Naročnina mesečno 23 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno <H> Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je t Kopitarjevi ai.6/111
SLOVENEC
Ček račun: Ljubljana it. I0.br>« in 10.349 za inserale; Sarajevo štv. 7563. Zagreb Stv. 39.011, Pruga-Dunaj 24.79?
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 299J
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan cjntraj. razen ponedeljka in dneva po prazniku
Razorožitev na morju
in evropski proračuni
K bližajočemu se potovanju Lavala v Rim
V času, ko se g. Henderson trudi, da bi vsaj do novega leta spravil zopet na noge razorožit-veno konferenco, poročajo iz Londona, da so razgovori med Anglijo, Ameriko in Japonsko zašli na mrtvo točko. Slaba znamenja za bodočnost, slaba znamenja za davkoplačevalce!
Posledice japonskega imperializma bomo kmalu čutili tudi v Evropi. Ne gre samo za japonski dumping, ki je marsikaterega evropskega veleindustrijca spravil iz ravnotežja in je posredno zadel tudi evropsko delavstvo — saj sloni japonski dumping na nizkih plačah in tako tlači tudi plače evrop. delavstva navzdol — ampak gre za vsiljeno oboroževanje, ki požira mi-ljarde. Japonci so zavrnili predlog ameriških in angleških odposlancev, naj bi ostal še nadalje v veljavi vvashingtonski dogovor iz 1. 1921., ki je določil tonažo vojne mornarice omenjenih pogodbenikov v razmerju 5:5:3; Anglija 5, Amerika 5, Japonska 3. Japonski poslanik Matsudeira je angleškemu zunanjemu ministru Simonu sporočil, da bodo Japonci odpovedali vvashingtonski dogovor. Admiral Jamamoto je časnikarjem se razkril, da je japonska vlada že pripravila listino za odpoved pogodbe.
Londonska pogajanja so samo predhodnega značaja; pomorska razorožitvena konferenca bo šele prihodnje leto. V Londonu naj bi se po možnosti dosegel predhoden sporazum, ki bi olajšal delo konference. Kljub izrednim težavam, ki jih stavijo na pot Japonci, Angleži še niso obupali. Medtem, ko Amerika odklanja pogajanja na podlagi japonskega predloga o enakopravnosti, imajo gibčni Angleži v rezervi že nov predlog: Vse tri države naj bi se s posebno pogodbo obvezale, da se med seboj ne bodo napadle in da si priznavajo »popolno enakost z vidika pomorske varnosti.« Torej enakost z vidika pomorske varnosti! Pač silno raztegljiva definicija, v katero bi se bržkone dala vključiti marsikatera ladja več, kakor jih je tekmec v pogodb: hotel dovoliti. Enaka varnost zahteva pač različno tonažo, in sicer glede na zemljepisni položaj države, ki hoče imeti to varnost, in glede na položaj dežele, ki jo hoče s svojo mornarico zavarovati. Ker bi Angleži n. pr. oddaljeno Indijo težje zavarovali kakor Japonci bližnji Mandžu-kuo, bi jim šla višja tonaža, da bi lahko dosegli enako pomorsko varnost. V ostalem je admiral Jamamoto previdno izjavil, da bi Japonska priznala Angliji višjo tonažo v določenih kategorijah vojnih ladij.
Boj v Londonu se očividno bije med Japonsko in Ameriko. Enakopravnost na morju z Japonci pomeni za Ameriko silno »slabljenje v Pacifiku. Ameriška mornarica je razdel jena, del mora ostati v Atlantskem morju in razdalje v Pacifiku so ogromne. Amerika nima v Pacifiku takšnega oporišča, kakor je n. pr. angleški Sin-gapore. Zato tudi takšen odpor Amerike proti enakopravnosti, pravzaprav bolj točno: proti številčni enakosti. Enakopravnost sama ne opravičuje številčne enakosti; enakopravna je država že, ako je njena varnost na morju enaka.
Enakost v tonaži med vsemi tremi državami bi gotovo še bolj napela položaj na Daljnem vzhodu. Japonska bi se po pravici čutila močnejšo, nevarnost vojnih zapletljajev s Kitajsko in Rusijo bi se povečala.
Enakosti za Japonsko ne moremo zagovarjati še iz drugih razlogov. Japonska opira svojo zahtevo po enakosti na dejstvo, da je svojo posest z zasedbo Mandžukua povečala; zato rabi višjo tonažo, da svojo posest lahko zavaruje. Toda mi ne smemo pozabiti, da se je Japonska polastila te zemlje z agresivno vojsko, da je Zveza narodov ravnanje Japonske vendar obsodila in da je Japonska v znak protesta zapustila Ženevo. Japonska uganja čisto imperialistično jx>litiko, ki je članice Zveze narodov ne smejo odobravati, ako res še kaj dajo na idejne temelje ženevske ustanove.
Enakost za Japonsko bi pomenila pospešitev oboroževanja po vsem svetu, tudi v Evropi. Angleži so že namignili, da bi v tem primeru še povečali in izpopolnili svoje utrdbe v Pacifiku, Američani bi storili isto. Priznan je enakosti Japonski bi kompromitiralo splošno ra.zorož.itev, oziroma omejitev oboroževanja na morju, ki naj bi se sklenila na razorožitveni ali posebni pomorski konferenci. Leta 1936. zapade londonski pomorski dogovor, ki je bil sklenjen marca leta 1931. med Anglijo, Francijo in Italijo z veliko muko. Že tedaj je Mussolini postavil prestižno zahtevo. Fašistična Italija je zahtevala pomorsko enakost (pariteto) s Francijo in je popustila šele po dolgem natezanju, ki bi bilo konferenco skoro razbilo. Ako bi danes priznali enakost Japonski, potem bi ne bilo nikakega dvoma več, da bi fašistična Italija na bodoči pomorski konferenci postavila svojo staro zahtevo s toliko večjo drznostjo. Tedaj bi ne šlo samo za Francijo, ampak tudi za nas. Povečanju napadalne sile tuje mornarice je treba postaviti nasproti povečanje obrambne sile. Drugega izhoda ni.
Da so bili dogovori glede omejitve oboroževanja na morju človeštvu koristni predvsem v času gospodarske stiske, dokazujejo številke. Na koncu 1. 1936., ko zapade londonski sporazum, bo znašala tonaža angleške vojne mornarice 1,137.200 ton, po njenem prvotnem načrtu iz 1 1930 bi morala znašati 1,348.696 ton; mornarice Združenih držav 1. 1936 1,079.036 ton po prvotnem načrtu iz 1. 1930 1,346.452 ton; japonske 1. 1936 709.000 ton, po programu iz 1. 1930 853.382 ton- francoske 1. 1936 670.407 ton, po načrtu nz !. 1930 pa 760.407; italijanske v 1. 1936 441.256 ton. Omejitev tonaže pomeni zmanjšanje lzdat-kov, olajšanje proračuna in olajšanje davčnih bremen.	... ,
V Londonu še ni bila izrečena zadnja beseda. Angleži skuhajo z novimi ponudbami preprečiti prekinjenje pogajanj. Zaslutili so, da f?re Japoncem v prvi vrsti z« prestiž in da bi ti v stvari marsikaj popustili. Japonski odposlanci delajo pač po naročilu svoje vlade. No, na Japonskem tudi ni vse zlato. Poročila iz Tokia trdijo, da utilitaristične struje, ki so gnale Japonsko v *ojuo s Kitajsko in še vedno snujejo nove napadalne načrte, zgubljajo tia v javnosti. Na politiko nimajo več tako odločujočega vpliva
Prepadi med Italijo in Francijo
Kaj Francija Jahlio žrtvuje in česa ne more, da omogoči Podonavje ali kolonije sporazum z Italijo in otvori sodelovanje latinskih sester mmammmmmammmmmmmmmmmua^am
Pariz, novembra 1934.
Tudi Vi ste v vašem listu večkrat povdarili, da je Francija pripravljena žrtvovati zelo veliko, da si pridobi prijateljstvo Italije, a da je edini predpogoj za sporazum med obema latinskima sestrama in edina velika ovira za ugodno zaklju-čitev teh pogajanj: zbližanje med Italijo in Jugoslavijo, oziroma med Italijo in državami Male zveze. Ne zamerite, toda zdi se mi, da vprašanje vendar ni tako enostavno in da so vsaj za Francoza, ki gleda v prvi vrsti samo na neposredne koristi svoje lastne države, druge ovire morda še bolj težke za premostitev in zvezane z večjimi žrtvami, kot pa je končna sprava Italije s francoskimi zaveznicami v Podonavju. Mi imamo vtis, da ste v ocenjevanju francosko-italijanskega zbližanja preveč povdarjali sporne točke v Podonavju in da ste preveč lahko Sli mimo težav in ovir, ki stojijo na poti francosko-italijanskega zbližanja v afriških kolnijah. Po mojem prepričanja, ki ga deli resno misleča nepolitična javnost, je Francija pripravljena žrtvovati za prijateljstvo z Italijo mnogo več v Podonavju, kot pa recimo v svojih airi-ških kolonijah.
Kolonije ali Podonavje
Čad je takorekoč velikansko zbirališče puščavskih cest, ali če povemo narobe, najgloblje v puščavo potisnjena postojanka civilizacije, ki nadzira vso saharsko ozemlje.
Odstop Tibestija in Borku
Italija je hotela f.-i Francozih doseči isto, kar ; je dosegla pri Angležih. Želela je, da ji Francija odstopi del Tunizije, da ji izravna mejo v Hogarju in predvsem, da ji odpre pot dalje proti jugu s tem, da ji odstopi gorovje Tibesti in ravnine v Borku, tako da se bo lahko raztegnila do Čada in do angleško-egiptovskega Sudana. To je želela včeraj, to želi še danes.
Francija tega ne more
Toda kje boste našli irancosko vlado, ki bi bila pripravljena napraviti tako ogromne žrtve.
Tibesti je sicer gorata pokrajina, obsežna kot dve Italiji, kjer skoraj ni mogoče živeti, Borku je ravnina, kjer je svoje dni bilo široko morje, ki ga je izsušilo afriško solnce in zapustilo za seboj le solnata ležišča. Gospodarsko te pokrajine niso vredne ničesar, toda strategično predstavljajo ključ do nadvlade v Sahari. Čad s svojim ogrom-
nim zaledjem 2 milijonov kvadratnih km je os francoskih srednjeairiških posesti. Če mu odvza-meš Tibesti in Borku, je isto, kot da odpreš italijanskemu prodiranju svobodno pot proti Nigeriji in proti Kamerunu in dalje do atlantske obale v gvinejškem zalivu. Tibesti in Borku v italijanskih rokah pomeni prostovoljni pristanek Francije, da ji Italija preseka njene ofriške posesti v dva dela, ko je ravno ena največjih pridobitev svetovne vojne za Francijo bila ta, da ju je mogla združiti. Tista francoska vlada, ki bi kaj takšnega prostovoljno storila, še ni rojena. V primeru s tem vprašanjem je podonavski problem za francoske državnike vprašanje drugega reda.
Odstop Džibutija nemogoč
Toda Italija hoče še več. Ona želi polagoma obkoliti Abesinijo. Ta želja je že stara. 50 let bo preteklo, ko se je prvič zagrizla v to svobodno afriško državo in je takrat svojo pohlepnost plačala s strašnim porazom. Danes ji pri tem poslu gre očividno na roko Anglija. Odstopila ji je ogromne pokrajine, na vzhodu in na zapadu Somalije. Razširila je svojo rdečemorsko kolonijo Eritrejo. Abesinija ima sedaj skoraj tretjino svojih meja skupnih z italijanskimi kolonijami. Toda Italija bi rada sedaj še odstop irancoske male kolonije Džibuti južno od Eritreje ob Rdečem morju. Iz Džibutija pelje edina železnica v prestolico Abesinije Addis Addebo. To postojanko, ki je gospodarsko politično za Francijo, ki v Abesiniji ni--ma nikakih namenov, brez pomena, bi Italija rada, toda kako naj jo Francija odstopi, ko pa je to njena edina strategična postojanka na dolgi poti iz Evrope do francoskih azijskih kolonij v Indo-kini in v Tihem morju. Džibutija Francija ne more odstopiti nikomur.
Odkod vaš optimizem
Lahko bi Francija pristala na manjše poprave in izravnave meja v Afriki, toda nikoli ne more in ne sme prostovoljno odati pokrajin, kot so Tibesti, Borku in Džibuti, ki spadajo k obrambnem ogrodju Djene kolonijalne moči. Odkod torej jemljete vi tisti optimizem, da bo Francija kakšnemu Podonavju na ljubo v Afriki žrtvovala živčna središča svoje kolonijalne politike?
Zbliževanje med Francijo in Italijo je danes še jajce, ki se še ni izvalilo. Po mojem mnenju bo trajalo še dolgo, dolgo, preden bo sploh dozorelo. Morda bomo doživeli nekak sporazum, ki bo naštete težave, ki nastajajo prav za prav iz elementarnih tokov dveh kolonijalnih imperijalizmov, za nekaj časa pokril s plaščem miroljubnosti, toda toki bodo drli naprej svojo pot. Podonavje pa bo moralo najti svoje ravnotežje bolj iz lastne moči kot pa na podlagi barantanja drugih.
G. Lequellec.
Čas še danes ni dozorel toliko, da bi mogli navajati dokaze za to trdilev, ki ji bo v Franciji | le malokdo oporekal. Zdi se mi pa potrebno, da vas opozorim posebno na takoimenovane koloni- | jalne sporne točke, da podčrtam njihovo važnost j in naštejem ogromne težkoče, ki sporazum ovirajo, i da se ne boste pri presojanju sedanjega medna-rodnopolltičnega položaja vdajali prevelikemu optimizmu, češ Francija bo s žrtvami v svojih kolonijah kufvla in drago plačala pristanek Italije, da v Podonavju opusti svojo politiko in sklene prijateljstvo s svojimi dozdanjimi nasprotniki.
Kaj želi Italija?
Kaj želi Italija od Francije v Afriki? Mnogo, silno mnogo, preveč! V povojni dobi je italijanska vlada razvila posnemanja vredno delavnost v svojih afriških kolonijah, v T r i p o 1 i t a n i j i in Ki -r e n a j k i, ter je svojo posest potisnila daleč, daleč v osrčje Sahare. Pri svojem prodiranju je zadela na desni in na levi strani na meje že preje obstoječih kolonijalnih posesti drugih držav. Tako je prišlo do resnega spora z Anglijo in z Egiptom, ko je Italija hotela zasesti oazo Džarabub ob egiptovski meji. Slednjič je dosegla, da je EgiPet to važno puščavsko postojanko odstopil Italiji leta 1931. Zadela je pa tudi ob francosko tuniško in alžerijsko mejo, tako da ni mogla svojega prodiranja nadaljevati v gorovje H o g a r , oziroma po važno čezsahar&ki karavanski poti, ki pelje iz T r i p o I is a v Mursuk in dalje skozi puščavo v Č a d v francoski ekvatorijalni Afriki. Zadela je na jugu zopet na francosko posest v gorovju T i -b e s t i in na južno od Tibestija ležeče ogromne pokrajine Borku, čez katere vodi druga karavanska cesta, ki začenja v Bengaziju v Ki-r e n a j k i ter gre skozi oaze Kufra dalje proti jugu in se zopet steka v Čadu.
Dunajska vremenska napoved: Malo sprememb, pretežno jasno, ponekod zjutraj slana in megla.
kakor v prejšnjih letih. Do moči prihajajo zmernejše politične skupine, ki 60 mnenja, da je Mandžuktio za Japonce dovolj velika potica. Japonci naj jo zdaj mirno prebavi ja jo in naj ne silijo v nevarne avanture. Stranka »seyukaj« dela baje nalašč težave sedanjemu ministrskemu predsedniku Okadi prav s pomorskim vprašanjem in zahteva od njega, na j skliče zbornico; ta naj bi izglasovala predlog, da na j se vvashingtonski sporazum odpove. Stranka noče porabiti sedanjo mednarodno napetost, da bi Okado vrgla in bi sc tako maščevala nad njim. ker pri sestuvi vlade ni upošteval njenih žel ja. Okado se očividno brani na ta način, da jc v Len donu nepopustljiv.
Tudi v Rimu malo navdušenja
Rim, 22. nov. b. Italijanska vlada je sporočila de Chambrunu svoje stališče glede vprašanj, od katerih je odvisna rešitev za vzpostavitev trdnih italijansko-francoskih odnosov. Ker pa gre tu za stvari, ki so splošnega evropskega pomena, se z ozirom na razvoj mednarodnega položaja ne morejo storiti prenagli sklepi. Kar se tiče kolonijalnih vprašanj, ki se brez sodelovanja drugih držav ne morejo rešiti neposredno med Francijo in Italijo, bi se pogajanja lahko nadaljevala, toda ne smemo pri tem pozabiti, da morajo na rešitev teh vpra-Sanj vplivati tudi sklepi, ki se tičejo evropske in svetovne politike. Ravno zaradi tega pa dobro poučeni listi dvomijo v uspeh akcije za italijan-sko-francosko zbližanje in gledajo na potovanje francoskega zunanjega ministra Lavala v Rim skozi precej debelo steklo. Če bo Francija do konca podpirala jugoslovansko pritožbo pri Zvezi narodov, da tako povzroči upravičeno nerazpoloženje
Ogrevanje vzhodnega pakta
proti Madjarski, potem v tem slučaju Rim ne bo mogel sprejeti Lavala kot prijatelja, ker Italija ne more dopustiti, da se Madjari, ki so njeni hišni prijatelji, izzivajo.
Rim, 22. nov. b. V diplomatskih krogih je davi zelo senzacionelno odjeknil članek, ki ga je prinesel »Popolo d'Italija« o pomorskih pogajanjih v Londonu. Ob času, ko se z italijanske strani poudarja, da pogajanja za zbližanje med Francijo in Italijo zelo ugodno napredujejo, ko se ponatisku-jejo izjave francoskih politikov in dopisnikov o boljSem sodelovanju med obema državama, je gori omenjeni list v zvezi z londonskimi pogajanji napovedal, da se Italija pod nobenim pogojem ne bo odrekla pomorski enakopravnosti s Francijo in da bo ukrenila vse, kar bo smatrala za potrebno, da se njena enakopravnost v resnici tudi doseže in Londonu.
Nove ponudbe Poljski, ki "hbo 2°"
Ženeva, 22. nov. TG. Francoski zunanji minister Laval je izrabil svoje kratko bivanje v Ženevi tudi za to, da je znova sprožil vprašanje vzhodnega pakta. V ta namen je imel zaporedoma daljše razgovore z Litvinovom, Tevfik Ruždi bejem, li-tevskim delegatom Petras Kilimasom in Tituleseom. Pri teh razgovorih so v glavnem razmotri-vali o poljskih pripombah. Zdi se, da so sklenili Poljsko vljudno vprašati, če se je v svoji zunanji politiki odločila, da bo odslej sklepala samo dvostranske pogodbe in da bo odklanjala vstop v vsak skupinski pakt. V poljskih krogih ugotavljajo, da se je Poljska že odločila, in navajajo v dokaz za to pogodbe, ki jih je sklenila z Rusijo in Nemčijo, ter pogodbo, ki jo namerava skleniti še 7. Madjarsko. Laval pa je večkral poudaril, da na ruski politiki svojega predhodnika Barthouja ne bo ničesar spremenil, ampak jo bo nadaljeval v duhu svojega predhodnika.
Pariz. 22. nov. Vse kaže, da bo prva skrb francoskega zunanjega ministra pri njegovem povratku v Pariz, da odpošlje odgovor poljski vladi o vzhodnem paktu. Besedilo francoskega odgovora je že dognano, loda ker je poljska nota za zdaj še tajna, bo vsaj za nekaj fnsa ostala tajna ludi vsebina francoskega odgovora. Upanje je. da ho francoska vlada načela razgovore v tem vprašanju i mulami ua uspeh. V-pkako j« pa francoski odgovor na poljsko noto tako sestavljen, da Poljska ne bo mo-
pet odklonila
gla prav nič dvomiti o razpoloženju Francije do njene zaveznice.
Zopet vest o odstopu Litvinova
Riga, 22. nov. c. Iz Moskve so se znova začele širiti vesti, da sc jc položaj Litvinova zelo omajal. Baje se jc Stalin na pritisk tretje internacionale odločil, ila pusti Litvinova pasti. Stalin sam se že zelo dolgo peča z mislijo, da hi se popolnoma spravil z opozicijo trockistov. Tako sedaj Stalili hoče, da bi vodstvo sovjetske politike prevzel Ra-kovski, bivši sovjetski veleposlanik v Parizu in Lodonu.
Schuschnigg obvešča Francijo
Dunaj, 22. nov. Brž ko se je kancler Schusch nigg vrnil iz Rima, se je sestal s francoskim poslanikom na Dunaju Gabrielom Puauxom, s katerim se je zelo dolgo razgovarjal. Kancler je poslanika obvestil podrobno o vsebini rimskih razgovorov. Vse to se znova povdarja kot dokaz, da je francoska vlada podrobno obveščena o vseh nameral italijanske vlade v Podonavju in da se bo zato vse nadaljnje glede podonavske politike reševalo sporazumno med Italijo in Francijo.
Dunaj, 22. nov. A A. Kakor poroča »Rcichs-post«, pojde kancelar Schuschuigg- v Budimpešto prvi teden v decembru.
Zgodovinski dan v Ženevi
Jugoslavija - Zvezi narodov
Včeraj je naš zunanji minister predloži! ZAf pritožbo proti Madjarski vsled marsejskega atentata
Ženeva, 22. nov. c. Danes v Ženevi ni zase-dala niti skupščina Zveze narodov. Tudi Svet ni danes zasedal. Nadaljevalo se je samo delo v nekaterih podkomisijah. Zato pa je bilo tem več zasebnih razgovorov med vsemi državniki, ki so seveda vsi bili tajni. Zato je potekel ves današnji dan v znamenju drobnih intrig, ki bi naj predvsem potlačile veliki vtis, ki ga je napravila jugoslovanska vlada s svojo odločno intervencijo. Ta intervencija jugoslovanske vlade pomeni silen izraz enotnosti politiko Male zveze in držav Balkanskega sporazuma. Dočim se je že hotelo na-migavati na to, da jugoslovanski zunanji minister ne bo storil vseh skrajnih korakov pred januarskim zasedanjem, je včerajšnje delo Male zveze in držav Balkanske«« sporazuma silno dvignilo ugled vseh teh zaveznikov.
Razne intrige
Zato se stremi predvsem za tem. dokazati vsemu ostalemu svetu, dn Mala zveza in države Balkanskega sporazuma ne dopuščajo samovoljne kretnje enega ali drugega zaveznika iu da je zato korak jugoslovanske vlade le spretna politična manifestacija iu nikakor ne kaka odločna kretnja nove politike balkanskih držav, ki l)i kazala na lo. da Si bodo te države počasi vendarle ustvarile v svoji zunanji politiki svojo smer in si zato tudi izbrale svojo metodo in primerna sredstva.
V	tem smislu predvsem intrlgirajo z nekaterimi najnovejšimi izjavami vodilnega časopisja, ki do vloge jugoslovanske vlade zavzema v svojih jutranjih izdajah že stališče. Predvsem se tukaj omenja pisanje pariškega »Le Petit Parisiena« in ziirišl.e liberalne Neue Ziiricher Zeitung«.
»Petit Parisien objavlja namreč danes zjutraj obširen uvodnik, v katerem člankar nekako oficiozno zavzema stališče dn vseh trenutnih problemov mednarodne politike. V teh izvajanjih se rlunkar toplo izraža o posledicah Schuschniggovega obiska v Kimu iu pravi, da bo ta sestanek ustvaril pravilno ravnotežje v srednji Evropi, kar bo le koristilo ideji miru v tem delu Evrope. Glede koraka jugoslovanske vlade misli člankar, da je zelo dostojen in pravičen, vendar pa je treba pravilno nmevati željo Italije, da sc temu koraku ne podloži pretirana časopisna kampanja, ker bi ta za-mogla spraviti v veliko nevarnost rešitev velikih problemov, o katerih se sedaj vodijo obširna in dalekosežna pogajanja.
Iz pisanja »Neue Zitricher Zeiitung« pu se predvsem povdarja oni del članka, v katerem ta švicarski liberalni časopis brani fašistično politiko v srednji Evropi, ki da je v interesu miru in krščanske kulture. List ve celo povedati v svojih komentarjih iz Kima, da v tem ozirtt to politiko z vsem svojim uplivom podpira tudi Vatikan, ki hoče na vsak način ohraniti Dunaj kot samostojno žarišče krščanske kulture v tem delu Evrope.
Za nameček pa se je nato še raznesla intriga, ki jo je danes zjutraj objavil hudimpeštanski »Az bst«, ki iz uradnih krogov dobiva vest. da bo dr. Beneš kmalu obiskal Rim. da ustvari temelje ia pristop češkoslovaške k rimskim paktom.
Vmešavanje Litvinova
Sporazum s sovjetsko Rusijo ?
V	zvezi s tem je treba omeniti predvsem tole: Na široko se hoče dokazati, da ta prvi samostojni korak držav Male zveze in Balkanskega pakta ne more pomeniti kakega velikega dokaza samostojnosti. Kot protidokaz proti temu se mora predvsem omeniti, da so se danes ministri Male zveze ponovno sestali in da je bilo sklenjeno, da bosta pri predaji jugoslovanske vloge spremljala jugoslovanskega zunanjega ministra in obenem v imenu svojih vlad vložila vsak svojo noto. v kateri se priključujeta zaključkom jugoslovanske note tudi Beneš in Titulescu.
Kot silna senzacija pa je ttplivula vest, da je danes popoldne obiskal turškega zunanjega ministra Tevfika Iiiiždi hoja ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov in se z njim silno dolgo razgo-varjal. Po vesteh, ki jih izvemo iz zanesljivih virov, se je nn tem sestanku govorilo predvsem o tem, da se čimprej izvede široko zhližanjo med državami balkanskega sporazuma in da počasi pri-
stopi k temu sporazumu tudi sovjetska Rusija. V kolikor zveni ta vest silno prezgodnje, vendar ni brez vse podlage, ker je v tesni zvezi z razgovori, ki jih je imel včeraj Litvinov z Lavalom.
Vmes prihaja vzhodni pakt
Takrat sta govorila predvsem o usodi vzhodnega pakta. Laval je Litvinovu včeraj obljubil, tla hit Francija v najkrajšem času predložila Poljski obširen memorandum o sklenitvi vzhodnega pakta. Na sklenitvi pakta sta pa interesirani predvsem dve državi, ki pripadata Mali zvezi oziroma Balkanskemu sporazumu. To sta Turčija in Romunija. Dejstvo pa. da se ta pogajanja vežejo na korak
jugoslovanske vlade, ker imajo v interesu miru isli objektiv kakor vloga jugoslovanske vlade, se sme pričakovati, da se bo debata o vzhodnem i pakti razširila vsaj tako, kakor so se razširila po-| gujanja za londonsko pogodbo o definiciji nupa-! dulca. Prav takrat je podpis tisle pogodbe povzročil silno zbližunje med državami Male zveze.
Zato je verjetno, da bodo v pogajanjih za vzhodni pakt nastopale države Male zveze in Balkanskega sporazuma enotno, kar vsekakor pomeni zelo velik politični in moralni uspeh zaveznikov Male zveze in Balkanskega sporazuma, ki se je , lako zelo manifestirala včeraj ramo ob rami s ko-j rakont jugoslovanske vlade v Ženevi.
Pismo g. B. Jevtiča
Ženeva. 22. nov. AA. Danes je jugoslovanski zunanji minister Bogoljub .levtič izročil generalnemu tajniku Zveze narodov Avonolu spomenico telo vsebine:
Gnusni zločin v Marseilleu, ki je vzburkal dušo vseh civiliziranih narodov, sili jugoslovansko vlado, da predloži pred Svetom Zveze narodov nekatere posebno resne strani tega dogodka, od Krite s policijsko preiskavo v več državah, ki so takšnega značaja, da lahko skale dobre odnošaje in mir med Jugoslavijo in njenim sosedom Madjarsko.
S svojim sporočilom Svetu Zveze narodov dne 4. junija 1934 je jugoslovanska vlada imela čast opozoriti Svet Zveze narodov na zločinsko delovanje nekaterih terorističnih elementov, ki so stalno bivali na Madjarskem, in na podporo in soudeležbo, ki so jo ti elementi dobili pri nekaterih madjarskih oblastvih. Jugoslovanska vlada je v sporočilu od 4. juniju 1934 obrazložila soudeležbo madjarskih organov v tej stvari in izjavila, da je pripravljena z neposrednimi razgovori urediti ves položaj na inadjarsko-jiigoslovanski meji. trdno prepričana, da bo mudjarska vlada, postavljena na tak način na odgovor, storila vse potrebne ukrepe, da se napravi konec podpori, ki so jo neki elementi uživali na Madjarskem. Edino v ta namen so se vršili razgovori z Madjarsko. Obrodili so sporazum, podpisan v Belgradu 21. junija 1934.
Toda rezultat preiskave, izvršene po umoru kralja Aleksandra iu zunanjega ministra Louisa Barthouja, je pokazal, da je bilo t« zločinsko dejanje organizirano in izvršeno po tistih terorističnih elementih, pobeglih na Madjarsko, ki se še dalje okoristujejo v tej državi z isto soudeležbo kakor poprej. Le po zaslugi te soudeležbe se je mogel mursejski zločin izvršiti. In res sc med so-pomočniki morilca nahajajo osebe, ki so že bile predmet pritožb jugoslovanske vlade pri madjarski vladi. Iz njihovih izjav se jo dognalo, da so uživali nu Madjarskem nc samo pribežališče, temveč da so na Madjarskem mudili so v skupinah do trli pred atentatom. Rezultat preiskave razkriva na izredno težak in nazoren način odgovornost madjarskih oblasti glede podpiranja in dajanju pomoči teroristični akciji pobeglih jugoslovanskih državljanov.
V podrobni spomenici im Jugoslavija predložila Svetu Zveze narodov svoje poročilo in dokumente, s katerimi razpolaga o tej stvari.
Jugoslovanski narod, najgloblje zadet v svojih euvstvih, je prepričan, du je treba popolnemu razsvetliti okoliščine, pod katerimi je bil pripravljen in izvršen gnusni zločin. Največja bol vsega jugo-slovunskegu naroda se je pa po dognanju gori navedenih dejstev izpremeiiila v globok gnus in narodni gnev zoper tiste, ki so inspirirali in finun-sirali izvršitev atentata in ki se vsi mude zunaj njegovega nacionalnega ozemlju.
I)a je jugoslovanskemu narodu uspelo »hranili mir in vso svojo hladnokrvnost v teli strašnih preizkušnjah, je vzrok v leni. ker še veruje v moč ustanove Zveze narodov, du ohrani mir iu mednarodno moralo, od katere je tu mir odvisen.
Jugoslovanska vlada, v svesti si vse mednarodne odgovornosti, pu tudi dolžnosti dn svojega naroda, je prisiljena obrniti se nu Svet Zveze narodov. da la ustanova vrne zaupanje v mednarodno pravico in moralo, ki ga je tragični mursejski dogodek resno omajal.
Brezpogojno je potrebno, da najvišji organ mednarodne skupnosti dflžeilc odgovornost in ,jc
„Duhovna skupnost" hitlerjevske Nemčije
General Fritsch proti Hitler u
„Stranka še ni vse, nad njo je skupnost naroda in države"
Berlin. 22. nov. b. Na isti način, kol svoje dn:, pred krvavim 30. junijem, von Papen s svojim govorom v Marburgu, se je sedaj dvignil šef nemškega generalnega štaba general von Fritsch prol" vodstvu narodno socialistične stranke, in sicer, da v zadnji uri prepreči, da bi se politika vgnezdila v nemško vojskoc.
General von Fritsch je poslal Hitlerju daljšo spomenico, ki je med vrhovnimi voditelji Nemčije povzročila porazno razpoloženje. V njej izjavlja general, du ga politika ne briga, da mu ni nič na tem, če narodni socializem izvede zamisel vsemogočne države ali ne. njega skrbi samo vojaška bodočnost Nemčije. >'jegu skrbi bodočnost Reielis-vvelira, ki je povišana sedaj nn 300.000 mož in zu katero b« treba najti pravega naraščaja. Odkod naj ga vzamem, se sprašuje general von Fritsch. ko pu vsa mladina sedaj samo politizira? Kje nuj poiščem častnike, ki bodo potrebni, ko so pu vsi. ki bi prišli v poštev, zaposleni v političnih skupi-nuh? General Fritsch svari državnega kanclerja, naj nikar ne znupn preveč tisti kliki okrog generalu von Reichenaua. ki mu govori o potrebi, da je treba nemško vojsko vzgojiti v dnini narodnega socializmu, in ki bi sc rud pri reorganiziranju vojske oziral na politično pripadnost in ne nu sposobnost vojakov in častnikov. Narodnosoeiali stična vzgoja sama na sebi še ni vse in ne zadostuje, pravi generalova spomenica, da ustvari med ljudstvom tiste morulične predpogoje za obrambo dr-žnvne in narodne varnosti. Nurodnosocialistiftnn stranka hoče nemškemu ljudstvu, tako trdi generul Fritsch, natovoriti čisto lažnjivo prepričanje, da vlada v državi popolna duhovna enotnost. To je laž, to je zavodništvo, ker dejansko je treba priznati, da bi v primeru potrebe danes ne mogli računati na vse nr-mške državljane. Vzgojo naraščaji«
redne vojske je treba torej dvigniti nad strankarsko višino, ker stranka ne predstavlja vseli, na nudstruukursko vsedržavno višino umevuuja rodoljubnih dolžnosti. General Fritsch opozarja, da uo bo trpel, da hi se stranka preveč približala njegovi vojski, ker jo hoče ohranili udarno za potrebe domovi ue, medlem ko se ue bi mogel zanašali ua njo, če bi bila vilann samo stranki iu ne državi in liurodu.
Vse kaže. .la bo moral Fritsch' odstopili in bi v tem primeru prišel na njegovo mesto ,<;>'!ieral von Itundsledt, ki je vdan narodnosocialislični stranki.
Goring obišče Romunijo
Bukarešta, 22. nov. b. Indenpendence Rou-main- piše, da bo pruski ministrski predsednik Goring v najkrajšem času obiskal Bukarešto.
Philippe Berlhclot - umrl
Pariz. 22. nov. TG. Danes je tukaj umrl v iiS. letu starosti bivši dolgoletni tajnik francoskega zunanjega ministrstva in s tem prav za prav veliki mojster francoske zunanje politike v medvojni in povojni dobi, veleposlanik Ppilippe Berlhelot. Na vodilno mesto zunanje politike je prišel leta 1914 in ostal nu leni mestu do letu 1921, ko se je niorol umakniti, n se je zopel vrnil nn svoje mesto prihodnje leto in ostal do lela 1983. On je brez dvoma tisti diplomat, ki je v zgodovini tretje francoske republike vodil največja in najtežavnejša dipl >iua-tična pogajanja ter tako vtisnil svoj "••'• ni pečal v diplom«tično zgodovino aovejnugu oucu.
gunizimiilli in izvezbunih zločincih, ki uživajo podporo tuje države — potem bi bila organizirana vlada nemogoča za ves eivilizirnni svet. začela bi se novu doba mednarodne anarhije in barbarstva, dobu. v kateri bi najosnovnejši temelji mednarodne morale brezpogojno izginili.
Pod težo teh dejstev je jugoslovanska vlada v svojem stremljenju, ilu ohrani mir, in v veri v avtoriteto Zveze narodov primurnua, sklicujoč sc na § 2 členu 11 pukla. obrazložiti Svetu Zveze narodov tu položaj, ki nu ležak način kompromitira odnošaje med Jugoslavijo in Madjarsko in ki grozi skaliti mir in dobre odnošaje med narodi.
Zelo Vam bom hvaležen, gospod generalni tajnik, če boste izvolili dati to vprašanje nu dnevni red prihodnjega zasedanja Svetu Zveze narodov.
Pismi Beneš a in Titulesca
Ženeva, 22. nov. AA. Češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš in romunski zunanji minister Titulescu sta izročila generalnemu tajniku Zveze narodov g. Avenolu pismi tole vsebine:
Gospod generalni tajnik!
Jugoslovanska vlada Vam je izročila pismo, v katerem ugotavlja, da je gnusni niareejski zločin, ki jo vzburkal vse civilizirane narodo, priijio-ral jugoslovansko vlado, da opiše Svetu Zveze narodov nekatere posebno težke strani te preiskave, k: so takšnega značaja, da morejo skaliti dobre odnošaje in mir med Jugoslavijo in njeno sosedo Madjarsko.
Glede na resnost teh dejstev in upoštevajoč po drugi strani ohranitev miru ter v veri v Zvezo narodov je jugoslovanska vlada primorana nu podlagi S 2 člena 11 pakta obrazložiti Svetu Zveze narodov ta položaj, ki resno kompromitira odnošaje med Jugoslavijo in Madjarsko in pomeni nevarnost za mir in dobro mednarodno soseščino.
Glede na dejstvo, da vsebina jugoslovanske spomenice zaradi svoje izjemne važnosti neposredno zanima tudi Češkoslovaško (oziroma Romunijo) in njeno dobro soseščino z Madjarsko, ker so na la način ogroženi tudi splošni pogoji za mir v Srednji Evropi, se češkoslovaška (oziroma romunska) vlada kot članica Zveze narodov popolnoma pridružuje vlogi jugoslovanske vlade.
Pridružujoč se prav tako tudi zahtevi jugoslovanske vlade, da se to vprašanje postavi na dnevni red prihodnjega zasedanja Sveta Zveze naro-i dov, Vas prosim, goe.pod generalni tajnik, sprej-
objavi, ker ne bi bilo večje nevarnosti za mir in dobre mednarodne odnošaje od teptanja čuvstev naroda, ki jo bil žrtev in zadet v osebi svojega najslavnejšega voditelja, žrtve zločinskega dejanja, za katero bi krivec mogel niti pravični kazni. Po drugi strani pa postavlja mursejski dogodek z vse večjo ostrino problem nekih metod mednarodne politike, ki niso dovoljene nc saino v odnošajih do Jugoslavije, temveč ludi v odnošajih nasproti kateremukoli civiliziranemu narodu.
Gre za političen zločin, no za delo osamljenega posameznika. Ne gre več za zavetišče, dovoljeno političnim emigrantom, temveč se postavlja vprašanje o urjenju in poučevanju poklicnih zločincev na tleh tuje države, zločincev, ki so dobili nalogo izvršiti celo vrsto atentatov in umorov v določene politične svrhe. Olajšave in zaščita, ki so jih bili deležni na madjarskih tleh v teku dolgih in podrobnih priprav, so komaj verjetne. Ako je moči
najvišje služabnike narodu in najodličnejše borce j mite izraze mojega globokega spoštovanja. — Beza mir ubiti pri vršitvi njihovih dolžnosti po or- i neš. (Titulescu.)
Prava podoba Madiarske
Država plemičev, ki davijo kmeta
Polovica zemlje v rokah gospode - 431.000 družin brez zemlje
Bukarešt, 22. nov. b. Snoči je imel v Cluju predavanje bivši budinipeštanski advokat iin sedanji izdajatelj lista »Uj Magjrarog«, ki izhaja v Buknreštu, dr. Fenyes. Dr. Fenyes je silno ostro kritiziral sedanji madjarski režim, ki ga je tudi prisilil na to, da pobegne v inozemstvo. Zlasti je ostro napadel madjarsko revizionistično politiko. Dr. Fenyes trdi, da mirovne pogodbe niso krive sedanjemu gospodarskemu stanju Madjarske, temveč, da je edini vzrok v tem, ker madjarsko plemstvo drži v svojih rokah večji del plodonos-nih zemljišč in neusmiljeno izkorišča ljudstvo. Madjarski kmet živi danes innogo slabše, kakor živina. Zdravstvene razmere so tako obupne, da je umrljivost naravnost ogromna. Površinu obdelane zemlje znaša 16 milijonov jutrov, od katerih je 52.6% v rokah veleposestnikov. 151.600 inadjar-
Francoska notranja politika
škili družin ima posestva, ki so večja od 10 jutrov, 292.000 madjarskih družin ima posestva, ki so manjša kakor 10 jutrov, 431.000 družin pa sploh nima ničesar in te se neusmiljeno izkoriščajo po nenasitnih aristokratih. širše mase na Madjarskem nimajo prav nobenega smisla za revizijo mirovnih pogodb, ker sc dobro zavedajo, da bi taka revizija zahtevala od njih nov krvni davek, ki ga nihče ne želi. Po reviziji mirovnih pogodb govori neprestano le madjarska industrija,' ki misli, da !,o dobila s tem nova tržišča. Današnja Madjarska ni ničesar drugega, kakor visoka šola za gnusne atentate. Ne samo na Junku Pusti, temveč tudi v drugih krajih, ki ležijo ob jugoslovanski meji, so taborišču hrvaških emigrantov, ki se vadijo v uporabi orožja in razstreliva proti lastnim bratom.
Borba proti Flandinu začela
Pariz, '22. nov. c. Borba za spremembo francoske ustave še nikakor tli končana. V javnem mnenju se namreč še zmeraj silno vneto govor: o ozadju zadnje vladne krize in o Doumergueu. Tako jo »Echo de Pariš; nedavno razpisal javno glasovanje za Doumerguea. Zanimivo je dejstvo, da se je za Doumerguea samo v Parizu izjavilo nad en milijon podpisnikov. »Le Petit Journal« pa je razpisal nagradno tekmovanje, kdo bi naj bil diktator v Franciji. List predlaga šliri imena, in to: Herriota, Tardieuja, Daladiera in Daudeta. Kdor bo izžreban, dobi 50.000 frankov.
Celo radikali se niso mogli otresti te more, ki še pada na njihova ramena. Zato so danes sklicali sejo poslanskega kluba. Nn tej seji so zavzeli precej ostro stališče proti neomejenim vojnim kreditom. Glavni del razgovorov pa je bil posvečen predlogom glede spremembe ustave. Po dolgi de-
Glasbena Matica v Sofiji
Sofija, 22. nov. ni. Snoči ob 11 je dospel v Solijo pevski zbor Glasbene Matice iz Ljubljane, da priredi turnejo po Bolgariji pod vodstvom povovodje Mirka Poliča in predsednika Glasbene« Matice dr. Ravnikarja Matičarjem so priredili nadvse prisrčen sprejem na železniški postaji. ki ga je organiziralo Jugoslovansko-bol-garsko društvo v Sofiji, s svojim predsednikom Dino Kazasovim, novim bolgarskim poslanikom v Belgradu. nu čelu. Pri organizaciji sprejema .so sodelovali tudi člani upravnega odbora »Narodnih zborov« s predsednikom Staj novim in člani pevskih /.borov Gusle, Kotlina, Knvnla in II(Kinu pesen. V imenu bolgarskega Pcnkluba je Matičarje pozdravilu ga. Bngrjanovu. Sprejema na postaji se je udeležilo tudi innogo sofijskega meščanstva. Ko se je v I ii ustavil na'postaji, so bolgarski pevci pod vodstvom Djmitrovn najprej zapeli jugoslovansko liitnno, nakar so Matičarji odgovorili z Živio« klici. Nato so pa odpeli bolgarsko narodno liim.no šumi Marica«. Pevski /bor Rodne pesne je nalo z,apel še svojo himno. V imenu Zveze bolgarskih pev. društev jc goste po/druvil s toplim nagovorom Teofilov. Zu prisrčni sprejem in pozdrave se je zahvalil predsednik Glasbene Malice g. dr. lluvnihar. ( iin so Matičarji stopili na sofijska tla. jih je pred železniško postajo pozdravljala velika množic« Soli jčanov. S pourtnje so se gostje takoj odpel jali v hotele na prenočišče. Nocoj bo Glasbena Malica priredila koncert v dvorani častniškega doma.
Berlin, 22 nov. c. Državni statistični urad je izdal številčne podatke o verstvih v Nemčiji. Statistika pravi, dn prebiva v Nemčiji okroglo 65 in pol milijonov ljudi, od katerih pripada okroglo 10 milijonov 900.000 ali 02.0% prolestantoveki cerkvi, 21,200.000 pu katoliški cerkvi (32.5%),
bati so se radikal: odločili za precej radikalno rešitev: predlagajo namreč ustanovitev velikega narodnega gospodarskega parlamenta, ki bi bil prav za prav vrhovna stanovska zbornica. Ta zbornica pa ne bi imela nikakih pravic, ki jih ima sedaj parlament in bi la še naprej obstojal v vsem dosedanjem obsegu.
Pariz, 22. nov. b. Komunistično-socialistični tisk je pričel srdito napadati Flandinovo vlado. Vsi komunistični in socialistični listi so objavili apel na. svoje pristaše, v katerem ostro napadajo Flandinu in trdijo, du gre Fluudin po isti poti. po kateri jc šel Doumergue. Flandin nadaljuje Dnuinergueovo politiko, katere cilj je bil, da sc uvede v Franciji avtoritativen režim, kakor da so ni nič zgod lo. Zaradi tega napoveduje komiiiiisti?no-socio,;stična fronta iiftjostrejšo borbo proti sedanji vladi.
1Sovi kardinali
Vatikansko mesto, 22. nov. TG. S smrtjo kardinala Gasparrija so inozemski kardinali po dolgem času zopet dobili številčno premoč nad italijanskimi kardinali, ker danes je 27 kardinalov — mo-zemcev in 26 kardinalov — Italijanov. Polem takem ie praznih 17 mest, če računamo, da šteje popolni kardinalski zbor skupno 70 članov. V vatikanskih krogih zatrjujejo, da bo sv. oče na prihodnjem tajnem konzistoriju imenoval nekaj novih kardinalov, katerih imena pa še niso znana. Največ izgleda ima nadškof v Buenos Airesu. ki je na tako sijajen način organiziral letošnji svetovni evharistični kongres. Tudi o krakovskem nadškofu princu Sapiehi govorijo, da bo imenovati za kardinala, tako, da bi Poljska dobila tri kardinale. — Kardinal P a c e 11 i bo bržčas imenovan za kamerlenga sv. katoliške Cerkve, čast in službo, ki jo je vršil pokojni kardinal Gasparri.
„Komisija za likvidacijo agrarne reforme"
Z rešenjem ministra za kmetijstvo z dne 9. okt. 1934, št. 6(>.314, je bilo odrejeno, da se sedež »komisije za likvidacijo agrarne reforme« za sreze: Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ptuj, Ljutomer, Maribor levi breg in desni breg, Prevalje, Slovenj-gradec, Konjice, Šmarje pri Jelšah in Ce je premesti iz Maribora v Ljubljano in da nosi naziv: »Komisija za likvidacijo agrarne reforme I. v Ljubljani«. (1'n slovensko se lo pravi: »Odbor za razdelitev veleposestev.« Opomba itredn.), dočim ima komisija za ostale sreze v dravski iianovini s sedežem v Ljubljani, sedaj naziv: »Komisija za likvidacijo agrarne reforme II. v Ljubljani«.
»Komisija za likvidacijo agrarne reforme I.« je pričela poslovali v Ljubljani dne 10. novembra 1014. Prostore ima skupno s komisijo za likvidacijo agrarne reforme II. na Starem trgu št. 34-11.
Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani.
Vprašanje združitve celjskih občin
Depulacija celjskih gospodarskih krogov pri g. banu
Celje, 22. novembra.
V torek, dne 20. novembra t. 1. dopoldne se je zglasila pri g. banu dr. Marušiču osemčlanska depulacija iz Celja in okolice zaradi čimprejšnje priključitve cele okoliške občine k mestni občini. V deputaciji so bili: trgovstvo sta zastopala gg. Ster-mecki R. in Fazarinc A., društvo Jugosl. obrtnikov gg. Holobar St. in Golčer J., Slovensko obrtno društvo g. A. Lečnik, interese okoličanov gg. Mihelčič Al. in Wltavsky Fr., privatne nameščence pa g. Pi-brovc R., Depulacija je predložila gospodu banu spomenico, ki so jo podpisala sledeča združenja in korporacije: Združenje trgovcev za mesto Celje, Pomočniški zbor, Zveza privatnih nameščencev, Društvo jugosl. obrtnikov, Slovensko obrtno društvo, Narodno-strokovna zveza in 1 rgovsko društvo.
Spomenica vsebuje v glavnem naslednje točke: 1. da je sedanjemu Celju z ozirom na že takorekoč popolnoma zazidan teritorij vsak nadaljnji razmah popolnoma nemogoč; v tem oziru se opira spomenica na statistične podatke o ljudskih štetjih iz leta 1921 odn. 1931; 2. omenja, da so dosedanje meje mestne občine nevzdržne in ponesrečene ter ugotavlja sedanji nevzdržni položaj; 3. povdarja, da je priključitev tudi zunanjih delov okoliške občine, ki razpolagajo z lepimi naravnimi krasotami iz tuj-sko-prometnih ozirov nujno potrebna. V četrti in peti točki omenja spomenica koristi, ki bi jih imelo od združitve vse prebivalstvo. Šesta točka navaja, da je glavni del okoliške občine žetakorekoč itak združen, kajti mestna občina že sedaj preskrbuje nekatere okoliške dele z vodo, elektriko, plinom, policijskim aparatom in škropljenjem cest. Spomenica omenja tudi, da bi bilo vsako zavlačevanje združitve le v škodo bodoče veli t:e občine in to iz razlogov, ker se v sedanji okoliški občini in to v najbližjem okolišu mesta zelo mnogo gradi, toda brez vsakega sistema in načrta. Spomenica končno izraža odločen protest proti onim, ki v glavnem iz politično-špekulativnih razlogov zavlačujejo odnosno ovirajo združitev, ter povdarja, da je dolžnost
I vseh merodajnih činiteljev, da gledajo v prvi vrsti ■ na splošno dobrobit občanov in potem šele na drugo.
Gospod ban je deputacijo ljubeznivo sprejel ter | z največjo pozornostjo sledil izvajanjem posameznih zastopnikov ter končno izjavil, da sam uvidi nujno potrebo čimprejšnje združitve obeh občin in sicer tako, da se bo pridružila celjski mestni občini cela okoliška občina. Gospod ban je obljubil deputaciji, da bo stavil notranjemu ministrstvu predlog, da se izvede inkorporacija, kakor zgoraj navedeno. Gospod ban je tudi omenil, da ga je stališče mestne občine, ki je pred kratkim poslala banovini svoje mnenje, in ki predlaga, naj se izločijo od priključitve okoliške občine razen Gaberja, Sp. Hudinje, Zavodne, Brega, Ostrožnega in Babnega vse druge vasi, zelo presenetilo in da ima vtis, da je ta pred-j log mestne občine zelo sebičnega značaja. G. Wl-tavskv je gospodu banu med drugim ludi poročal potek sestanka okoliške JNS, ki je bil sklican v to svrho, in omenil, da je predlog, ki je bil stavljen, naj bi se priključili samo gotovi deli, propadel z 19 proti 3 glasovom. Deputacija je tudi [pojasnila gospodu banu, da je v imenu mestne občine sklepal o priključitvi klub mestnih svetnikov JNS, ki stoji kakor znano precej pod vplivom znanega ožjega omizja iz Celjskega doma. (Pri tej seji mestnih svetnikov JNS sta odločno zavračala stališče, ki so ga zagovarjali le gotovi gospodje, predsednik mestne občine g. dr. Goričan in g. Lečnik. Tu moramo ugotoviti žalostno vlogo nekaterih mestnih svetnikov, ki so se nekaj dni prej v svoji stanovski organizaciji izjavili za združitev obeh občin, pri glasovanju v JNS klubu pa so jx>d vplivom glasovali proli lastnim stanovskim interesom.) Deputacija je gospodu banu tudi omenila, da bi bilo vsako izločanje katerekoli vasi pojKilnoma nemogoče in krivično, ker je n. pr. komaj pred nekaj leti zgradila okoliška občina veliko šolo v mestu ter bi se prav lahko zgodilo, da bi oni, ki so do sedaj vsa zadnja leta zanjo prispevali, ne imeli od tega nobene koristi več, temveč samo veliko škodo, ker bi morala njih deca jx)sečati druge mnogo bolj oddaljene šole.
Za ohranitev in zaščito
lepot Križne jame
Stari trg pri Ložu, 22. nov.
Križna jama, ležeča dobrih 100 m nad nivojem Cerkniškega jezera, lahko postane najprivlačnejša točka izletnikov in tudi širšega občinstva. Prvič leži pod slovečo božjo potjo na Križni gori, kamor prav radi romajo naši ljudje iz vseh krajev, posebno iz ljubljanske okolice in Dolenjske. Križna gora je tudi prav lepa razgledna točka. Zato je pač treba pozdraviti načrt, da bi se Križna jama uredila za tujski promet in da bi se daleč v globino napravili primerni dohodi in dostopi. Lokalni faktorji so že mnogo razmišljali, kako bi povzdignili tujski promet, ki bi donašal Loški dolini, najhuje trpeči po sedanji gospodarski stiski, vsaj nekaj dohodkov in zaslužka. Glavne ovire povzročajo vsem načrtom, kako napraviti jamo dostopr.o, v prvi vrsti nerodne in negotove prometne zveze. Če bi bile te odstranjene, da bi lahko tja prihajali izletniki z malimi izdatki in v enem dnevu, bi pač postala Križna jama ena najlepših izletnih točk in bi privabljala velike množice ljudi, kakor Postojnska jama, za katero naša Križna jama ne zaostaja mnogo glede podzemeljskih lepot in čudežev. Jama je pravo kraljestvo veličastnih kapnikov, velikih dvoran, grozo vsebujočih prepadov in bobnečih slapov.
Društvo za raziskovanje jam v Ljubljani je preteklo soboto poslalo v Lož tri svoje zastopnike, viš. ban. svet. inž. Lojzeta Hočevarja, šolskega nadzornika g. Ivana Michlerja in g. Bana ml. Stopili so v razgovor z g. Josipom Turkom, posestnikom v Ložu, ki je lastnik jame. Ko so zastopniki društva gg. Turku, županu Škrbcu in notarju pojasnili, kakšne naloge si je stavilo društvo, da sistematično in v vseh smereh razišče jamo in da Jo pozneje uredi za tujski promet, se je g. Turk izjavil pripravljenega dati posebno dovoljenje za zaščito jame. Dosežen je bil sporazum, po katerem je g. Turk brez odškodnine prepustil jamo društvu v varstvo in dovolil, da društvo napravi železna vrata pri vhodu tako, da bo jama obvarovana pred vandalskimi opustošenji, kajti prihajajo
— Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja.
v jamo špekulanti, ki odnašajo najlepše kapnike in druge zanimivosti ter jih spravljajo v denar.
Društvo bi izvrševalo zaščito nad jamo vse dotlej, dokler ne bo jama otvorjena in izročena javnemu tujskemu prometu.
Ni treba posebno poudarjati, da je otvoritev jame za tujski promet velike gospodarske važnosti za Loško dolino. Potrebno pa bi bilo, da bi k ureditvi prispevali tudi merodajni faktorji, kajti Društvo samo ne more vzdrževati vseh stroškov za ekspedicije, ki bodo prihodnje leto pričele s sistematičnim raziskanjem jame. Doslej je bilo raziskanih 7 km jame. Ekspedicija je letos prodrla globoko v jamo, kamor že kmalu ni stopila človeška noga. Premagati je morala silne ovire, ko je vlekla nepremočljiv čoln čez visoko Kalvari o. Ko bodo pozimi vode prav nizke, se bo iz Ljubljane, kakor je zamišljeno, odpravila veččlanska ekspedicija, ki bo jamo proučevala po več dni. Ekspedicija bo razdeljena v 3 skupine. Prva bo izdelovala tloris in merila, druga bo napravljala profil in tretja proučevala razne geološke in druge razmere.
Naposled je treba povdarjati, da Društvo pri svojem napornem velikem delu ne zasleduje ni-kakih sebičnih namenov, marveč mu lebdi pred očmi celotna korist Loške doline.
Ale varen požar v Škocjanu
Škocjan, 21. novembra.
V	noči od torka na sredo ob jx>l 2 zjutraj je začel goreti veliki dvojni kozolec posestnika in župana Ivana Globevnika. Hitro je bil ves v plamenu, saj je bil napolnjen s krmo, spodaj je pa bilo več voz listja. Domači škocjanski gasilci so bili kmalu na mestu požara in so ga s svojo motorko začeli omejevati. Prišli so tudi gasilci iz Grmulj z ročno brizgalno. Toda plameni so bili tako hudi, da stavbe ni bilo mogoče rešiti; ostalo je le nekaj ožganega ogrodja.
V	nevarnosti so bile mnoge stavbe v bližini ognja. Toda, ker je bila noč svetla, strehe pa f>omrz-njene, je ta nevarnost minula. Gosjwdar trpi veliko škodo, ki pa je krita z zavarovalnino, Ogen je bil podtaknjen.	,
nah^ovaD^
kai hočete. Zahtevajte morate vedet, kal	nitka ie
TUNGSRAM D zarmce	^ ^
zvita v dvoini vila	kaiomenih
podatka v	korist ie io>
in v vattin- v
ŽARNICE
nitka v dvojni vijačnici - svetlobna množina v dekalumenih
Kačji strup - zdravilo proti raku
Te dni je priredilo Hrvatsko prirodoslovno društvo v Zagrebu zelo zanimivo predavanje. Pre-| daval je namreč znanstvenik dr. Jurij Korbler I o zdravljenju raka s kačjimi strupi.
Ideja takega zdravljenja ni nova. Že rimski zdravnik Galen je v 2. stol jx> Kr. uporabljal proti raku zdravilo teriak, v katerem je bil kot sestavni del tudi kačji strup. Tak terjak in obenem kačji strup sam so uporabljali tudi pozneje v srednjem veku proti najbolj različnim boleznim. Medicinska znanost 20. stoletja je zopet |»svetila fwzornost kačjemu strupu, zlasti, ko je strupena kača ugriznila nekega gobavca v Ameriki. Po ugrizu so prenehale njegove neznosne bolečine. V raznih krajih, zlasti pa v Franciji, so se pričeli zdravniki zanimati za problem kačjega strupa v borbi proti raku. Kačji sirup učinkuje deloma tudi na živce čutil, ki jih deloma jiaralizira. Ako dobi bolnik injekcijo kačjega strupa, se bolečine čez nekaj časa povečajo, nato pa zopet popuste ter postanejo vse lažje in bolj znosne. Zdravnik mora dajati bolniku injekcije samo vsaki drugi ali vsaki tretji dan, včasih pa samo vsakih osem do deset dni, tako da bolnik ne tq)i bolečin
Te injekcije so se v nekem oziru izkazale celo za boljše od pantopona ali morfija, ki se prav tako uporabljata v podobnih primerih proti bolečinam. Med kačami prideta za to v prvi vrsti v poštev kobra in kača klopotača. Dr. Korbler pa je proučeval tudi učinkovanje strupov domačih kač, tako modrasov in gadov, zlasti pa najbolj nevarne evropske kače modrasa poskoka, ki živi v Bosni. S jx>skoko-vim strupom, ki ga je vbrizgal v razredčenem stanju v bolnikovo telo, je do sedaj dosegel prav lej>e usjjehe. S tem je ublažil neznosne bolečine, ki po-
gosto tako poslabšajo zadnje ure bolnikovega življenja, da mnogi cclo v tem zadnjem stanju mislijo na samoumor, da bi čimprej skrajšali svoje telesne muke.
Hkrati pa nastaja tu vprašanje, ali jjomaga kačji strup samo proti raku, ali pa proti bolečinam sploh. Ker ta strup |>aralizira živce čutil, je jasno, da učinkuje tudi proti drugim vrstam bolečin, na primer proti bolečinam zaradi poškodb.
Drugo vprašanje je, ali učinkuje kačji strup tudi na bolezen samo, to je, ali se more s tem sredstvom rak sploh odpraviti iz telesa. Do sedaj je bilo že nekoliko, čeprav le malo, takih primerov, kjer je ozdravelo tuui bolno tkivo samo. Morda ne gre tu za naključje. Vedeti je treba namreč, da je rak, ko prične učinkovati z neudobnostjo in z bolečinami, redno že tako razvit, da je že vse telo z njim zastrupljeno. Kadar pa se posreči to strašno bolezen odkriti v zgodnjih stadijih, zdravniki neradi eksperimentirajo z novimi sredstvi, ko imajo na razpolago tako odlična sredstva, kakor sla radij in kirurški nož. Vendar pa poskušajo tudi v teh primerih dajati še injekcije kačjega strupa. Tak kombinirani način uporabe radija in kačjega strupa kaže, da daje dobre rezultate. Kačji strup jx>lagoma pripravlja za obsevanje z radijem, obenem pa zaradi njega izginejo razni slučaji.
Kljub vsemu temu pa se ne smemo vdajati prevelikim iluzijam, ker je ta način zdravljenja še zelo mlad in lako rekoč v povojih. Zaenkrat ie samo lo zanesljivo, da injekcije kačjega strupa ublažujejo bolečine, ]>a naj je to le za nekaj ur ali za nekaj dni.
Dr. Korbler je za svoja izvajanja dobil obilno priznanja.
Sava v Sremu predrla nasipe
V Sremu se pri Sreinski Rači izliva na desni obali v Savo Dašnica, ki Je, kakor vse bosanske reke, močno narastla, tako da so se že nekaj dni bali, da nasipi Save ne bodo mogli vzdržati ogromnega navala vode. V resnici je Sava predvčerajšnjim predrla pri izlivu tega kanala nasipe ter se razlila po ogromnem polju na desnem bregu Save. Kmetje so poprej noč in dan pod vodstvom strokovnjakov inženjerjev utrjevali nasip, toda ves trud je bil zaman. .Sedaj prebivalstvo z vso mrzlič-nostjo dela, da bi bila povodenj omejena samo na to polje. Neprestano utrjuje nasipe na desni in na levi strani Save. K sreči je Sava zadnje ure pričela upadati. Tako je pri Sremski Mitrovici padla v eni noči za 10 cm, pri Sremski in Bosanski Rači, ki sta si druga drugi v nasprotnih bregovih, pn je vodno stanje padlo za 18 cm. Nasip pri izlivu Daš-nice v Savo je popustil zaradi tega, ker je višina vode dosegla 7.30 m nad nornialo, kar znaša -10 cm nad vrhom nasipa, ki se seveda ni mogel več upirati vodi. Voda je zalila vse polje, ki je bilo posejano z ozimino. Ker se prebivalstvo zelo trudi z utrjevanjem drugih nasipov, računajo, da ne bodo ogrožene bližnje vasi. Kakšne večje škode ni,
Mlademu duhovniku na grob
Pri sv. Ani v Mali gori nad ribniško dolino so pred tremi leti peli novomašni, te dni od nedelje do torka pa mrtvaški zvonovi. Sela-nov gospod so gotovo umrli, tako so ljudje uganili, prisluškavajoč žalostni pesmi zvonov sv. Ane. Pa kako ne bi uganili, ko pa je vsakdo vedel, da tam na Selanovi domačiji, ki se tako očito in ljubko razgleduje z brega sv. Ane po ribniškem kraljestvu, da tam že dve leti hira za jetiko Selanov gospod Anton. Sredi gozdnega zdravja, sredi solnca in ob leku travnih zelišč, telo mladega duhovnika ni moglo več najti ljubega zdravja.
Pa zakaj to pišemo, saj Je to trpka usoda mnogih, iz dneva v dan se ponavljajoča. Ali zato, da se pač nekaj zapiše v časopis, ker je to že običaj? Ali ne zato, ker se je moralo tako zgodaj dokončati za slovensko ljudstvo še neizrabljeno, dragoceno življenje duhovnika slovenskega? Pa če «e je dokončalo, da se ne bi brez vednosti, kako drago Je bilo.
f Tone Oberstar je študiral v zavodih, že močno bolan lam tudi maturiral. Bogoslovec ljubljanskega semenišča je večkrat, izčrpan, prekinil svoj študij. Študiral pa ni samo tnko mimogrede, najpotrebnejše, čudeč se, smo ga gledali, kako se je s poslednjimi energijami vtapljal v študij dogmatike, najljubšo njegovo teološko disciplino. Preko učbenikov se je lotil debele, globoko špekula-tivno pisane Schubenove Dogmatike. Ves iz prepričanja je zelo rad govoril o otroštvu božjem. Zanimal se je in živel iz takrat porajajočega se mladinskega nihanja. Ko je zamiralo telesno živ-
ljenje, se je pa duša kot sproščena vedno bolj razživljala v Bogu.
V torek, ko je močno vlekel mrzli sever tam od Male gore in sv. Ane, smo položili tako shirano telo na pokopališču v Hrovači k počitku. Bil je lep duhovniški pogreb, dvajset sobratov ga je spremljalo, njega neznanega duhovnika. Ribniški dekan g. Skubic je v govoru krasno poudaril, da drugi duhovniki vse življenje darujejo Bogu, pokojni pa je v skrajšani daritvi storil nič manj. Množica ljudstva, ki je spremljala domačina-duhov-nika na tej-zadnji poti, spominjajoč se njegove prve svete daritve gori pri sv. Ani, je z bridkostjo in solzami razodevala, da velik dar izroča premrzli žemljici.
Ave, ki si prezgodaj odšel, Tone Selanov, svečenik!
Erzinovi mami
na zadnjo pot
Kadar umirajo itnenitniki, je časopisje f>olno nekrologov, ki opevajo njihove vrline. Tudi Vas, mama morem šteti v njihovo vrsto. Ne, kot da bi se bili udejstvovali v javnem življenju, ne, kakor da bi bili svetilnik narodu. Da, v tem smislu gre v petek popoldne mimo Vašega mrtvaškega sprevoda vsakdo lahko ravnodušno.
Toda kdor pozna Vaše življenje, bo sodil drugače. Bili ste mati številnih otrok. Vzredili ste jih v revščini, a v strahu božjem. Zavedali ste se v polni meri svojih svetih dolžnosti.
Kdo Vam je dajal moč, da ste to veliko delo mogli izvršiti? Slišim, kako govorite z velikim ajx>-slolom: »Vse zamorem v Njem, ki me podpira.« Velika in močna vera v Njega, ki je življenje, Vam je dajala moč, da ste v svojem življenju zatnogli gore prestavljati. Kot pravična žena ste iz vere zajemali svoje življenje.
Pa iz ljubezni! Kakor Vam je vera narekovala Vaše molitve, tako jih je ljubezen množila. In kako polno ljubezni je bilo Vaše materinsko srce!
Pa ste se v svojem življenju tako navadili skrbeti za druge in jim deliti svojo ljubezen, da so je bili noteg Valih otrok deležni ludi vsi oni. ki so se
približali Vašemu družinskemu krogu in s tem Vašemu blagemu srcu. Tudi jaz, ki Vam te vrstice v slovo pišem, sem bil Vaše ljubezni v toliki meri deležen, da Vas ne morem drugače nazivali kot — mama.
Verjemite, matna, da ne bi bilo tako hudo na svetu, če bi vsaka mati imela toliko čiste in nesebične ljubezni, kakor ste je imeli Vi! Vaše srce je prenehalo biti, niste pa Vi prenehali ljubiti svojih dragih. Saj smrt Vam ni vzela življenja, ampak samo zamenjala je to borno življenje z večnim življenjem, na katero ste se tako skrbno pripravljali.
Bog daj, mama, da bi bili mi vsi, ki ste nas tako ljubili, nekoč poleg božje deležni zopet Vaše mehke materinske ljubezni!
Do tedaj oa, draga mama, počivajte v miru božjem I	E. R.
ker je le majhen del poplavljenega ozemlja posejan z ozimino, medtem ko so večji, del pašniki in travniki. Iz Bosne poročajo, da je pričela upadati tudi Drina, ki je najbolj narasla. K sreči je prenehal tudi dež.
Iz Sremske Mitrovice poročajo, da beležijo vsi vodomeri upadanje Save, razen pri Brčkem, kjer je narasla za 6 cm. Tudi pri Mitrovici je pričela voda upadati, vendar pa voda še vedno ogroža vzhodni del mesta. Na nasipih so stalno kmetje, ki pazijo na gibanje vode. V vzhodnem delu mesta je Sava napravila mnogo škode, ker so morali izprazniti več desetin hiš, nekatere pa so povsem poplavljene. Zahodni del mesta je zavarovan z nasipi in mu zaenkrat ne grozi nobena nevarnost. Vendar bo trajalo dolgo časa, preden se bo voda umaknila v svoje korito. V Sremski Mitrovici je' neugodno to, da voda ne bo odtekala jio isti poli nazaj, f>o kateri je prišla, temveč bo ostala na poljih in vrtovih ter bo tam počasi izhlapevala, ali pa jo bodo morali kmetje s črpalkami spraviti v poljske kanale. Ako bi voda še nadalje naraščala, bi bil vzhodni del mesta prepuščen sam sebi, ker je dovršenega komaj [>ol kilometra nasipa in še tega so delali dve leti. Nujno potrebno je da se požuri delo pri napravi tega nasipa, sicer bo Sremska Mitrovica v stalni nevarnosti.
Smrtna nesreča otroka
Ljubljana, 22. novembra.
V Pšati pri Ljubljani se je zgodila snoči huda nesreča, ki je zahtevala življenje malega otoka. Dveletni posestnikov sin Tonček Avsec je ležal na domači peči. Peč je bila močno zakurjena in plameni so švignili iz peči ter vžgali odejo pod otrokom.
Malček je dobil hude opekline jki vsem telesu. Še ponoči so dečka prej>eljali v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki so se sicer trudili, da bi mu rešili življenje, toda bilo je vse brezuspešno. Davi je otrok v hudih bolečinah izdihnil svojo d ušico.
Prijazen odgovor
Laško, 21. novembra.
Lokalno načelstvo II. rudarske skupine za rudnik tludajama pri Laškem je z vlogo z dne 23. 0. f. I., ki jo je poslalo na naslov krajnega šolskega odbora v Laškem,prosilo, da bi dobili šoloobvezni otroci rudarskih družin, ki so navezani na javno pomoč, zastonj učne prif>oinočke. kakor so jih prejemali prejšnja leta.
Po IX. poglavju rudar, zakona in |*> pravilih rudarske zadruge ima II skupina dolžnost in nalogo, skrbeti za kulturne, gospodarske in socialne interese delavstva. Na gornjo prošnjo je kraj ni šolski odbor v Laškem odgovoril dne 23. 10. 1934, No 65/1 sledeče:
>Lokalnemu načelstvu II. rudarske skupine v Laškem.
Z ozirom na predmet Vaše predstavke z dne 23. sept t. 1. se opozarjate na IX. p>oglavje rudarskega zakona, v katerem je delokrog načelslva II. rudarske skupine točno določen. Izvolite si je pre-čitati — ter se ne vtikajte v stvari, ki Vas ne smejo zanimati.
Blagajnik:	L. S. Predsednik:
Herlah s. r.	Dr. Fran Roš s. r.
Liublianske vesti:
V Ljubljani sorazmerno
manj otrok ko v Parizu
Ljubljana, 32. novembra.
Včeraj smo priobčili nekaj številk o padcu | rojstev v Zagrebu in na Hrvatskem. Te številke | so zanimive, saj kažejo, kako zelo je že načela | Hrvatsko bela kuga. O podobnem pojavu pa moramo na žalost poročati tudi pri nas. Na razpolago «o nam podatki mestnega statističnega urada, ki že v suhih številkah in v odstotnih razmerjih nazorno kažejo, kako zelo padajo rojstva pri nbs. V Sloveniji nosi ta žalostni rekord nedvomno Ljubljana. Zanimivo je iz teh podatkov, da je še pred stoletjem bilo v Ljubljani rojenih sorazmerno več otrok kakor na deželi. Tako se je v letih od 1830—1847 rodilo na tisoč prebivalcev vsako leto na bivšem Kranjskem povprečno 32.42 novorojenčkov, ali en novorojenček na 30.85 prebivalcev. V bivši monarhij: 6e je rodilo na 1000 prebivalcev 39.93 novorojenčkov ali 1 na 25 04 prebivalcev. V Ljubljani pa se je v teh letih rodilo 38.90 otrok na 1000 prebivalcev ali 1 na 25.71 prebivalcev.
V času od 1848—1850 ec je rodilo vsako leto na 1000 prebivalcev na Kranjskem 32.75 otrok ali 1 na 30.53 prebivalcev. V bivši monarhiji 37.90 otrok ali 1 na 26.39 prebivalcev, v Ljubljani pa dosedaj najvišji dosečeni odstotek, namreč 39.50 otrok na 1000 prebivalcev, ali 1 na 25.32 prebivalcev. Od tedaj dalje odstotek rojstev v Ljubljani ffimdalje bolj pada. Ljudsko štetje od 31. oktobra 1857 je ugotovilo samo še 20.21 novorojenčkov na 1000 prebivalcev ali 1 na 49.48 pre-
— Združene gospodarske organizacije v Ljubljani vabijo članstvo na skupni sestanek, ki se bo vršil danes v petek, dne 23. t. m. v veliki dvorani Trgovskega doma. Na sestanku bodo predstavniki organizacij poročali. To vabilo velja za vse trgovce, obrtnike, gostilničarje, kavarnarje itd.
Uprava združenja trgovcev.
Velika poneverba jajc
Ljubljana, 22. novembra.
Trgovka Antonija Baloh v Slomškovi ulici je svojčas redno dobavljala bolnišnici jajca. Jajca je tja odnašal njen 23-letni uslužbenec Stanko P., ki pa se mu je zahotelo denarja. Pričel je jajca prodajati drugam in kasirati tudi v bolnišnici sam zase za prinesena jajca. Medtem pa je Balohova mislila, da Stanko pošteno odnaša v bolnišnico naročena jajca. Te dni je Balohova tirjala bolnišnico za plačilo. Tu pa so ji povedali, da nima ničesar več dobiti, ker je Stanko svojčas že vse dobil plačano, sicer pn ni bolnišnica od Balohove prejela že od začetka avgusta dalje nobenih jajc več. Balohova je bila na ta način oškodovana za 12.000 Din. Seveda je Balohova nepoštenega Stanka takoj ovadila policiji, ki ga je aretirala. Obenem je aretiran tudi Stankov tovariš, ki je po telefonu naročal ari Balohovi jajca ter se predstavljal kot »eko-10111 bolnišnice«.
O Andree Bnrdino, znani in priljubljeni fraucoski tenorist, je dospel v Ljubljano in se je nastanil v hotelu »Union«. Dano« bo gostoval v operi »Carmen«.
0 Nakup Atierspergove palače. Banska uprava je sedaj dobila od osrednje vlade obvestilo, da je vlada odobrila prodajo Auerspergove palače mestni občini ljubljanski po pogodbi, ki sta jo obe stranki sklenili. Sedaj je potrebno še formalno dovoljenje banske uprave mestni občini za nakup, nakar prevzame mestna občina palačo v svojo last. Mestni muzej in nekateri drugi uradi se bodo mogli že čez dober teden dni vseliti v Auerspergovo palačo.
© Promet na Hradeckega cesti. Obenem s Poljansko cesto so pretekli teden posuli tudi Hradeckega cesto, s parnim valjarjem pa so gramoz primerno zdrobili in cestišče zravnali in utrdili. Po Hradeckega cesti se vrši tudi avtobusni in ostali vozni promet, ki je pa v večernih urah precej divjaški in brezobziren, da so pešci skoro sleherni večer v nevarnosti, da bi jih kak tovorni ali osebni avto ali pa kolesar ne povozil. To dirjanje izvira pa odtod, ker gospodje šoferji vedo, da ni ob tem času na cesti pod Golovcem nikjer nobenega stražnika!
O Poziv. Voznik, ki je v torok. dne 20. t. m., na Hradeckega cesti h. št. 40 z vozom zadel ob
bivalcev. Ljudsko štetje od 31. decembra 1869 je ugotovilo 19.42 novorojenih otrok letno na tisoč prebivalcev ali 1 na 51.49 prebivalcev. Leta 1931 je bilo v Ljubljani 12.93 novorojenih otrok ali 1 na 77.34 prebivalcev. Leta 1932 je bilo 14.07 novorojenih otrok na tisoč prebivalcev ali 1 na 71.07 prebivalcev. Za leto 1933 sta dve cenitvi, ki upoštevata namreč ljubljanske novorojene otroke in tuje, k: so v Ljubljani rojeni, to je v porodnišnici. Ljubljanskih otrok se je rodilo 12.26 na tisoč prebivalcev ali 1 na 81.57, oziroma s tujimi otroci 32.77 na tisoč prebivalcev ali 1 na 30.52. Za Ljubljano je seveda merodajen podatek, ki ne vpošte-va tujih otrok. V vsej Sloveniji pa je bilo lani število rojstev naslednje: 25.61 novorojencev na tisoč prebivalcev ali 1 na 39.05 prebivalcev.
Razlika med številom rojstev Ljubljančanov in številom rojstev vse Slovenije znaša torej celih 156%. Ako bi ee Ljubljana držala višine odstotka Slovenije, bi moralo priti namesto dveh novorojenčkov pet na svet. Mestni statistični urad sklepa, da bo zaradi znižanja dohodkov pretežne večine ljubljanskega prebivalstva še nadalje padalo število rojstev.
V ilustracijo naj navedemo še, da je leta 1931 bilo v Parizu 14.3 novorojenčkov na tisoč prebivalcev, v nemških mestih pa je bilo povprečno število rojstev lani 11.20 na tisoč prebivalcev. To se pravi, da se v Ljubljani sorazmerno rodi manj otrok kakor v Parizu in za malenkost več. kakor v nemških mestih.
odtočni cevi in ju raztrgal, naj se oglasi v navedeni hiši zaradi odškodnine, sicer bo imel opraviti s sodiščem. — Oškodovanec.
© Ne zlivajte vode na ulico! Včeraj zjutraj ob % na 8, je zlila neka ženska iz II. nadstropja hiše Gallusovo nabrežje št. 5, vodo na ulico in polila z njo duhovnika, ki je šel ravno mimo. Zlivajte vodo v lijake in stranišča, ne pa na ulico!
Društva ni, društva!
Pa nikar ne mislite, da je to šala ali kakšna »zafrkacija« ali pa celo norčevanje — ne, nikakor ne! Stvar je čisto resna.
Vsako jesen beremo po časopisih kratka poročila in dolge članke o bedi brezposelnih ljudi in nešteto predlogov so dobri ljudje že objavili, kako bi se dalo tej bedi priti v okom. lini se hudujejo na mestno občino in na njen socialni urad, da premalo daje, drugi kličejo na pomoč bansko upravo, tretji se potikajo okoli Delavske zbornice in Borze dela, nekateri se sklicujejo na bogato obložene mize premožnih ljudi in tako naprej, samo da bi pomagali, pa vendar vse skupaj nič ne pomaga: beda je vedno hujša in brezposel-nikov je vedno več, vsaj v Ljubljani.
In zakaj to? Samo zato, ker brezposelni niso organizirani, ker nimajo društva!
»To je froclarija!« bo rekel ta in oni, pa verjemite, da ni. Ce bi namreč imeli brezposelni svoje društvo, bi bil odbor prav gotovo dobro preskrbljen z jelom in delom. Za tako številno organizacijo tudi ne bi bilo pretežko preskrbeti za člane veliko taborišče, kjer bi lahko kar po vojaško živeli, strogo po pravilniku. Poveljstvo taborišča bi izdajalo vsak dan svoje »dnevno povelje«, kjer bi stalo n. pr. določeno, koliko članov mora iti za tem ali onim pogrebom; takih ljudi, ki bi radi plačali primerno takso za 100—1000 ali še več pogrebcev, je v Ljubljani še vedno nekaj. Organizacija bi z lahkoto dobila tudi nekaj harmonik in drugih instrumentov in ker imajo brezposelni časa dovolj, bi imeli brezposelni lahko svojo odlično gs^lbo, ki bi tudi nekaj zaslužila, magari samo za predsedstvo. Predpustom bi lahko priredili tudi kakšno večjo zabavo in ni dvoma, da bi se obiskovalcev vse trlo. Predsedstvo bi lahko izdajalo tudi kakšne »Priročnike za brezposelne« ali kaj podobnega, ki bi prav dobro šli v denar, ker bo brezposelnih ljudi vedno več. Vse take stvari — in še mnogo drugih — bi lahko oskrbelo društvo — društva pa ni!
Če imajo celo berači po vseh velikih mestih svoje organizacije, ki delujejo po uradnih policij-j skih poročilih z velikimi uspehi, zakaj se ne bi | organzirali še naši brezposelni?
Mariborske vesti f
Hitlerjevci zapuščajo Maribor
KAVARNA NEBOTIČNIK
Dnevno popoldanski in večerni koncerti Vsak večer d B 11 C i 11 g
igralnica: biljard - karte - šah - domino
Velika izbira časopisov in ilustracij Vino po gostilniških cenah
Maribor, 22. novembra.
Te dni je bilo v Mariboru polno avstrijskih beguncev iz varaždinskega hitlerjevskega taborišča. Dobili so dopust, da se poslovijo od svojih žen, otrok in sorodnikov pred odhodom v Nemčijo. Danes je bil zadnji dan slovesa. Iz Avstrije je prišlo okoli 15 žensk z otroci. Vse so imele redne potne liste. eVčina se ni vrnila več nazaj ter pojde z možmi v Varaždin. »Nimamo ničesar več v Avstriji«, so pripovedovale, »premoženje so nam zaplenili, ostanek smo prodali in sedaj gremo z možmi, kamor jih bo usoda zanesla. V Avstriji nam ni mogoče več živeti, preveč strogo postopajo oblasti z nami.« 5 žen in 9 otrok je pribe-žalo na skrivaj preko meje, ker niso dobili potnih listov. Pripovedovale so, da so jim šli celo avstrijski obmejni organi pri bejju povsod zelo na roko, ker še vedno držijo z hitlerjevci. Jutri zjutraj odpotujejo tudi vsi hitlerjevci, ki so dosedaj
Kriza v mariborski gasilski četi
V zadnji nedeljski številki ^Slovenca« smo pod gornjim naslovom poročali med drugim, da je članstvo gasilske čete že 11. junija t. 1. zahtevalo sklicanje občnega zbora, vendar pa je nadzorna oblast rešitev te zahteve neupravičeno zavlačevala. Po § 32, točka 3, zakona o organizaciji gasilstva je nadzorna oblast gasilskih čet Gasilska župa, torej mariborske gasilske čete Gasilska župa Maribor levi breg. Z merodajnega mesta smo prejeli pojasnilo, da Gasilska župa okraja Maribor levi breg ni nikdar zavlačevala, še manj neopravičeno zavlačevala zahtevo članstva mariborske gasilske čete, da se skliče izredna skupščina. Izredna skupščina se samo zato ni mogla sklicati, ker je bilo postopanje prizadetih proti določilom zakona o gasilstvu.
¥
□	lz carinske službe. Vpokojen je kontrolor mariborske carinarnice Dragotin Paljaga. — Prestavljeni so iz Maribora kontrolor Derviš Kahve-džič v Dravograd, kontrolor Vukašin Radulovič v Novi Sad ter carinski urad. pripravnik Andrija čače v Zagreb. V Maribor so premeščeni: carinski kontrolorji Drago Banič iz Ljubljane, Ivan Koren iz Dubrovnika ter Čedomir Mileusnič iz Zagreba, carinika Esad Ribič iz Zagreba, Djordje Alempije-vič iz Novega Sada in pomožna carinika Dušan Mitrovič iz Caribroda ter Svetislav Miljkovič iz Belgrada. — Kontrolorski izpit sta napravila pri finančnem ministrstvu, oddelek za finance, carinika Dolfe Rijavec in Vekoslav Slavič. Strokovni izpit so napravili pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani carinski pripravniki Janko Eferl, Dragoje fcivkovič in Peter Mihajlovič.
□	Smrt uglednega moža. V starosti 84 let je umrl slikarski mojster Avgust Phillip, ki je imel dolgo vrsto let svojo slikarsko obrt v Mariboru v Vetrinjski ulici. — V bolnišnici je umrl, star 73 let, posestnik Martin Mihalič iz Gor. Dupleka — Svetila pokojnima večna luči
Ako ste stari 50 let, se nagibate k sklerozi, protinu in zaostajanju sečne kisline — zato morate piti
Radensko!
Najmočnejša in najbogutejša voda po raznolikosti prirodnih zdravilnih sestavin (ii3 111) in vsej Jugoslaviji edina s težkimi metali.
□	Dva zanimiva »atentatorja«. Nekdo si je dovolil nedavno neokusno šalo ter je poslal zastopniku francoskega konzulata v Mariboru g. dr. Rapotcu grozilno pismo, v katerem omenja, da se bodo radi aretacij, ki so v zvezi z marsejsko tragedijo izvršili atentati na francoske konzule v naši državi. Ko sta nekaj dni po prejemu tega pisma prišla v stanovanje dr. Rapotca dva hrvatska krošnjarja, ki sta ponujala blago za obleke naprodaj, je bila gospa v strahu, da sta to »atentatorja« ter je naglo telefonirala policiji. Oba krošnjarja so aretirali ter so bili vsi presenečeni, ko so v obeh »atentatorjih« prepoznali krošnjarja, ki ju naše oblasti zasledujejo v zvezi z znanimi vlom-nimi tatvinami v Makolah. Vlomilci, ki so prišli v Makole z avtomobilom po ukradeno blago, so bili že obsojeni, krošnjarja pa sta bila obtožena, da sta ukradeno blago kupila od vlomilcev, Ker
živeli v Mariboru na svoje stroške. Tudi ti gredo v Nemčijo iz Varaždina, tako da ne bo osiial v naši državi niti eden Hitlerjanec-begunec. Odide tudi glavni poverjenik, neki graški trgovec, ki je doslej v Mariboru zbiral vse begunce ter oskrboval njihov prevoz v varaždinsko taborišče. Takoj po zlomu njihove revolucije so si ustanovili begunci v Mariboru posebno pisarno, ki je imela svoje prostore v Krekovi ulici ter je imela nalogo skrbeti za begunce ter voditi evidenco vseh, ki so se zatekli na naše ozemlje. Ta pisarna se ja kmalu preselila v Varaždin. Begunci, ki so še ostali v Mariboru, so se obnašali zelo korektno ter so vsaj na zunaj občevali samo medsebojno. Na tihem so se seveda družili tudi s tukajšnjimi Nemci, od katerih so dobivali znatno materijelno pomoč. Naše oblasti so strogo pazile, da je ostalo vse njihovo delovanje v strogih mejah emigrantskih predpisov.
nista prišla k razpravi, se je postopanje proti obe« ma preložilo, obenem ju je pa iskala policija. Sedaj je oba na nepričakovan način »atentatorska« potegavščina spravila v zapor.
Q Drva za mestne reveže. Od 3. decembra dalje se bodo nakazovala mestnim ubožcem drva, oziroma prispevek za nakup drv. Mestni ubožci, ki se nahajajo v oskrbi mestne oskrbnišnice, naj sa zglasijo s svojimi izkaznicami med uradnimi urami v socijalnopolitičnem uradu - Rotovški trg 9, kjer prejmejo nakazilo za drva. Nakaznice za arva bodo dobili le oni mestni ubožci, ki dobivajo redno mesečno ubožno podporo.
□	Slaba reklama za tujski promet. Državno cesto od meje pri Št. Iilju do Maribora so na novo nasuli z gramozom. Toda to ni več gramoz, ampak kakor pest debelo ostro kamenje, ki neusmiljeno reže avtomobilske plašče ter parklje in kopita vprežne živine. V Avstriji naravnost svarijo vsakega avtoinobilista pred vožnjo po omenjeni cesti. Vse prizadevanje za povzdigo tujskega prometa nam ubije slabo stanje te glavne prometne žile.
□	Vlom v posojilnico v Framu. V noči od torka na sredo je bilo vlomljeno v blagajno posojilnice v Framu. Vlomilec je prišel v posojilniške prostore skozi vežo, s ponarejenim ključem odprl pisarniška vrata, iztrgal na blagajni držaj ključavnice ter poškodoval vrata blagajne v toliko, da je lahko odstranil pesek med obema stenama blagajniških vrat ter demontiral ključavnico. Vlomil je nato v tresor blagajne ter odnesel vso gotovino — okoli 2000 Din. Vlomilec je odšel nato po poti, po kateri je prišel, in ni zapustil v pisarni nobenih sledov, kakor le kup peska iz medstene blagajne. Moral je pa biti v posojilniških prostorih dobro znan, poznati je moral tudi slabe strani blagajne, ker je vlom izvršil tako, kakor samo tak, ki jlozna sistem starih blagajn. Žandarme-rija poizveduje vneto za vlomilcem, vendar ga dosedaj še ni mogla izslediti.
□	Stare blagajne, ki so polnjene s peskom, ne nudijo proli modernim vlomilcem nobene varnosti. Zato svetujemo vsakomur, da svojo staro blagajno takoj modernizira ter jo da polniti z maso, ki daje! popolno sigurnost proti vsakemu vlomu. — Pojasnila in proračune pošlje na željo Tovarna blagajn, d. z o. z. v Maiiboru, Orožnova ulica 10. (13.267)
Celje
13 Strindhergova »Velika noč« v mestnem gledališču. Uprava Narod, gledališča v Ljubljani je napravila z upravo mestnega gledališča v Celju pogodbo glede gostovanj v Celju. Ljubljansko narodno gledališče bo tekom sezono vprizorilo v Celju 12 dram samih znanih svetovnih dramatskih avtorjev. Po našem mnenju je preslabo zastopnna domača dramatska umetnost, na repertoarju smo zasledili samo Šorlija. Prva predstava je bila v torek zvečer. Na programu je bila Strindhergova naturalistična drama »Velika noč«, v isti režiji in zasedbi kakor i v začetku tega meseca v Ljubljani. Režiser g. I Ciril Debevc kakor tudi posamezni igralci so s& | potrudili, da so podali občinstvu, ki je gledališče popolnoma napolnilo, to odlično delo v popolno zadovoljstvo.
-0- Proslava 40-letnice krščnnsko-soeijalnega gibanja v Sloveniji. Tudi Celje hoče na slovesen način proslaviti 40-letnico krščansko-socijalnega gibanja v Sloveniji. V ta namen bo ob S zjutraj v farni cerkvi sveta maša, ob 4 popoldne pa v veliki dvorani Ljudske posojilnice akademija z izbranim sporedom. Pri akademiji nastopijo tudi rudarji iz Hudejame. Priporočamo celjskemu občinstvu, da se te proslave udeleži v čiinvečjem številu in s tem najlepše počasti spomin velikega Evangelista, ki je pri Slovencih pred 40 leti začel orati ledino na tem polju.
-©• Proračun mestne občine celjske in njenih podjetjih za upravno leto 1935-36 je razgrnjen ! občinstvu na vpogled za čas 5 dni in sicer od ' 26. t. m. naprej.
Kulturni obzornik
Zoreč Ivan: Stišhi svobodnjak
Povest iz druge polovice XV. stoletja.
(Slovenskih večernic 87. zvezek. Celje, 1934.)
Ivana Zorca povest »Stiški svobodnjak«, ki je pravkar izšla med rednimi mohorskimi publikacijami, je druga knjiga »Belih menihov«, katere prvi del je izišel predlanskim, tretji in celo četrti pa sta na programu publikacij v prihodnjih letih. Tudi ta Zorčeva zgodovinska trilogija priča o drobnosti in majhnosti naših gledanj. V tej Zorčevi povesti ni nikakih velikih podob starih dob ter murkantnih osebnosti preteklih stoletij, ampak prav tipična slovenska drobnost in majhnost.
Prva knjiga Zorčevc trilogije je postavljena v čas ob ustanovitvi stiškega samostana, v prvo polovico XII. stol., drugi del pa se vrši v dobi turških vpadov v drugi polovici XV. stol. Medtem ko bi prvi knjigi nekoliko po pravici očitali, da jo je pisatelj premalo prešinil s svojim duhom in srcem ter je zato mestoma nekoliko šibkejša, se je pisatelj v tej drugi knjigi dvignil nad samega sebe in napisal prav dobro, uspelo ljudsko povest, ki jo moramo šteti med najboljše povesti v »Večcrnicah« po vojni. Pisatelj je tu res podal delo, polno svoje krvi, ljubezni in umetniške doživetosti.
V središče povesti je postavljen svobodnjak Trlep. A kakor smo rekli, tu ne smemo pričakovati rji7rili^iTir* Široke epike ter velikih, zgodovinskih slik iz one prečndne dobe ob pre-
lomu iz srednjega v novi vek. Tu vidimo le drobno in majhno vsakdanje življenje kmečkih tlačanov in kmečkih graščakov, rnale usode malih ljudi, s katerimi se marsikaj zgodi, oni sami pa nikoli ne povzročajo in ne store velikih dejanj. Zoreč je miren pripovedovalec, ki ne razburja in ki se ne razburja. Kaj je zgodba te povesti? Čisto osebna zgodba stlškega svobodnjaka je samo ta: v prvi polovici povesti Trlepu žena boleha, umira in umre, v drugi polovici pa sebi in svoji zemlji najde drugo, močno ženo. Toga pa nikakor ne smemo smatrati za vsebino povesti, to je le osebna zgodba Trle-pa, nekakega vojvode stiskih tlačanov. Vsebino povesti pa tvorijo male usode vaškega kmečkega občestva, kolektiva, usoda malega dela slovenske kmečke zemlje. Tej skupnosti stoji nasproti sloj graščakov, tretjo družabno vrsto pa predstavljajo stiški menihi. Praske, nasprotstva in boji med temi tremi družabnimi sloji tvorijo jedro te povesti. Tlačanski ljudje, kot velikan Kopič, dekla Liza, ki je pred nasilnostjo 7. grajske zemlje pobegnila nn stisko. svobodnjak Radoh. dekla Maruša, Trlepovn žena Katarina, stara Trlepka, sulica rji, sli. prežuni itd., vsi ti ljudje so čisto vsakdanji in preprosti, dn so kar prijemi ji vi v svoji realističnosti, po-vprečneži, nikaki knjižni junaki ali junaki sploh. Tudi grajski so čisto človeško vsakdanji, nič mogočno viteški, n. pr. grof šuinberški, ki ga ima žena pod copato, godrnjavi grof Pam-krncij, razvajena hči Adeln, ki nc vem zakaj gre v samostan. Edino beli menihi so razen opata nekoliko dvignjeni v idealiziranosti.
Življenje ten ljudi se razvija v ravnini, ne v napeti rastoči liniji. Ne nosi ena oseba dejanja, vse je razdrobljeno v tisoč drobnih malen-
kosti, ki šele kot vsota dajo podobo usode nekega 1 judstva na slovenskem ozemlju. Zoreč nam je tu dal zgled v ravnini se razvijajoče, a silno živahne povesti. Kn jigo prebereš v dušku in si ves presenečen nad to drobno lepoto.
Vse naše zgodovinske povesti so pisane tako, da pisatelj vnaša svoj čas v preteklost, dogodke naših dni ali še bolje miselnosti naših sodobnih ljudi prenese v minulost, ki jo nakaže le z bolj ali manj posrečenimi kulisami. Nimamo pa del, ki bi na podlagi podrobnega študija zgodovine risala resnično in verno duhovno podobo preteklih stoletij, dala nam pogledati v globino, v duhovnost one dobe. Edina izjema lx> inendn Tavčarjeva »Visoškn kronika«. Radi tegu tudi Zoreu ne bomo zamerili, če njegova novost pogreša zgodovinske |>oglobitve in je tudi on ostal na površju, le pri zunanjih rekvizitih pisanja zgodovinskih povesti. Žal mi pa je, da se ni bolj poglobil v družabni in politični problem slovenske vasi koncem XV. stol. Vendar so to najbrž že zahteve, ki jih ob ljudski knjigi ni treba s takim poudarkom iznašati.
Gotovo je letošnja Zorčeva povest mnogo boljša od prve knjige ter radi zgoščenosti, pisane živahnosti, drobnosti, nejunačenja ter radi zgodovinske pobarvanosti prav dobra zgodovinska ljudska knjiga, ena najboljših in najbolj
uspelih v »Slovenskih večcrnicah« zadnjih let. *
Avgust šenoa: Karanfil s pjesnikova groba. — šenoa je še danes — petdeset let po svoji smrti (u. 1881) — najbolj čitan hrvatski pisatelj. Njegov Kmetski punt (Seljačka buna) tudi naš nn rod dobro pozna Pisni je novele, zgodovinske romane, pripovedne pesmi itd. Ena iz-
med njegovih najlepših novelic, pravi biser hrv. slovstva, pa je Karanfil. Za Hrvate je važen, ker tu čitajo, kako je njih Šenoa na Prešernovem grobu v Kranju postal kot gimnazijec zaveden Slovan, Hrvat, domorodec, nam Slovencem pa je ta biser tako dragocen, ker o našem Prešernu ni morda še nihče pisal s takim mla-tleniškim žarom, s.tako ljubeznijo kakor šenoa. To je res klasično'delo, vredno, da ga vsak slovenski srednješolec prečita v izvirniku. Ostal mu bo nepozaben. Ali kako priti do izvirnika? Kje naj dijak vzame potrebni denar? Tri slovenska književna podjetja prihajajo v tej krizi dijaku nn pomoč. Eno izmed teh, Zveza društev »Šola in doin« (v Ljubljani, Kongresni trg 7-1) je pričelo pravkar izdajati klasična dela drugih narodov, in sicer srbskohrvatska, francoska iu nemška, v izvirnikih in v zmagljivih cenah. Ad fontesl Sezi po izvirniku! Če se hočeš dobro naučiti tujega ali pa tudi sorodnega slovanskega jezika, pridno beri dotično slovstvo v izvirnem jeziku!
Prednosti te izdaje so sledeče: V uvodu izveš vse potrebno o pisatelju, v kateri dobi jc živel in kaj je spisal, posebej še o postanku prav te novelice (str. 3—16); nato sledi v razločnem tisku novelica sama (str. 16—76), na koncu so stvarne Opombe in čisto zadovoljiv slovarček. V Uvodu je s šenoinimi besedami izdana skrivnost, kako nastane dobra povest (str. 131). Dijak, premišljuj! — Priredil je izdajo prof. dr. Mirko Rupel. Knjižica je namenjena v prvi vrsti šolski mladini (IV.—VII. r. girnn. ali IV. r. mešč šol), pn tudi vsakomur, kdor hoče poceni dobiti klasično hrv. delo v izvirniku. Cena broš. Din 7,50
Morilcu na sledu
Maribor, 22. novembra.
Zagoneten zločin v Gradišču pri Sv. Kungoti se je začel nekoliko razpletati in oblasti, ki vodijo preiskavo, so dobile prve sledi. Tako se je ugotovilo po izpovedbali prič, da oba krošnjarja, ki sta prodajala krtače ter prenočila na Celcerje-vem hlevu, nista bila iz Hrvatskega, ampak sta govorila gorenjsko narečje. Umorjeni je bil večji kakor drugi krošnjar, ki je bil manjše postave. Gospodar Celcer je tudi pogledal v knjižice, ki sta jih dala krošnjarja na zahtevo gospodinje v shrambo ter se spominja, da je bil v eni žig tovarne upognjenega pohištva v Duplici pri Kamniku. Pri umorjenem so naMi tudi košček tovdrne-ga lista, na katerem sc je nahajal žig postaje v Kamniku. Iz tega sklepajo, da sta bila oba krošnjarja, ali pa vsaj umorjeni, svojefasno zaposlena v omenjeni tovarni ali pa sta imela kake druge stike s Kamnikom. V tej smeri se sedaj preiskava nadaljuje ter je upati, da se bo dala kmalu ugotoviti identiteta umorjenega. Ker sta oba krošnjarja zvečer, preden sta odšla spat, govorila s
Kaj pravite?
rmmm .........mag wju«um»uhiih bmmii
Pred tremi leti so zavedni Hrvati v Zagrebu sklenili delati na to, da dobi Zagreb svoje hrvatsko lice tudi na zunaj, in so rekli, da ni dovolj, da imajo le uradi, ulice itd. svoje samo hrvatske napise, ampak da naj ludi trgovci popravijo napise na svojih poslovnih prostorih, kakor se lo spodobi za središče hrvatskega kulturnega življenja. Tudi reklame, lepaki in sploh vse, kar gre pismeno ali tiskano is trgovskih ali obrtniških rok, naj ustreza zahtevam lepega in pravilnega hrvatskega jezika.
V	pomoč trgovcem in obrtnikom so ustanovili celo nekak urad, ki je bil prizadetim krogom vedno na razpolago proti skromni odškodnini.
Zaleglo pa ni vse skupaj nič in ludi časopisje, ki se je prav toplo zavzelo za jezikovno čiščenje, je ostalo brez vpliva. Ostalo je vse pri starem in tudi omenjeni urad se nt mogel držati zaradi pomanjkanja denarja.
Za stvar se je zavzelo končno tudi zagrebško mestno načelstvo, ki je izdalo pred letom dni ukaz, da morajo biti vsi napisi itd. pisani v pravilni hrvaščini. A posledica tega ukaza? Zopet nič!
Te dni pa se je znova oglasil predsednik zagrebške mestne občine in zahteva točno izpolnjevanje omenjenega že eno leto starega ukaza — sicer kazen!
Mogoče bo ta grožnja kaj zalegla!
Kaj pravite, g. urednik: Ali ne bi bila slično, akcija potrebna ludi v Ljubljani? Mogoče tudi iruge naše občine v tem pogledu nekoliko preveč iremljejol Tudi pri nas vidimo tu in tam napise (n beremo reklame in lepake in letake, ki pravilni slovenščini res niso v čast in ponos!_
Aromatin za klobase
Za klobase »Aromatin« in zopet »Aromatn« za klobase.
Vprašanje razširjenja nameš-čenshega pokojnin, zavarovanja
V	nekaterih listih so bili priobčeni v zvezi Z zadnjimi posvetovanji, ki so bila v ministrstvu socijafne politike in narodnega zdravja pretekli petek, razni članki o bodoči usodi ljubljanskega Pokojninskega zavoda in o bodočem razširjenju nameščenskega pokojninskega zavarovanja na vso državo. Res je, da je imenovano ministrstvo začelo akcijo za sestavo uredbe, s katero naj bi se razširil veljuvni zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev ter uvedlo tudi delavsko zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti. Osnutek take uredbe, o katerem se je razpravljalo v listih, ni predlog ministrstva za socijalno politiko, temveč je delo nekega strokovnjaka izven ministrstva.
Omenjeno posvetovanje v Belgradu, ki sc bo še nadaljevnlo, je imelo le namen, zbrati gradivo in predloge posameznih strokovnjakov, zato je pomenilo le prvi konkretni poskus v reševanju obeh vprašanj. Ministrstvo namerava šele po teh pripravljalnih delih pristopiti k sestavi svojega osnutka te uredbe. Fa načrt bo pa dostavljen vsem zainteresiranim organizacijam in ustanovam v izjavo. Iz tega je razvidno, da bo sodelovala pri končni rešitvi obe-h najvažnejših
problemov socijalne politike.
*
— Cenj. čitatelje opozarjamo, da redno uživajo Radensko, ki je za zdravje nujno potrebna, pa istočasno izborna pijača.
Celcerjevim viničarjem o razmerah v Avstriji in kako bi se dalo priti čez mejo, je verjetno, da je morilec pobegnil na avstrijsko stran.
Morilec se je poslužil pri dejanju sekirice, ki jo je najbrže vzel s seboj, ker jo na mestu zločina niso našli. Svoji žrtvi je zadal strašne rane. Raz1 mesaril jo je z 19 udarci po glavi, vratu, prsih, rokah in nogah. Samo na glavi je imel mrtvi štiri smrtonosne udarce, ki so mu vsi prebili lobanio Zločin pa je izvršil že takoj zvečer, ker so našli pri raztelesenju v želodcu mrtvega še neprebavljeno večerjo. Očividno ga je začel mlatiti s sekiro, ko je prvi že spal. Mrtveca je nato zakopal v seno, sam pa je prespal poleg svoje umorjene žrtve celo noč ter zjutraj zgodaj odšel k gospodarju po potne knjižice. Umorjenega je našel naslednjega popoldneva 13-letni Celcerjev sin, ko je šel po seno za živino. Z vilami je zadel truplo, zakopano v senu ter prinesel strašno novico domačim, ki so takoj poslali po orožnike. Varnostne oblasti delajo neumorno, da bi pojasnile zamotan zločin ter zverinskega morilca izsledile.
Koledar
Petek, 23. novembra: Klemen (Milivoj), papež mučenec; Felicita, mučen ka.
—	Vsebina 12. številke »Bogoljuba«. Mala roža. Povest v verzih se zaključuje z 12. pesmijo: Jezusu naproti. (S. S.) Razprave: Praznik Brezmadežne. (M. K.) — Kralj in središče vseh src. (Premišljevanje ob evharističnem slavju v Buenos-Airesu. — Naš Evharistični kongres v letu 1935.) — Ko dogoreva sveča. (Dr. Fr. Jaklič.) — Škof A. M. Slomšek — izreden častilec Matere božje. (Ema Deisinger.) — Pesmi: Brezmadežni. (Gr. Mali.) — Nagrobnice za fante-kongreganiste. (Gr. Mali ) — Na Marijinih potih Z Marijinih gredic: 12. Obračun. (J. Langerholz.) — Na cilju: V soju Evha-ristije. Pripovest matere, vzgojne zgodbe vzorne deklice Klotilde je zaključena. — Vzor-mož: Življenje t industrijalca Potočnika. — Iz življenja Cerkve. Razgled po svetu, po domovini, po naših kongregacijah. — Odgovori, dobre knjige, duhovne vaje, odpustki itd. — Oklic: Ne zamerite! — Cela vrsta ljubkih slik v bakrotisku. — Starši in vzgojitelji, gospodarji in gospodinje — naročite »Bogoljuba« kot najprimernejši vzgojni pomoček otrokom :n družini. ^Bogoljub« je družinski list; nobena krščanska družina ne sme biti brez njega!
—	Poziv diplomiranim filozofom. Ljubljanska sekcija Jugoslovanskega profesorskega društva poziva vse diplomirane filozofe, ki čakajo na zaposlitev v srednješolski službi, da se do 81. novembra pismeno prijavijo sekci.iskemu odboru z navedbo vseh potrebnih osebnih podatkov ter morebitnih želj in predlogov v svrho organizacije zadevnega odseka.
—	Najvišje priznanje delovanju Jadranske straže. Maršalat dvora je obvestil ljubljanski Oblastni odbor kot predstavnika skupne akcije ljubljanskega in mariborskega Oblastnega odbora JS za postavitev mladinskega doma ob Jadranu, da je podarjeno najvišje odobrenje, da se rnladin-sko-socialni sklad preimenuje v »Mladinski sklad viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja za Podmladek JS dravske banovine« v spomin na velikega blagopokojnika. — Med prvimi darovalci v sklad moramo omeniti tvrdko I. C. Mayer, ki je ob priliki svoje stoletnice darovala zanj Din 500, za kar ji izreka Oblastni odbor JS tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Naša mladina bo z veseljem spejela vsako podobno darilo.
—	Brata ustrelil. Iz Velike Kikinde poročajo: V poslovnem lokalu trgovca Luke Martonova je bil v torek popoldne izvršen hud zločin. Posestnik Jakob Miiller iz Sajana je streljal na svojega brata dr, Karla Mullerja. Miillerju je strel prevrtal hrbtenico in ni upanja, da bi ostal pri življenju. Nagibi dejanja niso znani. Sorodniki ub jalca pripovedujejo, da je bil zadnje čase slaboumen.
—	Veliki kramarski in živinski sejem (Kata-rinin sejem) se bo vršil 26. novembra v Krškem. Kupci in prodajalci vabljeni!
V letino • hladno, ______
seda/ NIVEA
Po burji, de"ju ali snegu — ie zlasti potrebno, da varujete Vašo kožo \ti*<? vrti oni in slabim vremenom, to pu Btorit- najboljše tako: vsak večer, predno greste spat si nadruniie kožo zelo na atiko z Nuea Crente Kož« bo postala vsled tega mehka in gibčna, a poleg tega lako odporna, da ji niti slabo vreme ne more ško lovati.
Vsled cucerita, ki se nahaja v Nivea Creme. prodre globoko * kožo, ne da bi pustila sijaj, in je istočasno krema zu noč in dan.
—	Požar na Kočevskem. Iz Koprivnika poročajo: V Starem Brezju je zgorela Vajsu Ivanu velika lesena staja (župa), ki je bila dolga 10 m, široka pa 8 m. Lastnik sam je že delj časa v Ameriki. Njegovo posestvo oskrbuje Brezar Ivan. V tej staji so imeli razni posestniki spravljene pridelke in poljsko orodje. Brezar je imel nolri 8000 kilogramov sena, Kump Ivan kmetski voz, dve sani in razno poljedelsko orodje, Vajs sam pa lahek voziček. Ogenj je nastal okrog 21. V kratkih minutah je zajel celo stajo, tako, da ni bilo mogoče ničesar rešiti, škoda znaša kakih 10.000 Din. Oškodovanci so delno zavarovani. Ali je bil ogenj podtaknjen, ali pa gre za neprevidnost, se n: dalo ugotoviti. Gasilci iz Starega Brezja so bili takoj na kraju požara s svojo ročno brizgalno, vendar niso mogli napraviti drugega, kakor da so preprečili, da se požar na bližnje, 20 korakov oddaljene hiše n: razširil. Zanimivo je, da eta bila psa najbližjih dveh sosedov Kumpa in Vajsa Jurija celo uro pred požarom nenavadno nemirna ter sta silno lajala, kar bi dalo povod za sum, da je bil ogenj podtaknjen.
—	Gospodinje — pridejo večkrat v položaj, da si ne vedo pomagati pri tem ali onem opravilu. Dober in praktičen nasvet ali navodilo tako glede gospodinjstva (otrok, kuhe, perila, pranja, likanja, šivanja itd.) ali pa pri gospodarstvu (perutnini, govedi, molži, polju, poljskega orodja itd. itd.) bi z veseljem pozdravile. Za take slučaje priporočamo knjigo: Nasveti za hišo in dom, spisal jo je po lastnih izkušnjah I. Majdič. Knjiga obsega obilo praktičnih res dobrih nasvetov, a) pri gospodarstvu, b) pri gospodinjstvu, c) domače zdravljenje in d) razno. Ima 409 strani in stane nevezana Din 20.—, in vezana v platno Din 30.—. Založila je knjigo Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
—	Telesno zaprtje, slaba prebava, nenormalni razkro) in gniloba v črevth. prevelika množina kisline v želodčnem soku. nečista koža na obrazu, na hrbtu in prsih, tvon, mnogi katan ustne sluznice izginejo prav kmalu z rabo naravne »Franz-Josei« grenčice Številni zdravniki in prolesorji »Franz-Josei« vodo že desetletja pri odraslih m otrocih obeh spolov uporabljajo 2 ugodnim uspehom
—	Prepovedan tisk. Službene novine št. 269 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati letak »Akademskoj omladini«, ki je izšel v Zagrebu.
—	Nesreča rudniškega tesarja. V rudniku v Hrastniku se je včerni ponesrečil 18-letni tesar Alojzij Legvart iz Lok. Pri delu na cirkularki mu je odletela v trebuh težka deska. Legvart ie dobil smrtno nevarno notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico.
—	Sneg v Liki in dalmatinskem Zagorju. Po vsej severni Dalmaciji je zavladal nenavaden hlad. Velebit in okoliška pogorja so pokrita z debelo plastjo snega. Prebivalstvo pod Velebitom se je že organiziralo in bo v kratkem priredilo več pogonov na volkove. V vsej tamkajšnji okolici razsaja huda burja. Tudi v okolici Gospiča in Zrmanje je zapadel sneg. Temperatura je padla pod ničlo. Bati se je, da bo v letošnji zimi precej oviran promet na liški progi kljub obrambenim plotom, ki so jih postavili na na|bolj nevarnih mestih te proge.
—	Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora.
m v • v
J rztc
Nn svoj rojstni in godovni dnn je ntnrla t
ponedeljek zjutraj vdova ga. Šuratbon Elizabeta. Preživela je 81 let in večer življenja ji je bil prav lep v družini hčere, vnuka in pravnukov. Ko sta zadnja leta dva rodova odšla po delu v tovarnah, je pokojna oskrbovala doma gospodinjstvo. A v dopoldanskih urah je prav gotovo sleherni dan za nekaj časa nataknila očali, da je prebrala žc dopoldne vsaj poglavitne stvari iz »Slovenca«, katere je z velikim umevanjein znala pripovedovati tudi drugim. Pred par leti je bila še na Kofcah in je pot prav krepko zmagala. Pri pogrebu ji je svirala cerkvena godba in mnogi so jo spremili na kraj počitka. Mala pra-vnukinja jc pa vpraševala radovedno in zvodavo staro mamo, kdo bo sedaj bral in pripovedoval storijo, ko Lize-mame več ne bo...
Igralsko sezono otvori v Tržiču letos podporno društvo tovarne »Peko«, ki priredi v nedeljo zvečer lepo dramo v dvorani »Našega doma«.
Št Vid pri Grobelnem
Občinske doklade. Ta mesec smo prejeli od davčne uprave v Šmarju pri Jelšah položnice za zadnje četrtletje. Pričakovali smo, da bomo plačali toliko kol druga leta ali pa nekaj manj, ker je zaslužek vsako leto slabši. Toda ravno nasprotno: nekateri so dobili naravnost ogromne vsote za plačanje, dasi nihče ni bil na to pripravljen. Vzrok temu je v glavnem povečanje občinskih doklad za 85 odstotkov, katere morajo davkoplačevalci plačati za celo leto nazaj. Ljudje so vsi zbegani in obupani hodili izpraševal na davčno upravo, odkod ta velikanska razlika. Nekateri 60 tudi bili prepričani, da je pomola mogoče nastala pri jjieanju položnic. A dobil: so pojasnilo, da ni davčna upreva pri tem popolnoma nič prizadeta, kajti ona je dobila nalog od banske uprave, da terja toliko večje doklade in sicer za vse leto nazaj. Za 85 odstotkov večje doklade ima namreč občina Šmarje pri Jelšah-okolica, pod katero spada, oz. bo spadala občina Št. Vid po nov: ureditvi občin. Št. Vid je imel kot samostojna občina samo 35 odstotkov doklad, Šmarje-okolica pa jih iina 120. Ker 6e pa Št. Vid še sedaj vodi kot snmosioj-na občina in ima še svojega župana ter občinski odbor, ni nihče pričakoval za letos drugih doklad, posebno pa ne za vse leto nazaj. Apeliramo na pristojno upravno oblast, da to stvar reši v prid občanom Št. Vida tako, da bomo letos plačali 6:imo 35 odstotkov občinskih doklad in ne 120. Zima je tu, družine potrebujejo obleke in obutve, a denarja od nikoder nič in plačati bomo morali vse doklade, če ne bo ugodeno gornji prošnji.
Radio
Programi Radio Ljubliana t
Petek, 23. novembra: 1100 Šolska ura: Ljubljansko polje — pokrajinska oddata (izvaja oonovno šolska mladina Sv. Peter pri Ljubljani) 12.15 Plofi^e 12..jI) Poročila 13.00 Cas, plofi"e 18 00 Literarna nrn (LJndevit Mrzel) 18.'30 Radijski orkester 18.tO Sokol: Pomen iu nspeh naSih letofinjih 7,letov (prof. Josip .Teras) lfl.OO Radijski orkester 19.50 Jedilni list, program za soboto 20 011 Nacionalna nrn: Dr. Maksimilijan Vrliovec in grob neznanega vojaka (dr. Ferdo Si&ič, — prenos 17. Zagreba) 20.30 Pio£'e 2100 Mandolinistični kvnrtrt »Erika« 21.40 Cas, porodila 22.011 Radijski orkester.
Dragi programi t
P13TKK, 38. novembra: Bet/nad: 19.00 Vokalni koncert 20.30 Zagreb — Zagreb: 2(130 Vol;aini koncert 31.00 Recitacijo 21.30 Kvnrtet pozavn — Dunaj: 17.2(1 Dva klavirja 11100 Soliubertov koncert 20 15 Koroiika 22.00 Radijski orkester 23.50 Plošče — Budimpešta: 18.50 Vokalni koncert 20.05 Operni orkoster 21311 Jaz?. 22.40 Ciganska ginsba — Milan-Trst: 17.10 Vokalni kor cnrt 20 45 Kristusovo vstajenje, oratorij, 1'crosi — Rim-Bari: 10.00 Klavirska (rlaslia 20 45 Orgelski In vokalni koncert 22 15 Lahka in plesna glasba — Prana: 17.00 Kvartet 19.10 V planinski koči 19.411 Igra 21.00 Orkestralni iri vokalni koncert 22.15 PloS*e — Bratislava: 19 40 Setnirnniis, Igra 7. glasbo — VnrSava: 20.15 Orkestralni in klavirski koncert 23.05 Lahka i.n plesna glas-ba — Vsa Nemftja: 2015 Smrtni ples, igra r. glasbo In petjem — Berlin: 10.00 (llsslia nn Tlavti 21.15 Beethovnov koncert — KSntgsberg: 10.25 Tlrahmsove kompozicije 21.00 rtenniem, Wet7. — Hamburg: 10,00 Voja-Ska godba 21 15 Kiiln — Vratislava: 19.00 Poljska pesem in ples 21.15 MoSki zbor — Livsko: 18.45 17, nneret 31.15 Nova orkestralna glasba — Kiiln: IP.00 Frankfurt 21.15 Nova glasba na narodnih Instrumentih — Frankfur!: 18.45 Zabavni koncert 21 15 Klavirska glasba — Stutt-gart: 19.00 VnlnfiVa godba 2115 Radijski orkester — Mnnaknvn: 10.00 Hamburg 31.15 Pestre malenkosti —
V spomin slovenskega krošnjarja
Šmarje pri Ljubljani, 20. nov.
__	Žalostno so pretekli
^ petek zazvonili tnagdalen-ski zvonovi, povedali so, da je odšel po večno plačilo Matevž Kern iz Zgornje Slivnice, po domače Žnidarčkov oče, katerega smo v nedeljo (18. t. m.) položili k večnemu počitku na lepo preurejeno šmarsko pokopališče. Ta dobri mož ie tako zelo znan doma in daleč po tujem svetu, da je prav, da se ga spomnimo v »Slovencu«, ki bo njegovo smrt naznanil vsem njegovim odjemalcem in srčnim prllateljem.
LetoSnio veliko noč |e oče izpolnil 83. leto. Naj cenj. bralci ne zamerijo, če spominov ne objavimo po časovnem redu! Naj govori rajnki oče po ustih svoje hčere Pepe sam! »Gospod, ki so bili preje za kaplana v Zagorju, pa so zdaj za dekana, me imajo zelo radi. Kadar pridem s kul-cami k njim prosit prenočišča, pa mi reko: »Le pojdite si postlat. potem pa pridite nazaj v kuhinjo, boste kaj povedali, pa večerjo vam bom dal!« Ko je pa ura pozna, pa pravilo: »Matevž, zdaj si pa že zaspan, le pojdi spati« Na Zgor. .Slivnici in okolici izdelujejo zobotrebce, peharje in drugo; oče Matevž jih je pa sam razpečaval po vsem bivšem Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Ogrskem, Zgor-
nje- in Spodnje-Avstrijskem, Salzburškem, Tirolskem, Bavarskem, Wurtemberškem, Saškem in še marsikje. Ves tovor do 80 kg je sam nosil, ko je pa opešal, je to prevažal »na kulcih«, to je dvo-kolesnem vozičku. V Unionu v Ljubljani so ga kot poseben tip dvakrat slikali. »Ko sem bil majhen, sem bil hudo lačen, pa nezabeljeno sem jedel skoraj do 30. leta. Ko sem se oženil, sem mislil, da bo boljše. Potlej sem šele videl »šole«; so prišli otroci, hudo vajen še nisem bil po svetu, pa sem vseeno moral iti.« Mož je bil dvakrat poročen, z vsako ženo je imel 4 otroke, skupno torej 8, 6 deklet in 2 sina. »Ko sem bil med 40. in 50. letom, sem oslepel, da me je žena vodila za palico noter do Celovca. Tam sem izpraševal, kje je bolnišnica, pa me niso razumeli, ker še nisem znal dobro nemško govoriti. Potem pa le naletim na Slovence, ki me povedejo v »Spital«. Tam so mi »bele« dol pobrali in so me tako radi imeli, da me niso hoteli spustiti domov, rekli so: »Bodite še čez veliko noč pri nas, vam bo tukai boljše kakor doma,« pa sem kljub temu šel. Ukazali so, da domov ne smem Iti peš, pa sem se peljal samo od Podrožce do Jesenic, drugo pa vse peš, pa se mi bolezen ni povrnila. Nekoč hodim po Nemškem in sneg je bil; pa pride nekdo proti meni ter me vpraša: »Haben sie jemanden begegnet?« pa ga nisem nič razumel, pač pa sem slutil, da bo to zame nekaj slabega. Pride drugi, pa me zopet isto vpraša. Zdaj se mi je zdelo, da razumem in da mi pravijo, da moram takoj pobegniti. O, ljubi Bog, usmilite se me, kam čem sedai v tem snegtt nazaj pobegniti, pa še star sem — pa sem io vseeno ubral nazaj.« Oče so bili hvaležnega srca. »Sem srečen, ker Imam kravico, prešička in kulca.« Če so ga v nemških kraflh vprašili, odkod je, je možato odvrnil: »Unter-Krain, Sant Marien, Ober-Sliunltz.« »Večkrat sem prišel prodajat »klmce« na Golnik. Takrat so bili tam tisti gospod, ki so zdaj na Grosupljem. K njim pride svojo robo po-imfat Ribničan; gospod so mu na rekli: »Jaz ku-
pim vedno od onega starega moža s Slivnice.« Ta pa se mu je zlagal, da sem jaz že umrl. Kmalu nato pridem jaz, gospod se pa kar začudijo, ker so me videli še živega; oba sva bila huda na onega lažnivca. Avto me je trikrat prevrnil, pa mi ni bil nobeden »štat«. Tramvaj me je povozil pri Florjan-skem mostu. Aeroplan je Antikrist.« Po železnici se je vozil silno redko, le če so ga domači prisilili. Na avtu pa se je peljal samo enkrat iz Šmarja v Ljubljano, pa je rekel, da nikoli več, ker preveč trese. Ko je postal žrtev zločinske roke naš kralj, je rekel: »O, kako se mi smili, tako sem že molil zanj!« — »V Lescah sem pred 20 leti zaslužil 60 goldinarjev. Pri prodajanju se mi mlad moški pridruži, mislil sem, da mi je prijazen; ko pa se z menoj odpravi naprej, me pri neki vodi zgrabi, češ da me bo čez potok kar prenesel. Potem zahteva od mene denar. Jaz se mu smejem, on me zgrabi za vrat, me potisne v sneg, vsega okrade ter zbeži. Čez pol ure se zbudim, komaj sem dihal, grem k orožnikom, ti pa gredo z menoj na lice mesta; a jaz sem bil lako zmešan, da nisem mogel več najti tistega mesta, tako da so orožniki nazadnje še mene obdolžili. Sele čoz eno leto se jc resnica zvedela: razodela je vse priležnlca tistega roparja ob priliki nekega nesporazuma. Izkupiček sem dostikrat izgubil, pa vedno sem dobil nazaj vse; nekoč mi je pomagal po otrocih najti denar neki župnik. Zame ni bilo nikoli premrzlo, nikoli prevroče; včasih so mi rekli, da naj pokrliem svojo robo, ker se ho vsa zmočila, pa sem |lm rekel, vsaj ne boste rekli, da nosim suho robo. Dežnika nisem nosil nikoli.« Lani je 14 dni prodajal v samem dežju, domov pa je prinesel 30 Din. Zavedal se je, da po 60. letu ne rabi več obrtnega dovoljenja. Včasih ga je kak orožnik prijel za dovoljenje, za pravico. »Pravica so pa moia leta, saj največkrat pri žandariih zastonj jesti dobim.«
Nekako pred 3 tedni ie svojima hčerama, ki sta doma, naročal, naj pripravijo klince (zobotrebce) in drugo, da bo kmalu zopet šel. »Pepa, dosti
naredi, pa hitro naredi, bom kmalu šel; klincev naloži še 2 do 5 kišt, za na Bled eno kišto, Vov-kova »frajla« je vselej vse od mene vzela. Za na Golnik pa pripravi 800 do 1000 butare »prav ta lepih«, če bom pa umrl, pa ti pojdi, da bodo verjeli, da sem res umrl.« Z g. župnikom Pibrom sta bila zelo prijatelja; ko je mož zvedel za njegovo smrt, je bil silno žalosten. »Neki drugi župnik, kateremu sem nesel prodajat, so mi rekli: »Kako da nimaš danes praznika?«, pa res nisem vedel, če ie bil praznik; ubogi gospod so istega dne umrli, ko so šli od pogreba. Hodil sem tudi v Ljubno, Kropo, zadnjih 15 let sem vozil, preje pa sem nosil; tudi v Ribnico, Kočevje in Lož sem šel.« Včasih je očetu kdo rekel: »Če je le kdo 100 let star, vi boste,« to ga je silno veselilo in prav zato še ni nameraval umreti. Najbolj ie cenil Gorenjsko, zlasti Kranj. Imel je dostop povsod, tudi če je bilo drugim prepovedano »Nekoč so mi rekli, naj ne grem na Bled, vsakega berača »seženo«, in res so jih, mene pa so orožniki radi spustili na Bled.«
Matevž je bil dober krščanski mož; duhovnike in druge oblasti ie zelo spoštoval. Rad je molil na čast trem uram Kristusovega trpljenja. Če ni doma kdo prav molil, mu je takoj povedal, da mora drugače. Ležal je samo 4 dni pred smrtjo, pa še v tem času (e šel večkrat sest k peči. Hčere so mu ljubeznivo stregle, on jim je bil pa za vsako malenkost zelo hvaležen: »Tavžentkrat bohlonaj, ker si me tako lepo odela, o kako ie meni dobro!« »Prmej-stukrat« je bila njegova beseda. Ležal je ves v cvetju, vsa vas mu ga je nanesla. Palovc ie rekel: Če bi se zdaj oče zbudili, bi rekli: »Prmejstukrat, kai ste mi pa to naredili!«
Še mnogo bi se dalo lepega povedati. Nai bo vsaj to. saj so mu naročali po svetu, da mora priti v časopis, kadar bo umrl, da bodo vedeli. In tn želja sc jim je s tem izpolnila, oni pa bodo zanj motili Počivai v miru. draga slovenska, krščanska korenina'
Londonska megla preprečila slavnostni pohod angleškega kralja k otvoritvi parlamenta. Pretekli torek ee je začelo zasedanje angleškega parlamenta, h kateremu bi se bil po stari navadi moral s kraljico pripeljati angleški kralj. Zaradi megle pa so morali slovesni obhod odpovedali. Kralj se je brez vseh ceremonij odpeljal naravnost v parlament. Pred njegovim vozilom so hodili trije stražniki, da preprečijo kako prometno nesrečo
Ameriški vojaški letalec kapitan Rickenbacker je pravkar v rekordnem poletu preleteli progo Newyork-Los Angeles in nazaj. Na podlagi tega uspelega poleta bo Amerika sedaj uvedla brzi zračni promet med vzhodno in zahodno obalo. Letala bodo letela v stratosferni višini in bodo dosegala velikansko hitrost
Izumirajoči rod avstralskih lovcev
Angleški pisatelj slavi izumirajoče avstralsko pleme
Naivečia torta na
V londonski reviji »The Empire Review« je napisal R. B. Davison o prvotnih prebivalcih Avstralije zanimiv članek, iz katerega posnemamo te-le podatke:
Izmed malo znanih človeških plemen nam je avstralsko pleme najmanj znano. To pa zato, ker je to pleme bilo najmanj bojevito ter se je pred prodirajočimi Evroj>ci mirno in tiho umaknilo v puščavo. Maori v Novi Zelandiji, Oulukafri v Južmi Afriki, Indijanci v Ameriki — ti vsi so se Evrop-cem junaško postavili po robu. Avstralski črnec se je pa brez boja umaknil. Tako 6e je zgodilo, da je to pleme skoro popolnoma izginilo iz v6eh avstralskih držav, le v Zahodni, Severni i'n v Južni Avstraliji ter v Queenslandu jih je še nekaj. Vseh skupaj pa ni več kakor 70 do 80 tisoč. Popolnoma pa so izginil: črni Tasrnanci, ki so bili še prvotmej-ši prebivalci Avstralije. Včasih so mislili, da so Avstralci duševno manj vredni, toda to ni res.
Nekoč sem sam poslušal predavanje, katero je imel čistokrvni avstralski domačin. Govoril je pravilno angleščino, njegov jezik je bil j>olin najdu-hovitejših primer, in to ne v razmerju s kakim rojakom, ampak bi bil prekosil marsikakega izobraženega Evropca. Zelo so dovzetni za klasično glasbo ter jo dobro igrajo. Drugi so ročni mehaniki in dobri matematiki.
Kaj je torej vzrok, da so duševno tako zaostali? Na to vprašanje nam odgovarja pogled na razmere, v katerih so živeli. Njihovenvu boju za obstanek je manjkalo marsikaj, kar je med evropskimi narodi igralo važno vlogo. Drugi narodi
so ee n. pr. morali boriti z divjimi zvermi, kar je Avstralcu bilo prihranjeno. Proti sebi niso imeli nobenega mogočnega naroda, s katerim b: 6e bili morali meriti. Bistritev uma je pri evropskih narodih bila življenjska potreba, katere pa Avstralec ni poznal. V Avstraliji tudi ni živali, k: bi se dale udomačiti za domače živali, vsled česar se tudi narod ni tako razvil kakor v Evropi. Podnebje ni sililo, da b: ee razvilo stavbarstvo. Zaradi tega je to ljudstvo ob obilnem ali pičlem lovu ostalo nomadsko. Vse, kar avstralski domačin potrebuje, je »mia-miac, iz vej narejena koliba zoper veter in sonce. Kjer pa je sila bila mati iznajdbe, tam tud: avstralski domačin ni bil slab iznajditelj. Skrb za življenje je audi njegov razum zelo zbistrilo, kjer je to bilo treba.
Nekaj vrst orožja, n. pr. bumerang in palica za metanje kopja sta znani. Bumerang je leseno orožje, katero poznamo v obliki polmeseca. Na eni strani je ploščato, na drugi lahno zapognjeno ter ima podolgast ris za merjenje. Ta ris povzroči, da se bumerang, ko ga je lastnik vrgel proti cilju, po dveh ali treh krogih vrne nazaj k lastniku ter mu pade med nogami na tla. S tem bumerangom ne ubijajo. Za to so težji bumerangi, ki pa ne prilete nazaj. Bumerang, ki se vrača, je le bolj za igračo. Južnoavstralski domačin mi je namen bunieranga tako-le popisal. Ob rekah so močvare in lagune. V njih se zbirajo race in drugi vodni ptiči. Domačini iz vlaken drevesne skorje spletejo sirovo mrežo ter jo napno med drevjem ob reki. Med mrežo in močvaro se skrije več domačinov, drugi se bližajo od nasprotne 6trani ter plaše ptiče,
da beže naravnost proti mreži. Pri tem domačini mečejo bumerange, ki kakor skobci švigajo nad racami in jih pode v mreže. Tudi drugi način lova je zanimiv. Domačin ei priveže na glavo šop vejic ali trave in se potopi v vodo, da so nad vodo le oči in nosnice. Tako počasi brodi ali plava j>o vodi. Ko pride do kakega ptiča, ga prime za noge, potegne pod vodo, kjer mu zavije vrat. Nato ga 6pusti, sam pa gre za drugim ptičem. To ponavlja toliko časa, da ima dovolj plena, nakar pobere svoj plen, ne da bi pr: tem vznemirjal ptičjo naselbino.
Čudno pa je, da Avstralci niso poznali poljedelstva. Vzrok je najbrž ta, da v časih, preden so Evropci prišli v Avstralijo, tam niso poznali pomanjkanja živil. Pač meljejo semena nekaterih trav, iz katerih pečejo nekake kolače. Nikdar pa jim ni prišlo na misel, da bi take trave tudi sami sejali. Avstralec je tudi izvrsten ribič. Na rečnih in morskih plitvinah so iz kamenja zgradili nekake jezove, kamor so pognali ribe in jih potem s sulicami pobili. Iznašli so tudi razne vrste ribiških mrež, pasti in drugega ribiškega orodja.
Avstralci žive v ločenih plemenih in njihova narečja se med seboj tako razlikujejo, da se med seboj ljudje ne razumejo. Kjub temu pa med njimi redkokdaj pride do sovražmosti. Pod vplivom mi-sijonov je Avstralec postal dober kmetovalec in živinorejec. Je vesele narave ter zelo zvest tistemu, kateri se je kdaj zanj zavzel. (O tem je naš list v zvezi z misijonsko delavnostjo v tistih krajih že pisal. Danes navajamo to v potrdilo izpod angleškega peresa.)
Mestni evet v Melbourneju v Avstraliji je v spomin na stoletnico Avstralije dal speči največjo torto na svetu. Ta torta je težka celih 10 ton (10 tisoč kilogramov). Za njo je pek porabil 1.5 tone masla ter ravno toliko sladkorja in moke, 4.5 tone suhega sadja, 15 centov mandljev in 30.000 jajc. Kajpada tudi v Avstraliji nimajo take peči, da bi v njej mogli speči lako goro. Pekli so jo v po6a-mejnih kosili. Zato je sestavljena iz 630 kosov, težkih po 35 funtov, ki so vsakega posebej spekli Torta ima pet nadstropij in v vsakem nadstropju 60 vdelani reliefi iz zgodovine Avstralije. Naša 6lika nam kaže to torto, ki je visoka več ko 5 m
Stratosiemo letalo prevaža potnike
Ponarejevalčeva smola
V Parizu je živel mož, ki ee piše Marcel Lhom-me. Nekdaj je bil anarhist in policiiji dobro znan upomež, sedaj pa ga je minilo tako veselje in si je hotel ustvariti eksistenco 6voje vrste. Ker ni znal drugega dela, je prišel do prepričanja, da bo najlažje prišel do denarja, če ga bo kar sam delal. Preskrbel ee je 6 potrebnimi pripomočki in začel izdelovati novce po 20 frankov. Toda prvi njegovi fabrikati so bili tako zanič, da bi bil celo slepec lahko ugotovil, kako slabo dela g. Lhomme. Začel je zato ponarejanje denarja znanstveno študirati. Sredi marljivega študija je j>očasi ponarejal novce po 20 frankov, ki so postajali vedno boljši in popolnejši. Sredi dela pa je nekoč postal lačen. Da ne bi bilo treba tekati na kosilo v bližnjo gostilno, je odprl škatljo konzerv in si sam skuhal kosilo. Toda konzerva je bila pokvarjena. G. Marcel Lhomme je imel komaj še toliko moči, da ee je privlekel pred vežna vrata, kjer se je zgrudil med hudimi želodčnimi krči. Naglo so ga odpeljali v bolnišnico.
Preden je bolnik v bolnišnici prišel k zavesti, je že policija stopila v njegovo stanovanje, da bi ugotovila vzrok nevarnega zastrupljenja. Ta vzrok je policija hitro našla, zraven pa našla tudi bolnikovo delavnico in ponarejevalnico denarja. Tako je nesrečna konzerva g. Marcela za nekaj časa rešila skrbi za vsakdanji kruh ter to ekrb naložila francoski državi, katera bo morala poslej svojega
gosta hraniti v kaznilnici.
★
Modra razsodba. Oče je izročil sinu posestvo, sebi pa je izgovoril gornje nadstropje. Sin, ki bi rad sam stanoval v gornjem nadstropju, mu prigovarja, da naj rajši stanuje v pritličju, ker mu ne bo treba hoditi po stopnicah. Oče se ne uda. Končno ga vrže sin po stopnicah. Pride do tožbe. Sin se izgovarja in skuša prepričati sodnika, da je pravica na njegovi strani. Sodnik ga vpraša: »Ali znate narediti križ?« — »Seveda ga znam. V imenu Očeta in Sina...« Sodnik ga prekine: »Dovoljl Ali ne vidite, da je »Oče« zgoraj? Prvo nadstropje pripada očetu.«
Nova naprava za
potapljače
Novo potapljaško napravo preskušajo v Liibecku na Nemškem. Glavni del te nove naprave je z zrakom napolnjena vreča iz gumija, v kater: ostane potapljač pol ure pod vodo. Na sliki (na levi) vidimo potapljača, ki 6e po vrvi vzpenja iz vode. Na desni je kotel, v katerem preskušajo različne zračne pritiske
Iz dežele Basutov v južni Afriki poročajo, da je ondotni misijon obiskal novi apostolski vikar msgr. Bonhomme. To je najtežji del njegovega mi-sijona. Gorovje Basutov je do 3000 m visoko in ima zelo neugodno podnebje. Na obronkih gora in v razkosanih dolinah živijo kristjani razkropljeno. Misijonar more priti do njih 6amo, če jezdi teh gorskih potov vajenega konja. Ob mrzlem deževju in 6negu je škof dan za dnem presedel po 10 ur v sedlu ter je z misijonarji prebival v ubožnih kočah ter uižival skromno domačo hrano. Na ta način se je prepričal, kako trdo delo in težko življenje imajo ti junaki vere v teh afriških gorah. Sklenjeno je, da bodo misijonarji v tem misijonu zgradili tri bolnišnice visoko v hribu. Sedaj želijo iz Evrope in Amerike dobiti 6 zdravnikov, ki bi bili pripravljeni iti delovat v te težke kraje.
Dušno-pastirsko delo je v teh krajih, kjer se poganstvo meša z mladim krščanstvom, silno težko. Vrhovni poglavar zamorskega plemena, ki prebiva v teb krajih, 6e piše Griffith. Mož je katoličan. Tudi njegov 6in je že od mladih nog vzgojeni v katoliški veri ter se je šolal v zavodu šolskih bratov. Ko je mladi poglavarjev sin dorastel in postal polnoleten, je odp>adel od katoliške vere. V svojem razbrzdanem življenju si je vzel kar sedem ali 06em priležnic. To je misijonarje zelo
potrlo. Vsi opomini nieo nič izdali. V mnogih samostanih južne Afrike so opravljali posebne po-božnosti, da bi se tako hudo zabredli Griffithov sin zopet spravil s Cerkvijo. V začetku letošnjega leta pa je mladi Seiso Griffith naenkrat sporočil misijonarjem, da bi želel živeti v miru s sveto Cerkvijo. V dokaz, da je njegova želja resna in resnična, je odpustil vse svoje jwiležnice ter je apostolskega vikarja javno prosil odpuščanja. Obljubil je, da bo delal javno pokoro ter nato pričel novo življenje. Ta sklep Seisa Griffitiha je toliko bolj važen, ker bo najborž po svojem očetu postal vrhovni poglavar vse dežele Bazutov.
Leteči krojač
V Dalbyju v Avstraliji, 300 km od mesta Bri6-bane, živi najmodernejši krojač sveta. Mojster se je namreč izučil za pilota in je napravil potrebno skušnjo. Sedaj bo z letalom obiskoval svoje naročnike po obširni deželi. Tako bo najhitreje vse opravil. Ker so tam razdalje med posameznimi naselbinami zelo velike, pravi krojač, da 6e mu bo
letalo bolj izplačalo, kakor pa avto ali železnica. *
»Kadar sem pijan, dobro veš, kadar sem pa žejen, tega pa ne veš,« je mož karal ženo.
30 let v ledu
pokopani
Sloveči švedski raziskovalec Severnega tečaja inž. Salomon Avgust Andree 6e je 11. julija 1897 v družbi svojih dveh prijateljev Strindberga in Fran-kla v posebnem zrakoplovu, katerega je sam izdelal, dvignil v zrak, da poleti nad Severni tečaj. Od tedaj dalje ga ni več videla živa duša. Celih 30 let je za njim izginila vsaka sled Šele čez dolgih 33 let je norveški polarni raziskovalec dr. Horn na Belem otoku vzhodno od Spitzbergov našel truplo Andreeja in njegovih dveh spremljevalcev. Kakor so strokovnjaki naknadno ugotovili, je Andree v svojem zrakoplovu letel nad ledenim severom tri dni in pol. Ko se je vračal, se mu je balon v viharju raztrgal. Nato so junaški potovale: tri mesece in pol peš hodili po ledenem ozemlju ter končno vsi izčrpani umrli žalostne smrti. Pri truplih 60 našli še dobro ohranjene Andreejeve zapiske, ki so pomagail razvozljati tragično uganko.
Andree se je rodil 18. oktobra 1854. leta v Granni na Švedskem. Postal je inženjer ter se leta 1882-83 prvikrat udeležil švedske ekspedicije na Spitzberge. Šved: ga sedaj slave za svojega narodnega junaka. Na pokopališču v Stockholmu bodo sedaj Švedi postavili vsem trem ta-le spomeik. na katerem bodo vklesana imena vseh treh ponesrečenih potovalcev.
Gospodarstvo
Še o pridobnini
Kakšno znižanje je bilo pričakovati
Kakor je g. finančni minister ob priliki predlaganja reforme zakona o neposrednih davkih izjavil (primerjaj naš včerajšnji članek), računa z efektom te relorme v znesku približno 100 milj. Din. To potrjuje tudi dejstvo, da je znašal za proračunsko leto 1933-34 preračunani donos pridobnine 200 milj. Din; v predlogu bodočega proračuna, kakor je bil objavljen baš ob predlaganju reforme zakona o neposrednih davkih, pa je znašala postavka o donosu pridobnine 320 milj. Din in je ta postavka bila tudi vnesena v letošnji proračun v tem znesku. Potem takem bi bilo računati, da bi povečanje znašalo okoli 120 milj. Din, to je 60% povišanja bi bilo pričakovati. Da bi bilo pričakovati pri nas saino to povišanje, govori tudi dejstvo, da so pri nas vse doslej davčni dohodki le malo ali pa nič zaostajali za cenitvami in predpisi in da praktično prav za prav pri nas davčnih zaostankov ni bilo, dočim so drugod davčni zaostanki bili neprimerno višji.
Dne 27. oktobra t. 1. smo poročali, da se je pri 886 ljubljanskih obrtnikih ocena njih dohodkov, kar pride v poštev za prepis pridobnine, povišala od 8.4 na 16.5 milj. Din. Za trgovino, kolikor so bile cenitve doslej razgrnjene, znaša prvotna ocena dohodkov skoraj 31 mili. Din, dočim je znašala za 1933 nekaj nad 12 milj. Din. Pri tem pa še niso upoštevane nekatere druge panoge, in sicer: trafike, trgovine z galanterijskim blagom, z elektrotehničnimi predmeti, usnje in čevlji, urarji in zlatarji (razna obrtna podjetja doslej še nenavedena), tovarne in industrija ter trgovina z deželnimi pridelki. Pri teh je znašala cenitev leta 1933 nekaj nad 9 milj. Din. Ce upoštevamo isti povišek kot pri ostalih strokah, je za te panoge računati z oceno dohodkov nad 18 milj. Din in bi znašala torej celotna ocena (po prvotnem osnutku skoraj 50 milj. Din, dočim je znašala prejšnje leto okrog 22 milj. Din. Povečanje bi torej znašalo 127%, dočim je po proračunu bilo računati znatno manj, zlasti še z ozirom na izjavo g. finančnega ministra v skupščini dne 6. februarja letos, ko je dejal, da bo pridobnina povišana samo za en del zavezancev, pri drugem delu bi ostala na prejšnji višini, deloma pa bila celo manjša, o čemer smo pisali že v včerajšnji številki.
Naj dodamo še par misli o pridobnini. Zakaj je ravno pri pridobnini obveljalo načelo samo-obdavčbe po prejšnjem zakonu? Drugi davki pa so odmerjeni popolnoma fiksno na gotovo podlago in se s to podlago avtomatično zmanjšujejo ali pa zvišujejo Kot n .pr. uslužbenski davek. Ce so do-bOdki višji, se trnli ta davek zviša, če so pa nižji, ie treba plačevati manjše vsote od nižjih dohodkov. S pridobnino pa je drugače. Pri raznih drugih stanovih so dohodki prilično stalni, dočim ima pa baš trgovina in obrt računati najbolj s spremembo konjunkture v gosjxxlarstvu. V krizi je sedaj poslovni promet trgovine izredno padel. Velik del prometa je mogoče vzdržati zopet samo s kreditiranjem, kar skrajno neugodno vpliva na celotno poslovanje in je treba pri tem upoštevati tudi povečanje izdatkov zaradi rentnine, ki se ne odmerja po višini izterjanih terjatev, ampak na podlagi obstoja terjatev sploh z ozirom na vterljivost ali ne-
Spoti
Mi hočemo smučati
vterljivost terjatev. Zato je bilo pričakovati zaradi velikih izprememb v konjunkturi za trgovino in obrt, da bo njih odinerna podlaga upoštevala iz-premenjene razmere in se primerno prilagodila dejanskim razmeram. Seveda to ne more voditi do tega, da bi pri izgubah velikega dela trgovine se tem odpisali davki, ampak kar se da storiti, je upoštevanje njih položaja in olajšanje njih bremen. Ne gre pa pri tem uničevati eksistence. Saj je gosp. finančni minister sam dejal dne 6. februarja letos, da se od zavezanca ne sme zahtevati več kot more plačati. Tega načela se bodo morali držati vsi, ki imajo opraviti z davki. V dokaz, da so razmere v resnici težke, je treba navesti samo statistiko Zbornice za TOI v Ljubljani o velikem številu odjav trgovskih in obrtnih obratov. S tem je državna uprava izgubila mnogo davkoplačevalcev, ki sicer niso v odločilni meri najbrž prispevali k državnim dohodkom, vendar se tega ne sme podcenjevati, ker I je to prav za prav proces, ki se nadaljuje in še ni ; zaključen. Treba ga je ustaviti, ne pa pospeševati, kar se da v veliki ineri storiti s smotreno davčno ; politiko.
Pri presojanju davčnih vprašanj moramo pri sedaj uvedenem sistemu ocene po zunanjih znakih opozoriti še na socialne posledice. Z ozirom na povečanje dajatev je iasno, da bo vsak obveza nec skušal bremena prevaliti s sebe in na koga drugega, na konzumenta bolj težko, ker je tu konkurenca in so cene danes že izredno padle. Tako se bodo morali ljudje omejiti pri lastnem osebnem gospodarstvu in bodo izvajali pritisk na uslužbence ali pa bodo celo odpuščali uslužbence, skušajoč tako zmanjšati svoje režijske stroške. To pa pomeni za državo zopet izgubo na davkih.
Ze večkrat smo na tem mestu poudarjali, da je treba ponovno začeti z delom za reformo naše davčne zokonodaie. Zadnja novela, ki je vzbudila toliko prahu, je bila samo korektura našega davčnega zakona iz leta 1928, pokazala pa je že tedaj, kje je težišče problema. Žal pa je vkljub opozorilom bila sprejeta novela v sedanji obliki in je kot taka služila za podlago nove ocene Naloga zakonodaje je, da računa s posledicami novih zakonov in je z ozirom na strokovna mnenja gospodarskih organizacij in davčnih veščakov bilo pričakovati, da bo ocena dohodkov za pridobnino 1. 1934 zadela na tolike težkoče in neprilike.
Iz vsega sledi, da bo treba ocene izpreineniti, kar je uvidela tudi že finančna uprava in je več zavezancem že znižala oceno. Težišče vprašanja bo sedaj v razpravah pred davčnim odborom, v katerem bodo tudi zastopniki davčne uprave zavzeli stališče, ki ne bo vzbujalo preveč odpora. Pritožbe naj bi se vlagale od zastopnikov finančne uprave
flede odmere po davčnem odboru le v slučajih, pri aterih pada v oči prenizka ocena. Seveda se bo morala davčna praksa omiliti tudi pri drugih davčnih oblikah.
* * *
Sestanek trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev bo danes, v petek, ob 8 zvečer v Trgovskem domu. Na njem bo podano poročilo o aktualnih davčnih vprašanjih.

60 namesto tOOO vagonov I
Od Privilegirane izvozne družbe smo prejeli tale odgovor na naš članek v nedeljski številki o izvozu sadja v Nemčijo:
Pod gornjim naslovom je izšel v »Slovencu« dne 11. t. m. članek, ki na tendenciozen način poroča o vlogi Privilegirane izvozne družbe pri letošnjem izvozu jabolk v Nemčijo.
Privilegirana izvozna družba protestira proti netočnemu poročevanju o njeni vlogi in odklanja vsako odgovornost glede neuspeha letošnjega izvoza jabolk. Privilegirana izvozna družba se bavi samo s kontingentiranim izvozom jabolk v Nemčijo, katerega je uredila z vpeljavo izvoznih premij, prepustila pa je izvoz kol tak privatni inicijativi. Tako se dejansko vrši izvoz jabolk na isti način kakor minula leta in ta un?ditev je bila izvedena sporazumno z zainteresiranimi izvozniki tako, kakor so to oni sami predlagali. Samo to dejstvo zadostno dokazuje neupravičenost naknadnih pritožb glede poslovanja Privilegirane izvozne družbe. Ravno iako je neumestna vsaka pritožba glede nekakega nameravanega zavlačevanja ureditve izvoza jabolk od strani Privilegirane izvozne družbe; kajti ta nreditev se je izvršila v najkrajšem času, ki je bil mogoč.
Na žalost izvoz jabolk ni bil to leto rentabilen
ln to iz enostavnega vzroka, ker so cene nemških domačih jabolk zaradi dobre letine bile tako nizke, da se naša jabolka — kakor inozemska — niso mogla prodajati niti po taki ceni, da bi se krili prevozni in carinski stroški. Edino le iz tega razloga se naš izvoz ni obnesel kljub izvoznim premijam, ki so bile od 1000 Din, odnosno 3000 Din po vagonu za nepakirana, in od 6000, odnosno 8000 Din po vagonu za pakirana jabolka. O tem nam dovoljno priča pismeno priznanje objektivnih, čeprav zainteresiranih izvoznikov, da namreč pri današnjem stanju niso v stanu, da izvozijo niti najmanjše količine jabolk v Nemčijo, ker ie cena jabolk na nemških tržiščih padla v toliki meri, da izvozniki ne morejo računati, da pokrijejo prevozne in carinske stroške kljub izvozni premiji.
V dravski banovini je bil izvoz prvotno prepuščen ožji organizaciji, ki se je zbrala v smislu obrtnega zakona, t. j. »Združenju sadnih eksporterjev in sadnih trgovcev v Mariboru«. Radi ne-rentabilnosti izvoza ta poskus ni uspel, vsled česar je javno mnenje v dravski banovini tolmačilo tie-možnost izvoza s tem, da je pripisala krivdo Privilegirani izvozni družbi in tej ožji izvozni organizaciji, katero je dejansko izvolil i oni večji del izvoznikov, ki so naknadno napadali samo organizacijo. Da se pa preprečijo nadaljne pritožbe proti delovanju Privilegirane izvozne družbe, in ker poizkus z ožjo organizacijo prav tako ni uspel ter da se umiri javno mnenje, se je sklenilo, pod vplivom večine članov »Združenja sadnih eksporterjev in sadnih trgovcev«, da se temu združenju prepusti nadaljna regulacija izvoza jabolk iz dravske banovine v Nemčijo. Na žalost tudi ta poizkus organizacije kljub povišanju premij ni dni povoljnega rezultata! To je najboljši dokaz, da jc vzrok letošnjemu zastoju pri izvozu jabolk v Nemčijo edino le stvarna neinožnost.
*
Fuzija v češki orožarski industriji. Iz Prage poročajo, da sta se fuzioniralt češkoslovaške tvor-nice orožja v Brnu in češkoslovaške inunicijske in kovinske tovarne v Bratislavi. Češkoslovaške (vernice orožja v Brnu bodo zvišale glavnico od 30 na 70 milj. Kt
Tudi Albanija hoče avtarkijo. Češki listi poročajo, da namerava Albanija, katere leina poraba znaša okoli 50.000 ton sladkorja, v bližini Skadra dosedanjo tvornico špirita spremeniti v sladkorno tovarno. Vprašanje pa je, če bodo hoteli Albanci tudi gojiti sami sladkorno peso, ali jo pa bodo samo uvažali in potem predelovali.
Žitna konferenca v Budimpešti. Pšenični sosvet pri Zvezi narodov je sklical v Budimpešto konferenco, ki naj sklene podaljšanje mednarodne pšenič-ne jjogodbe, ki poteče 31. julija 1935. Pri tem pa nameravajo bistvene točke izpreineniti. Zastopniki držav Male zveze se te konference ne udeležujejo.
Premoženje češkoslovaškega socialnega zavarovanja znaša po stanju dne 30. septembra 1934 4646.5 milj. Kč, dočim je znašalo 31. decembra 1933 43003 in 31. decembra 1932 3948.5 milj. Kč.
Borza
Dne 22. novembra.
Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Amsterdama, Berlina, Curiha in Trsta, dočim so narasle devize London, New York, Pariz iu Praga. Popustil je edino Bruselj. —- V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na naših borzah neizpremenjen: j 8.10—8.20. - Grški boni v Zagrebu 29.40 blago. - j Angleški funt je v Zagrebu narastel na 230.20 do 231.80. - španska pezeta v Zagrebu in Belgradu 5.70 blago.	j
Ljubljana. Amsterdam 2309.29—2320.65, Berlin j 1370.14—1380.94, Bruselj 796.63—800.57, London 170.30—171.90, Curih 1108.35—1113.85, New York 3390.22—3418.48, Pariz 225.17—226.29, Praga 142.67 I do 143.53, Trst 2<X).90- 293.30.
Curih. Pariz 20.325, London 15.415, New York 308.50, Bruselj 71.95, Milan 26.305, Madrid 42.10, Amsterdam 208.5. Berlin 123.90, Dunaj 73.13 (priv. i 56.85), Stockholm 79.45, Oslo 77.45, Kopenhagen ! 63.80, Praga 12.88, Varšava 58.20, Atene 2.93, Cari- I grad 2.50, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.7825. j
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danes nekoliko slabša in so tečaji deloma bili nižji kot včeraj. Promet je bil slab na zagrebški borzi, saj je bila zaključena samo vojna škoda 300 kom., znatnejši pa je bil na belgrajski borzi, kjer je znašal efektivno 745.000 Din v vrednostnih papirjih.
Ljubljana. 7% inv pos. 70—71, agrarji 40 41, vojna škoda 328—330, begi. obv. 54 -56, 3% Bler. pos. 61—63, 7% Bler. pos. 52 53, 1% pos-. Drž. hip. banke 61 -64.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71.50 bi., agrarji 40.50 bl„ vojna škoda 329—331 (T29, 330), 12. 331-334, 6% begi. obv. 54—54.25, 8% Bler. pos. 64 bi.. 7% Bler pos. 52—54. 7% pos. Drž. hip. banke 63- 64. Delnice: Narodna banka 4200 den., Priv. agr. banka 210- 216. Osj. sladk. tov. 115 120, Bečkerek sladk. tov. 750 bi.. Osj. livarna 100 bi., Trboveljska 100 105 (30 po 100).
Beigrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 69.50 do 70.50 (70.50), agrarji 40 40.50 (40). vojna škoda 331-332.50 (331, 330), 12 332-334, W begi. obv. i 54.50 -55 (54.85), 8% Bler. pos 61.50-63 (62). 1% Bler. pos. 53—53.50 (53.50), 7% pos. Drž hip. banke 64 bi. — Delnice: Narodna banka 4280 den., Priv. agr. banka 211—214 (213).
Žitni trs
Novi Sad. Vse neizprenienjeno. Tendenca ne-izpretnenjena. Pronvet srednji
Z današnjimi vajami zaključimo gimnastiCne vaje za smučarje. Zatorej še enkrat: Izvajajte vsak dan po možnosti vse vaje, ako jih pa kaj izpustite, na noben način ne smete iapustiti onih, ki pridejo predvsem v poštev za noge, t. j. nizkih ler visokih počepov raznih prehodov v počepih, prerivaj za plug ter ravnovesnih vaj.
22.	vaja. Iz letne opore za rokama skočimo v počep med roki — nato zopet »d-sunemo z nogama nazaj v leino opor« za rokama . Vajo ponovimo 10-krat. (Glej	Slika 14. sliko 141)
To vajo moramo izvajati precej hitro, fo hočemo, da bo dosegla svoj namen. Važno je tudi, da skočimo z nogama vselej res v počep meti roki, ki morata biti vee čas na tleh na dlnneh. Če hočemo obenem še mišice na rokah krepiti, je dobro, da vselej, ko odsuirtetmo z nogama nazaj, tudi roki skrčimo, da pridemo v skrčeno ležno oporo za rokama, ko pa skočimo z njami v počep med rokama, pa jih obenem iztegnemo,
23.	vaja. Temeljna stoja, nogi sta oddaljeni ena od drugo za širino dveh dlani — iz>edi nizek poc.ep ter nato v nizkem počepu izvodi prednožno, odnožno in zanožno stojo t desno, nato pa z levo nogo. Vsako vajo ponovi desetkrat.
Pri počepu, ki mora biti izredno nizek, stojimo na celem stopalu. Desno nogo potisnemo daleč naprej, daleč vstran in daleč nazaj, in nato jo prinožimo U levi, ki je ves čas v nizkem počepu. Nato izvedemo vajo nasprotno.
24.	vaja. Temeljna stoja, nogi sta oddaljeni ena od druge za širino dveh dlani — izvodi visok počep, kolena potiskaj naprej, roki visita mrtvo dol. Primes i težo telesa na lovo nogo, z desno pa podrsaj v desno »Iran ter zasuči prste desne noge not. nato prenosi težo telesa na desno nogo, levo nogo pa s ploskim podrsanjom po tleh počasi prinoži k desni v prvotni položaj (t. j. v visok počep). Vajo ponovi nasprotno, t. j. da začneš s po-drsanjem leve noge v levo itd.
Ta vaja je najvažnejša za plužne zavoje, ki so v današnjem smučanju najbolj važni. Kdor te obvlada tudi v globokem snegu, ta je že prav dober smučar. Zato si bo to predvajo bolj natanko ogledali. Torej, ko smo napravili pravilen visok počep, prenesemo težo telesa na levo nogo, nato začnemo odrivati desno nogo v desno stran s tem, da jo drsamo ploekoma |>o tleh. Pri tem imamo vso težo telesa na levi nogi, s katero gremo v tem nižji počep, čim dlje smo odrinili desno nogo v stran. Desno nogo drsamo torej po celem stopalu, prste pa zasučeiino počasi na not. Ko smo dobiti zaposli veliko odnožno stojo desne, prenesemo vso težo telesa nanjo (torej na desno) in 6icer tako, da ee prav nič ne vzravnamo, temveč emo ves čas v isti višini, lei Gin-o jo dobili pri odnoženju. trup pa zasučeino v levo. Kakor hitro je težišče na drsni nogi, začnemo počasi drsati po celem stopalu levo nogo k desni, da pridemo zopet v visok počep. Nato pa začnemo vajo izvajati nasprotno, tc je, da začnemo z odnaženjem leve noge. Vsako vajo iz vedemo čim večkrat.
25.	vaja. V primerni razdalji postavimo konje (brez ročajev) in koze navzdolž. nato tečemo po njih v vedno hitrejšem tempu, razdalje med posameznimi urodji pa enonožno preskakujemo.
Ta vaja, pri kateri moramo biti v začetku precej previdni, je izborna vaja za ravnovesje, prisotnost duha ter za okrepitev poguma Ko smo se že malo udomačili, pospešimo tek tako, da tečemo z vedno večjo hitrostjo. Obenem pa sevetla ludi razdalje med orodji povečavam«.
26.	vaja. Temeljna sloja — poskok vstran z desne na levo nogo in nazaj na desno. — Vajo ponovi 25 krat. (Glej sliiko 15!)
Pri tej vaji moramo paziti, da lepo prenašamo težo telesa z ene na drugo nogo, in da vedmo paralelno stopamo na tla. Kakor hitro smo preskočili z noge na nogo, moramo prenesti tudi vso težo telesa na dotično nogo, na kalero smo preskočili, drugo nogo pa potegnemo v zraku nalahno za seboj. Vaja je velike važnosti za prestoj»anje v snegu, ki se danes zelo uporablja.
27.	vaja. Temeljna stoja — izvedi visok počep ter nihaj nalahno gor in dol, nato pa prehajaj počasi dol v nizek počep, v katerem izvedi par nihanj, nakar se povrneš v visok počep.
Ta vaja je izredno težka, če se pravilno izvaja ter je to ena najboljših vaj iz smučarske gimnastike sploh. Koleni moramo ves čas potiskati na-proj, ki morata biti čim bolj mehki. V v;sokem počepu zanihamo kakih desetkrat gor in dol, nato pa prehajamo počasi v nizek počep — seveda med nihanjem, dokler ne pridemo v popolnoma nizek počep, v katerem zopet zanihamo kakih desetkrat nalahno gor In dol, nato se pa zopet počasi povrnemo v visok počep. Tako ponovimo vso vajo vsaj petkrat.
28.	vaja. Poklekni na ob« koleni, malo narazen. stopala stegni — izvedi močan zaklon, da pridoš z glavo do tal. (Glej sliko 161)
Slika 15.
Slika 16.
Slika 17.
V začetku ne sinemo pretiravali. Nič ne tfbu-pavaj, če ne prideš lakoj z glavo do tal. Po par tednih pridne vaje boste to prav golovo napravili.
29. vaja. Vleži se na tla — prenosi ob tno-ino upognjenem trupu slegiijoni nogi preko glave, da s« dotakneš z njima tal. potem ju pa zopet počasi ;ire»e-i nazaj- du zopet ležiš na 'teh. Vaju ponovi desetkrat. — l»to v^jo jive^li
obratno, to je, da se iz leianja in z vročenima rokama dvigneš s gornjim ilelom telesa prav počasi gor iu potem nadaljuješ gib naprej, da prideš z glavo do kolen. Tudi Ui vajo ponovi des ol krat. (Glej sliko 171)
30. vaja. Temeljna stoja, visok počep, stopala vzporedna ter oddaljena eden ml drugega za širino dveli dlani, roki visita mrtvo dol. Za trenutek se nekoliko vzravnaj, roki (▼ pesteh!) prinesi obenem v predročenje, nato pa z njima močno zamahni v desno dol, da prideta posti k notam. Obenem napravi pol-obrat nn desno, koleni pu potisni močno naprej, s petami pritisni po o Uralu močno dol. Isto vajo ponovi nasprotno.
Kdor je pravilno uapravil to-le vajo, je moral takoj spoznali, da je to predvaja za kristjanijo, ki si jo marsikak smučar že prvi dan stavi za cilj, ko si je nataknil smuči na noge. Je sicer res malo težja, vendar še zdavnaj ne tako komplicirana, da bi je čitateljice in čitalelji ne mogli priučiti. Torej poskusimo še enkrat na suhem in brez sinuči. Najprej gremo v visok počep, ki ga morate sedaj že prav dobro obvladati. Roki visila mrtvo dol. Nato se za hip vzravnamo (ne popolnoma), prinesemo roki, ki ju imamo v petah, predse ter močno zamahnemo z njima v desno dol, da prideta peeti k petam. Istočasno napravimo polobrat na de«no na ta način, da samo razbremenilno peti, ki jn seveda ne smemo dvigniti od tal, se rezko zasu-čemo v desno in potem s petama močno pritisnemo dol; obenem ee pa močno nagnemo na not, v tem slučaju na desno in — gotova je stvar. Vajo vadi tako dolgo, dokler ti ne bo šla gladko, potem jo pa vatli tudi v nasprotno stran.
S tein je naš tečaj v telovadnici, odnomio na suhem končan. Kdor mu je sledil, temu bo šlo delo v snegu, s katerim pričnemo prihodnji teden, neprimerno lažje izpod rok, kakor onemu, ki se za to ni nič pripravil. Smuk!	I. K—ar.
Sonja Henie
bo startala 24. t. m. v Amsterdamu, kjer bo prvič nastopila v tej sezoni. V Amsterdamu imajo ludi umetno drsališče kakor v nekaterih drugih večjih mestih Evrope. Tega javnega nastopa se udeležijo tudi nekateri avstrijski umetni drsalci in drsalke. Sonja je hotela nastopiti tudi v Ameriki, pa ji je predsednik mednarodne drsalne zveze ta nastop prepovedal, ker je kršila amaterska pravila.
Podzvezna liga
V nedeljo nn Stadionu Ilirija : Železničar
Podzvezne prvenstvene tekme so šele v novembru, z vstopom Ilirije postale živahnejše. V dosedanjem poteku je začasno zavzel mesto na vrhu tabele outsider Cakovečki SK, ki je odigral največ tekem (5), vse nn lastnem igrišču.
Ilirija je v svojih dosetlanjih dveh tekmah tudi izgubila 3 točke. Dve proii Haj>idu, eno v Čakovcu. Izgubljeni teren more pridobiti, ako r nedeljo odvzame obe točki Železničarjem. Iz drž. prvenstva v podzvezno je šla Ilirija nerada in naravno brez prave vneme. To se je poznalo njenemu moštvu v Mariboru kakor v Čakovcu. Medtem pa je JNS definitivno odgodil državno prvenstvo in bo prihodnja zvezna skupščina drž. prvenstvo sploh postavila na novo podlago. Z ozirom na to je podzvezno prvenstvo prav za prav najboljši tekmovalni program, ki je v tej letni dobi mogoč, in bo Ilirija v bodočih prv. tekmah pač stopila iz rezerve ter šla v boj za točke s potrebnim elanoni. V nedeljo na Stadionu se ji nudi za to lepa priložnost. — Začetek bo ob 14.30, v predtekini, ki se bo pričela ob 13.15, bo imel SK Kamnik priložnost, rla pokaže, svoje znanje proti II. moštvu Ilirije. Vstopnina bo 10 Din za sedeže, 8 Diai za stojišča, 4 Din za mladino.
VII. kolo prvenstva II. razreda
Dve važni drugorazredni prvenstveni tekmi se bosta vršili v nedeljo popoldne na igriS u Slovunn Kot prvi par nastopita večna rivala Grafika In Slovan. ■Sla to Uva kluba, ki se borita poleg Marsa zn prvo mesto.
V drugi tok-ini pa nastopita Mladika ip Marn. Mladika je od tekme do tekme ljoljša in lahflo ie marsikoga preseneti. Tokrat trči skupaj 7 Marsom, ki Jc v tem tekmovanju dosedn] Se edini neporaženi klub. Svoj neuapeh profile nedelje bo skitčal v tej tekmi popraviti s korisinejfio iicro.
Cenjeno občinstvo im v nedeljo imelo priliko vi deti iEro treli .mofltev. Iti se bore zn prvo mesto.
Vstopnina za obe tekmi enotna.
tSK Hcrmes (nogometna sekcija). Strogo obvezen sestanek Vseh tgraloev ho drevi ob 20 pri Kočarju. — V nedeljo bo tekma v Mariboru. Pozivajo se Igrači (■> bohin, Klaiičnik in Moko, naj bodo zanesljivo ->.e v soboto zvečer v Ljubljani. Posebno vetja to za Ceho hinn. V Maribor odpotujemo v nedeljo z vlakom ofc sedmih zjutraj. — Načelnik.
Slalom klub .14. Domski odsek. Noeoi ob lil Sli v klulmvem lokalu (Selenburgova ulica ,1, 1.1 »estnnok združen s kratkim predavanjem. Ker je ie siwtnne! »am zelo važen po dnevnem redu, prosi m o poluoKtc vline udeležbe.
Dva nova svetovna rekorda v motorisflki. Auele Ski dlrknč (lutlirle, ki Je znan po vnem motornem simrt nem svetu. Je postavil nn pariSkem motornem dirkati SČU dva nova svetovna rekorda. In sicer nn Ml km ter na .VI milj s stoječim startom Slnri rekord od Hnnlej-je le zbol.ISal nn 18!,?.!5 km nn uro, nn 50 milj pa 1S'_'.'Sfi km nn uro. Zn 50 km Je mhll lfi:?7.7<>. zn 50 milj pa 27:0.1.'f minut. Oba rek inla sta veljavna tudi zu katogorijo do c c "i, -: p t«ai bnljgn kol il inudun i u rekordu v Ifti
kntetrorUi.
iStr&n t>.
DRAMA (Začetek ob 20)
Petek. 23. novembra: Zaprto.
Sobota, 24. novembra: Ob 15: Bratje Karamazovi. Dijaška predstava. Izven. Cene od 5 do It Uin. Nedelja. 25. novembra: Ob 11 dopoldne: Snegulčica. Otroška predstava. Znižane cene od 20 Din navzdo. Ob 15: Gugalnica. Izveu. Cene od 20 Din uavzdol. Ob 20: IVaterloo. Premiera. Izven.
OPERA (Začetek ob 20) Petek, 23. novembro: Carmen Gostovanje francoskega
tenorista Andreja Burdina. Izven Sobota, 24. novembra: Izgubljeni valček Opereta. I re-
miera. Izven.	.
Nedelja 25 novembra: Ob 15: Sveti Anton vseh zaljubljenih palron Izven Cene od 36 lin navzdol. Ob iti: Traviata. Izven. Cene od 30 Din navzdol.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 23. novembra: Znprto.	.....
Sobota, 24 novembra ob 20: Carjevič. Premiera Otvoritev glasbene seaone. Nedelja, 25. novembra ob 15: Gugalnica. — (Jb 20. Carjevič.
fVaLZznanilci
Ljubliana
1 Vse posctnike nocojšnjega lalnega koncerta, ki aačne ob 20, opozarjamo, da Jc predproda.a vstopnic pri glavnem vhodu nad stopnicami. Sedeži so iki 10. 8 i ii G Din, stojiflča po 3 Din. Kdor pa ima že vstopnico, pa lahko vstopi v cerkev tudi ua porti ali pa lz Miklošičeve ceste. Začetek bo točno ob 20. Spored Izvajajo p. Frančišek Ačko, tri solisti: Dolenčeva, I.np-ša in Svigelj ler združeni ljubljanski meSani z.bori pod vodstvom g. Frana Venturinija. Podroben spored se dobi v teku dneva v Matični knjigarni, nato pa pri večerni blagajni in biljeterjih. Občinstvo vabimo, da v velikem številu poseti nooojšnji žalni koncert.
1 DruHvo mestnih upokojencev ima v ponedeljek, I. decembra t. 1. ob 5 popoldne v spodnji dvorani hotela »Metropol« (pri Mikliču) svoj prvi redni občni rbor (društvo je bilo ustanovljeno meseca februarja 1933) z običajnim dnevnim redom.
1 DruHvo za raziskovanje jam v Ljubljani priredi dno 29. t. m. (v četrtek) ob 18 na mineraloškem Institutu univerze kralja Aleksandra I predavanje o snani Križni Jami pri ložu. Predavatol), društveni tajnik Ivan Michler, ho poslušalec vodil po vsem sedem kilometrov dolgom labirintu Križne jame ter s pomočjo akioptičnih slik nazorno predočil občinstvu vso lepoto te naše najdivnejše podzemeljske jame. kakor tudi orisal težave in napore, ki so Jih morali raziskovalci premagati. Po predavanju bo v istem prostoru rednj letni občni »bor društva ter se bodo sprelemali tudi novi člani.
1 Nočno sluibo imajo lekarne: dr. Piccoll, Tyr-leva cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 34, in mr. Gartus, Mo6te.
Maribor
m «Stebri moderne kirurgije.« Je naslov predavanja, ki ga bo imel v Ljudski univerzi primarij mariborske bolnišnice g. dr. Mirko černič v ponedeljek, dne 26. novembra.
Celie
c MeSkova proslava. Priprava za proslavo 00 letalce rojstva pisatelja Fr. Ks Meška, ki Jo priredi v ponedeljek, 26. novembra ob 20 v veliki dvorani ljudske posojilnice Ljudska čitalnica, so v polnem teku. Proslava bo po pripravah sodeč na višku in vredna počastitev našega velikega pisatelja-jubilanta.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »soke beseda Din V—; ientlovsnjskl oglasi Din 2 —. Nalmonjšl znesek ta mali oglas Din 10--. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega tnaCaJa se računa enokolonsko 5 mm visoka petitna vrstic« po Din 2-50. Za pltmene odgovore glede malih oglasov
treba prlloJttl znamko.
Železne postelje
vseh vrst. železne nočne omarice, mreže za postelje v lesenih in železnih okvirjih dobavlja in popravlja naiceneie Strelec Pavel, Gosposvetska c 13 (Kolizei). Liubliana II)
Malenkost stane ozdravljenje nog
odstranitev žuljev, obtiščancev, kurjih očesc itd. Vložite v čevlje higienske vložke 8ETA, pa boste spet kmalu imel' miadeniško prožno hojo.
Prireditve
i
Kavarna Stritar
Vsak večer koncert, (h)
Stanovanja
llužbodobe
Monter
za vodovodno instalacijo in saniterne predmete — vesten in samostojen, se takoj sprejme. — Maks Ussar, Maribor.	(b)
Razpis
Občina Košaki odda s 1. decembrom 1934 službo občinskega sluge z mesečno plačo po 450 Din, prostim stanovanjem 2 sob in kuhinje, prosto kurjavo in provizijo od tehtnine. — Prošnje, kolkovane s 25 Din in opremljene z vsemi prilogami, je vlagati do 30. t. m. pismeno pri upravi občine Košaki.
Trisobno stanovanje
z vsemi pritiklinami oddamo v I. nadstropju takoj ali pozneje v Mariborski ulici 22, ob igrišču Primorja.	(č)

Ct avu> »g/ stan umUti/u.-ar motorja bi \nebit se raci 'tri kuncev ti m nuno onženi Slnvfrifov nnimanii' insera
Usnjeni suknjiči
pumparce — naiboliši nakup A P r e s k e r Sv Petra cesta 14.
Trgovci, obrtniki,
gospodinje! Radi izpraznitve zaloge prodajam iz skladišča po najnižjih cenah razno kuhinjsko posodo, orodje itd. V račun vzamem tudi hranil, knjižice Kmetske posojilnice ter Ljudske posojilnice za polno vrednost Ne zamudite ugodne prilike. Stan ko Florjančič, železnina, Resljeva cesta 3 (Vhod skozi dvorišče.)	(11
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi
pri Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev 2951
Koruza
nova, umetno sušena, zdrava, sposobna za mle tev, se dobi vsako mno žino po nizki ceni pri tvrdki M. Ogrizek, Osiiek I., Gunduličeva ulica 60. Vzorec koruze pošljemo na zahtevo.	(1)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg, (1)
Brinje
dobite najceneje v
JAVNIH SKLADIŠČIH
Tyrševa cesta št. 33 pri tvr Iki
Fran Pogačnik d.zo.z.
Cele orehe in jedrca
nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana
Žensko kolo
dobro ohranjeno — proda ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8.	(1
Berite
Slovenca-
m oglašujte u njem'

que Drugi hrail
St. Andrai pri Velenju. Igra «Vaiki lopov« se dne 25. novembra ne vrši. pač pa na prvo adventno nedeljo, dne 2. decembra. Začetek točno ob 3 popoldne.
Naše dijašlvo
Altadcmičarke imajo v tekočem akadomskem letu vsako soboto ob sedmih recitirano sv, inašo s kratkim nagovorom v kapeli uršulinskoga zavoda. Duhovna knjižnica je odprta vsak četrtek od 16 do 17.
Trbovlje
Nesreča nikoli ne počiva. Delavcu Skaletu Francu pri Dukičevem podjetju so med delom pri.škrnila za nogo vrata lore, t. j. večjega železniškega vozička. Zmečkalo mu je pri tem popolnoma desno stopalo, da mu bo najbrže treba nogo odrezati. Prepeljali so ga v tuk. bolnišnico. Žena rudarja, Prožiček Jožefa, je nesla možu jedi na delo. Pri prehodu čez železniški tir ji je spodrsnilo in ie padla tako nesrečno čez tračnico, da je dobila težke notranje poškodbe, na desni strani si je pretrgala ledvice. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico.
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10
Kapital
200.000 Din potrebujem na prvo mesto na večjo trgovsko hišo, z dobrimi obrestmi. - Ponudbe pod »Nujnost« št. 13119 upravi: »Slovenca«.	(d) j
MIKLAVŽEVA DARILA
KAKOR:
križe in zraven pripadajoče svečnike najnovejše moderne oblike, lepe kipe, slike, podobice, krasne okvirčke za fotografije in razglednice, albume za razglednice in fotografije, spominske knjipe, fin in eleganten pisemski papir v blokih in mapah, vse šolske potrebščine, slikanice za deco in druga primerna darila Vam po konkurenčnih cenah nudi
Podrut Jugosl. knjigarne
H. NI CM AN. Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2
I
Kupimo
Staro železo
vseh vrst, tudi pločevino in druge kovinske odpadke plačuje najvišje Fr. Stupica, železnina, Ljub- 11 ljana, Gosposvetska 1. (k)
Hrastove plohe
5 do 6 cm, lepe, popolnoma suhe, kupi A. Pavlin, Podbrezle - Podnart, Gorenjsko.	(k)
Naznanjamo žalostno vest, da je naša srčnoljubljena in dobra sestra, teta in svakinja, gospodična
MARIJA DEBEL JAK
prodajalka v trafiki »Union«
v sredo 21. t m. po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek 23. novembra ob dveh popol. iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. novembra 1934.
Žalujoči ostali.
Na
ioročni dan.
mi je mož priznal ..
Nikdar ne bom pozabila radost, ki me je prevzela ko sem zvedela, da je bila ljubezen mojega soproga najprej vzbujena z lepoto noje sveže, mehke, bele kože, nežne nalik rožnatemu cvetu. Se pred nekaj mesecih je imelo moje lice robato tkivo, pokvarjeno z razširjenimi znojnicami in zaje-dalci. Tedaj pa sem z dnevno uporabo kreme Tokalon bele barve (ki ni mastna) pridobila nepopisno lepo novo kožo. Ta krema beli, krepča in nateguje kožo ter je koži popolnoma neškodljiva. Prepričana sem, da bo olepšajoči učinek te kreme Tokalon bele barve pomagal vsaki ženi, razvneti moško
STAREJŠIM OSEBAM GRENIJO REVMATIČNE BOLEČINE STAROST
Vsem, ki trpite na revmatizmu, bolečinah » kosteh, zbadanju, išiasu, zobobolu, glavobolu, se Vam priporoča masaža. Za masažo ie »Alga«. Masaža z »Algo« Vas krepi in osvežuje.
»Alga« se dobi povsod. 1 steklenica 14 Din.
Reg. S Br. 18117-32.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEM ALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
as
es »
O
NUDI PO IZREDNO DGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA (JLICA 6 IL NADSTROPJE
Tekma okrog sveta
i
i.
OB STOLETNICI JULES VERNEOVEGA ROJSTVA
Bilo je 8. februarja 1928.
V enem najodličtnejših klubov v Pall Mallu so sedeli trije gospodje v udobnih klubskih naslanjačih okrog manjše mize. Kadili so svoje smotke, kdaj pa kdaj so srebnili whiskyja s sodo iz čaš, ki 60 stale pred njimi, in ki so si jih sami nalili iz steklenice starega Black & White ter sifona.
Klub je štel med šestorico najekskluzivnejših londonskih klubov. Tako težko je bilo doseči člansko čast, da so skrbni očetje prijavljali svoje sinove takoj ob rojstvu kot kandidate za članstvo. Na ta način je smel junior upati, da bo sprejet v6aj v svojem dvajsetem ali pet in dvajsetem letu — kakor so ee pač mesta praznila — za člana, svoj-»tvo, ki mu pred vsem svetom daje veljavo brez-prekornega pripadnika najboljše družlbe!
Da so oni trije gospodje po svoji vnanjosti očividno sodili med tiste, k: so vajeni vtikati svojo roko ne le v vse pomembne zadeve britskega imperija, marveč sploh vsega sveta, potemtakem ni bilo nič čudnega, ampak ravno pri starejših gospodih v teh prostorih nekaj običajnega.
In med starejše letnike je trojica nedvomno štela. Samo eden je morda šele nedavno prekoračil štirideseto lelo, dočim so sicer še vedno polni, a ie močno osiveli lasje ostalih dveh izdajali, da sta •e že srečala z Abrahamom.
Razgovor ni bil živahen, marveč mlačen v tistem načinu, kakor ga opazujemo pri ljudeh, ki Imajo mnogo pomembnega povedati in to store v najkrajši obliki — v nasprotju z govorniki v parlamentih, pri katerih je stvar, kakor znano, ravno narobe.
NJIli prisotnost tukaj med članstvom kluba ni mogla zbujati nikake pozornosti. Ako so kljub temu razmi prisotni člani kdaj pa kdaj presene-
čeni ln skrivno opazujoče pogledovali proti njim, je moral biti vsekakor poseben vzrok za to. Kdor jih je poznal, o tem ni mogel niti najmanj dvomiti, ker se trije največji časopisni magnati Anglije niso baš pogostoma sestajali k prijateljskemu klubskemu pomenku. Tekmovanje njih orjaških podjetij Je vendarle nekoliko vplivalo tudi na njih zasebno občevanje, in če se ravno niso drug drugega izogibali, se tudi iskali niso.
Danes jih je združil zunanji povod.
Neki Ladies-klub, ki ni bil nič manj odličen od njihovega, je priredil proslavo stoletnice rojstva Julesa Vernea ter jim je bil poslal vabila.
Naj eo o slavljencu mislili karkoli — proti ladies moraš biti vljuden, tembolj, ako so med njimi, kakor v tem primeru, dve kraljevski vi60-čanstvi. Poleg tega je tudi za časopisnega ma-gnata, in zanj še prav posebno koristno, ako kdaj pa kdaj na pravem mestu dokaže, da ni samo | trgovski dobičkar, marveč, da želi biti tudi v višjem smislu pokrovitelj umetnosti, znanosti in novinarstva, ki je naposled tudj znanost.
Dva iz trojice eta imela za to še prav poseben vzrok. Njun tovariš, ki je bil prej tudi novinar 6 ponižnim meščanskim imenom, je bil že lord, ona dva pa začasno samo »sirs«. Pa če ei tudi kot novinarska velesila pomilovalno zrl na mareikakega nevplivnega in čez ušesa zadolženega lorda ali viscounta z dolgimi redovi prednikov in ei se ; požvižgal na presneti naslov — vsaj na zunaj — I si naposled kot vzoren soprog imel tudi obzire do gospe soproge, kateri je bilo že neznosno, da je morala stopati v dvornem vrstnem redu za svojimi prijateljicami.
Vsekakor se je trojica vabilu odvzala, in ker jih je bilo že naklučje privedlo vkup, so bili pozneje krenili še na prijeten pomenek v svoj klub.
»Kdaj pa je napisal Jules Verne evoje .Potovanje okrog sveta v 80 dneh'?« je vprašal lord Northman, ter e preudarkom puhnil dim svoje smotke od sebe.
»Ai niste čitali 6vojih časopisov?« je z vprašanjem odvrnil sir George Nevvhouee. »Saj so danes vsi prinesli cele stolpce o njem.«
»Moji časopisi?« je ponovil lord Northman za-tegnjeno ter privzdignil obrvi. »Vi menite svoje. Lastne časopise le redko čitam. Zame je mnogo preprosteje, da si ustvarim 6voje sodbe po tistem, kar je natisnjeno v vaših.«
Ustnice njegovega obritega obličja so se pri tem oblikovale v tenek smehljaj.
»Ne vem,« je odgovoril sir Arthur Newbury, ker je bil zastavil lord Northman vprašanje na splošno. »Mislim, da je lady Mo6ley v svojem predavanju nekaj povedala o tem, toda jaz sem se ravno razgovarjal z državnim tajnikom za kolonije o pogodbenem delu kitajskih kulijev v Južni Afriki. Sicer pa, če tega tudi sir George ne ve, bomo stvar z lahkoto dognali.«
Pomignil je klubskemu strežaju.
»Prosimo, da nam pokličete za hip gospoda tajnika.«
Prišel je tajnik, še mlad, sloko raščen mož, z mirno, nevsiljivo eleganco gentlemana.
»Mi6ter Ashley, poklicali smo vas, da slišimo, kdaj je Jules Verne prav za prav spisal svoj roman .Potovanje okrog sveta v 80 dneh'?«
»Well, sir Arthur, davi sem čital v enem vaših časopisov, če se ne motim, v »Morning Telegramu«, da je bil roman napisan v letu 1872. Rekord, ki ga je bil postavil s svojim mistrom Phileae Fog-gom pa je medtem prekosil neki Francoz. Andrč Jager-Schmidt je leta 1911. potreboval za potovanje samo 39 dni. Ta rekord še stoji, zakaj danski časopie, ki je poslal v očigled bližnje stoletnice rojstva Julesa Vernea petnajstletnega skavta na pot okrog sveta, ugotavlja, da je le-ta potreboval za pot 44 dni.«
»Zakaj me pa tako pomenljivo pogledujete?« ga je vprašal sir Arthur. »Mar je tako čudno, da mi morajo drugi pripovedovati, kar pišejo moji časopisi? Če bi jih hotel sam prečitati, bi potre-
boval pri največji naglici štiri in dvajset ur na dan za ta namen. Pa tega nim ni niti treba, saj slišimo od publike dovolj o tem. Več ko dovolj. Well, many thanks.«
Tajnik se je priklonil ter odšel po debeli preprogi velikega, toda izredno udobno opremljenega prostora nazaj v svoj poslovni kabinet.
»Is n't it funny,« opomni lord Northman, »človek bi dejal, da bi moralo biti po sedemnajstih letih in ob izboljšanih prevoznih sredstvih mogoče prekositi rekord. In danski list ga niti dosegel ni. Seveda, podvzel je poskus z neprimernimi sredstvi. Petnajstleten deček ni najprimernejša osebnost za ta posel.«
»Zakaj bi mi ne poskusili?« je menil sil Arthur.
»Ne morem si misliti, kakšen smoter naj bi bil v tem,« je odvrnil lord Northman.
»Smoter?« je vprašal sir George nekoliko začuden.
»Yes. Navadno človek ničesar ne napravi brei pametnega smotra, ali VBaj ničesar tekega ne bi smel.«
»Mar ne mislite, da se na svetu marsikaj zgodi brez smotra, moj lord?«
»O pač, sir George. Toda sčasoma sem se pri vadil temu, da se takemu početju po možnosti izmikam. Zmeraj 6kušam storiti tako, da ima, ka» delam, svoj smoter, ki je v pametnem sorazmerju z uporabljenimi sredstvi. Kaj takega pa si pri potovanju okrog sveta zlepa ne morem misliti. Komu naj kaj koristi, ako izve, da ga napraviš lahko v 39 ali 44 dneh, in kaj je na tem, ako imajo ta rekord Francozi ali ga imamo mi?«
»Šport je.«
»Mislite, ako stvar sama zase nima nobenega smotra, zadostuje, da jo označimo kot šport in vse je allright?«
»Ne povsem, lord. Šport kot tak spolnjuje svoj smoter. Postavimo — konjske dirke. Ob njih se konjereja čezdalje bolj razvija.«