Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberta (Ul. Commercialc) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. prod. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6464 Poštnina plačami v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 40 Ur N N A: MARO četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. $T. 540 TRST, ČETRTEK 18. MARCA 1965, GORICA LET. XIV. l/lefiauimijkm icabodSa Slovensko javnost v Italiji je hudo prizadela vest, da je ustavno sodišče izdalo razsodbo, s katero je v bistvu sprejelo priziv vlade, češ da je nezakonit tisti člen notranjega pravilnika deželnega sveta, ki dovoljuje, da sestavlja samostojno ukupino v deželnem zboru tudi en sam svetovalec, če je ta izvoljen na kaki listi narodne manjšine. Najhujši in za našo manjšino najbolj škodljiv pa je tisti del besedila omenjene razsodbe, kjer je rečeno, da dežela ni pristojna, da s svojimi zako-nii urejuje manjšinska vprašanja, temveč da je za to pristojna le država. V zvezi s to razsodbo je Svel Slov. sKupnosti (dob ril resolucijo, ki jo zaradi njene važnosti objavljamo v celoti. ((Vred.) »Svet Slovenske skupnosti v Trstu je z plehek im obžalovanjem vzel na znanje poročil, da je ustavno sodišče v Rimu sprejelo prizisv vlade, ki je izpodbijala 2. odstavek čl. 23 notranjega pravilnika deželnega • veta, ki določa, da ima svetovalska skupina lahko tudi enega samega svetovalca, če izvoljen na kakšni listi slovensko etmič-pe manjšine. Svet Slovenske slkupnosti ugotavlja, da 'e omenjeni odstavek pravno utemeljen s č'- 3 statuta za deželo Furlanija-Julijska krajina, s čl. 3 6 in 10 ustave (tudi v zvezi z mednarodnimi obveznostmi), ki vsebujejo 'temeljna in nače'na jamstva za enakopravni položaj ter zaščito pripadnikov slovenske unainjšine in njenih predstavnikov in meni, da je zato sodiba ustavnega sodišča pravno neosnovana, v svoji, utemeljitvi pa krivična zn slovensko etnično manjšino, zlasti ker trajno postavlja slovensko zastopstvo v položai neenakopravnosti in ker ne Sre /a nikakšen spor o pristojnosti med clržavnimi in deželnimi orgalni. Svet Slovenske skupnosti izreka svoje začudenje, ker je omenjeni 2. odstavek čl. 23 notranjega pravilnika izpodbijala vlada leve sredine, ki bi morala kazati več razumevanja do slovenske manjšine ter izraža svoje ogorčenje, ker preti nevarnost, da bi vlada izpodbijala vse sklepe deželnih orga-n°v glede slovenske manjšine, ji s tem od-' 1 nla njeno pravice v okviru deželne samouprave, ki je dobila posebni statut za-radi prisotnosti slovenske manjšine in ki bolj pozna potrebe ter probleme Slovencev, kakor osrednja vlada v Rimu, katera je dos’ej na tem področju prav malo naredila. Svet Slovenske skupnosti pripominja, da 'majo zastopniki italijanske manjšine v občinah z nemško večino na Južnem Tirolskem pravico do lastnih svetovalskih sku-Pin, četudi ne dosežejo po pravilnikih določenega števila. Ko svet Slovenske skupnosti protestira Proti omenjenemu prizivu in sodbi ter poziva v'ado, naj odstopi deželnim organom, ki so v tem primeru pokazali razumevanje do slovenske manjšine, več pristojnosti na tem Področju, odnosno naj sama čimprej izda ustrezne zakone za zaščito Slovencev.« VZROKI KITAJSKE PASIVNOSTI Ameriška vlada je sklenila poslati nadaljnje okrepitve v Vietnam, da bi okrepila boj proti komunističnim gverilcem. Povečala bo zlasti število helikopterskih jat, ki so posebno primerne za boj proti gverilcem. Poveljnik sedme ameriške mornarice na Tihem oceanu, admiral Blaokburn, pa je priredil v sredo tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da so njegova letala v stanju izvesti vsaj en napad, na dan, proti vojaškim napravam v Severnem Vietnamu. Blaidkburn je tudi izjavil, da ladje sedme mornairice nadzirajo obale Južnega Vietnama in pomorski promet s Severnim Vietnamom, da bi preprečile dotok preskrbe komunističnim gverilcem po morju. Zanikal pa je, da pomeni to pravo pomorsko blokado. Kot se zdi, uvajajo v sever n o-vi e t n amsk i prestolnici Hanoju varnostne ukrepe za primer letalskih napadov. V teku je evakuacija otrclk in na raznih krajih v Hanoju kopljejo jarke, v katere naj bi se zateklo prebivalstvo med letalskimi napada. Združene države so namreč, kot znano, izjavile, da se bodo letalski napadi proti Severnemu Vietnamu nadaljevali in postajali vse hujši', če hanojski režim ne bo pokazal namena, da preneha z dajanjem pomoči gverilcem v Južnem Vietnamu. V Južnem Vietnamu se medtem nadaljujejo boji med vladnimi silami in gverilci Vietkonga. Pri komunističnem napadu na n.eko vladno postojanko okrog 140 kilometrov južno od Saigona je bil en Američan ubit, trije pa ranjeni. Južno vietnamske sile so imele 7 mrtvih in 16 ranjenih. Vse kaže, da se bo vojna v Vietnamu še razširila. Pač pa so Američani vedno bolj Diplomatski odnosi med Bonnom in Izraelom Redni diplomatski odnosi med Zvezno Nemčijo in Izraelom ne morejo biti vzpostavljeni prej, dokler ne rešijo nekaterih visečih vprašanj. Do tega zaključka je prišla bonnska vlada po vrnitvi poslanca Bir-renbacha iz Jeruzalema, kjer je imel vrsto razgovorov z odločujočimi krogi izraelske politike. Težave so tudi psihološke narave, kot menijo v nemški prestolnici. Vendar vlada prepričanje, da bodo vsa vprašanja kmalu rešena in da bo Nemčija | že v teku enega meseca priznala Izrael, kar bo silovit udarec za Egipt in za ves arah-' siki svet. S tem se bodo morali namreč Nasser in drugi arabski voditelji dokončno odreči upanju, da bi mogli še kdaj iz- j brisati Izrael z zemljevida ali ga zadaviti z j blokado. Izrael z Nemčijo za hrbtom bo postal zanje nepremagljiv. Toda to kašo so si s svojo nepremišljenostjo skuhali sami... prepričani, da Kitajska nima namena direktno poseči v vojno in da se bo zadovoljila le z verbalnimi protesti. Po njihovem mnenju Kitajska v zadnjem času nalašč napihuje polemiko s Sovjetsko zvezo, d;a bi odvrnila pozornost od svojega pasivnega zadržanja v vietnamskem dogajanju. Zelo verjetno je, da odgovarja to mnenje resnici, ker si je dejansko težko razložiti kitajsko pasivnost spričo ameriških bombardiranj Severnega Vietnama. Najbolj verjetna razlagai za to, da Kitajci tako pasivno gledajo bombardiranje Severnega Vietnama, je najbrž v tem, da si Kitajska spričo mnogih nujnih nerešenih gospodarskih in prometnih, verjetno pa tudi političnih problemov ne more privoščiti direktnega posega v vietnamsko vojno, vsaj za zdaj še ne. Na to se seveda mi mogoče stoodstotno- zanesti, ker so, kot znano, d.ik-'atarski in totalitarni režimi, kot je kitajski, nepreračunljivi. Toda totalitarnost in nesvoboda še ne pomenita moči. In to ve-'ja tudi za Kitajsko, ki je bolj močna v besedah, kot v sredstvih. VolitVe na Koroškem V nedeljo so> imeli na Koroškem deželne volitve. Vse stranke so po večini obdržale svoje postojanke. Socialistična stranka je obdržala 18 mandatov, dobila je pa osem tisoč glasov več kot leta 1960. Ljudska stranka je tudi dobila isto število sedežev v deželnem svetu, napredovala pa je za tri tisoč glasov. Stranka svobode je tudi ohranila 5 poslancev, čeprav je zgubila nekaj nad dva tisoč glasov. Komunisti imajo enega poslanca in 7500 glasov, to je za 200 manj kot zadnjič. Slovenci so volili razcepljeno. En del je oddal glasove socialistom. Tisti d.el, ki je prej volil ljudsko stranko, je pa nastopil samostojno kot »Koroška volilna skupnost«. Zbrala je 4272 glasov, a premalo, da bi prodrla z enim mandatom. Vendar pa je njena številčna moč, zlasti v velikovškem Okraju, pokazala smisel za samostojen slovenski nastop. Kongres slovenskih komunistov V sredo se je začel v Ljubljani 5. kongres Zveze komunistov Slovenije. Glavno poročilo je imel zvezin tajni/k Miha Marinko, ki je obravnaval predvsem družbeno-gospodar-ska vprašanja v Sloveniji. V imenu ZKJ je spregovoril Veljko Vlahovič, ki je orisa] zlasti stališče Jugoslavije v mednarodni politiki. Kongresa se kot gostje udeležujejo tudi predstavniki komunitičnih in socialističnih strank iz Italije in Avstrije. Slov. kulturno gospodarsko zvezo zastopajo pa predsednik Race in člana izvršnega odbora Valtrič in Predan. RADIO TRST A • NEDELJA, 21. marca, ob: 8.30 Kmetijska oddaja ; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.00 Veseli motivi v slovenski pesmi; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Gojko in Cvetka«, pravljica, naipisal Fran Roš. Prvi del. Igra RO.; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 15.00 Znani pevci: Catherine Spaak; 15.30 »Glas iz daljave«, radijska drama, napisal Ermanno Carsana, prevedla Dcsa Kraševec. Igra RO., režira Stana Kopitar; 18.25 Glasba s filmskih trakov; 20.30 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: »Boš videu ti grješnik, kako bo hudo...«; 21.00 Vabilo na ples. • PONEDELJEK, 22. marca, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: »Boš videu ti grješnik, kako bo hudo...«; 17.20 Sirimo si obzorja: »Začetek Goriške nadšolije«. Napisal Rado Bednarik; 18.30 Kon-certisli naše dežele vansiki generalni konzul iz Trsta in goriški prefekt. Goriški župan je v svojem pozdravnem govoru na slovanske goste poudaril dosedanje sLike z upravniki Nove Gonce in Slovenije, ki so prinesli vidne koristi ne samo za naše mesto, marveč tudi za vso de- ............................................ že'o. Razgovore na področju kulturnih, ur- :ert!sti nase dežele — Pianistka Grazia Barbane-G • .•> -i * •, ... ra, Mario Bugamelli in Pavle Merki,; 19.15 Plošče - ^stičnih. prometnih, agrarnih in trgo- vinskih stikov bo treba nadaljevati na še bolj širokih osnovah. Podpredsednik Izvršnega sveta republike V znamenju zbližanja in sodelovanja med republiko Slovenijo in našo deželo Ob koncu pret. tedna so se zbrali v beli ti preostre ovinke. Tekla naj bi pa za zdaj dvorani na goriškem županstvu predstav-, še po isti smeri. ni ki deželnega odbora Furlanije - Julijske j Vsekakor so se iz 'tega prvega sestanka krajine, predstavniki goriške občine in za- (izcimila stvarna vprašanja, ki jih bo mogo-stopniki upravnih organizmov slovenske če točno reševati na prihodnjem sestanku republike. Navzoča sta bila tudi jugoslo- v Ljubljani, kamor je Smole povabil itali- za vas: 23. quiz oddaja; 20.35 Domenico Cimaro-sa: Dva barona iz Roccazurrc (pred. B. Giuron-na), komična opera v dveh dejanjih. jans.ke sobesednike. Po kosilu v Pierisu so si slovenski gostje ogledali nekatere jaVne ustanove v Vidmu. V s Ioveinsko-bene.ške kraje niso šli. Zvečer so imeli člani obeh delegacij skupno večerjo v Novi Gorici, kot gostje župana dr. štruklja. !/e o iepeUoalju tfloumbkega gledališča Spoštovan: gospod glavni urednik. • TOREK, 23. marca, ob: 11.45 Ncanejski motivi; Slovenije Janko Smole je poudaril važnosti Oglašam se v imenu deklet, zvestih čitatelpc 12.15 Pomenek s poslušavkami; 17.20 Italijanšči-, tiakih stikov za reševanje skupnih vpra-1 Vašega lista. !T00r ,RadijsUka unTveS^^onTp^k^ Kratka ^ ’ V P™ vrsti 'za Zboljšanje prometnih | . Na prvi debati o repertoarju gledališča pri flora: - Prof. Kultur 22.00 Slovenske novele 19. stoletja »Učitelj Gregor«. i • SREDA, 24. marca, ob: 11.35 Radio za šo'e (za I. stennio ljudskih šol); 12.15 Brali smo za vas:, 13.30 Priietna srečanja, izbor motivov in izvaja v-j cev; 17.25 Radio za šole (za I. stopnjo ljudskih šol); 18.30 Slovenski skladatelji dvajsetega sto f V VUrua * °n,o ™ °d - ,as ! 7Ve7 s Slaven1 ir in za uresničenie avtoce- c,: °&l mi11 smo se razveselile, ko so nam pove-»Francoska grebenusa«; 19.30 Postni govor, 7vez s Sloven .,o in za uresničenje avtoce- Nase vese rni odm , , •"a™1"' a »°r ' esse-Gonca-Ljubljana. ! ,je pa splahnelo> ko se je om£jeni £OSpod ogUh Slovenske nn,,*'mVJ«, '1,Si' Zmbe k repertoarni politiki Slov. gle-• dališča. Kljub temu smo v okviru svojih mozno- skle- sti glede na prostor dovolj obširno poročali tudi o njihovih intervencijah, katerim smo posvetili 72 vrstic, medtem ko smo jih posvetili izvajanjem prof. Peterlina, enega najuglednejših gledaliških kritikov in strokovnjakov, le 48. Gotovo je, da nikakor nismo hoteli omalovaževati izvajanj drugih diskutantov. toda skoraj vsi izmed njih imajo z gledališčem le rahle (če sploh kakšne) stike in prav gotovo niso tako doma v gledališki problematiki kakor prof. Peterlin. (Vred.) 21. marca, nedelja: Bilka, Vesna 22. marca, ponedeljek: Vasilij, Lada 23. marca, torek: Slava, Zmagoslav 24. marca, sreda: Simon, Gabrijel 25. marca, četrtek: Ozn. M. D., Minka 26. marca, petek: Maksim 27. marca, sobota: Rupert metno dejavnost v državi. Gospodinje so v strahu že kupovale sveče za razsvetljavo iin drva za kurjavo. S stavko bi bili prizadeti po večini revni sloji. K sreči je bila ta nepotrebna stavka v zadnjem hipu odložena. Ni pa še preklicana za prihodnje tedr ne. Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — tdlefon 29-477 Veselje nad obiskom V torek zvečer je bil v Kulturnem domu v Trstu literarni večer, na katerem so brali iz svojih del pesniki in pisatelji iz Ljubljane ter dva tržaška literarna predstavnika. Večer je bil v gledališki dvorani, ki je morda za take prireditve premalo intimna, vendar zaradi precej dobre udeležbe ta okolnost ni motila. Potreben pa bi bil mikrofon, ker v mnogih primerih poezija ni prišla do izraza zaradi pretihega branja. Večer je organiziral Slovenski klub. Nastopili so tile pesniki in pisatelji: Filibert Benedetič, Mira Miheličeva, Edvard Kocbek, Kajetan Kovič, Bor,s Pahor in Lojze Krakar. Obseg prispevkov je bil malce preobširen in bi gotovo večer zapustil še lepši vtis, če bi bili prispevki izbrani v nekem ravnotežju. Na takih večerih gre pač predvsem zato, da se besedni ustvarjavci predstavijo občinstvu in jih tako lahko spozna tudi kot ljudi in ne samo kot umetnike iz knjige. Za tak neposredni stik pa zadostuje tudi krajši izbor. Pozornost občinstva je biila ta večer nedvomno obrnjena predvsem na Edvarda Kocbeka. Tržaško občinstvo je želelo videti in slišati njega in njegovo pesem. Gotovo je bil največja pesniška osebnost tega večera prav Edvard Kocbek. Morda bi bili želeli slišati predvsem njegovo najnovejšo pesem, a njemu se je zdelo, da je primerno izbrati pesmi po kronološkem redu nastanka. Kljub pesniški dovršenosti celotnega izbora sta najbolj prevzeli po-slušavce zadnji dve: Moje življenje in Lipicanci. V teh dveh pesmih je sicer Kocbek še vedno enako svež :in nov, kot je bil tedaj, ko je pel, kako vlečeta voz dva vola in se izgubljata v gozd, vendar vstaja v tej poeziji pred nas povsem nov svet sedanjosti in njegova kričeča nasprotja. Občinstvo je seveda Pokazalo vse svoje simpatije prav do tega pesnika. Zdi se, da bi dosegel večer vse drugačen vrh in zaključek, če bi ga bil zaključil on. Iz svojega zadnjega romana »Mavrica nad mestom« je brala poglavje Mira Miheličeva. Tudi ona ima danes že svoje ime v slovenski književnosti in smo prepričani, da bi v kakem drugem prispevku prišla bolj d0 izraza njena pisateljska moč. Poglavje iz knjige, ki ga je brala, je bilo za večer malo predolgo, diha pa iz njega tanek psihološki posluh Miheličeve za današnjo slovensko stvarnost, ali še bolje, posluh za utrip družine v današnji slovenski sredini, družine z vso problematiko omajanih zakonov in odtujenih otrok. Poezija Kajetana Koviča je subtilna miselna lirika, ki poje v navzkrižjih dobe in človeka, ki je razpet v ta čas Poslušavec ima ob njej vtis resnosti in pesnikove svete službe poeziji. Lojze Krakar je nanizal pred nas vrsto pesmi, kar preveč, da bi mogle v celoti v našo zavest. Čutiti je bilo drobne utrinke lepote, ki pa so se v množici verzov preveč porazgubili. Kot zadnja omenimo domača pisatelja, ker sta Pač domača, to sta Boris Pahor in Filibert Benedetič. Benedetič je imel težko nalogo, uveljaviti se med samimi že priznanimi ustvarjavci. On je bil najmlajši. Recitiral je svoje štiri pesmi. Njegova prednost je bila, da je recitiral bolj živo in bolj razumljivo kot pa nekateri drugi. Občinstvu so biile blizu pesmi zaradi tematike z obale in iz Beneške Slovenije, a za zdaj je bilo pač še najbolj čutiti rodoljubno struno, ki ji bo moral dati pesnik še božanski pesniški pridih. Zelo nas je zanimal prispevek Borisa Pahorja. Iz svojega obsežnega opusa bi bil lahko Pahor izbral marsikaj, a se je nepričakovano odločil za nekaj posebnega, za prozo, ki ji je dal naslov Tru- t Stanko Premrl V Ljubljani je umrl p0 daljšem bolehanju monsinjor in biseromašnik Stanko Premrl v 85. letu starosti. Pokojnik je bil znan v kulturnem svetu zlasti kot skladatelj in glasbeni pedagog. Predaval je tudi kot redni profesor na Glasbeni akademiji v Ljubljiami. Po rodu je 'bil z Vipavskega. Pogreb se je vršili včeraj popoldne v Ljubljani. S Premrlom je legel v grob eden izmed najvidnejših cerkvenih modernih skladateljev. Slovenska kulturna javnost ga bo ohranila v spoštljivem spominu. Naše iskreno sožalje rodbini. slovenskih pisateljev barjev pepel. Skoraj ni literarne težnje in iskanja umetniške izpovedi v vsem, kar je bral, a je v tem doživljenem razmišljanju in popisu košček njegovega srca, po kateiem se pretaka živa kri njegovih dedov in pradedov. Morda bi z nekim izrazitim literarnim odlomkom Pahor doživel večji zunanji učinek, a ga je žrtvoval, da je lahko povedal svojo najglobljo izpoved ljubezni do svojega naroda in do človeka, ki je dal njegovemu narodu pisano besedo. Tako so se zvrstili pisatelji in pesniki ta večer. PrinesU so pred tržaško občinstvo mnogo lepote. Vendar se zdi, da smo Tržačani čakali vsaj malo bolj aktualen večer. Pravim, da je bil sicer lep, a naši ustvarjavci so govorili v splošnem — razen Kocbeka — o nečem, kar je minilo. Vemo, da pretresa sodobnega slovenskega umetnika tudi ta trenutek še mnogo več kot pretekla vojna, kot mladinski dogodek meščanske družine, ali pa je biila preobilica vsega, da so pesmi kot Robot ali pa zadnji dve Kocbekovi pesmi vtonile v obilici recitacij. Večer bi bil po svoji izpovedni tematiki in morda po zboru avtorjev lahko še bolj zanimiv. Vsekakor pa je tudi tak, kot je bil, prinesel rahlo razgibanost v literarno mrtvilo našega jnesta. Nastopajoče je predstavljal Jožko Lukeš. Predsednik Slovenskega kluba, dr. Hlavaty, se je zahvalil književnikom, še posebej gostom, za njihov nastop in jih povabil ponovno v naše mesto. Temu vabilu se je z odobravanjem pridružilo tudi občinstvo in se pridružujemo tudi mi. Skrivnostni Kremelj Sredi Moskve se dviga dolgo zidovje, zgrajeno iz rdeče opeke, ki obdaja široko skupino palač, dvorcev, muzejev, orožarn in ministrskih uradov sovjetske Rusije. Že izza davnih časov tatarske nadoblasti je bil ta kraj nedostopen za navadnega podanika tatarskih hanov, pozneje ruskih velikih knezov in cesarjev, danes pa novih sovjet-slkih oblastnikov. Ljudje, zlasti na zahodu, izgovarjajo ime Kremelj z nekim tajnim prizvokom, v katerem odmeva strah pred neomejeno in despotično oblastjo. Skrivnostna in pestra je zgodovina tega gradu, ki predstavlja najstarejši del mesta. Ime je tatarsko in pomeni utrjen In zavarovan kraj. Tatarski kani, ki so vladali nad Moskovijo od 13. do 15. stoletja, so ga prvi utrdili. Kremelj so olepšali moskovski veliki knezi, >ki so morali plačevati kanom letni davek. Ob koncu 15. stoletja pa ni bil Kremelj samo utrjena postojanka sred.i prestolnice moskovskih velikih knezov, ampak že celo mesto razkošnih palač, samostanov, cerkva z zlatimi ikonami, stolpov s čebulastimi zvoniki, vojašnic in carskih soban. Večino prekrasnih poslopij so zgradili italijanski mojstri v bizantinsko-ruskem slogu, združenem z romanskimi stavbnimi elementi. 2e od daleč so pozdravljale popotnika kremeljske strehe, sijoče v zlatih in sinjih barvah, kakor da se pne nad »svetom Moskvo sama nebeška mavrica. Ves ta najstarejši del mesta je obdajal dva kilometra dolg zid, visok 15 do 20 metrov, nad katerim se je dvigalo 19 stolpov. Do 18. stoletja so stolovali v Kremlju tudi rusiki carji in patriarhi ruske pravoslavne cerkve. Svetna' in verska oblast je bila združena skozi stoletja v kremeljskih palačah. Leta 1712 pa je car Peter Veliki prenesel prestolnico v po njem imenovani Petrograd, danes Leningrad. Moskva z mogočnim Kremljem je pa še vedno ostala kot znak ruske politične moči in kutumega življenja. Zgodovina Rusije se je še vedno razvijala vzporedno s slavo in padci Mo- Zaton nezaslužene slave 2e nekaj časa hodijo po svetu tisti štirje ■kričači znani pod imenom »beatles«. Vsi listi so bili še pred nelkaj tedni podmi slik štirih fantov z dolgimi grivami, tesnimi hlačami, ki so na odrih kričali neke popevke in se zvijali, kot da bi jih metalo božje. Mlade zamaknjenke so ob njih pogledu padale kar v nezavest. Njim so pa za kričanje, kar naj bi bila nova pevska umetnost, leteli milijoni in milijoni v žep. Zdi se pa, da gre njih neumna slava že nekoliko h kraju. V nedeljo so prileteli na letališče v Solnograd. Tam jih je čakaila množica privrženk, pa tudi veliko število drugih, ki so v znak protesta proti njim nosili tablice z napisi: »Proč iz Mozartovega mesta«. Nasprotniki so se obmetavali s snežnimi kepami; drugega hujšega ni bi- lo. »Beatlese« so s policijskim varstvom prepeljali v hotel, kjer so imeli tudi tiskov-' no konferenco. Eden izmed časnikarjev jih je vprašal, če so že kaj slišali govoriti o slavnem skladatelju Mozartu. »čudovit mož-<, je zinil eden od, njih. Na vprašanje, koliko bi dali za en Mozartov koncert, so se odrezali, da niti stotinke. - simbol despotizma skve in njenega vidnega znaka Kremlja. Za svojimi zidovi skriva bogato zakladnico ruskih carjev in mnogotere zgodovinske zanimivosti. Ob vznožju zvonika pri cerkvi kronanja ruskih carjev leži velikanski zvon »car KoLokol«, vlit leta 1737, baje iz brona uplenjenih topov. Težak je 2022 stotov, Obodov obseg pa znaša 18 metrov. Talko je velik, da ga ne morejo obesiti v nobeno lino. Po velikosti mu je podoben tudi »carski top«, ki zeva z odprtino več kot enega metra blizu zvona. Vlili so ga že leta 1596. Kakor ni Kolokol še n obe n krat zazvonil, tako tudi ta top še nikoli ni ustrelil. Oba sta samo priči nekdanje carske veličine, oziroma megalomanije. Leta 1812 je gledal Napoleon skozi line kremeljskega Obzidja gorečo Moskvo, katero je ukazal zažgati poveljnik Rostopčin. Na višku svoje moči se je moral Napoleon z begom rešiti iz «ub'jev v Kremlju in iz ognjenega morja v Moskvi. Mrki Kremelj mi dovolil ne kanom, ne carjem, ne Napoleonu in ne pc^neje Hit'erju, da bi se v njem za stalno ugnezdili. Mnogi nasilniki pa so pustili tam znake svojega nasilja. Se danes stoji pred arzenalom v Kremlju 800 francoskih topov. V muzejih se leskečejo dragulji carskih kron, razstavljeno je orožje nemških napadalcev. Vse kaže moč in nje minljivost. Skrivnostni in oblastni Kremelj pa še stoji nad, Moskvo, simbol moči in njene minljivosti. Pričakal je nove oblastnike v oktoberski revoluciji leta 1917. Tedaj so se odprta revolucionarjem velika trdnjavska vrata šele po sedemdnevnih krvavih bojih. Od Lenina d,o Stalinove smrti in do padca Nikitc Hruščova, so se stekale niti sovjetske obisti v teh palačah. Danes sede v njih sobanah novi ljudje, ki jih ne Obdaja več tak sloves moči. Kremelj je pa še vedno simbol ene izmed svetovnih velesil, središče moči in oblasti prostranstva od Baltika do Pacifika. TVsfi/J I; vtj n Seja nabrežinskega občinskega sveta V ponedeljek se je sestal na sejo občinski svet. Župan je najprej poročal o prizadevanju občinske uprave za odpravo stanovanjske stiske, zlasti glede ne a precejšnje število sodnih izselitev. V tej zvezi je župan sporočil, da je stopil v stik tudi z deželnim odbornikom pa javna de'a, s katerimi je proučil možnost, da bi tudi dežela nakazala določeno vsoto denarja za zgradi njo nekaj stanovanj. Svet je nato odobril predlog odbora, naj se s 1. julijem razširi smetarska služba na Nabrežino, Nabrežino-kamnolomi in Nabrežino-postaja. Ce'otna služba bo izkazovala nad 6 milijonov lir letnega primanjkljaja, vendar jo je treba izvrševati, ker gre za važno javno korist. Qbši;rna razprava je nato nastala, ko je odbor predlagal, 'naj se tudi letos nakaže milijon lir prispevka krajevni turistični PISMO MLADINSKEGA DRUŠTVA ANTONA MARTINA SLOMŠKA V BAZOVICI Prejeli smo dopis iz. Bazovice, ki pravi med drugim: V nedeljski številki Primorskega dnevnika od 7. t. m. smo zasledili novico, da se domačemu pevskemu društvu »Liipa« obeta nov prosvetni dom. Brez dvoma bo to pripomoglo, da bo pevsko društvo utrdilo svoje prosvetno delovanje. Preseneča pa nas Zaključek članka, ki se glasi dobesedno takole: »Vsekakor bi dala hiša impulza posebno mladini, ki komaj čaka, da pride pod lastno streho.« Iz tega bi se sklepalo, da mladina v Bazovici nima lastne strehe, niti lastnega društva. S temi besedami je šel avktor članka mimo zelo važnega dejstva: ignoriral je, da posluje v naši vasi že nekaj mesecev katoliško mladinsko društvo »A. M. Slomšek« pod lastno streho Slomškovega doma. Društveni prostori so odprti vsak večer vsej ba- zoviški mladini. V njih se redno zbirajo skoraj vsi fantje in dekleta iz Bazovice, Gročane, Peska in Drage. Ob nedeljah in praznikih pa zahaja v Slomškov dom tudi mladina iz drugih krajev. Kljub temu, da je društvo še sveže, so se njegovi člani vrgli z vso vnemo na delo. Ob priliki otvoritve Slomškovega doma je društvo dalo pobudo za tradicionalni tabor Slovenske prosvete. V novembru je na povabilo društva gostoval v Bazovici oder »Mladje« iz Celovca z Mo-lierovimi Scapinovimi zvijačami. V decembru je društvo pripravilo veselo Miklavževanje, na Silvestrovo pa prisrčno slovo od starega leta. V januarju je bilo dvoje predavanj: prof. Ivana The-uerschuha in Marija Magajne. Istega meseca je društvo organiziralo tudi zimski izlet v Sappado. V februarju je povabilo v goste igralsko skupino iz Boršta z veseloigro »Skupno stanovanje«. Tcgu meseca je pripravilo tudi en kineforum. Za pust je društvo organiziralo pustni sprevod in pustno večerjo v Slomškovem domu. Za ta in prihodnji mesec je v načrtu gostovanje goriške dramske Skupine, in več predavanj s področja športa, zdravstva in vzgoje. Vsemu temu naj dodamo še številne seje odbora, mesečne sestanke posameznih krožkov in spoznali bomo, da mladina v Bazovici ni ravno brez svojega društva in brez lastne strehe. Zato se nam zdi toliko bolj čudno, da se je mogel pisec omenjenega članka tako spozabiti. Prepričani smo, da je piscu to nehote ušlo. Ce bi to napravil namenoma, bi tako dejanje pomenilo žaliti in odreči zadoščenje številni mladini, ki vztrajno dela in si prizadeva, da bi združila v svojem društvu vse mlade Bazovce v vaško skupnost ter jih vzgojila v poštene in zavedne Slovence! Mladinsko društvo A. M. Slomšek ■* Odbor Bazovica, 14. marca 1965 ustanovi. Svetovalec dr. Floridan je pri tem j izjavil, da bi moral občinski svet biti poučen o delovanju omenjene ustanove, pre-' den sklene nakazati kak prispevek, in hkra-ti obžaloval, da občinska uprava nima ta-! korekoč besede pri vodstvu ustanove, za j ustanovitev katere si je toliko let tako živo prezadevala. Demokrlst janski svetovalec Beltramini je predlagal, naj se razprava o lem vprašanju odloži, da bo lahko odbor pripravil obširno poročilo o delovanju turističnega urada. Bivši župan A'bin škerk, ,ki je bil doslej član upravnega odbora o-menjene ustanove, je izrazil pomisleke g’e-de občinskega prispevka, češ da turistična ustanova razpolaga letos s 15 milijoni lir in je njen proračun povsem aktiven. Pripomnil je nadalje, da vodstvo ustanove nima nobenega posluha za pred.loge in zahteve slovenskega dela prebivalstva občine, saj ni na primer vzelo v poštev niti soglasine zahteve prejšnjega občinskega sveta, naj se postavi na sedežu ustanove napis tudi v slovenskem jeziku. V svojem odgovoru je župan Legiša poudaril, da bi bilo za tako važno dejavnost, kot je turizem, škodljivo, če bi prišlo med občino in turistično ustanovo do razpoke, hkrati pa je pripomnil, d.a bo naloga novega občinskega predstavnika v upravnem odboru ustanove, da uveljavi stališče občinske uprave, (česar se dosedanjemu predstavniku očitno ni posrečilo — op. ured..). Ker je spreminjevalni predlog svetovalca Fteltraminija skoraj soglasno odobren, se bo razprava o tem vprašanju nadaljevala na eni prihodnjih sej. IZ DELOVANJA DEŽELNEGA SVETA Ta leden je deželni svet med, drugim izglasoval zakon, s katerim se ustanavlja poseben odbor za turizem, katerega naloga bo, da bo dajal nasvete in stavil predloge deželnemu odborniku za tujski promet. Odbor med drugimi sestavljajo predstavniki turističnih ustanov iz Gradeža in Lignalna, v njem pa ni nobenega zastopnika podobnih ustanov s Tržaškega. Svetovalec Slov. skupnosti dr. škerk si je v okviru komisiL je in tudi med razpravo v deželnem svetu prizadeval, da bi v omenjeni odbor vključili tudi predstavnika nabrežinske občine, tki je v zadnjih letih zabeležila na tem področju velik napredek tako gTede investicij ikot glede dotoka turistov in nočnin. Njegov predlog pa je bil z večino glasov zavrnjen. Dolina: IZREDNA SEJA Na zahtevo svetovalcev Slov. skupnosti bo 25 1. m. izredna seja bč inskega sveta. Na dnevl.iem redu bo razprava o naftovodu in o notranjem pravilniku občinskega sveta. SPET SO ZACELI DELATI Osebje tovan.e Crane-Orion v Trstu je v sredo spet začelo delati, potem ko je sodišče imenovalo sodno upravo tovarne, in po sklepu občnega zbora delničarjev, da bodo zahtevali kontrolirano upravo podjetja. Včeraj je spet prišlo na delo 180 uslužbencev te tovarne' ki so bili prejšnje dni odpuščeni. NAČRT »GEMINI« PRED URESNIČENJEM Če bodo dovoljevale vremenske razmere, bodo Združene države v torek sprožile svoj projekt »Gemini«. S Kennedyevega rta bodo izstrelile v vesolje ikabino z dvema astronavtoma, Grissomom in Youngom. če bo izstrelitev uspela, kot vse kaže, bosta mogla astronavta poljubno spremeniti krožnico sivo je vesoljske ladje in si tudi sama izbrati kraj, kjer bosta pristala. Medtem se vedno bolj množe glasovi o nekem novem senzacionalnem vesoljskem podvigu Sovjetske zveze Ravnatelj zvezdar-ne v Bochumu je izjavil da je prepričan, da bodo Sovjeti v prihodnjih osmih dneh poslali v krožnico vesoljslko ladjo s tremi astronavti ali pa dva umetna satelita z določenim številom astronavtov. Centa: STAROSLOVENSKA MAŠA Kdo bi si kdaj mogel misliti, da se bo kdaj obhajal v Benečiji mašni obred, v jeziku slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda? Gorje, če se je pod fašizmom in še pozneje slišala materina beseda po naših cerkvah. Dušni pastirji so morali skrivati v slovenščini tiskane katekizme kot kak pro-tidržavni tisk. Vse to je že davno za nami, čeprav se razmere še niso popolnoma uredile, tudi kar se tiče domačega jezika po naših cerkvah. Zato je tem bolj razveseljivo, da so odmevale v na praznik sv. Tožefa v veliki cerkvi v Centi moatve v staroslovanskem jeziku. Neki pater, profesor na milanski katoliški univerzi, je maševal po vzhodnem obredu. Tudi obhajilo je delil pod obema podobama. Polna cerkev je z zanimanjem sledila slovanskemu obredu. Viskorša: ŠOLA — PROMETNE ZVEZE Občinski odbor v Tipani, je razpisal natečaj za gradbena dela otroškega vrtca v Viskorši. K natečaju, ki se bo vršil v nedeljo v občinski dvorani, se je priglasilo kar 29 podjetij, številna udeležba kaže, da iščejo gradbena podjetja dela in zaslužka. Za omenjeno šolo je predvidenih 6 milijonov lir. Najbrž za ne bo še dovolj tudi za vso notranjo opremo, šolo bomo torej imeli. Slabe so pa še vedno prometne zveze z Viskorše v Neme. Doslej je vozil avtobus vsak dan. Od prejšnjega tedna dalje so pa to zvezo uikinili. Avtobus bo vozi] samo ob sobotah in ponedeljkih. Ti 'dnevi pa niso prav nič prikladni za kmečko prebi-vavstvo. Vrhu vsega je pa treba pešačiti tri kilometre daleč po razriti cesti do avtobusnega postajališča. Upamo, da bo županova pritožba v Vidmu odpravila le ne-prilike. Gorenji Brnas: KMETIJSKI TEČAJ V našem kraju delu je že od začetka meseca poseben kmetij sko-živinorejiski tečaj. Trajal bo približno tri mesece. Pouk se vrši v novi dvorani, namenjeni za mladinsko zabavišče. Tečaja 'se udeležuje Okrog 30 mladeničev iln. mož. Vodja le večerne šole je domačin Blasutig. Poučujejo se pa vse v kmetijstvo in živinorejo spadajoče stroke. Podobni tečaji bi bili še marsikje p°~ trebni, marsikje tudi v domačem jeziku. ZA RAZVOJ TURIZMA Medtem ko razmišljajo gospodarstveniki gor iške pokrajine, kako bi se dvignila ekonomska raven ob soški h 'krajev, so začele razmišljati tud.i turistične ustanove in za to poklicane oseibe, kaj bi se moralo ukreniti za dvig turizma na Goriškem. Ni dovolj, da se pripravi le točen spored za ka ko poletno slavje, potrebno je tudi teoretično in globlje razmisliti o osnovah, ki bi tudi turizem usmerile v konkretno gospodarsko panogo. V razgovoru s slovenskim zastopnikom v Pokrajinski turistični zvezi g. Ivom Marinčičem smo izluščili nekaj otipljivih prijemov. Predvsem gre tu za izboljšanje gostišč in cest po teh krajih. Glede prvega vprašanja ima Turistična ustanova že n ’ črt za podelitev nagrad pri tekmovanju za izboljšanje gostiln in restavracij na našem podeželju. Predvideni prispevki in nagrade za ta namen niso še dovolj visoki in bi morala država, oziroma nova dežela še kaj več prispevati. Turistična ustanova bi morala imeti tudi širši delokrog pri nadziranju gostinskih obratov tudi glede cen in njih usklajenosti. Tujec ne odnese dobrega vtisa, če plača za enako postrežbo različne cene. Pažnjo bo treba obračati tudi na pravično razdeljevanje podpor in nagrad gostincem brez kakih diskriminacij. Za povzdig turizma so nujno potrebne tudi dobre ceste. Te pa prav v slovenskih dbčinah in krajih še vedno manjkajo. Spomnimo se le na Štmaver ali na cesto z Bukovja v števerjan. Občinske uprave bi morale vzeti posojilo na račun bodočega državnega prispevka za izboljšanje cest. Turiste in izletnike bi prav gotovo privabila tudi Doberdotoska planota, a prej je treba cest in gostišč. Nadalje je tudi nujno potrebno olajšanje mejnih prehodov s tranzitnimi vizumi. Koliko turistov hodi na primer iz Nemčije in Avstrije skozi Videm v Gradež in naprej v notranjost države in puste goriško deže'° ob strani. Z olajšavami bi pa mogli hoditi tudi čez blok pri Rdeči hiši in bi se ustavljali tudi pri nas. Naloga pokrajinske turistične ustanove je tudi koordinacija raznih kulturnih, folklornih, športnih im pevskih nastopov, katere pripravljajo različne krajevne turistične ustanove (Pro loco). Večkrat se zgodi, da so v dveh sosednih krajih napovedane prireditve istočasno; seveda, v škodo druga drugi. Polog naštetih, je pa še dosti drugih pobud, ki bi mogle iz ma'ega turizma razviti tujski promet na širših osnovah tudi na Goriškem. DAVČNE PRIJAVE Niti štirinajst dni ne manjka več do zapadlosti davčnih prijav. Večini davkopla-čevavcev pa smrdi izpolnjevanje Vanonije-vega davčnega obraza bolj kot vsako drugo delo. V Gorici je vpisanih okrog sedem tisoč davkoplačevavcev. Od vseh teh jih je do ponedeljka izpolnilo davčne prijave le 637; po večini so ti državni uradniki in upokojenci. Vsi drugi pa še odlašajo. Mnogi še čakajo, da jim podjetja, kjer so usluž-beni, izroče točen seznam njih prejemkov. Proti koncu meseca sc bo pa vse trlo po hodnikih 1‘nančne uprave in morda še z nepravilno izpolnjenimi davčnimi prijavami. Štandrež: KMETIJSKA ORGANIZACIJA Med našimi kmetijskimi gospodarji se še vedno živahno govori o pridružen ju Kmečke zveze tej a’i drugi kmetijski organizaciji v širšem deželnem ali državnem sklopu. Doslej so imeli naši kmečki gospodarji svojo stanovsko zvezo, ki je skušala biti čim bolj nepristranska in neodvisna. Tu pa tam se je pa 'e pokazal vpliv demo-krščanske zveze neposrednih obdelovalcev ali bonomijevcev. V zadnjem času se je pa to stališče spremendo. Vzroka ni potre ba 'skati prav daleč. Tisti zloglasni od'ok o razlastitvi tudi štandreške kmečke zemlje v prid gradbe nim mestnim načrtom je razburil tudi naše zendjiške obdelovavce. Nekateri so upa- li. da bo demokrščanska kmetska zveza odr ločno obsodila razlastitveni načrt slovenske zemlje, kajti prav za to gre končno v tem primeru. Razen posameznikov od tiste strani ni bilo glasu. Vsi ti razlogi so nagnili tudi naše ljudi, da so prisluhnili vabilom italijanske levo usmerjene »Alleanza coUivatori«, ali Združenje neposrednih cbdelovavcev. Njen deželni predsednik poslanec Lizzero je že imel sestanke s predstavniki Slovensko-kultur-ne gospodarske zveze iz Trsta z namenom, da se ustanovi samostojna goriška Kmečka zveza, ki bi pa bila vključena v zgora’ omenjeno vsedržavno organizacijo. Nekaterim našim možem se pa zdi najboljša rešitev v ustanovitvi slovenske skun-ne in samostojne Kmečke zveze za vso deželo, ki bi povezoval v trd.no skupnost vse naše kmečke gospodarje 'na podlagi resničnih kmetovih koristi, bnez postranskih teženj. PO STARI NAVADI Za nedeljo je bilo napovedano veliko javno zborovanje misinske stranke na bivšem Telovadnem trgu. Mladi agitatorji so metali iz avtomobilov letake, naj pridejo vsi meščani poslušat poslanca Carradonija. Na trgu se je res zbralo kakih 120 oseb, pa še med, temi je bilo največ mladeničev, katere so pripeljali iz Portogruara in od drugod. Govornik, precej debelušen gospod, je na vso moč kričal običajne fraze iz nedavne preteklosti. Zanimanja pa ni zbudi', ker so ljudje tak ih shodov že siti. na tudi ozračje je v Gorici že drugačno. Saj so prav prejšnji dam sprejeli na županstvu številno delegacijo iz Slovenije na razgovore o pog'o-bitvi prijateljskih stikov. To pa seveda ni motilo gruče tistih m'a-d'h ljudi od drugod, da se ne bi zbrali ob žici pri severni postaji. Tam so vpili proti Jugoslaviji, metali tudi kamenje na trg pred postajo, dokler ni policija razgnala n-eza yedne ndadiče. KULTURNI VEČER Včeraj se je zopet zbralo v klubski dvorani »Simon Gregorčiča lepo število poslu-šavcev pri literarnem večeru. Iz svojih del so brah pisatelji iz Ljubljane; Kocbek, Kovič Krakar in Miheličeva; iz Trsta pa Pahor in Benedetič. Na večeru so avtorji tudi podpisovali svoja dela. OBČINSKI SKLEPI Na svoji zadnji seji je sprejel goriški občinski odbor več sklepov, ki se tičejo javnih del. V načelu sta bila odobrena predlog in načrt za novo zgradbo italijanskega učiteljišča. Novo šolsko poslopje bo stalo v ulici Puccini. Stroški so preračunani na 260 milijonov lir. Doslej je bil0 nastanjeno italijansso učiteljišče v starem poslopju v začetku Verdijevega korza, nasproti bivšemu semenišču. V kakšne namene bodo uporabili to staro poslopje, kjer so se vzgajale že pred pol stoletja slovenske učiteljice, ni znano. Poleg te zidave bo občina porabila še 40 milijonov za zgradbo telovadnice za italijanski licej-gimnazijo. Manjše dopolnilne stroške je odlor potrdil za popravo pločnikov na Travniku i.n v Rašte’u. VZORNI TEDEN V torek in v petek, 23. in 26. ma-ca se bo vršil v Katoliškem domu v Gorici vzorni teden za starše. Začetek bo vsakokrat ob 8.30 zvečer. Govoril bo znani vzgojitelj prof. Theuerschuch iz Trsta. Udeležite se v velikem številu 1 POD TRST? Gospodarstveniki ugibajo že nekaj časa, kako bi pomagali Gorici in Trstu do izboljšanja. Videm so iz teh ugibanj že izločili, ker so mnenja da ima dovolj trdno gospodarsko podlago in ne potrebuje kakih po sebnih injekcij. Drugače je pa s Trstom in Gor;co, čeprav So vsi trije kot trojčki ene matere — nove dežele. Gorici in Trstu ■naj bi menda pomagal s svojim de'ežem četrti bratec, to je Tržič. Ne vedo pa še pod katero krilo bi ga spravili, ali pod tržaško ali naj ostane pod goriškim. Na zadnji tržaški gospodarski konferenci sta se og'asila kar dva gospodarska izvedenca, prof. Forte s predlogom in dr. Sara-val v listu »1] traffico« s predlogom, naj se Trstu pomaga z upravno priključitvijo Tržiča. Povrhu pa naj pride pod tržaško pokrajino še Gradež. Kaj bi ostalo v tem primeru zadolženi goriški pokrajini, ki je re tako na položaju pastorke v deže’i Furlanija-Julijsk.a krajina? Nekaj kmečkih občin z Gorico kot slepim črevom. Tržičane same pa tudi še ni nihče vprašal, kam bi raje spadali in komu bi dajali rbvišne dohodke — če sp'oh obstajajo. Številke namreč dokazujejo. d.a je Irl promet skozi luko Portorosega v februarju za polovico manjši kot v januarju. BOLJŠA RAZSVETLJAVA Goriško županstvo je zače'o s hvalevrednim zanimanjem skrbeti za 'boljšo razsvetljavo so nekaterih mestnih ulicah Od nedelje dalje je bolje razsvetljen Kor/0 do kavarne Garibaldi ter Garibaldijeva in Sau-rova ulica. Občinska uprava je zamenjala prejšnjo napeljavo, staro že 40 let, in jo nadomestila z novo, ki daje 70 odstotku' več svetlobe. V načrtu pa je izboljšanje električne razsvetljave tud.i po drugih ulicah v predmestjih in v krajih, ki spadajo pod goriško občino. To je potrebno v pivi vrsti v Podgor in v Pevmi. Za vsa ta dela «o predvideni stroški 60 milijonov lir. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA „Usad na seVerni postaji” Slovensko gledališko občinstvo precej dobro pozna Uga Bettija tako po njegovih delih, ki jih je slišalo po tržaškem radiu, kakor tudi po predstavah, ki jih je pripravilo Slovensko gledališče. Mislim, da se ne motimo, če pravimo, da nam je med vsemi italijanskimi sodobnimi dramatiki Betti še nekako najbolj blizu. Všeč nam je njegova zavzetost za vprašanje, ki je pred njim; ne poigrava se s problemom,, življenje je zanj preresno. Blizu nam je z neusmiljenim iskanjem resnice, laž mu je zoprna. Človeka ima rad, odriva socialno krivico in išče do zadnjih globin odgovora in pravilno pot. Betti nam je blizu po svojem težkem stavku, ki je nosivec težke misli. Všeč nam je njegov dialog, ki spet ni igriv, ampak zahteva in terja neusmiljeno odgovor. Ce je zaradi vsega tega nekam bolj mračen kot pa gostobesedno lahkoten in se morda po tem boli bliža umetnosti evropskega severa, morda bolj realizmu največjih ruskih pisateljev, kot pa romanski blesteči in duhoviti igri besed, ga to poleg ostalega še bolj bliža našemu gledavcu. V »Usadu na severni postaji« se Betti zagrize v problem resnice in krivde v: kaj je resnica; kdo je kriv? Izreči je treba sodbo. Treba jo je izreči še nocoj, toda nad kom? Kdo je kriv? Po teh vprašanjih je zrasel Bettijev d;abg in njegov dramski konflikt. Konflikt med ljudmi in notranji konflikt v glavnem sodniku samem. Pisatelj hoče dobiti odgovor na svoje vprašanje, prej ne odneha. Zunanji spopad se pogosto umika notranjemu razglabljanju. Režija mora poiskati velike vrednote Bettijeve drame in sprožiti dejanje tako, da ne zapade v razglabljanja v začaranem krogu. Zdi se, da je prav Branko Gombač z dobrim estetskim čutom prožil dejanje in sproti vodil igravce v konflikte. Na ta način je razživel dejanje, a ga nikjer m pognal v preveliko hrupnost, 'kvečjemu ga ie stopnjeval v pretresljiv krik bolečine in obtožbe. Že prvo dejanje je razživelo življenje, v drugem je avtor naložil preveliko težo svetniku Parscu in je bilo zato težko najti večja gibala, tretje pa je spet nolno zaživelo. Z razporeditvijo in ravnotežjem je dosegla režija lepo ubranost. Razen tega je pa tudi režiser izdelal vse drobne prizore in neznatne nastope. Njegov obilni delež je bil posebej opazen uri krikih bolečine Rasce Rose, pri nastopu zasutih rudarjev sploh, pri igri uiadnika in podobno. V veliki razpravi je poiskal režiser tiste drohne dogodke in tiste neznatne ljudi, ki se morda zanje nihče ne zmeni, pa nas p> usodi pretresejo do zadnjih globin. Režiser je zelo podojeno izvabil njih krik. V celotni predstavi je tedaj zelo opazna skrbna režija, ki sta jo narekovala tanek posluh in dober estetski čut. Pri predstavi nastopa cela vrsta igravcev. Med njimi so tudi taki, ki so najbrž dozdaj malo igrali. Tudi v tem oziru je treba priznati režiserju, da ni pustil nikogar sredi poti. neizdelanega n nerodnega. Vse je zlil v harmonično celoto. Pustil je igro bolj glavnim igravcem, kot je na primer svetnik Parsc, ki ga igra Rado Nakrst. Kljub rahlemu zanosu, ki je sicer značilen za njegov igravski izraz, je ustvaril Nakrst povsem živega, zavzetega sodnika, prepričljivo podobo iskavca resnice. V večji vlogi je nastopil kot javni toživec Goetz Glavko Turk. Iz rahle neokreinosti v Pr~ vem dejanju je posebno v zadnjem dejanju izoblikoval živo podobo neizprosnega tožnika. Gotovo bo v naslednjih predstavah čutiti v njem več notranjega ognja, preprostosti in naravnosti in bo potem to ena še bolj resničnih in živih Betti-jevih oseb. Gradbeni podjetnik Gaucker je dobil v interpretaciji Alojza Miliča skrbnega oblikovavca, z dobršno mero glasovne barvitosti. Ko bo dozorel ves njegov izraz v naravnost, ki ne bo potrebovala sunkovitih poudarkov, bo lahko oblikoval življenjsko še polnejše podobe. Jožko Lukež je ustvaril v vlogi Gustava Kurta lepo podobo starca, ki zapusti v gledavcu močan vtis. Tokrat smo videli tudi Noro Jankovičevo, da je zaigrala živo in pretresljivo Nasco Roso in ji dala povsem izrazito podobo. Nikdar dozdai t\ mlada igralka še ni ustvarila m odru nekaj tako živega in dognanega. V trojici z njo je odigral z naravnimi izrazi svojo vlogo tudi Franko Žerjal. Ob njem pa moramo še posebej omeniti vlogo zasutega rudarja, kakor jo je zaigral Pavel Morelj. To je sicer vloga brez besed, pa vendar pretresljivo kričeča f svojim pogledom v prazno, s svojim pojavom brez premikov. Ta nema podoba je živa o^ožba in kričeče vprašanje. Neznatno vlogo uradnika je prav tako stvarno, enostavno, a zgovorno odgrni Pavel Bajc. Zelo dobro je izraz:l neznatnost pisarniškega človeka, revščino in občutljivost, ki ga zlomi v joku in kriku, pa se končno spet približa svojim in sede med nje. Med ostalimi nastopajo še: Stane Raztresen kol svetnik Jud, Edvard Martinuzzi kot zapisnikar Holand. Zlata Rodoškova kot Gauckerjeva žena. Strojnik Bert ki ga igra D'šan Jazbec, m | težak Manrico Danila Turka sta živi podobi. Oba sta dala svojima vlogoma nenavadno stvaren in krtpok izraz in sta s tem prispevala svoj delež k pisanosti podob na odru. Zelo len lik Mosce Beatrice je ustvarila Leli Nakrstova in s tem dala neznatni ženi močan izraz. Kratkovidnega gospoda je odigral Silvii Kobal sicer z običainimi igravskimi izrazi, vendar je tudi on ustvaril živo podobo. Med ostalimi nastopajo še: Angelca Caharija, Miranda Caharija. Anton Požar in še več drugih. Omeniti na moramo posebej Menjuro. ki ga igra Adrijan Rustja in ustvari v njem dobrega, preprostega in resnicoljubnega človeka in to zelo naravno. Estetsko zelo dovršeno sceno je zamisH Avgust Lavrenčič, kostume pa so izdelali po načrtih Alenke Bartlove. »Usad na severni postaii« ie ena izmed rednih in dobrih predstav slovenskega poklicnegn eleda’i-šča. J. P. DR. SCHWEITZER NE BO VEČ ZAPUSTIL AFRIKE Dr. Albert Schvveitzer je naznanil, da se ne namerava več vrniti v Evropo. Zato se tudi ne bo mogel več udeleževati sej Francoske akademije za moralne in politične vede. Tej akademiji je namreč Schweitzer sporočil svojo odločitev, Svoja zadnja leta bi rad posvetil samo bolnišnici v kraju Lambarene v Gabonu, katero je tam ustvaril pred mnogimi leti. Dr. Albert Schvveitzer je zdaj star 90 let. DRAMA O EUTANAZIJI V gledališču Del Convegno v Milanu so uprizorili novo dramo znanega pisatelja R ccarda Bac-che.lija »Giorni di verita« (Dnevi resnlcs). Režiral je avtor sam s pomočjo Lennarda Bragaglie. Drama obravnava temo »eutanazije«, to je usmrtitve iz usmiljenja, ter prikazuje zadnje dni človeka, ki je neozdravljivo bolan in hudo trpi. Končno zmagajo v drami plemenitejša verska in mor. Inn čustva. Drama je doživela zelo lep uspeh. ZANIMIVA RAZSTAVA V neki dunajski galeriji so odprli razstavo del mariborskega slikarja Janeza Vidica. Za to razstavo je umetnik oclbral okrog 23 del, zvečine so to slike na steklu. Ta tehnika je že skoraj pozabljena v Sloveniji. Janez Vidic si je s temi slikami vtisnil zelo zanimiv osebni pečat. Pole1; slik na steklu, ki prikazujejo kmečko žvljenjj, jo slikar prikazal še nekaj olj. Kulturne novice V nedeljo se je začel v mestnem gledališču v Bologni 15. vsedržavni dramski festival. Skupin i De Lullc-Fa k-Albani-Valli je uprizorila dr. Ostala sirotka pa je bogata še na drugih snoveh, med katerimi prvači mlečni sladkor, ki je zelo lahko prebavljiv. Vsa sirotlka je izborna podlaga za pripravo krmske mešanice za prašiče. Nekatere mlekarne red.ijo tudi po več stotin prašičev. Delno jih oddajo mesnicam, ki dosežejo 100 do 120 kg, mnogo pa jih red.ijo za pršutarje, to je do teže 160 do 180 kg. Take prašiče pokupi mesna industrija, ki pripravlja razne specialitete, med katerimi so tudi gnjati (pršuti). Vsi boljši pršuti gredo v inozemstvo. Posebni sladokusci so Francozi, ki pokupijo več kot polovico vsega italijanskega izvoza pršutov. Povečini jih prodajajo pod oznako »Jambon de Parme«. Ostali del italijanskega izvoza pršutov gre v Švico, Belgijo, Anglijo in ZDA, malo v druge države. — Najboljši italijanski pršuti pa prihajajo iz Furlanije, in sicer iz kraja San Daniele, kjer gojijo črno furlansko prašičjo pasmo. Rejci so organizirani. PŠENICA POTREBUJE FOSFORA Zadnja pšenična letina ( 1963-64) je razočarala italijanske žito reje c. Pšenica se je krasno razvijala in zelo lepo kazala. Mnogo njiv še rastoče pšenice je bilo ocenjenih na hektarske donose 45 in tudi več stotov, gospodiars|tveniki pri osrednjem statističnem uradu pa so ocenjevali celotno letino kol rekordno, s pridelkom okoli 100 milijonov 'stotov. Razočaranje je nastopilo z začetkom mlatve. Zrno je bilo lahko, glasovi o rekordni letini so utihnili, predvidevana količina celotnega pridelka se je manjšala in zmanjšala za več kot 20%. Hektarski donosi po 45 in več stotov so izginjali, ostali pa so donosi po 30 stotov. Kako to? Zakaj ni bilo zrno kleno, težko? Spraševanje na desno in levo s preučevanjem vzrokov je pokazalo, da je pšenična žetev 'podvrgla, ker je manjkala pšenici losiorova kislina in to zaradi prepičlega gnojenja s fosfatnimi umetnimi gndjjili. Pšenica je imela na razpolago sicer dovolj dušičnatega gnojila, manjkali pa so ji fosfati in nekoliko tudi kalij. Zato ne ravna pravilno, kdor pšenici obilno 'gnoji z dušikom (azoto), ostale gnojilne snovi pa zanemarja. Na vsak način potrebuje pšenica na vsakih 10 arov ali 1.000 m- površine po 60 kg superfosfata z 20% fosforove kisline. VIRGILU SCEKU V SPOMIN jjansike čednosti, sem prepričan, da 'bo našlo moje delo, ki hoče uresničiti le voljo vlade, pomoč, sodelovanjie ?n gorečo disciplini pri vseh občinah in v vsakem državljanu.« Desničarji niso mogli opor skati. Sodelovanje z vlado je njihova lastna zadeva, njej torej 'ne moremo ugovarjati. Zvestoba do stranke je pa tako neoporečna zahteva, da je vsak ugovor že vnaprej nemogoč. Stur-zova resolucija združuje v sebi zahteve vseh struj. Stranka je ostala trdna, enotna, nerazcepljena. Mussolini se je premislil in odbil roko, ki mu jo je nudila Ljudska stranka. Vsi njeni ministri so izstopili iz vlade, Mussolini se je odločil, da se opre sam(> na last- 150. Dr. E. BESEDNJAK no moč in na oboroženo silo svoje stranke. Prva doba fašistovske vlade se je končala. Sturzo je imel 'tak program in je talko čvrsto vztrajal na njegovi izvedbi, da smo mi Slovenci bili njegovi prijatelji. S Stur-zom sem se seznanil že kot deželni odbornik. V Rim me je k njemu peljal deželni predsednik dr. Pettarin in Sturzov prijatelj sem ostal do njegove smrti. Od deželnega odbora smo zvedeli, da je gospod komisar dr. Nencetti razveljavil odr lok izrednega deželnega komisarja dr. Pa-scolija, s 'katerim je bil ta prepovedal slovenski pouk na deželni gluhonemnici. Pred meseci je vložilo Politično društvo Edinost v Gorici ogorčen protest proti temu odloku pri naučnem ministrstvu v Rimu. Zaenkrat so postali vsaj do otrok pravični in odpravili veliko Pascolijevo krivico. NOVI PREFEKT Odvetnik Peter Pisenti, fašistvski komisar za Furlanijo, je na zboru fašistov v Vidmu razpravljal tudi o tisku. Med drugim je izjavil: »Med tujerodci širi besede domovine in fašizma tednik Nova doba, katprc urednik je prijatelj Bandelli.< (Bandelj). Na- zborovanju sta bila prisotna tudi Pod-sabotinee Marinič in Bi’jenec Saunig. »Fašisti!«, je vzkliknil Pisenti, »furlanski fašizem je na meji države in zato mora izvršiti važno nalogo.« »Pcminite dobro: vsaka pristopnica, ki jo izročite tujerodcu, naredi iz njega Italijana. Vsaka italijanska beseda, ki jo spregovori tujerodec, pomeni pridobitev za domovino. To je poklic furlanskega fašizma!« »Furlanija se mora približati Trstu, ker ima sveto nalogo, da 'kolonizira mej,e domovine.« Tako smo še enkrat slišali, kakšen je namen fašizma. Slovenci se morajo razna-roditi. Drugi namen je kolonizacija. To torej pomeni, da mora preiti slovenska zemlja v italijanske roke. To je proglasil odvetnik Pisenti, poglavar fašistovske stranke, v navzočnosti slovenskih fašistov! Moža takega programa in takih namenov j je Mussolini imenoval za prefekta videmske pokrajine. Preden nastopi službo, je po naročilu vlade odpotoval na Francosko, da prouči vprašanje izseljevanja iz naših dežel. Mož, ki je imel nastopiti to velevažno mesto, je spadal med voditelje fašistovske stranke. Ob njegovem nastopu smo izrazili željo, da bi bil z nami pravičen in stvaren, nas v polni meri vpošteval In nas smatral za enakopravne državljane. To so bile ’e besede, katerim mi sami nismo popolnoma verjieli. Po svoji vrnitvi iz Francije je prevzel vodstvo 'svojih uradov ter poslal Mussoliniju I pozdravno brzojavko. Na vse žuoane naše ;pokrajine je naslovil sledečo okrožnico: »Poklican, da vodim našo veliko in slav-; no deželo, prevzemam svoje mesto z vda- j tno sinovsko ljubeznijo. Ker je bila Furlanija po starih sporočilih vselej zgled itali-1 NAŠI OBČINSKI TAJNIKI V uradnem listu so izšli odloki, s katerimi iso bili raztegnem na naše kraje občinski in deželni italijanski zakoni. V teh odredbah so vsebovani tudi pogoji, pod katerimi lahko ostanejo naši občinski tajniki v svoji dosedanji službi. Ti pogoji so bili: 1. Vsi tajniki, ‘ki so dovršili pravne nauke im so že eno leto v službi, bodo oproščeni vsakega izpita in ostanejo na svojem mestu. 2. Skušnje so oproščeni nadalje vsi tajniki, ki so napravili zrelostni iizpit na eni izmed srednjih šol, na učiteljišču ali trgovski šoli ter se nahajajo že tri leta v službi. Vsem tem tajnikom izroči, tajniški patent prefekt. 3. Vsi tajniki, ki nimajo gori omenjenih študijev, a so že dve leti v službi, se pripustijo k posebnemu izpitu za dosego diplome. 4. Od vseh tajnikov brez izjeme se pa zahteva znanje italijanščine. Vlada ima namen, prirediti za vse tajnike, ki se morajo podvreči Izpitu, večmesečne tečaje. Po tem vladnem odloku bi se bili morali tajniki, ki službujejo v splošno zadovoljnost že 10, 15, 20 ali še več let, ravno tako podvreči izpitu kakor mladi fantje, ki so komaj tri leta v službi. Taka vladna odredba seveda ni bila pravična. Mi'sliimo, da je desetletno, dvajsetletno ah tridesetletno praktično dela v občinski upravi vsaj toliko vredno, kakor zrelostni izpit na srednji šoli — je poudaril naš tisk. Tajniki, ki ne bodo mogli ali ne bodo hoteli položiti izpita, bodo začasno ostali na svojem mestu le tedaj, če občinski svet tako sklene in jih prefekt potrdi, je še določal odlok. Vse j,e bilo torej odvisno od milosti prefekta. (Dalje) »To so pa res lepe manire!« je vzklilknilai deklica. »Kako pc< se piše ta surovež?« »To je general, moj gospodar,« je odvrnil Harry. »Rad bi se polastil te moje škatle.« »Kaj nisem rekla?« je vzkliknila deklica s porednim nasmehom. »Ah, nisem se čisto zmotila, 'kosem prejle nekaj slabega pomislila o vaši lady Vanideleur! če niste malo počasne v glavi, bi bili pač morali razumeti, kdo je ona: kakšna nehvaležna in muhasta spogledljivka, o tem sem prepričana.« General je medtem spet začel razbijati s tolkačem po vratih in v isvoji jezi in nepotrpežljivosti ter besen zaradi odlašanja je začel obdelava ti vrata tudi z brcami in s pestmi. »Še sreča, da sem sama v hiši,« je vzkliknila deklica. »Tako lahko vaš general razbija po vratih, dokler hoče, pa mu ne bo nihče odprl. Pridite z meno j..< In odpeljala je Harrya v kuhinjo, kjer ga je posadila na stol, na/to pa sedla k njemu in mu položila roko na ramo, polna prijateljske zaupljivosti. Toda namesto da bi razbijanje po vratih ponehavalo, je postajalo vedno hujše in vsakokrat, ko je speti besno zaropotalo, je začutil ubogi tajnik nov zbodljaj v srcu. »Kako vam je ime?« je vprašala deklica. »Harry Hartley.« »Meni pa je ime Prudencija,« je nadaljevala. »Vam ugaja ime Prudetocija?« »Oh, zelo!« je vzkliknil Harry. »Toda slišite, slišite, kako ta divjak razbija... Hoče vam razbiti vrata! Moj Bog, če mu uspe, me bo ubil!« »Ej, zaradi talile malenkosti se bojite!« jo odvrnila Pruden-cija. »Kar pustite, da si vaš general odrgne prste, kolilkor ga je volja. Miilslite, da bi vas zadrževala tu, če bi ne bila gotova, da 8 R. L. BTEVENBOIM SifliGS a IkatlL om tialcove ste na varnem? Oh, jaz sem dobra prijateljica tistim, ki so mi všeč! Razen tega so za vsaik primer tu na zadnji strani hiše vratca, ki, se odpirajo v drugo uličico ...« Ko je Harry zaslišal to dobro novico, je hitro skočil na noge. Toda Prudencija ga je spet potisnila na stol in mu rekla: »Teh vratc vam ne bom pokazala, dokler ne dobim poljuba... Me hočete poljubiti!?« »Če hočem!/ je vzkliknil Harry in se spomnil, da je vendar galanten mladenič. »Oh, toda poljubil vas ne bom zaradi tistih vašiih zadnjih vratc, kaj še, ampak zato, ker site dolbro in pošteno dekle!« In rečeno storjeno, ji je pritisnil dva ali tri prisrčne poljube, katere mu je s prav takim zanosom vrnila. Nato ga je Prudencija odpeljala k zadnjim vratcem in jih odklenila. »Me boste prišli kdaj obiskat?« je vprašala. »Gotovo bom prišel,« je odvrnil Harry. »Vam dolgujem življenje.« »Zdaj pa bežite, pa hitro, ker moram iti odpret generalu,« je pristavila deklica in odprla vrata. Harrvu gotovo ni b'lo potrebno šele opomniti, na hitro zbeži! (Dalje > PREG ]L E JD> Konec svetovnega prvenstva v hokeju V nedeljo se je končalo v mestu Tampere na Finskem svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Svetovni prvak je postala Sovjetska zveza, ki je premagala svoja najnevarnejša tekmeca češkoslovaško s 3:1 (pri čemer pa so imeli sovjetski igralci tudi precej sreče, ker Cehi in Slovaki nič ne zaostajajo za njimi) in Kanado s 4:1. Druga je Češkoslovaška, tretja Svedsika in šele na četrtem mestu je Kanada. Dejstvo pa je, da f° še ničesar ne pove o dejanski vrednosti hokeja v teh deželah, kajti kanadski 'igravci so sami mladi študentje, ki so se komaj 14 dni skupno vežbali za svetovno prvenstvo, medtem ko so n. pr. sovjetski igravci dejansko poklicni hokejisti, četudi veljajo za amaterje. Dobro so se obnesli na svetovnem prvenstvu Finci, ki so močno napredovali v primeri s prejš- n i mi leti, Vzhodni Nemci,