom, se ne da dopovedati. Miljarde izdatkov za nepotrebne stvari gotovo niso bile v korist avstrijskim davkoplačevalcem. Trgovina in obrt bi nam zamogla povedati, v kako težavnem položaju se nahajata. Mnogobrojne insol vence so požrle velike vsote ljudskega premoženja. Denarja si ne more ne trgo vec ne obrtnik preskrbeti niti za visoke obresti. Kmet, ki je itak vedno slab plačnik, letos sploh ne more plačevati, jemlje pri trgovcu vse na upanje, trgovec seveda zopet nima denarja in tako se vleče ta plačilna nezmožnost naptvj.
Zategadel pa letos zasleduje vse z velikim zanimanjem potek žcive, bode prinesel olajšanje položaja.
Prava sreča je ne samo za trgovino in obrt, temveč sploh za vso našo monarhijo, da bomo imeli letos dobro letino. Ako ima kmet denar, ga ima ves svet, pravi ljudski -pregovor, in letos bo imel kmet zopet enkrat denar. Imeli bomo dobro srednjo letino, katere vrednost se ceni na 7 do 8 miljard kron. Škoda je le, da sedaj ob žetvi nagaja vreme. Vsled deževja je ovirana ne samo žetev, ampak tudi polega pšenica, kar vpliva neugodno na kakovost blaga, pa tudi na količino.
Borza je to neugodnost vremena že začela izkoriščati in opažumo višje cene.
Kakšno škodo povzroča neugodno vreme, se danes ne more povedati in tudi še ni jasno, kakšen vpliv bo to imelo na cene. Kakor vse kaže, padca cen letos pač ne doživimo. Pač pa danes prevladuje mnenje, da dobimo kakšno povišanje cen.
Lanjsko leto je Ogrska pridelala nad 47 milijonov meterskih stotov pšenice. Iz letine leta 1911. je ostalo precej blaga ia tako je bil pokrit ne samo domači kon-sum, ampak se je tudi nekaj moke eks-portiralo. Seveda je bila v Avstriji letina izborna in zategadel v tej kampanji tostranska državna polovica ni rabila toliko ogrskega blaga ter je bilo avstrijsko blago skoraj vedno cenejše od ogrskega!
Tudi letos se mora še nahajati blago v rokah producentov, akoravno te zaloge ne morejo biti posebno velike. To moramo sklepati iz neznatnih in počasnih ponudeb producentov. Zategadel so pa bolj založeni ogrski mlini z moko. Istotako leži v budimpeštanskih javnih skladiščih več blaga kot lansko leto. Nasprotno pa je druga roka letos prazna. Položaj denarnega trga je zabranjeval večje transakcije in tako je pokrivala druga roka le najnujnejše po trebe, nikakor pa se ni založila čez to potrebo.
Ti ostanki lanske letine bodo letos morali mašiti primanjkljaj letošnje letine. Manj pridelka bo letos na vsak način, ali ta primanjkljaj se ceni različno. V svojem zadnjem poročilu ga je cenilo ogrsko poljedelsko ministrstvo na sedem milijonov kvintalov, ko ga cenijo trgovski in poljedelski krogi na prib ižno dva milijona. Ta zadnja cenitev bo pravilnejša in verjetnejša in zato ni imela cenitev ministrstva trajnega vpliva na cene.
Vsled tega primanjkljaja pa se je pojavilo vprašanje, ali ne bomo primorani imponirati kaj pšenice iz tujine, j Odločnega odgovora na to vprašanje ne upa nihče dati. Če bode potrebno kaj importirati, bo šlo le za majhno množino. I To dejstvo pa bo igralo ves čas ulogo 'pri razvoju cene. Ivonzum se bo lahko zalagal dolgo časa z dom čim pridelkom, zato danes ni povoda, da li se pomaknile ;cene do importne meje. Na budimpeštanski borzi so tudi cene pod importno mejo.
Izkušnja nas uči, da so producenti znali do sedaj s svojo prodajno taktiko ! držati cene tik importne meje, ali je bil import potreben, ali ne.
Ali bodo mogli ti gospodje našo visoko carino tudi letos tako izkoriščati, je drugo vprašanje. Prejšnja leta so produ-centje mogli držati cene, so mogli pridrževati blago, ker so imeli na razpolago poceni kredit, so lahko dobili posojila in predujme na svojo blago. Ali danes ni tistih ugodnih kreditnih razmer, letos je denar jako drag in zategadel bodo gotovo gledali kmetovalci in trgovci, da vnovčijo hitreje blago, ker dragi predujmi ne bodo donašaii nobene koristi, temveč lahko po žreje dobiček. In upanja ni, da bi se kreditne razmere v kratkem izboljšale. Kdor danes išče kredit, ima več kot preveč ski bi.
Samo K 4a85 ura, verižica, užigalna priprava ———— in 6 užigalnih kamnov, ————
Krasna srebrna remontoir?ka ura za gospode, b tenkim in bogato £r.i-virnnim pokrovom, z dobrim Anker strojem, natanku idooa o letna garancija, z elegantno amerikansko verižico iz double zlata in moderno niklovano žepno užigalno pripravo s G rezervnimi kamni, ki zadostuje 7.a 1 leto.	Vse skupaj po povzetju samo K 4 85,
Ako ee naroČi 6 garnitur, doda se 1 garnitura zastonj.
T\oi niča nrSchlaecLter Leop. Id. Dunaj 119X71-2, Lercbe felflerprtel 5.
Dovoli se menjava ali pa se vrne den;r.
«3 GRADEZ (grado) &
Najlepše in najobširnejše obrežje Avstrije.
Elegantno shajališče.
Hoteli in restavracije I. reda. Vile za družine. Velike morske kopelji z neštevilnimi kabinami in 1400 šotori.
TENNIS, IZLETI — KURSAL
= CERCLE DES ETRANGERS.---
Dunajska tvrdka,
ki ae peča - s prodajo zelenjave na debelo išče pridnega in ■posoonega strokovnjaka. Ponudbe s spričevali in iahtevo piače pod Šifro „1480* na Inseratni odd. Edicoatii".
Naznanjam cenjen, občinstvu, da sem odprl
novo dalmatinsko sostilno
pri s v. Ivanu pri Trstu (^rdeia) 1058 (nižje tovarne testenin Girardelli).
Točim prvovrstna dalmatinska vina in pivo. Prodaja mrzlih jedil. — CENE ZMERNE. POSTREŽBA TOČNA. — Za obilen obisk se priporoča udani	MIJO BAŠIĆ.
Pozor!
16 komadov krasuih predmetov K 3*9.">. — Prima pozlačena ura 30 u i idoča, novi pariški fason, 3-letna garancija. Prima pozlačena verižica, 1 moški in 1 žen>ki prstan amer. pozlačeno double, 2 po-z'ačena uhana s kamni, 2 «^umba za zape^toice, nevi mode ni fason. Double patent 1 broš in 1 pozlačena igla. Vsi predmeti se ne razliknjejo od 18 karatnega zlata ter stanejo K 3 95. Dobijo se po povzetja pri
G. Seidel -- Krakove
Miodova 15 — E
Naročilu 2 garnitur, t. j. 20 predmetov se pridene krasna damska verižica iz double zlata. — Istočasno pošljem 14-karatni zlati prstan z dijamantom za gospode ali gospe za K 4*50, 3 komadi K 12 50. Dovo jena menjava. Tudi denar se sprejme nazaj.
Prva Hranjska mizarska zadruga
v St. Vidu nad Ljubljano
vpisana zadruga z omejenim jamstvom nasproti postaje Vižmarje Mizarska delavnica s strojnim obratom ===== na električno silo. =====
Velika zaloga spalnih, jedilnh in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših. Nizke cene, brez konkurence j
Izdeluje vsa poh.štveas is stavbena dela, opravo za hotele sanatorje in druge javne zgradba. Zaloga v Št Vidu nad Ljubljano
Filijalka v Ljubljani, Dunajska c. 28.
Ceniki na razpolago. — Proračuni in načrti: — — — — — brezplačno. — — — — —
Josip Zavadlai
Trst, ulica Marco Polo (i.
Priporoča cenj. obSins.vu	-... - 1 —
svojo pekarno
Večkrat na dan svež kruh. Prodaja se m tka iz prvih mlinov. Likeri in vino v steklen "-ah.
Restavracija „iRlla beila Trieste"
(Karel in Veronika Tusehakj
ulica Molili gjrrfnde št, (Ljudski \rt).
Vedno mrzla in topla jedila. — Dobri obedi in večerje. — Dunajska kuhinja. — Izborna štajerska, istrska vina, teran. — Razna vina v steklenicah. — Prvovrstno puntigamsko pivt iz soda. — Zmerne cene. Skrbna postrežba. — Vsako soboto ob 8 zvečer koncert na citre
Herman Samici - Trst, ulica M Bachi šteu. 6
____Tel.2403--
Velika zaloga moke, otrobov, drobnih otrobov, sirka, ovsa, riža, fižola itd.
Lastna tvornica prepletenih steklenic (damižan) v Hrastniku (Maj.)
Podpisana s: štejeta v čast in v pri-jetn j dolžnost javiti slav. slovenski mu občinstvu mesta, okolice, dežele, da sta pred kratkim prevzela v lastno režijo dobroznani trgovini manufakturnoga blaga
M. Aite
Trst, ulica Nuova šiev. 36 — 38.
Kot dolgoletna sotruduika goriime-novane tvrdke imela sta čast in priliko natančno seznaniti se z vsemi p. n. od jemalci, zato tuiii jamčita, iia bosta prav gotovo ustregla vsaki njihovi želji ia potrebi in to toliko glede kakovosti ko-likoi glede nizkih cen blag t, da se ni bati nobene konkurence.
Pričakujoč prilike skazati se vrednim zaupanju našega p. n. občinstva, priporočata se
z redoljubnim spoštovanjem
Milic & Su melj.
Trst, 28. junija U'lo.
o
'to
>
O
O
a* <
f&
O
Zato letos lahko računamo z nekoliko živahnejšimi ponudbami začetkom kampanje, kot pa prejšnja leta, in morebitna možnost kakega majhnega importa ne bo mogla držati cen tik importne meje. Sicer pa notira letos tudi budimpeštanska borza oktobrski kurz pšenice za eno krono nižje kot pa lansko leto v tem času.
Ta razlika v kurzu pa je tudi posledica svetovnega irga. Akoravno so naši veleagrarci zaprli mejo z visokim carinskim zidom, akoravno si mašijo ušesa z vsemi pripomočki, jim letos to vendar ne pomaga dosti, temveč morajo nehote slišati jim neljubo in neugodno pesem svetovnega trga. Združene države so imele letos krasno žetev, pridelek je nad vse pričakovanje obilen. Istotako upajo, da bodo boljše žele letos kot lanjsko leto Italija, Španija, Francija in Nemčija. Izborne letine pričakuje tudi Rusija. Bolj slabo bodo letos želi Balkanci.
Ako bi torej ne imeli dobre svetovne letine, na katero se morajo končno letos ozirati tudi naši veleagrarci, ako bi ne bil denarni položaj danes tako žalosten in napet, bi nam naši in ogrski veleagrarci preskrbeli visoke cene.
Tako pa povišanje cen, sodeč po današnjem položaju, ne bo tako občutno ali pa sploh ne nastopi, ako nam v zadnjem trenutku sedaj jako neugodno vreme ne Dokvari vsega in prekriža računov.
Toliko je gotovo, da nam prinese letina olajšanje razmer na trgu, da napetost denarnega trga postane manjša in da se zboljšajo plačilne razmere.
Prava sreča za narode in njihovo gospodarstvo je letos ugodna svetovna letina. Konjunktura je znatno padla ne samo v Avstriji, ampak tudi v Nemčiji. Začela je lesti nazaj tudi na Angleškem.
Ako bi letos uspela svetovna letina slabo, bi šla konjunktura nazaj ne počasi temveč bi padla jako naglo in doživeli bi žalostne posledice tega rapid-n?ga padca. Tako pa se izvrši izprememba počasi.
Fr. Zelenik.
Konkurenca in njene posledice.
V številki 185. „Edinosti* je bil članek „Krompir na Goriškem", ki pač potrebuje nekaj odgovora s strani slovenskega trgovca Akoravno se v članku nahajajo nekatere trditve, katere nikakor ne morejo odgovarjati dejstvom, akoravno član-kar slika posledice konkurence drugačne, kot so in morejo biti, vendar bi pustil jaz člankarja v miru, ako bi se mož obenem ne bil spravil tudi na slovenske trgovce in bi s svojim člankom ne vzbujal mržnje našega kmeta do slovenskega trgovca. Vem, da laškim magnatom gre le za izkoriščanje morebitne gospodarske odvisnosti kmetove, in tedaj bi se nikakor ne oglasil, ako se Gospodarska zadruga otresa konkurence s pravilnimi ali nepravilnimi trditvami. Ali kadar se nastopa tudi proti sorojaku, tedaj pa, gospodje, bodite le bolj izbirčni.
Za producenta kakor tudi za konzumenta je dobro, ako je več kupcev oziroma prodajalcev, ki niso odvisni drug od drugega.
Kud.r je malo kupcev za kako blago, tedaj to nima prave cene. Gotovo dobi kmet već za svoje blago, če sta dva kupca, kakor pa če je samo eden. En sam kupec plačuje, kakor se njemu zljubi. Kakor hitro pa ima konkurenco v osebi drugega kupca, tedaj pa je stvar drugačna. Tedaj drug drugemu višata cene, a zraven se smeji kmet, kajti ta gotovo da blago tistemu, ki plača višjo ceno, ker ni tako neumen, da bi prodajal tistemu, ki slabše plačuje. Kupci se morejo vriniti le z višjimi cenami, ne pa s znižanjem cen.
Ako torej Lah Bombic in njegovi kompanjoni kupujejo krompir cenejše kot zadruga, tedaj bo kmet peljal krompir k zadrugi in ne Bombiču & Co., pa naj je ta gospoda v fraku in cilindru.
Da se je letos furlanskemu kmetu slabo obnesla poskušnja s krompirjem, pač tega niso krivi laški in z njimi združeni slovenski trgovci (tako pravi član-kar), ampak je tega kriv sam Bog, ki ni jposlai pravočasno dežja.
Kjer tedaj laški izkoriščevalci hočejo pokupiti blago po nizki ceni, tam naj pride zadruga z višjo ceno, pa trgovci ne oogo mogli ne za 30. junija in dalje splošno nižati cene krompirju zunaj pri prodajalcih. kakor so baje nižali glasom članka.
Najboljši dokaz, kako je potrebna konkurenca, nam bodi nastopni slučaj. Pred štirimi leti je kupovala ljubljanska gospodarska zveza v Velikih Laščah bokinec. Nakupila ga je že šest vagonov od kmetov po K 24—, Prišel pa je drug trgovec, ki je začel plačevati po 26 kron. Seveda so sedaj vsi kmetje, ki so še imeli kaj fižola, začeli voziti blago k novemu kupcu. Gospodarska zveza je vkljub temu, da se dela za zaščitnico kmeta, odnesla pri šestih vagonih ribničana 1200 kron.
Torej gospodje, ki pišete take č anke, dokazujte škodljivost konkurence na kakšen boljši način, ne pa s trditvijo, da je krompir na Goriškem zato cenejši, ker je več kupcev.
Kadar je več kupcev, ima blago boljšo ceno, kakor pa če je malo kupcev. To je
tako stara pesem, da ne dobi druge melodije, pa naj gospodje okoli Gospodarske zadruge še tako krvavi pot potijo in kaj druzega trdijo.
Na Kranjskem so hoteli pred leti ubiti vse gospodarske trgovce. Ustanavljali so so na vseh koncih in krajih konzume. Pravijo, da bog že ve, kateri kozi rog odbije, in znano je, kateri ga je odbil na Kranjskem. Skoraj vsi konzumi so se preselili v večnost, a posledice so ostale. Koliko kmečkih domov je prišlo na boben, pa je tudi znano. Ostali pa so trgovci in sicer v korist kmetovalca—konzumenta, ki bi se ktos velikokrat praskal za ušesi, ako bi trgovec tudi ne poznal „upanja in knjižice". Tisti denarni zavodi, ki so baje v prvi vrsti za koristi kmeta, v letošnji denarni krizi niso odrinili niti ficka in zopet je bil trgovec, ki je moral posojavati.
Našemu kupujočemu občinstvu, posebno pa slovenskemu kmetu je pri nakupovanju slovenski trgovec žal še vedno „hors d' oeuvre".
Zategadel raje skrbite, da se bo bolj upoštevalo geslo „svoji k svojim", delajte raje za okrepitev slovenskega trgovstva na Goriškem, nikakor pa ne mahajte po revnih slovenskih trgovcih, ako so vam laški mogotci neljubi.
Fr. Zelenik.
—	Ob priliki vrtne veselice C. M. po družnice v Kolonji so darovali za srečolovni paviljon sledeči rodoljubi:
Batagelj 21/, 1 vermuta, 2 torti, trgovec Bambič 3 zavitke testenine, Ivanka Bertoš 1 steklenico in 1 kozarec, Fran Blazina 1 zavitek biškotov, gospa Blažič 2 vazi za cvetlice 1 malo ormarčko, Bre-žič 1 steklenico pelinkovca, 1 mlinček, Čevnja 1 bombonijero, 1 sleklenico za liker, 1 kozarec, Erjavec J. l punčko, Fer-luga 2 koza: ca, 2 svečnika, Jerina 4 vaze,
1	steklenico maršale, Jošt različne galanterije, Kante 2 krožnika, Kerpan galante rijo, g.ca Ivodric 1 steklenico, 1 blazinico za igle, 1 brožo, Marija Kranc 2 dobitka, Krušič 2 zavitka užigalic, 2 zavitka mila, Frančiška Možetič 7 dobičkov, Nadižar 6 dobitkov, Orel galanterijo, Ivan Perhavc pek 1 steklen'co pelinkovca, Jakob Per havc trgovec 3 steklenice likerja, N. N. krasen service za pivo kakor tudi krasno vazo za cvetlice, A. Požar 4 dobitke, Ant. Počkar 1 vazo za sol, Povh 1 zavitek čo kolade, Reza 2 vička, Rihter galanterijo, Rihter vdova 2 vazi za rože, 1 igračo, 1 vazo za čaj, Marija Tozi 4 dobitke, Josip Tavčar, pekarna 1 steklenico maršale, Josip Ukmar 1 ročno torbo, Franjo Ukmar
2	vazi za cvetlice, likerja, Natalija Vodo-pivec 5 dobitkov ter 40 trobojnic, N. N steklenico ter velik krožnik.
—	Darovali so za paviljon svetoivan-ske podružnice : Mevla Berta galanterije ; Plesničar trgovec Trst, via Giulia, dve škatlji finih biškotov; Bak Anton trg. Sv. Ivan 1 kg čokolade; Dediči Gasperčič Sv. Ivan Va,kg. pečene kave in iy3 kg. sladkorja; Šušmelj trgovec, Trst via Nuova,
3	dc. finih robcev; Hinko Schmidt, trgovec Sv. Ivan, malo škatljo sardin; Leop. Milič pekar, sv. Ivan 50 krajcarjev in 10 zavitkov čokolade; Simonič trg. vina 6 cilarc finega vina: pekar Valentinčič Sv. Ivan 5 K; višji poštar Jurkič, Škofjaloka 2 K; Bernetič Ivan 1 K; Suban Ivan 1 K; Suban M. 60 vin; Klun 40 vin; Stanko Godina 2 K; Koče var Ciril, da do 7l/a ni deževalo 1 K; Sušmelj Fran 1 K; Fakin
Vsaka gospodinja dobro ve:
MAEEI kocke
gHP po 5 v|b-so najboljše!
Pozor! ————^
Prepričajte se pri nakupu, da-li ima vsaka kooka na zavitku ime M AGGI in
varstveno	zvezdo
znamko	* kr'*cem'
POSOJILA
dovoljuje svojim členom življeu3kegaod-idelka in sicer: aktivnim uradnikom vseh j kategorij, profesorjem, učiteljem itd., katerih neobremenjena služnina znaša najmanje kron 2300—, kakor tudi penzijonistom s pokojnino najmanje letno kron 1400-— proti zazrambi na služuino, oz. pokojnino in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5—30 letno amortizacijsko dobo
„SLAVIJA"
vzajemno - zavarovalna banka v Pragi, katere generalni zastop v Ljubljani, Gosposka Ulica 12, daje nemudoma iu brezplačno podrobna pojasnila.
Odvetniški Kandidat
doktor prava z enoletno prakso
išče službe.
Nastop eventuelno takoj.
Ponudbe na laseratni oddelek Edinosti ulica Giorglo Galattl pod ^Štv. 1488'.
Spretni
kamnoseki
ki znajo dobro lomiti in obdelovati mramor, se takoj sprejmejo v stalno delo.
Ponudbe z natančnimi pogoji sprejema „Dalmatinska mramorna industrija" Drniš, DALMACIJA.
Mehani&na delalnica
AlarlkLantschnr
zapris. cenilec Trst, Via Goppa št. 12
Telefon 138. •
Ekskluzivno zastopni5t?o in zaloga svetovnoznane tovarne kules ibicikJjev I in motocikle* ŠTIKLA tvr-dke Joch. Puch «fc Co.t Gradcu IlUrkoppi Neumann kakor tudi tu- in inozeumkih tvrdk veliko zalogo priti klin. Zalaga In upeljava elektr. zvoncev. — Sprejme kakoršnosibodi popravo v svoji stroki. (7JM»
Dobra odlašani
mastni sir
Trapist od 1—2 kg po Kron 1.75. Groyer od 5—10 kg po Kron 1*70.
priporoča mlekarna
J. Vranešić, Sunja (Hrvatsko).
Fran stekl. malinovca; Kolarič sladčice ; Požar sladkovnico; J. Kralj paket čokolade ; Zadnik Sv. 2 steklenici ruma; Ćok Amalija Lonjer 2 kozarca; družina Čok (Pušar 164) črnilnik; trgovec Barovina Lonjer dve vazi; Čok Miha županov dve sladkovnici; Županov Karlo dve botiljki vina; ga Hrast butiijko medecinal-malage ; ga Martelanc potico ; ga Švab kugelguf; služkinja zavoda Sv. Nikolaja, kugelguf; ga Trobec torto; ga Železnik škatljo bonbonov. Poleg tega so darovali razni rodoljubi in rodoljubke toliko prekrasnega cvetja, da je nemogoče vsacega poseboj imenovati. Kavno tako so razni gg. pre-plačili vstopnico; zato izrečemo tem potom vsem skupaj, in vsakemu posebej: srčna hvala!
—	Za podružnico CMD v Bazovici jo nabralo pevsko društvo ,-Slovan" K 5*30 j pri praznovanju Sv. Cir. in Metoda v go-! stilni „pri županu" v Padričah. Živeli vrli Padričarji.	!
—	Za nakup cvetic o priliki cvetič-1 nega dne v Rocolu so darovale g. Plaper ! sledeče gg.: Zvvitter K 2.50, Goljevšcek K
1-80, po 1,K: krčmar Gulič, Batista, Čr-nigoj, M. Škilan, Skrinj ar, Knezič, O. Du-golin, O. Schrei; Počkaj 00 v, Švagelj 30 v.
Ces. kr. priv.
Rlunfone AdrlatM Slcurtn u Trstu
ustanovljena leta 1838.
Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju,
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na moiju in na suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombi nacijah.
Delniška glavnica in rezerve dne U decembra 1912 K 175.540.187*98,
Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12.
1J12) K 534.593.429-80. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 758.460.366 88. Zastopstva v vseh deželnih glavnih »stih In važnejših krajih	■Of?«rfcHa.
se
ODLIKOVANA
tržaška prodajalna obovd
ULICA QI08U& CARDUCCI ŠT. 21
Kazan različnih izberov najfinejših moikib in iea • alrih ooaval po najaltjlh oaaah sa pro lajajo t>i<]
po izrčdnih denač j
Usnje Bozcalf s trakovi . . . . po K	1C —
Usnje Bozcalf z elastiko . . . . po K	10 —
Usttje Bozcalf oblika Oerby . . po K	10 £0
Usnje Bozcalf z zaponami Trluraph po K	10 541
Eneki za dečke 1 K manj. - Vsakov. blago 1. vrst«
Oblike moderne. — Delo zelo trpežno.
Napredek vede!
Najenergičnejše in gotovo se zdravi sifilis s svetovnim sredstvom
=5= IORUBIN GASILE =
N. C as i le.
Stotine zdravniških potrdil potrji^je, da se uretralaa zoženja, prostatitis, uretritis in meh. « « . ■ katarji korenito ozdravijo s KOllIOtl UaSIl6
Konfeti Čamilo urejajo armiranje, ne da bi bilo treba robiti zelo nevarnih cevk (Šilinge), popolnoma odpravljajo in nblainjejo pečenje in pogosto uriniranje ; edini korenito ozdravijo uretralna točenja (prostatitis, uretritis, čistiti«, uiehurne katarje, kamen, nesposobnost za zadržavanje urina, sluzaste tokove itd — Škstlja konfetijev Gasile K 4*—.
Iombin Čamile, najboljše protisifilitično in poživljajoče krič stilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti BiSlidi, anemiji, impotenci, kostoboli, lshias, vnetju iias, poltnim madežem, izgubi semena, pol ud jam, spermatoroi, steriliteti, neurasteniji, energičen razkrojevaJec urinove kiseline itd. — Steklenica Jornhina Gasile K 3'50.
Vbrizgane c Čamile zdravi beli tok, rfkutne in kronične katarje, vaginitis, ure-tretia, eedometritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizga sca Gasile K 3 50.
Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravailo za g. Oaaile Trat, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki GASILE se prod»jajo v vseh akreditiranih lekarnah. — Zalaga 1 TlKl: MaliS Lsaj. llilTll SBIISVtlll.
SLOVENCII SLOVANI I
Podpirajte družbo SV. CIRILR IN METODA!
Boblte za strehe svojih bB! eter m it-
(asbest-cementni ikriljavec). Zahtevajte cenike in vzorce pri
glaynem zastopstvu in zalogi
V. Janoch m drug
Trst, ulica Sanit& 25
Pozor na znamko „ETERNIT", utis-njeno na naše šipe. Samo tedaj pristen, £e nosi vsaka ploSča napis z Izbočenim! črkami.
na: ji sa silno odlikujejo po svojem surovem p' stopanju s potujočim občinstvom in Še posebno jim ne gre v glavo, kako da se drznejo tudi S!ovenci voziti po tej progi. Vsako najmanjšo priliko porabijo, da stresajo svojo surovost nad slov. občinstvom. V nedeljo se je peljal po tej progi Isti gosp. B., kateremu se je že enkra radi nepaznosti sprevodnika pripetila nesreča. Gospod Je stal s svojim prijateljem zunaj ca ploščini in govorit slovenski. Ker niso bila vrata dobro zaprta, so se odprla in tako močno udarila na g. B , da se je moral ta zateči na rešilno postajo. Ko je sprevodnika opozoril, zakaj ne pazi za varnost občinstva, kakor da bi spal, mu je sprevodnik surovo odgovori) : Se mi dormo, Sei ia ze ubriako. Aroganca teh sprevodnikov postaja v resnici že naravnost neznosna in treba jih bo temeljito poučiti, kako Imajo postopati z občinstvom, pa naj je to tudi slovenske narodnosti.
Cirilovo v Barkoljah. Veselca, ki se je vršila na Clrliovo minolo nedeljo v Bar-kovljah v korist naše prepotrebne šolske družbe, Je vspela najsijajneje. Udeležba je bila re*. bogata, a b!la bi gotovo Že obilnejša, ako bi ne začelo zvečer 'Iti kakor iz Škafa.
Pevske točke požrtvovalnih pevcev pevskih društev „Adrija" in .Zarja" so bile prolzvajane v resnici prav dobro.
Vsa čsst g. pevovodji, ki vodi obe pevski dru?ivi. On zaslužuje vsestranske pohvale in zsh^ale, kajti deluje zeloneirnor-no v prospeh uašega zatiranega naroda in ravno v taki meri tudi v povzdigo ln proslava naše miie pesm!. Beg ga živi!
avtomobilov in to vsled tega, ker predrzni šoferji gonijo svoje samogonje s preveliko naglico.
Iz navedenih tehtnih vzrokov se cbra-| čamo do gosp. c. kr. namestniŠtvenega svetovalca, da biagovoii uvaževati tudi nsšo prošnjo in željo, ki je opravičena ravno tako in gotovo še bolj, kajti Proseška cesta nima obstranskih sprehajališč, ne bogve kako široka in dela vrhu tega toliko nevarnih ovinkov. Po ProseŠki cesti — po gorenjih Barko vijah — naj se torej tudi vožnjo avtomobilov uredi z ravno tako, sli celo z manjšo hitrostjo, nego na onih že imenovanih cestah 1
Omeniti je treba, da so se slišali že velikokrat glasovi, da bo ljudstvo primorano pomagati si samo, da predrzne in brezob ziroe Šoferje privede do zmerneje vožnje. Da se pa izogns takim neprijetnim činom in raerda tudi nepotrebnemu zaporu, ponav ljamo na tem mestu še enkrat ljudsko željo, ker ljudski gias je božji glas.
Barkoi'ljani .Hribovci".
Izgubljeno. Prošli četrtek popoldne se je izgubila v openskem tramvaju iz Trsta na Opčine, v vozu, ki odhaja ob 430 iz Trsta, zlata kravatna igla. Pošteni najditelj je naprošen, da jo o'.Ida v n^Šem uredništvu.
Društvo dža *iih uslužbencev, naznanja, da se za duaes napo^ed^nn veselica ne bo vršila danes, temveč dne 10. avgu-ta.
Loterijske številke, iižiebane dne 12. julija:
Line	63 28 44 17 15
Zakaj je wir©ST"
najboljši pisalni stroj?s
Igra: „OČe so rekli, da le 1* se je igrala tudi nepričakovano dobro, sko se pomisli, da so stale pred nami na odru večinoma nove moči. Vsa čast gospicam igralkam In gg igralcem, kajti rešili so svoje uloge res hvalevredno.
Med pevskimi točkami in k plesu je svira! prav izborno rojsntki šrameloktet. Ta je vreden najboljšega priporoči a, ker ume, kaj se pravi delati in žrtvovali se za narod.
Veselica je imela krasen moralen, a tudi materijaleu uspeh. OdbivŠi vse točke, ostalo je na korist naše dične Družbe 389 K 70 stot., ki so že odposlane giavnemu vodstvu v Ljubljano.
Ob tej priliki bodi izrečena topla zahvala vsem cenjenim gg. darovalcem in da-rovalkam, ter vsem, ki so ca kaieri si bodi način pripomogli do takega prebitka. Radi bi objavili imena vseh omenjenih In tudi onih, ki so preplačali vstopnino, ako bi ne vedeli, da primanjkuje v „Edinosti* prostora celo za druge bolj važne reč!. Vsi oni gospodje in gospe in gospice naj se zadovoljujejo z rekom: „Naj ne izve levica, kar je podarila desnica".
Še enkrat vsa čast in hvala njemu in vsem, ki so pripomogli, tia se je Cirilovo letos v Barkovljah tako dobro obneslo.
Paležedna.
Umestna odredba in prošnja. Iz BarkoveI| nam pišejo: V „Piccolu* čitamo, da je potom c. kr. namestništvenega svetnika v Trstu izdana odredba, da morajo avtomobili po Openski cesti od Obeliska skozi vas in po Mira mar ski cesti skozi £ar kovlje, kjer je bU od strani nek-, avtonio. t/na preu Štirinajstimi ane»9 podrt na tla in hudo ranjen ;jc'KI đeček> voz|ti s prfnieni0
hitrostjo, t. j. od 10, oziroma do 15 km na uro. To je popolnoma prav, kajti z naglo vožnjo ne stavljajo šoferji v nevarnost samo osebne varnosti, ampak zasipajo mirne potnike in izprehajalce, ki si ne morejo privoščiti takega športa, z oblaki nevšečnega in nezdravega prahu.
Gospod c. kr. namestništvenl svetovalec je imel pri tej hvalevredni odredbi gotovo v mislih varnost in zdravje ljudi vseh slojev, ki morajo v podnevnih in večernih urah hoditi po istih cestah po svojih opravilih, ali v svojo zabavo.
V Barkovljah imamo pa še drugo cesto in ta je Proseška. Po tej cesti, ki dela ravno po gornjem delu vasi toliko nevarnih ovinkov, drve razni avtomobili in motocikli ob vsaki uri, po dnevu in po noči, s tako silo, da |e za vsakega človeka, naj si je cdraŠSen neodraščen, zelo nevarno hoditi. Umikati se mu je vedno, kajti po tisti cesti vozi res dosti avtomobltov in sicer ob delavnikih in še veliko več v praznikih. Kaj pa ie le oni oblaki prahu, ki se vzdlgu]ejo za avtomobili! Po cestivni možno niti hoditi, še manje dihati. Človek se ne more niti ob večernih urah pred svojo hišo — in to, reci, na deželi — kot davkoplačevalec oddahniti od napornega podne vnega deia in truda, da ne bi moral žveti cele oblake neprijetnega in nezdravega prahu. Oken svojih stanovanj ne smemo odpirati, ker je sicer v sobi precej vse belo od prahu. Naše perice re morejo več blizu hiš sušiti perila, ker jim ga maže gosti in nepregledni prah. — Primorane so torej sušiti perilo daleč v stran od ceste in od hiše, kjer je isto v vedni nevarnosti pred raznimi klati-v i tezi.
Matere, ki pošiljajo svoje nedolžne otročiče v bližnje prodajalne In v šolo, so vedno v strahu, da se ne bi zgodilo njihovim malčkom ka) neprijetnega. Ta strah je
popolnoma opravičen, kajti zgodile bo se že tudi na tej cesti razne nesreče od strani
Tržaška maia kronika,
Trst 12 julija.
Smrtna nesreča Danes ob 3 popoldne je kmet I*an Gombač iz Nakla pri Sežani pripeljal v mesto. Ko je do3pei na kolor«|-ko cesto, se je konl nenadoma splašil. Kljub silnim naporom Gombač nt mogel zadržati konja, ki je dirjai ves divji proti ulfci Ales sandro. Tu se [e voz prevrnil in nesrečni Gombač Je padel pod njega. Gombač si je pri tej priliki zlomil tilnik in obležal na mestu mrtev. Truplo so prepeljali k S/. Justu.
Izgnani so bili iz Trsta sledeči sum ijivi lički:
Antonio Gruppi iz Benetk, stanujoč v ljudskem prenočišču v ul. Pondares, ki jt ponor no sedel pod ključem radi predolgih prstov.
Filip Espresto, 29Ittni delavec iz Bar-letta v liaiiji. Mož se rad peča s ponarejanjem javnih listin.
Izidor Palato, mizar iz Padove, katerega so povabili v njegovo domovino na rlčet.
Giovanni Crosatto, 26letni delavec iz Trevisa ima prevročo kri, Mario Cozzi pa šest prstov.
Društvena vesti.
Tržaška sokolska župa.
Danes dne 13. t. m., dopoldne ob osmih se vrši v telovadnici Sokola v Trstu seja župnega odbora in zlet nega odbora. Dnevni red: Župni zlet in obračun.
Pridite polnoštevilno.
Dr. Wilfan, starosta.
Telovadno društvo .Sokol" na Prošeku priredi dne 14. septembra t. I. svoj 11. javni nastop na dvorišču g. D. Starca. Toliko na znanje drugim bratskim društvom.
Akad. tehn. društvo .Tabor" v Gradcu se Je preselilo v Brunngasse 4.
Zveza jugoslovanskih železničarjev sklicuje za jutri ob 8 zvečer izvenredno sejo. Ker Je mnogo zelo važnih stvari zaostalo ttkom dopusta tov. predsednika Skerjanca, se prosi tovariše odbornike, namestnike in nadzorstvo, da se seje gotovo udeleže.
Predseditvo.
Moška podružnica CM družbe v Trstu. Na občnem zboru dne 5. t. m. izvoljeni odbor se je sestavil tako-le: predsednik dr. Josip Abram, podpredsednik Ant. Šeme, tajnik dr. Ernest Rekar, njega na mestnik dr. Anton Delak, blagajnik Andrej Čok, njega namestnik Fran Marinček, odbornika ing. Fran Zupančič in Stanislav Detela.	_
Gospodarstvo.
Tržno poročilo. 12. julija 1913. — Vreme še vedno nagaja ter prekinja poljska dela. Akoravno glasom poročil deževje ci škodovalo kakovosti pšenice, vendar so cene vseh vrst zrnja na budimpeštanski borzi poskočile. Poljedelski in trgovski krogi so računali s tem, da lepo vreme kakovost blaga tako povzdigne, da ta pribcl.šek iz ravna izpad v količini. Sedaj pa tega lepega vremena ni bilo, in tako Je šla borza s cenami navzgor.
Združene države Severne Amerike tako dobre letine kot letos še niso imele in tudi Kanada se hvali, da bo žetev Jako dobra Sploh prihajajo od vseh strani dobra poročila, izvzemši Ogrsko. Neko poročilo iz Ogrske celo pravi, da je ogrsko poljedelsko ministrstvo cenilo primanjkljaj prenizko in bo ta večii kot sedem milijonov. To poročilo Je gotovo prečrno, ker kakor sem omenil ca drugem mestu, se ceni primanjkljaj v trgovskih fn ponedeljkih krog?h ra 2 milijona.
Ker ima 3 znamenite prednosti, ki jih nima noben drug pisalni stro] in ki jih tudi ne bo mogel imeti nobeden drug, ker so zavarovani s posebno določbo.
w
I.	Crnilni namakalec (blazinica namesto traku) napravlja pisavo čistejšo in vidnejšo, lepšo in ori~ hranja denar, čas in nepripravnost.
II.	Osrednji vodilec (namesto stalnih vzvodov) zajamčuje kontantne črte.
III.	Avtomatični izpremen (namesto ročnega) povečuje hitrost pisea za 50%.
„YOST" d. d. ss o. z. Izlili 2?I65.za
Sprejemajo se kopiranja, naiočbe in poprave vseh sistemov.
MIHAEL ZADNIK
Trst, ul. Sorgente 2.
Kupuje vole, teleta iu kost rune za klajo. — Zahteva dobro blago, katero odkupi dobro.
Častim se naznaniti svojim cenjenim odjemalcem, da bom v stanu postreči na poseben način, sedaj, ko so končane v mojem skladišču ledene celice, ki so v stanu hraniti 800 form zelenega gorgonzola sira. Vsakih 20 - 30 dni se podam osebno v Lom-bardijo, kjer zamorem med 100—150 000 formami odbrati najboljše blago ter ga potem pripeljati v posebnih vozovih v Trat. Radi tega mi bo mogoče dati gospodom odjemalcem, toliko tukajšnjim kolikor onim glavnih mest monarhije, posebne ugodnosti, ker bo cena — z ozirom na to, da se blago kupi na mestu in v veliki množini — blagu primerno nižja od drugih in bom mogel tako ustreči vsaki želji in zahtevi.
Vrhu tega je moje skladišče d bro preskrbljeno a sledečimi vrstami sira : emental-iki švicarski, prve vrste, žbrmc prastar, parmezan prastar iz leta 1910, neprekos-ljive kakovosti; holandaki itd. V zalogi imam tudi italijanski ementaler tvrdke A. Kunz & Baohmann - Breacia
Vrhu tega imam bogato izbsr „mortadele", milanskih „ossoccolli", kakor tudi napolnjenih tac in „coiechinov" tvrdke Carlo Frigieri & Comp. v Modeni, ogrske, veroneške in furlanske salame. Štanjelske (Italija) in istrske gnjati najboljše vrste.
Oljke črne in zelene imam tudi v zalegi i. s. v bogati izberi posebne kakovosti. Direktni uvoz iz Volo.
Opozarjam uljudno tudi na toliko jedilno kolikor medicinalno naravno olje tvrdke P. Sasso & Fi&li Oneglia (Ligurija).
Ob priliki, ko priporočam vse svoje izdelke, zahvaljujem &e vsem onim, ki mi bodo tudi v bodoče naklonjeni.
Udani
DOMENICO FORTE
Trst, ul. Maiolica 17; tel 24-67.
Cfsmnfnni Zanetti najpopolnejši atriji, \saka Ul C IIIU 1 Ulll garancija. Velikamka izbera slovenskih in srbsko hrvatskih pL>ŠČ, edino le v zalogi gramofonov Zanetti, ul. Ca?un*.	1316
Izredna razprodaja!!
Neverjetno ueuo! 630 kosov za samo 3 K 80 vinarjev.
Krasna pozlačena prec. 36 ur tekoča ura na sidro z verižico, natančno idoča 9 triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za gosp de, 3 kom. najf. žapnih robcev, 1 kras. gosp. prstan. s ponar. kamnom, 1 krasna eleg. damska zaponka, pariška novost, 1 par doubie zlatih manšetnih gumbov s patentirano zapono, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 najfinejši žepni nož, 1 dišeče toaletno milo, 1 najfin. užigalo. 1 krasen album z najlepšimi slikami sveta, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 20 komadov korespondenčnih predmetov in še 500 rabljivih, potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro vred, kije sama toliko vredna, stane 3 krone 80 vin. Pošilja proti povzetju dunajska razpošiljalna tvrdka Ch iungwlrth, Krakova A 4.
N"B, Pri naročbf dveh vvojev se priloži angleška brivna britev prve tste. Za neugajajoče se vrne denar.
Izboljšajte promet v svoji
finetilni z Izvrstnim cenim yU9llllll plzenskim pivom
iz Čeike delniške pivovarne v Čeških Bndjejevieah.
Največja slovanska pivovarna.
Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi,
via della Crociera.
Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan", Trst, vojaški trg in v slovanskem hdtelu „Lacroma" v Gradežu.
Zaloge v Ljcbljani, Zagreba, Pali, Zadru Itd
Ali cene padejo Se kaj ali pojde tendenca začeto pot navzgor naprej, si nihče ne upa presojati.
P J e n i c a, katera !e v ponedeljek vt-IJpJa za oktober K 1123, je včeraj že imela K 11 54. Tudi promptno blago je znatno dražje.
Oves je pridobil le nekaj vinarjev, ko so koruzo osrečili s poviškom za približno 10 vinarjev.
Moka. Gospodarski položaj v naii ^ionarhl|i se presoja lahko po konzumu moke. Navadno je mlinom ostajala črna moka, medtem ko jim je primanjkovalo ničle. Letos je ravno nasprotno. Črne moke gredo iz rok, ko se množe zaloge belih vrsl. Med JJudstvorc ni denarja.
Mlini imajo s prodsfo moke velike težave. Prompino bhgo gr? še precej dobro, medtem ko so rklepi za jesen mrša i. Špe-kulantje so izostali ln reelr.i ksnzum je na-BtupH najpotrebnejše ia še to za kratek rok. DolgoroMh sklepov letos nI !n lih tudi mlini liso favorizirali, ker fe po'cžaf jako nejasei.
Moka je poskočila za prompt in za jesen čez 60 vinarjev. Za piompt |e bila do j sedaj Jako dober kuo >n tudi za jesen je! bila cena precej primerna. Mlini so moko sploh nižje netirali kskor bi jo na podlagi cene za pšenico lahko. P.imetoma je bila pSenlca znatno dražja od moke.
Zategadelj se je pri nas konzum s potrebnim pokril, fzvieraši neka} koniumsntov, k_.teri v^e najboljše hočejo znati, a nazadnje pa vedno zagazi o.
Sladkor. Poročiia pravijo, da kaže pesa ja<o dobro ln se računa izvrstno le- ] lino. Tudi dovozi iz Kube so znatni. V Ame-< r-ki tendepca omahuje, ko je na evropskih j Iržiščih mirna. Ako se pričakovanja uresni-i čfjo, bomo ?meli na jesen sladkor nekaj ce-| nei*i. V ti ksmpanji ?e seveda sladser po-j dr; žf, kakor je že nabada, kei primanjkuje j fclaga. Trgovski krogi računajo, da sladkor j ts mesece poskeči za nekaj kron. Sladkorja! primanjkuje že danes.
R i ž svojili cen ni izpreraenil In se tudi ne pričakuje izprememb.
Olje. Sezsmo*o olje Ima Jako trdne cene, ker je seme drago. Ni izključeno, da dobimo kak povlšek za jedilno olje.
Kava. V sfcrem Egiptu |e bilo sedem mršavih let, a trgovci pa so fih imeli deset v kupčiji s kavo. Dc3et let imela kava iako visoko ceno, da trgovci niso zaraogli siče;ar zaslužiti. Draginja denarja pa je le tos oslabila in ubila vso brazllljansko valorizacijo i. t. d. in zato {e kava izgubila precej v ceni, tako da bo za trgovci zopet sekaj zaslužka. Priporočamo samo našim trgovcem, da se pravi čas pokrijejo in naj ne čakajo na neskončni padec cen. Vsako blago ima svojo ceno, od katere ne gre na nočen način.
Ne bomo preiskovali, ali kava še pade kako krono ali ne, vsekakor po kurzu 57 frankov (Hitre) ni baš draga, ako še upoštevamo, da je zadnja leta vrednost zlata znatno padla.
Zato prevladuje mnenje, da se lahko kupec sedaj preskrbi z blagom, kajti današnje cene mu nudijo že ugoden dobiček, in kdor bi današnjega položaja ne izkoristil, je sovražnik svojega žepa. Omeniti Še moramo, di c<? prekupci jako zsn'majo za blago ter da dnevne transakcije obsegajo tudi do 6300 ba!. Tako obsežne že dolgo let niso bile.
Na današnji bazi poskeči konzum znatno, trg je jako občuten za vsako neugodno poročilo in kakor hitro pride kaka neugodna vest, zagrabijo vsi po bla^u in tedaj dožidmo zopet pretiravanja. Zato bo najboljše vozli tisti, ki začne počasi pokrivati svojo potrebo.
Braziliji poroča izid letine, kakor sledi: Santos 8,585 000 bal, R!o 2,906.000 bal, Sahia in Viktoria 640.000 hal; skupaj 12 131.000 bal; druge vrsre 4,275.000 bal; sku?ni pridelek 16,406.000 bsl. Svetovna poraba v kampanii 1912/13 je znašala 17,223.000 bal.
Južno sadje. Tržaške zaloge fig, rozin Itd. so prazne. Poročila o rozinah so se glasila dosedaj Jako dobro. Zidnji čas pa so prišla neugodna poročiia, katera pra-viio; da ne bomo imrii do 50% večjega s.idelka kot lansko eio, kakor se je poročalo do seda', asEpak bo Še manjši od lanskega. V koliko so ta neugodna poročila upravičena, se seveda ne da nadzorovati.
Ftge kažejo dobro. Starega blaga nI več v zalogi, pač pa prihajajo vedno naročila, ki seveda ostajajo neizvršena.
_ Fr. Zelenik.
BALKANSKA VOJNA.
Bolgarski poraz na severnem bojišču.
BELGRAD 11. (Srbski tiskovni urad ^Edinosti"). Bolgarska armada, ki je pretekle dni napadala na Zsječar je bila močna 15.000 vojako/ prvega poziva, pri S?. Nikoli je pa vdrla v Srbijo 40 000 mož broječa bolgarska armada. Po porazu, ki so ga te čete pretrpele, so se začele naglo umikati, 3amo m a, h ni oddelki so se ustalili med Vratarnico ln Kraljevim Selom, ali so jih srbske čete kmalu pregnale. Srbski vojaki so v preganjanju bežečih bolgarskih čet našle mnogo pušk.
Bolgarski poraz pri Sv. Nikoli in pri Kn(aževcu (e bil strahovit. Bolgari so samo tukaj Imeli več kot 5000 mrtvih in ranjen h; padel je tudi poveljnik 66. polka in večji del poveljnikov bataljonov in stotnij in armada brez oficirjev se je umikala v polnem neredu in dezorijentaciji.
i Tako je krvavo končala ta epizoda bolgarskega napada na stari meji. S tem porazom je končno onemogočena bolgarska invazija na ozemlje same Srbije, armada generala Kutinčeva je popolnoma razbita in onesposobljena za vojno akcijo v nameravani smeri.
Ravno tako so bili poraženi Bolgari tudi na vseh ostalih točkah, kjer so vpadii v Srbijo, a na nekaterih mestih, kakor pii Viasinji, so bili posamezni bolgarski oddelki popolnoma obkoljen! in zo morali položiti orožje. Pri Dejanskem Kiadencu so Srbi nalašč pustili Bolgare prodirati do Tumbe. vzhodno cd Vlaso'incev, potem so jih pa nenadoma napadli od vseh strani, popolnoma porazili, tako, da se jih je rešilo prav majhen de! v divjem begu.
BELGRAD 11. (Srbski tiskovni urad .Edinosti") Na macedonskem bojišču se nadaljuje s preganjanjem bolgarskih čet. Srbska armada je dobila stik z grško armado nad Strumnico.
Sprava eksarhistov s srbsko cerkvijo.
BELGRAD 11. (Srbski tiskovni urad „Elinosti*) Včeraj [e bila v Skoplju v bolgarski eksarh-srtčnl cerkvi svečana služba božja za kralja in prestolonaslednika in pri tej priliki se je eksarhistlčna cerkev svečano pomirila s srbsko cerkvijo in se podvrgla srbski avtokefalni (samostojni) cerkvi, pri kateri je prešlo vse eksarhistično duhovniško s cerkvenošolsko organizacijo in imovino in naprosilo mitropolita, da blagoslovi to dejanje.
Rumuni na Bolgarskem.
BUKAREŠT 12. (Kor.) Operacije ru-munske ar nade n.?. li iiji Turtukaja—Dobrič —Balč<V se nadal uj Jo.
KOLN 12 (Kor.) „Kolnische Zeftung« poroča, d;i so Rumuni radi tehničnih težkcČ spremenili svoj prvotni načrt. Armada bo po novem načrtu prodirala na dveh straneh. Del armade bo v svrho podpiranja srbskih operacij stopil na srbska tla, ostali del pa bo operiral iz Dcbrudže.
BUKAREŠT 12. (Kor.) Rumunski poslanik v S.fijf, princ Ghika, je dospel danes semka!
BUKAREŠT 12. (Kor.) Vojni minister je brzojavi! feraiju iz Sitiscrije: .Okupacija mesta se je izvršiš ob 11 dopoldne".
BERLIN 12. (Izv.) Usti poročajo, da je rumunski kralj Karel prejel lastnoročno pismo ruskega carja Nikolaja, ki se nanaša na sedanle razmere na Balkanu.
BUKAREŠT 12 (Izv.) Prodiranje romunske armade se nadaljuje in sicer brez odpora. V rumun-k h vladnih krogih izjavljajo, da heče Rumunija z orožjem v roki vstvariti ravnotežje na Balkanu, kar odgovarja tako interesom Rusije kakor tudi Avstrije. Ministrski predsednik Majorescu je zastopnikom velesil natančno razložil rumunsko stališže in kakor se zatrjuje, so vzeli poslaniki njegova izvajanja z odobravanjem na znanje.
DUNAJ 12. (Izv.) V tukajšnjih dipio-matičnih krogih se zat;juje, da bo Rumunija zased a le oni del bolgarskega ozemlja, ki ga zahteva zase in da nikakor ne misli ugoditi željam šovinistov, ki zahtevajo, na Rumuni odkorakajo proti Sofiji.
VpraSanje premirja na bojišču
PARIZ 12. (Kor) „Agence Havas« poroča iz Sofije: Kakor se poroča iz zanesljivega vira, so vojskujoče se države pooblastile Rusijo, naj najde modus za ustavljenje nadaljnjih sovražnosti.
BELGRAD 12. (Izv.) Na tukalšnjih merodajnih mestih izjavljajo, da sta Srbija in Grška le ped tem pogojem pripravljena skleniti premirje, če Bolgarska že vnaprej sprejme srbske in grške mirovne pogoje.
Če se to ne zgodi, hočeta obe državi z vso neizprosnostjo nadaljevati vojno na bolgarskem teritoriju.
ATENE 12. (Izv.) Grška vlada (e na demaršo tripleentente glede ustavljen|a sovražnosti odgovorila, da se mora skleniti mir direktno na bojišču.
PETROGRAD 12 (Izv.) Car se (e danes vrnil iz Finske v Petrograd, a |e po vojaški paradi takoj zopet odpotoval, iz česar se sklepa, da Je situacija na Balkanu še vedno nepojasnjena.
BERLIN 12. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih izjavljajo, da se berlinska vlada noče vmešavati v sedanje dogodke na Balkanu in {e prav zadovoljna, da je Rusija sprejela silno težavno delo posredovanja.
LONDON 12. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da bo premirje na bojišču sklenjeno Se v najkrajšem času.
Bolgarsko sobranje.
SOFIJA 12 (Kor.) Vaditelji opozicijo-nalnih strank so zahtevali tajno sejo sobranja, da se informirajo o položaju. Ministrski predsednik dr. Danev je zahtevo odklonil z motivacijo, da k svojim zadnjim javnim izjavam nima ničesar pripomniti.
Položaj na Bolgarskem.
DUNAJ 12. (Izv.) Preko Bukarešta prihajajo vesti, ki govore o strašnem razburjenju na Bolgarskem, posebno pa v Sofiji. Po deželi se pojavlja hud odpor proti se-
danji vladf, zlasti p3 proti rain!strskemu predsedniku dr. Danevu. Tudi v armadi se pojavljajo slučaji javnega upora. Na ministrskega predsednika dr. Daniva fe bil baje izvršen atentat, ki pa se nI posrečil. Ru-munska „Epcca" tudi javlja, da se namerava kralj Ferdinand na korist svojemu sinu Borisu odpovedati prestolu.
MALI OGLASI
MAU OOLAS1 m imtmaAf M « vta kitft Mu> ti »Ju m« M, udtrn rri	pfMBfMu m vUL
Vesti iz Goriško*
Volile! splošnega volilnega razreda na Goriškem 1 Danes se bo vršila volitev v splošnem volilnem razredu. Do katerega volilca koli dospe naš današnji glas, mu svetujemo, oa) voli samostojne kandidate! Ti so: dr. Gustav Gre-gorin, odvetnik v Trstu, Ignac Kovač, župan v Ajdovščini in Fran Miklavič, župan v Kobaridu.
Volilci, storite svojo dolžaost. Živeli samostojni kandidatjel
Repentabor. Podpisani si šteje v dolžnost, da se v imenu tukajšnje šolske mladine zahvali vsem p. n. gg , ki sopreplačali vstopnino k šolski veselici dne 6. julija 1.1. in g. Krizmanu iz Verhovelj h. št. 5 za podarjene cvetice, nadalje mali učenki Šttfaoijl Skabar, ki se Je v tako lepih verzih poslovila v imenu Šohke mladine, ter g. Antonu Guštinu, ki je v lepih, vznešenih in ganljivih besedah govoril v iraei u drug h cbčinarjev. Izrečena bodi zahvala g. R. Ravb3rju in F. Guštinu, udom krajnega šolskega sveta za sodelovanje, slavnemu županstvu za priredi tev banketa in streljanje. Konečno najiskre-ceja zahvala vsem občinarjem, ki so se v tako ogromnem številu udeležili veselice, kakor tudi vsem prijateljem, tovarišem in znancem, ki so od bh'zu ?n od daleč prišli in s tem pripomogli, da se je veselica izvršila v najlepšem redu in tako s'ovnsno. Repentabor, 8. juiifa 1913. Vodstvo ljudske Šole,
Anton Fakln, nadučitell.
Vesti iz Istre.
Iz Opatije. Sezona je slab?, kajti dežuje venomer in črne koze, ki stražiie po Rek?, so marsikaterega gosta ptestrašile da ne pride.
Strah pred kozami pa je neopravičen, ker so bili Ie nekateri slučaji in nI se bati nikake epidemije. Kar se pa tiče slabega vremena, to je p3 letos za letovišča sploh katastrofalno. Upajmo na boljše čase.
Komunalna nižja realna gimnazija v Voloskem-Opatiji. V soboio dne 5. t. m. se Je zaključilo šolsko leto na komunalni nižji gimnaziji v Voloskem-Opatiji s svečano službo božjo. Potem so se razdelila učencem spričevala in šolska poročila. — Iz tega poročila posnemljemo nastopne podatke:
Komunalna gfmnaziia v Vololskem-Opatiji je bila ustanovljena feta 1909 in ma sedaj štiri razrede s 107 učenci: v prvem razredu 30, v drugem 34, v tretjem 23, in v četrtem 17. Od teh jih je bilo po domovinstvu 86 iz Istre, a 21 Iz drugih krajev. 90 učencev Je stanovalo pri svojih roditeljih (Kastav, Vclosko Opatija, Veprinac. Lovran), in le 17 jih Je stanovalo izven roditeljske h!5e. — V naukih Je vspelo 90 učencev, dočim Jih Je bilo 17 nesposobnih Izvrstno sposobnih Je bilo 13: v I. razredu 2, v II. razredu 4, v tretjem razredu 7. Na zavodu Je službovalo 9 učiteljskih moči: Filip Crvarfč, dr. Anton Ma|žer, Ivan Ber-g:ć, Ivan Ivančič, dr. Mato Tentor, Vladimir Raić, Širne Siroalč, Ivan Janovsky In Edvard Tuma, a zavodu na čelu Je bil ravnatell Ivan Rabar.
Odda se
sobica, ulica Bel.mggio $tv. 7. pritličje.	ir,<t»
Državni uradnik "JT£ .pl£
spodično ali fdovo od 30—40 let staro s primerno doto. Ponudbe pod šifro „TIH.4 SREČA 9- — Gorica — glavna pošta L — poštnoležeče.	1529
Odda
qa v na-'em stanovanje pri sv. Ivanu. Pojasnila v goatilni Suban. 1400
Hišni olllns priler, z dobrimi spričevali,
ntom dl uy it vajen vaakega deUi želi me
njati službo. Naatopi lahko takoj. Nailov pove lasera tni oddelek Jt'd nosti pod 5t. i53l.	1531
PrnHa ep harmonika po ceni. • Naslov pive ■ I "liti OP II seratni oddelek Ed nosti. 1530
Išče se mladenič ^ £
italijanski jezik, za prevaženje ml«ka s k)ojem. — Ponudbe: Mlekarna Brato i v Pnl;.	Iti23
Vrtnji* 25-40 let ztar, spreten v gojenju cvet-wl IIIdi lic iQ zelenjave za trgovino, se sprejme takoj. Plava po dogovoru. — Alojz B r a ; o ž v Pjli.
1524
MlaHpfltf priden za pomagati pri mlekarstvu. micUCIllu ne sprejme takoj z meaečuo plačo K 40. Hrana, stanova je in perilo pro-no. Mleearna B r a t o ž v Puli.__1525
„KTuTŽvonTmir"
nes v dvori ul „Gospodarsk ga društva Vrdela" ulica Akcijo. Plesalo se bo kotiljonski in cvetlični valček. Tombola n* šampanjec in tirto.__1583
llri^ O j? t m priredijo fantje na Preseku Ulit/ 4w. I- III. javrn ples.	1526
Danes ob 5 popoldne v R o c o 1 u
veselica. Sodeluje mandolinistična skupina »Viktor Parma". Po veselici PLES.
Poslano*)
Poživljam ono osebo, katera me potom pisma na različne načine nesramno obre-kuje, da pride s svojim imenom na dan, ker drugače ga smatram pred javnostjo kot obrekovalca in nesramnega lažnika.
Torej na dan z imenom.
Anton Bezjak.
Skedenj, dne 12. VII. 1913.
n*ia nnefolll pe fcddajo takoj, v ulici della U«B JJUblBIJI Guardia £tv. 44, II. pri slo venski dri.žiti (Kr.žmančiĆ).	1535
nh^o-lo iz medi za zavede 83 prodajo po K UUCddld 3 50. Ul. Caseraa 14, Ces a 1358
prflf|a aq v Pazinu (I*'ra) hi9a s neleuinai-If uua oe gtimi prostori. — Cena Krou 4fX)0 (s'aldo). Poj sriia daje Jakob Lovrič v Trstu, ulica S. Frant esc ) d' Assi: i 4, I.	1536
MnHictinia (Via Nuovn 45, L nad ) Veli*a
murnom.JO izbera lepo garniran h klobukov za go?pe, goapodičoe in punce, izpod tovarniških cenah zaradi tdpotovanja.	1537
Gospodična-uradnica
na Ii-ser odd. Ediroati pod „Alpin i 13u._
Pnetintft Mopon priporoča cenjenemu OUoUSli l»5 mctrLU občinstva n v oj o ž ganjamo in šjaščič. rno, nahajajoča ee t ulici Iatituto Atev. i. — Vsakovrstni likerji in vino v steklenicah Cene smerne.
hlot M Coclian Eajprijetnejši vsak dan. I£ltjI V OCOljail s pamiti 4kiat na dan, e železnico ravno taku« V češljanu je na državni cesti 8 gostilen, posebno pa se pri L r?ucu dobi najbolja postrežba v jedi in pijači. Lepi senčni prostori ter zmerne c-.ne. Vljudno vabi IVAN SUO.	UJ
Prijateljem in slav. občinstvu
toplo priporočam debroznano gostilno g. Tomužiča v ulici Moliu a veiito štv. 3 v Trstu. — P e g a n L e a n d e r, vo.iitetj.	524
Priporoča
se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel „Pri zlatem Jelenn" v Gorici. Cone smerne.	1252
Trgovina jestrin tao!£r£lp?r£:
ex Počkaj se priporoča si. občinstvu v mestu in na deželi. Postrežba na dom. Cene nizke Za mnogo-brojen obisk se priporoča Peter Bradelj, trgovec Podružnica Kulonja '295	1411
fclUvl llo rizovaui posredovalec v kupoprodaji prcdajttlnic, nepremičnin, zemljišč in posojil Molin a vento 70.	1440
Svirala bo
v redeljo dne 13. t. m. „Prva tržaška flovenska godba" v Do-bravJjah na Krasu. — K obilni udeležbi uljudno vabijo Mladeniči.__I50ti
Višjegimnazijec „tSt ^rr
pisi na Ineeratni cdd.dek Edinosti pod nailovom : „Učenje^___1486
njjfvl/ okoličan, želi dobiti instrukcijo v mesta li'|al% za I, II. ali III. gimnazij, razred ali kaj stičnega. Naslov pove Ins. odd. Edinosti pod štev. 1521.	1519
motno, zavreto, pokvarjeno 86 popravi ka-flUU kor tudi duh plesnobe (mufe) se odvzame. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pod št. 1518.
Na nrnriai imflm Ea p°tntj kočijo po-
I*** J||»l UUdJ polnima na no^o predelano. — Cena nizka. Na zahtevo pošljem sliko voza. Naslov : Anton PetkovSek — Spod. Logatec, Kranjsko. (5041
Mizarski mojster vsakovrstna mizarska
dela. — Trst, ulica Madonnina štv. 8.	1508
Pevsko-bralno društvo „Dom"
priredi v Velikemrepnu dne 20. julija veliki javni p 1 e h. Morebitni dobiček je namenjen društvenim potrebam. Na obilen obisk uljudno v»bi Odbor. (1434
Prnrflam CA >rata, okna, stopnjice, omival-liuuaju 5D niki, ograje itd, ulica Piccardi 5t. 18.	977
Y kritični izpremembi let ženske je naravna kisla voda FRANZ JOSEF izvrstno sredstvo, posebno pa v slučajih y>riti?ka krvi proti možganom, pljuSam in srcu. Tudi za-stajanje v trebušnih organih se prav lahko odpravi. Profesor Manzoni v Lichtenfeldu piše: Rabil sem v mnogih slučaj h ta kr. univerzitetni kliniki za babištvo v Wurz-burgu kislo vodo FRANZ JOSEF, katera je j učinkovala kot odvajalno sredstvo izjemno j hitro in zanesljivo". — Dobiva se v vseh j lekarnah, mirodilnfcah in prodajalnicah mineralnih vod, vendar treba izrecno zahtevati s polnim imenom, ter se je varovati pred takoimeno\ animi „nadomestili".— Odpravno ravnateljstvo zdravilnih studencev Franz-Josef v Budimpešti.
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja I
uredništvo le toliko, kolikor mu zakon veleva.
ss ZOBOZDRAVNIK n
Dr. Hinko Dolenc
ordinira
ulica S. Lazzaro it 23.
Sprejema od 9—1» 8—6.
TRGOVINA UGOTOVLJENIH
OBLEK
za moike. ženske In otroke
Obleke po merL CENE IZREDNO NIZKE
^^ ^^cerkoljo v. JUte 'i oeej3)
Ulica della Tone 2	trst	ulica San Lazzaro 17.


Od aususta naprej
u allcl
Ponterosso 8
VOSOl Dl. HllOVD 13.

£
fAlIftAllISBA gMMWŠM
s&pm trnoDi»Ai
fALDTE 0 DEVIZI.
PMSĐU310	_
** nmmma*	nju« unaea t
JAtTOS «XADl9ClH. UTB. DEPOfirrB. — PROMESS. sbmjatt> aBian.
TOST, VIA GASU •» R»nMW 87. 5 (LA8TM FOSLf?fl£
VLM IM KS3JIŽ1CV W ©HEVA VLOOfi 4% TO DNEVA VZDIOA
MINJALNICA.
aur-tđ? nt*Aaa tunu a arojaaa. NA. TEKOĆI IN ŽIRO-RAČUN PO POOOVOTO,
fc ^AUSA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI URADNE URE: 9—12, 2V»—5Vt.
MBPMOMto	ortu a rix?nft
JU^A&fTiJMTS r—pw— wmk$JM9 PMXX svuan (Mm
*57imi (nuirii nuKx im Baon^aOB« SSAFfeNI KBSDIT1 EEUSOTHIS-KREDOT sas»rn pmti DuvuMiSrcua usabaaja. BORZHA BLAROCn.a. • OTKASO-
TgTxro53. u«,. vra. __
Filifalke v Opat??? in Lfublfanl
Ofctoman papir za svaleiee.
Ottoman papir in stroeniea za svaleiec se hvalita sama in ne potrebujeta reklame

Novosti za pomlad In za poletje!
Moške obleke iz sukna, kamgama zadn e novosti .......od K 15-48
Daška obleka Iz sukna, kamgarna,
zadnja novosti .... od K 10—32 Otroške obiske t d 3 do 12 let od K 3—18 Velika zaloga suknenih hlač . od K 4— i4 „ „ kotonlnabtih hlač od K 2 20 -5
Največja zaloga blega zadnjih novosti. :: Sprejemajo se naročila po meri. ::
Sf.eci]eiiteta; delavne obleke, sralce as spodnje srajce Itd. Itd; š
Samo v iobro znani trgovini
„ Allo cittfi di Trleste"
ulica Gios e Carducci (ex Torrente) št. 40
Velika zalogfa obuval
za moške, ženske lil otroke
čevljarnica M koli
TRST
ul. G. Caprin 16, vog. ul. della Guardia 22.
Prevzema naročila po meri in popravlja. LASTNA DELAVNICA.
F. Prege!
Trst, via ciuseppe Caprin 10 (pri Sv. Jakobu)
priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano
mirodil^ico.
prodaja se vsakovrstne mirodije in dru^o. Sipe, barve, kisline in profuraerije. Sveče. Petrolej in mineralna voda. Cene zmerne.
Tehnična poslovnica
FRANC & KRANC, Trst,
(prej Schnabl & Co. Succ.)
doba vata i
Tirtfiytt nillzvrttneji* Materjo » benom, plia, npojai plia Im ■•ter]« H aafta,
sistem „Diesel" stoječa in ležeče nstrojbe.
Lskomobll« na benz!« !n para. Prarramajo delo induitrijalaih tova« kakor: Milil za nska, atrojl za proizvajanje aija, tavaraa leda, stroji za kaiatneleaie, »troji in tovarne aa Oemeat, stroji in nameUenja aa alz&reko efcrt, centralno kurjatev, stroji aa drobljenje različnega blaga, kemifine tovarn« itd.
Namettenje aa elettrlčao razvatl|ava in prenoa	ElektriJna vadigala za
Otabe (Uft) sistem Pedretti, kakor tudi vadigala za blago. Stroji aa kovaiko la drug« obrti. Madaraa traaaelalja. Sesalke in cevi vsake vrsti.
Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstna oavi* Orodji in stroji aa poljedelstvo in preie za vino. Olje, samahi, pipa itd. vAnduro* najbolji in najoenejii pokrov hii.
---froraftial t* «Mafe ■•«»•» WMt«aJ. — — —
Velika zaloga dvokoles
Ia šivalnih »trojev, grMofini«, •rkMtroncv pri B*tjel-U, Ovrtca, Stolna allo* it. 3 to 4. ■ atlaaičaa daiavnloa. - Prndaja na Obroka. Caaikl franko. VoJIka zaloga vaak«wr«tnlh atra]«v rabljenih po oaal
Tovarna kovCo^ov ia potnih torb
Lorenzc Lasorte
PIAZZA OSPI7ALE ŠvTV. 6.
Sprojemajo ae naročile ln popravila to stroke — Cene absolutno konkurenčne. Izvršujejo ae odpošiljatve na deželo.
Tovarna
kcv&egov in potnih torb v vaeh velikostih in popravila po nizkih oenah — Poiiljatve na vae strani.
Trst, ul. Silvio Pellico štev. 8.
Zobotehnični ambulatorij Univ. zdravh k«
Dr. Makso Barry
Ermanno Schultze, 1. tehnik. Trst, ulic« Caserma fitev. 17, KL udst.
Posebni zavod za umetne zobe brez uatb* plošče. Plombiranje z zlatom, platinom ic porcelanom. Vaa dela brez bolečin. Zrav nanje krivo rastočih zob.- Zmerne cene. Sprejema od 9 do i in od 3 do ft po pel
Gostilna Max
j Trst, via Petronlo 3 (pri nov, trgn). ToSi »e ' istrsko in domače črno in helo viso, kraški teran j vipavsVo vino in Dreherje-vo pivo. Točijo j »e tadt vsako vratni Ukori in žganje ter » ava j ožnhinja vedno pripravljana % gorstml ta I---- . — mrzlimi J&&U1.	=
Pekarna in sladčicaroa
M1KUSCH
Irdeluje kruh z zdravim higijeničnim olektr. strojem
frst • Plazim S. Francesco d'Ass si 1,
Prodaja moke I. vrste, sladčice Inpiepečend^ (biskot!) najboljših vrst, velika Izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat n *. dan, buteljke, fina, desertna vina, dalrnar nska In istrska vina z mzprodalnnjem plve v r.te-kienlcah. Z^lag;atet| zadruge c. kr. državnih uradnikov. Državnim uradnikom 5° o ^o^ust.
Ivan K rže
Tre t - Pl&zza Giovonnl it, l<
^^ ^	tuiiiajstib in kistarj-kifc poVre'>
SLazšzZ.vi^od lesa in pleto&ln. lira brest, iobro* in kad. »odčekor. lopat, rel©t, aM 1» »ta koTrstcia koSev, jrrb.»»fT Ja mr.u! ter mnoge dr.ifik ▼ to moko	t*'
ječift predmetom— * i ^S^A	ton o t
kuhinjsko posodo Tsake Trar« bodi od pcaeciaaa, ml j t eaifcila, koaherja ali ciaka, nadalje pscisantafj« kletk« iut — Za goatiiuićarje pip«, 'krogce, wenilje» la steKlvno posodo ta Tino.
UrarRaimondo Bisiach
opozarja svoje cenjeno odje-malstvo, da se je vrnil v svojo urarno na bvoie prejšnje mesto, Campo S. Gia-corao 5, v hiši „Delavskega konsumnega društva**. — ZA BIRMO je na razpolago bogata izber ur, verižic in priveskov po konkurenčnih cenah.
Tržaška posojilnica in hranilnica
MHHH^HHHHMHMBBI
registrovana zadruga z omejenim porodtvom.
Trst, plazra Caserma štev. 2, I. (v lastni palači — vhod po glavnih stopnjlcah).
I
Poštno hranllnlčnt račun I6.004.
Posojila daje
na vknjižbo, na menice, na zastave in
na amortizacijo za daljšo dobo po dogovora.
Eskomptuje trgovske menice.
Hranilne vloge
sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
wr 4i4°|o -m
Vačje stalne vloge ln vloge na tekočI račun po dogovoru.
Rentni davek plačnje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono.
Oddaja domaČe nabiralnike (hranilne pušice).
Telefon Stov. 052
Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih dragih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. 8tanje vlog nad tO trilijonov* URADNE URE : od 9 do 12 doaoldno In od 3 do 5 popoldne Izplačuje se vsak delavnik ob urednih urah.
CENTRALA v
. . PRAGI - -
Ustanovljen* 1868-22 podružnic. 12 ekspozitur. Delniška glavnica \
a su,000.000
Rezervni in varnostni zaklad;
! j K25,000.000
Zivnostenskn banko, podružnicu v trstu
Telefon: 2167 - 1078.
AKREDITIVI - ČEKI - IZPLAČILA --	BORZNA NAROČILA.
IZVRŠUJE VSE BANČNE IN MENJALN1ČNE POSLE.
GRADEŽ — ekspoziture	i OPATIJA
VLOGE
na knjižice
A--
T 20
Rentni davek plačuje
banka Iz svojega. Položnico brezplačno na razpolago.
}| o&ssznsMiEHr \
jj S	<3-:-.!	J
\ '^OTTOMAr^S l,