»t 84. _______/g Ithaja trikrat bi tedei, in aioer v Uril Četrtek in soboto ob 4, uri popoldne tor «rtaw (k> polt pT«j«m«»i »li v Oorlul da ujm p©Wl)iKms \ v«# loto ........16 iN %...........I« • »,............Rt Posamične Btevilk« stanejo 10 vin. „S0ČA" ima naslednje izralne prilog«: Ob no-vem letu ..Katipot po G&rlSkem in BradlSCanskem" in ,l*Jipot po IjaMjant in kranjskih aestlP. "dalje*-JfW' icrat v letu „Vowt reč icleintc, parnlkcv ii postati mi". Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki' ulic) štev. 7 I. nadstr, v .(ionski Tiskarni t A. GabrScek Na oarofitla orei doposlaae naročnine se ne oitratno Oglasi t& poslanice se racunijb ptr*ft»tit-vrmih de Usk&na 1-krat 16 v, 2-krat H v, 3-krat Ii v vsaka trsta. Večkrat po dogodbi. Veoje Crki> po prostoru. — — Reklame in spini v uredniškem delu 3<> v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K V Gorici, v torek dne 17. marca 1908. Tacaj XXXVIII. svobodo in napredek!« Dr. K. lovni. Urednlitvo w nahaja v Gosposki «llo| 8t, 7 v Oorfol v I, nuditi Z wednlkom jo mogoB? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopotadne ter od S. do 5. popoldne; oh nedeljah in praznikih od 9. do IS. dopotadne. TJpravaJ5tvo se na-haja v Gosposki ulici It, 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. HaroCnlno in Ojjlase je plaCatl loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le aredniltvo. Naročnina, reklamacije in drage ie6i, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le npravnlltvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Sooe« vsak petek in stane vse leto 3 K 'JO h ali gld. 1-60. *So8a« in »Primorect so prodajata v Gorici v naših knjigarnah iu teh-lo tobakaraah: Schwarz v Šolski ul.,JellerHitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekaliSou Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališfini ulici, I. Matiussi v itfioigFonaica, LHovanski v Korenski ulici št 22; v Trata r tobakarni Lavrendid na trga della Caserma. avčič v Gorici. Talalon it. 83. — Naši koloni ali: Vsakemu svoje! Kolonstvo je furlanska špecialiteta. Med nas sega le toliko, kolikor segajo furlanske razmere med sosedne Slovence. Umevno torej, da je bila stvar furlanskih poslancev, zastaviti svoje moči v ta namen, da se zboljšajo odnošaji kolonov do njihovih gospodarjev, oziroma da se j kolonstvo odpravi. Furlanski državni in deželni poslanec prost dr. Faidutti je študiral to vprašanje po Furlaniji in tudi po slovenskih občinah. Vse je izprašal, vse je poizvedel, nad 300 pogodb med koloni in gospodarji je dal prepisati in potem je napravil obširno spomenico. V tej spomenici je jasno in natančno obrazložen ves položaj kolonov, zgodovina kolonstva in vse zle posledice njega za kolone in gospodarje. Lani meseca julija je bila predložena ta spomenica vladi. Spomenica je vzbudila vse -bčo pozornost med demokratskimi strankami, posebno so se zavzeli za rešitev kolonskega vprašanja socialni demokratje. Vlada je kazala voljo, da stori kaj v prid kolonom. Ko je bilo pa znano to že na splošno, takrat je prišlo na ušesa tudi poslancu Foruh Meseca novembra lans! aLi leta se je osokolil poslanec Fon ter stavil tisti znani klasični predlog: Vlada naj odpravi kolonstvo na Goriškem! Predlog je obsegal še dva ali tri stavke — povedal pa ni nič. Smejati so ?e morali v ministerstvu, ko so dobili v roke tak znamenit predlog. Potem je Fon čital v Ropalo" neko pogodbo med kolonom in gospodarje, i ter jo ob neki priliki porabil. Klerikalno naše časopisje pa je začelo peti slavo Fonu in ga povzdigavati v deveta nebesa. Klerikalci so šli v svoji nesramnosti tako daleč, da so skovali v imenu kolonov neko zahvalo, v kateri so koloni .-------------!T na kolenih klečali pred visokim poslancem Fonom. Vsa akcija vlade se vrši dalje na podlagi Faiduttijeve spomenice ter bo predložena vsem državnim poslancem. Vlada odpošlje v Furlanijo svojega odposlanca višjega uradnika Schullerna -vse to pa vedno na podlagi mate-rijala iz rok prosta Faiduttija. Ni dvoma, da započeta akcija prinese povoljen uspeh. Ali zopet vidimo, kako se ponašajo naši klerikalci s tujim perjem. Kakor so jemali Štreklju zasluge za seno, ko je vendar znano celi deželi, da se je on prvi zavzel za pomoč kmetom, ki so trpeli vsled suše, tako jemljejo sedaj zasluge proštu Faidutti-ju ; poslanec Fon je ciničen dovolj, da se k vsemu temu smeje ter pusti, da se mu pripisujejo zasluge, katerih nima, in da se celo po shodih dela kakor bi nosil s seboj v žepu že rešeno kolonsko vprašanje. Vse šalobardenje in širokoustenje o kolonstvu od strani slovenskih klerikalcev je naravnost ostudno, nedostojno ter se vsakemu poštenemu človeku gabi. Ali od Stranke Ljudskih Sleparjev kaj drugega ni pričakovati. »Gor. Tiskarna« A. Gabrftck (odgov. J, Fabčic) tiska in zaL i DOPISI. Iz tolminskega okraja. Iz Biške doline. -

h bi jo odklonil, ni bilo niti misliti, ker je bil na vseh shodih, kjer so klerikalci stavili kandidate, a mož jo je skupil. Kedo je njega kaudidiral V Pcr nuncev je ob lanskih volitvah ga farbalo. Mož pa si je mislil: rHentaj, tu bo bolje." Pa je oblekel drugo suknjo. Župnik sam je rekel, da ga imajo samo zato, ker ga potrebujejo. Ko je prišel čas obljubo spolniti, je pa žup'nik za njegovim hrbtom nagovarjal volilce, naj predlagajo župnika Kovačiča iz Podmelca, češ Torfcar ima že itak dosti. Mi proti njemu itak nismo imeli nič, ker nam je vseeno, naj Kosmač ali Peter ali Pavel kandidira od njih stranke. Muzali smo se pa vseeno, ko se je dal tako imenitno vleči za nos. j Gospodje v Gorici, kakor smo čeli, mu tudi niso zaupali, ker so se bali izreka : danes tukaj, jutri tam. Kaj pa z loparjem, ki je obndil toliko prahu ? Po veselici Bralnega in podpornega društva (drugi dan okoli popoldne) je bilo zbranih več mladih porednežev, kateri so bili veseli izvrstno uspele veselice, ki je klerikalce grozno bodla v oči, in so ne vem k,".ko, prišli na misel prirediti katoliški shod, in postaviti kandidate. Ko so bili kandidati zbrani, jim ni bilo drugače, kakor volilcem jih pokazati. Ker so imeli slučajno lopar pri rokah, so pa kar nanj napisali imena: »Gregorčič, Kosmač in Torkar". Mi tega koraka nikakor ne mislimo zagovarjati, pa kaj si kedo more, če se klerikalni kandidati ravno tako pišejo. Da so napravili obhod po vaui, se jim tudi ne more v zlo Šteti, ker „mladost je norost8. Da je pa lopar postal tako slovit, pa mi tudi ne moremo pomagati, ker so sami vso stvar raztrobili. Kaj je bilo treba Tor-karju vso stvar s po vzdignjenim glasom praviti v občinski seji, in ropotati proti veselici, katera ni bila v nikaki zvezi z omenjeno demonstracijo ? V .Gorico" menda tudi nismo mi pisali. D. se pa piše v BGoriciu o Podbrškik f autih: > Itvjanci, druhal, barabgka klika i. t. d. moramo pa odločno protestirati, ker so lanije na glasu, da so dostojni in inteligentni. Samo hudirja, napredni so, to je križ. Pa naj mi damo hvalo in čast edinemu fanta, ki je klerikalec in mežnarju, ker sta sv. vero in svojo stranko nekemu naprednjaku s pestmi v glavo zabijala? Vera je bila zopet v silni nevarnosti. Posebno pri ožji volitvi. Neki agitator je nosil s seboj kar celi pastirski list, ki je po- svečen modernistom, ter ga kazal in zaničeval ljudem, daje papež pisal škofa in Škof vernikom, da ako je še kak kristjan, naj gre ž njim volit, ker ao se liberalci lotili že papeža. Ali je sam tako neumen, ali pa ima ljudi za tako bedaste, da bodo verjeli, ne vemo. Zdi se nam, da je oboje. Posebno so podžgali žene, katere sedaj po zmagi tarnajo: m, jej, sedaj bodo nam cerkve podirali itd. V Stržiščih menda.že v strahu čakajo, kedaj pridejo možje postave po gospoda. Nekatere žene so govorile: molimo, molimo, da ne zmagajo liberalci, ker ako zmagajo, nam cerkev podero. Neki mož je že paragrafe štel, katere bodo izvrševali liberalci, ako zmagajo. Evo jih: § 1. Ako zmagajo liberalci, Dodo vse duhovnike spodili. § 2. cerkve podrli. § 3. vsak mož bodo lahko imel žena, kar jih bode hotel. Žalostno, a resnično. Ni čudno, ako so nalovili toliko volilcev. Sicer se v »hribih dela dan". Dokaz so minule volitve. Nam bode treba silnega truda, da vbra-nirao, da klerikalci ne poderejo vsega zida krog cerkve. Mesto da ljudi slepijo s takimi bedastimi in hudobnimi lažmi, naj obrnejo nosove v cerkveno gospodarstvo, dela jim ne bode manjkalo. Pa dolgo ne bodo več f&ibali ljudstva, ker se je že v enem letu veliko na boljše obrnilo. Mladina je večinoma naša, in to jih straši. Poslance čaka hvaležno delo pri nas, da pozvejo potom shodov naše potrebe, ter si pridobijo zaupanja pri ljudstva, ko bodo videli, da jim ne bodo cerkev podirali Gregorčičeva reforma ima tudi za našo stranko koristi. Ko bi ne bili mandati v splošni kuriji tako razdeljeni, bi ne bilo naprednim poslancem mogoče priti v dotiko z nami, ker drugače bi imeli gotovo klerikalci poslanca za naš okraj. Potrebo imamo silno veliko. Naš denar, ki se je dosedaj stekal v Furlanijo, bi nam mnogo koristil. N, pr. v vrši Podbrdo so razdelili občinsko zemljišče, s katerim se skoraj ne ve kaj početi, ker je tako, da ne prinaša nobenih koristi. Dežela bi lahko priskočila z malim zneskom na pomoč onim, ki bi radi spremenili pustinjo v Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: ===== ALEXANDRE DUMAS. == (Dalje.) — Hvala, grof, pravi, hvala za to srečno novico. Glejte, sedaj sem srečen in pomlajen! Ah, vi niste Mazarinovec, vi! Kaka sreča! Sicer pa to ni bilo mogoče. Toda, oprostite, še nekaj: ste li prosti? — Kako razumete to besedo »proste? — Če niste oženjeni. — Ah, ne, tega ne, odvrne Athos ter se nasmehne. — In ta mladenič, tako lep, tako eleganten, tako ljubezniv.... — Tega dečka vzgajam, in on niti ne pozna svojega očeta. — Prav, in vi ste Se vedno isti, Athos, velik in plemenit ? — Milord, kaj hočete reči s tem? — In sta gospoda Porthos in Ararais še vedno vaša prijatelja? — In recite tudi d' Artagnan, milord. Vedno smo si še štirje vdani prijatelji, kakor nekdaj, toda kadar gre za to, da li služimo Mazarinu aH da se bojujemo proti njemu, da smo Mozarinovcl aH Fronderji — potem sva samo dva. — Aramis je z d' Artagnanom ? -- Ne, odvrne Athos, Aramis je v mojo čast mojega prepričanja. — Ali me lahko spravite v zvezo s tem tako ljubeznivim in duhovitim prijateljem ? — Seveda, kadar vam drago. — Se je kaj izpremenil ? — Opat je sedaj, to je vse. — Ustrašili ste me. Torej se je v tem stanu odpovedal vsem velikim podjetjem ? -— Nasprotno, odvrne Athos ter se nasmehne, nikdar ni bil še tak mušketir kakor sedaj, odkar je abbe, in v njem najdete pravega pravcatega Galaorja. Ali hočete, da ga gre Raoul iskat? — Hvala, grof, mogoče da ga ne bi našel doma ob tej uri. Toda ker mislite, da lahko razpolagate ž njim.... — Kakor sam s seboj. — Ali mi morete obljubiti, da mi ga pripeljete jutri ob desetih na louvrski most? — A, a! pravi Athos smehljaje, imate li kak dvoboj ? —- Da grof, lep dvoboj, v katerem mi boste, upam, stali tudi vi na strani. — Kam pojdemo, milord? — K Nj. Veličanstvu angleški kraljici, ki mi je naročila, da ji vas predstavim, grof. — Torej me Nj. Veličanstvo pozna? —- Jaz vas poznam, grof. „« To m2 je uganjka, pravi Athos; toda nič ne de, v trenutku, ko ste vi pri stvari, ne vprašujem, dalje. Ali me hočete počastiti ter z menoj večerjati, milord V — Hvala, grof, odvrne Winter, obisk tega mladega moža mi je vzel, odkrito priznam, ves apetit, in mi najbrže vzame tudi spanje. Po kaj je neki prišel v Pariz ? Zato, da bi mene iu sreča!, ni prišel, ker ni vedel za mojo pot. Ta človek me plaši, grof; v njem tiči neka krvava bodočnost. — S čim se ukvarja na Angleškem ? — Tam je eden najbolj gorečih pristašev Olivier Gromvellove sekte. — Kdo ga je pripravil v to? Zdi se mi, da sta bila njegov oče in njegova mati katoličana? — Sovraštvo, ki ga goji proti kralju. — Proti kralju? — Da, kralj ga je proglasil nezakonskim, ga oropal njegovega imetja ter mu prepovedal nositi ime Winter. — In kako se imenuje sedaj ? — Mordaunt. —- Puritanec, preoblečen kot. menih, ki potuje sam sirom Francije. — Kot menih, pravite ? —- Da, kaj niste tega vedeli? — Jaz vem samo to, kar mi je sam povedal. — In tako je slučajno — Bog mi odpusti, če govorim pregrešno — tako je slučajno spovedal bethun-skega rablja. — Potem mi je vse jasno: poslal ga je Grom vreli. — H komu ? — K Mazarinu; in kraljica je uganila: prehiteli so nas', vse mi je Kidaj jasno. Z Bogom, grof, na svidenje jutri!' travnik. Ljudstvo teh stroškov simo ne premore, Ako se daje Furlanom podporo, da Čistijo travnike * naSlm denarjem, zakaj bi ml m smeli zahtevati, Občinske poti bo tudi take, da se Bogu smili, Dosedaj se je le re-kalo iz farovža, da se mora g. Oregorčiča iti prosit, ker on ne bode hodil k nam, (Konec prih.) IZ VolCMlU župinlji, - Na Selih službuje učitelj Bratina kot potovalni učitelj Sela-Ruti. — Mož je bil bolan, tako, da Se Šole nI imel. Pa glej zdravilo za klerikalce. Volitve so ga ozdravile. Letal je od hiše do hiše in agitirai za klerikalne kandidate. Kaj pravi k temu c. kr. okr. šolski svet v Tolminu? Ako bi bil kak učitelj naprednega mišljenja le z mezicem ganil — lop po njem! Klerikalcem je pa vse dovoljeno! Čudno. Dvojna mera. Velilec iz ajdauskega okraja. Z ililfSktH- — (Po volitvah.) — Bog je dal človeku um in pamet, da spozna, kuj je prav ali kaj ni prav. Ali pa se ravnajo vsi ljudje po svoji pameti, katero jim je Bog dal? Rečem na kratko, da ne. Pa pride čas, ko pridejo še drugi do spoznanja. Kaj je treba v ta namen? Či-tanja, napredovanja,- dobrih društev itd. To bi moralo biti skoro V vsaki občini; potem pridemo do spoznanja in do omike. Pa nagim nasprotnikom bi to ne bilo po volji. Ker oni bi rajše videli, da bi ljudstvo še bolj podivjalo in se poživinilo. Ljudstvo se počasi drami iz svojega spanja. Zbudi se, ljudstvo! Kaj boš zmeraj hlapče-valo! Tvoji nasprotniki se ti v obraz smejejo, ko ti trpiš, se oni veselijo. Preveliki davki nas tarejo, deželne pa občinske doklade in drugi troSki! Ali naj zemlja vse to da? Kje naj kmet vse to vzame? Torej naj bo vsemu temu enkrat konec. Klerikalnemu jarmu se treba najprej odpovedati. Ob času volitve hodijo klerikalci strašit in slepit kmeta s peklom in hudičem. In ti, ubogi kmet, jim vse veruješ, ker si še nezaveden, neomikan. Zdaj so končale deželnozborske volitve; naš napredek smo že dobro pokazali; prihodnje si moramo še bolj prizadevati, da ne pride ne v državno in ne v deželno zbornico prav nobeden klerikalec. To bodi naše geslo: vse za narod, omiko in napredek. Ko berem rezultat deželnozborskih volitev, vidim, da v mnogih vaseh so ljudje v resnici še nezavedni, ker niso še prišli do svojega lastnega prepričanja. Ondi jih nunei strašijo na vse predrzne načine, in tudi naredijo med družinami velike razdore, ker gospodje nunčki hodijo večji del le k ženam, in pri ženah imajo pa oni največ vpliva. In žena uboga, nezavedna, reče možu, da ona ukaže, da mora iti volit, in mož, zvest, pošten, tndi ženo uboga in gre volit. Kaj pa gre volit? Revež ne ve drugega, kakor da bode volil ? Vidite, tako farbajo nunci še po mnogih krajih. Po drugih pa je ljudstvo le dobro prišlo do zavednosti U\ do svojega lastnega spoznanja, da ve, kaj voli. Ali voliti nI tako lahko, kakor bi si kedd mislil. Mora vedeti, kaj voli! Voliti pa »momole zanesljiv« moie, da nam bodo kaj koristili. Veseli In ponosni pa smo na izid volitev. Boj je bil velik, ali imaga je lo naša in tudi upanje imamo, da bodo nam poslanci na strani stali v naših stiskah in težavah. V prihodnje si moramo še bolj prizadevati, da bodemo še kaj več napredovali. Še enkrat pa kličem vsem skupaj: Vse za narod, omilto/io napredek. Iz sežanskega okraja. Štnpell), 15./3. 1908. — Deželnozborake volitve so končane, Toda siokaj imamo tudi mi povedati S. L. S., na kakšen način se upa agitirati v naši občini. Bilo je dan pred ožjo volitvijo t j. v nedeljo. Ker je naša občina trdno stala na principu proč od klerikalizma prej, sedaj in bo tudi v bodoče, je vendar poslala S. L. S. moža iz Goriauskega nekega Tineta Švara, brata devinskega kapelana, agi-tirat po naši občini za klerikalne kandidate. To Vam je bilo veselje in objednem tudi ogorčenje, da se upa ta možicelj na tak očiten način priganjat ljudstvo za klerikalce kandidate. Ker ni šlo z besedo, so pa prihajali litri na mizo, da se je kar polivalo. JS a vprašanje nekega uglednega moža, na podlagi katere stranke agttira, se ni možicelj upal iz-pregovoriti, nego samo jecljal je in proti koncu govora seje vendar ojunačil ter izjavil, da agitira za duhovsko stranko, oziroma za svoj zaslužek. Kmalu se je raznesla govorica po občini, da se pije kakor so rekli na Fo-nov račun in glej, kmalu je bilo videti mnogo ljudstva, kateri so si gasili suha grla pri rajnem vincu. Med tem je pa agitirai in razdajal med može glasovnice, glaseče se na du bovško stranko. Plačal je v ta namen 14 1 kraškega terana iu dal nekemu možu 3 K, da voli na njegovo stran. Toda mož je kmalu sprevidel, da ni med pravimi prijatelji, ampak da je med najhujšimi nasprotniki S. L. S. Vsled tega jo je kmalu popihal s spremljeva-njem žvižga in krika proti nabrežinski postaji, kjer se je zopet pilo kakor so rekli na Fo-nov račun. Bekel je tudi, da se hoče drugi dan prepričati, koliko volilcev bo volilo na duhovsko stranko. Toda kakšna sprememba. -Prejšnji dan je bilo vse klerikalno, na dan • volitve so pa volilci kakor en mož oddali t svoje glasove naprednim kandidatom. Fon e kompanija bela je pa dobila samo dva glasa, j Kakšna razlika! Kaj ne, Tine? Zakaj pa nisi prišel drugi dan? Saj smo Šempolajci dobri \ ljudje! Še trknili bi s Teboj S Toda klerikalno volili ne bomo nikdar, to si zapomni. Šempolajc. Iz goriške okolica lZ PMffrt. — V lažnjivi „ Prismojeni glisti* št 11. z dne 12. t. m. 190S. piše neki dopisnik o sgltlranju, nasilju In trganju glasovnic nasprotni klerikalni stranki od narodno- napredne lu agrarne strani, Hesnlca pa je ravno narobe. Ja, g. dopisnik »Prismojene gliste", v lVgori nI vefi kruha za klerikalcem. Zakaj ne V Kor ljudstvo se pusti *.*! nekaj času far-bati i vašimi obljubami, ko pa vidi, da osta- < neto umiraj le pri obljubnh in farbarljah iu nI nobenih dejanj, vam hrbet obrne. Zapomni se, g. dopisnik .Prismojene gliste*1, da v Podgorl v malo časa se bode veliko preobrnilo.... in to v prilog narodno - napredne in agrarne Btranke. Kje? Pozneji čas ti to pove, ker se ne zavedamo samo ml Podgorci, ampak tudi 1'evmnnci in Podsabotincl, kateri bodemo skrbno klerikalno „zagvozdo" štrli, da bode «aj enkrat mir med nami občinarjl Toliko na manje, g, dopisnik »Prismojene gliste". Idimo torej dalje k agitaciji za volitve v dež. zbor. Naprednjaki in agrarci in tudi socijalisti smo agitirali in podučevali naše ljudstvo, kar je Še nezavednega, katero nima nobenega prepričanja, ne kaj so volitve, ne kaj je deželni zbor, ne kaj dela poslanec v njem, toda mi smo naredili svojo dolžnost in to vse zunaj v javnosti, pri sosedih in brez oskrunitve cerkve in sv. vere. Prosimo te, g. dopisnik »Prismojene gliste0, zakaj pa se nisi obregnil tndi ob g. nunca Goloba, ki je imel 8. t. m. kar tri politične sbode v cerkvi, hvali) je klerikalne poslance nad nebeška bitja in zaničeval pa napredne in agrarne z liberalci, brezverci itd. Ali spada kaj takega v cerkev? g. dopisnik „Pr. g.". Vsaki količkaj zaveden kristijan poreče, da kaj takega ne spada v cerkev, tudi klerikalci so se tisto nedeljo zgražali nad g. Golobom in ga pomi-lovali, ker je v tako globino strankarstva zašel. Ako nam je hotel povedati, kakšne kan- didate da imamo voliti dne 9. marca, bi moral nam javni stod sklicati, pa ne v cerkvi In tam bi mu le povedali, kakšno mnenje in prepričanje da (name ml volilci... Tudi kranjske klerikalce bvall g. do plsnlk „ Prismojene gliste". Da kranjski klerikalci so tisti ptički, kateri so hoteli Korošcem vzeti Se jedlnega drtavnozborskega poslanca. Uledi* Goriško-Gradiščanske pa, g. dopisnik »Primorske gliste14, ako imaš še kaj »Stope8 v butici, ti tudi tukaj malo razložim. Državuih poslancev imamo 6, to je 3 Slovenci in 3 Italijani, torej g. dopisnik „P. g.", L ako znaš računati, koliko deželanov šteje slovenski del in koliko pa italijanski dol dežele, potem iz natanjčnega računa bodeš razvide), da eden Italijan ukaže toliko kolikor dva Slovenca. K temu so tudi pripomogli kranjski klerikalci z dr. Šusteršičem na čelu. Koliko ubogih zaslepljenih kmetov na Kranjskem pa so že s tistimi zadrugami, katere so jih večina duhovni vodili, na beraško palico spravili? Nadalje praša g. dopisnik »Prismojene gliste'4, da kaj smo naredili mi oarodujaki in agrarci v narodnem oziru ? Mi pa vprašamo vas, koliko ste pa vi klerikalci naredili v narodnem oziru. Nič in dvakat nič. ~- V Podgorski občini tudi zora puca, bit če dana. Več Podgorce v. 2 Gradišča. —(»Živali gradiške, ste volili živali".) Kakšen poduk ima naš nune v šoli V Zmerjal je otroke sedaj ob volitvah: živali gradiške, ste volili živali. Take omike nismo vajeni mi na Gradišču. Zato si prepovedujemo take besede, ki pritičejo kakemu divjaku ne pa katoliškemu duhovniku! Kaj prayi na to šolska oblast V Kaj pravi k temu naš nadškof? (Dalje v prilogi.) ^afivala mojim volilcem. Prisrčno se ^akvaljujem vsem svojim volih cem $a ijkajano mi jaupanje in izvolitev $a de= jelnega poslanca. zatrjujem vse, da bom kot poslanec delal po vse A svojih, moče k. v prospek kmetijskega stanu kakor tudi na splok ja gospodarsko in kulturno povjdigo goriškik Slovencev. T <3Canalu; 16. marca 1908. Jlnfon ^ti^nič, deželni poslanec. — Toda noč je temna, pravi Athos, vide, da je lord Winter bolj razburjen nego je hotel pokazati, in morda nimate nobenega lakaja? — Imam Tonyja, dobrega a naivnega fanta. — Hoia! Olivain, Grimand, Blaisois, puške v roke in pokličite vikomta! Blaisois je bil tisti velik dečko, na pol lakaj na pol krnel, ki smo ga videli za trenutek v graščini Bra-gelonne, ko je prišel naznanit, da je obed pripravljen, in M mu je Athos dal ime po njegovi domovini. Pet minut za tem, ko je bilo d*no to povelje, ˇstopi Raoul. — Raoul, pravi Athos, mllorda spremite do njegovega stanovanja ter glejte, da se mu nihče ne pri-bbža. — Ah, grof, pravi Winter, za koga me imate V — Za tujca, Id ne pozna Pariza in ki mu bo Raoul pokazal pot, odvrne Athos. Winter mu stisne roko. — Grimand, pravi Athos, ti b&i vodil četico, in pozor na meniha! Grimand se otrese, prikima z glavo ter čaka po« tem na odhod, boMje g pogledom tiho kopito svoje pulke, — Torej jutri, grof, pravi Wintor. — Da, milord. Mala četica se je napotite proti ulici Saint-Louis Olivain se je »tresel pri vsakem sumljivem odsevu luči; Blaisois je bil še dovolj miren, ker ni vedel, da utegne pretiti ta kaka nevarnost; Ton v se je oziral na desno in levo, toda govoriti ni mogel niti besedice, ker ni znal francoski. Winter in Reoul sta jahala drug poleg drugega ter kramljala. Grimand, ki je, kakor mu je velel Athos, vodili malo četo, v jedni roki bakljo, v drugi puško, je prišel do Winterjevega stanovanja, potrkal s pestjo po vratih, in ko so se ta odprla, pozdravil milord a, ne da bi izpregovoril niti besedico. Nazaj grede je bilo ravno tako: bistre oči Gri-mandove niso zapazile ničesar sumljivega razun neke sence, ki se je stiskala na vogalu ulice Gudnčgaud in nasipa; zdelo &a mu je, da je že prej, ko so *U mimo, zapazil toga nočnega radovedneža, ki je vzbudil sedaj njegovo pozornost; vspodbodel je konja proti njemu, a predno ga je mogel doseči, je izginila senca v ozko ulico, kamor se Grimandu ni zdelo pametno iti. Athosu so poročali o uspehu tega nočnega po* hoda; in ker je bila ura že deset, je odšel vsak v svojo sobo. Ko je naslednjega jutra gre ' J>rl oči, je zagle* dal Raoula ob svoji postelji. Mlade '; je bil že čisto oblečen ter čital neko novo knjigo Chapelainovo. - Že pokoncu, Raoul? pravi gre - Da, gospod, odvrne ta nekoliko obotavljajo se, slabo sem spal. — Vi, Raoul, vi ste slabo spali ? Torej vp.i je nekaj skrbelo? vpraša Athos. — Gc3?nd, porečete, da se mi pač mudi, vaa zapustiti, ko sem Šele prišel, toda.... — Kaj imate samo dva dni dopusta, Raoul? — Ne, gospod, deset dui imam, in ne Selim še oditi na bojišče. Athos se nasmehne. — Kam pa, Raoul, če ni to taka skrivnost? Zdaj sto že skoro mož, ker ste že stikali orožje, in dosegli sto pravico, da greste lahko, kamor hočete, ne da mi to poveste. — Nikdar, gospod, odvrne Raoul, dokler ntl pusti sreča vas za varuha, ne bom mislil, da imam pravico, odtegniti se temu tako dragemu varstvu. Šel bi torej rad samo za en dan v Blois. Gledate me, in smejali se mi boste, kaj ne? — Ne, odvrne Athos ter zadrži vzdihljaj, ne, ne bom se smejal, Raoul. Radi bi zopet videli Blois, in to je žisto naravno! — Torej mi dovoli* * vsklikue Raoul ves vesel. — Gotovo, Raoul. — Povejte mi čisto odkritosrčno, gospod, ali niste prav nič nevoljni? — Nikakor ne. Zakaj bi bil nevoljen, če vam nekaj dela veselje? — Ah, gospod, kako ste dobri! vsklikne Raoul, hoteč se okleniti Athosa krog vratu, toda spoštovanje mu ni pustilo tega. Athos razprostre roke ter ga objame. — Torej lahko takoj odidem? — Kadar hočete, Raoul. Raoul napravi tri korake proti vratom. — Gospod, pravi nato, mislil sem na nekaj, da se imam gospe vojvod in j i Ohevreuse, ki je tako dobra zame, zahvaliti, da sem prišel v dotiko s princem. — In da ee ji morate zahvaliti, kaj ne, Raoul? — Mislim vsaj tako, gospod; vendar morate vi to odločiti. — Odidite skozi hotel Luynes, Raoul, in dajte vprašati, če vas more gospa vojvodinja vsprejeti. Z veseljem opažam, da niste pozabili na oliko. Vzemite s seboj Grimanda in Olivaina. — Oba, gospod ? vpraša Raoul začuden. Nato se pokloni ter odide. Ko je Athos videl, da je zaprl vrata in ko je čul, kako je s svojim veselim, trepetajočim glasom klical zunaj Grimanda In Olivaina, je vzdlhnll. * Mlin Joto" it. H. i to 17. marca HflB, U Bnirjl. - Dolgo je taval nal kmet v t«rol, predno se je zavedel, zakaj ne pravzaprav gre v deželnem zboru, Toda vsaka stvar Sata svoj konw klobasa pa dva. Cehi. n. pr, 10 bili ie dolgo od tega na tem stališču, kakor Brno mi sedaj. Na 0. t. m. se je jasno pokazalo, da v nail deželi klerikallzem hira in sme se upati, da v dobi kratkih let popolnoma bumre, to pa seveda le potenj ako bo* naf^KtrieČ stal na podlagi, ki si jo je dosedaj priboril, to je, da se ne da preplašiti in preslepiti od laskavih besed in groženj zagrizenih klerikalcev. Žugali so č. gg. nunci in agitirali od hiše do hiše na vse kriplje*- ioda -vse zaman, kajti naši zavedni kmetje se niso dali preplašiti, ker so spoznali, da je vse to le sfarbanje", a drugega nič. Če pa klerikalci niso zmagali, mi temu nismo nič krivi; mrok temu morajo iskati le v zavednem ljudstvu. Da je marsik? teri g. „nunca hodil z „luminom" okoli, to ni čudo, saj oni so vendar dobro vedeli, da njihovim prošnjam ne bo več tako ustreženo, kakor do sedaj, ako pridejo naši poslanci v deželni zbor. Čuditi se pa moramo, da klerikalci izražajo svojo jezo nad popolnoma nedolžnimi osebami. Dovolj, da navedem en slučaji Čujte in strmite! V sredo to je 11. t. m. se je zbralo v kremi g. župana Doljaka v Grgarju nekaj prav zagrizenih klerikalcev iz Ravnice ter g. župana zmerjali in obrekovaii na prav nečuven način, zrekli so nm vse kakor: Juoc, krava, bik, krivo-verec, ti boš moral iti peklat", jod itd. samo človek ne. Tn se »špeglaj*, greSna duša! Je li mogoče g. župan kriv, da so delali Ravničanje „robote8 zastonj ?! Po našem mnenju ne. Neki čez 70 let stari Grgarc, ki je bil tisti Čas tudi v gostilni g. župana, se se je izrazil, da ti ljudje niso za v zapor, temveč v norišnico! Pa kaj se če, Ravničani so vseeno „fajn" kristjani, saj je še na pepel-nično sredo neki RavniČan v Grgarski krčmi jedel dvakrat pršut. Ko ga je dotična krčmarica vprašala, kako tu, da jeste vi danes pršut, ko vendar drži vsak pravi kristjan ttViljo", se je dotični odrezal, da je njemu pršut dober tudi o prepovedanih dneh. Pardon! Ravničani vendar niso hodili zastonj volit v Grgar — rezultat tega, da so prišli vsi, je ta, — da so nam pot, ki je bila dovršena pred kratkim Časom — tako ugladili, da se človek sedaj lahko z Bbicikljemw po njej pelje. Da se pa grgarski klerikalci 9. t. m. kurili kres, si mi zavedni Grgard ne moremo drugače tolmačiti, kakor da so pili na medvedovo kožo, med tem ko je medved že v brlogu tičal. Komers v nedeljo zvečer pri ^Jelenu" v proslavo zmage je vspel naravnost izborno. Prišli so bili odposlanci z raznih stranij dežele, da se v prijbtoi družbi povesele toli pomembne zmage. Ves večer je vladalo veliko navdušenje na komersu in udeležencem ostane ta večer v dobrem spominu. Izrečenih je bilo na komersu tudi več navdušenih govorov. Prvi j« govoril poslanec Oabrifiok, ki je nsglaftal, da je zapisan dan D. marca t. I. s svetlini črkami v politični zgodovini slovenskega naroda le poznim rodovom v spomin na ono veliko bitko, ko je nad 12000 volUcev sijaj ao in odločno obsodilo dosedanjo klerikalno strahovlado v naši dragi goriški deželi. Nad 12000 zrelih mož Ktoošire -d* Istre^-«©*!, obmejne Idrije do Hublja je korakalo pogunino na volišče ter odklonilo vsiljive klerikalne peteline, zakti-cavši jim svoj odločni veto: zadosti dolgo ste imeli Boga in ljudstvo za norca, spoznali smo vas, poznamo vas, le pojdite, ne rabimo vas. Kocka usodepolne odločitve je padla. Legijoni naše hrabre vojske so ponosno prekoračili Bubikon samohlepnosti klerikalcev ter štrli moč rimskih hlapcev. Govorilo je ljudstvo. Glas ljudski pa je božji glas. Celo v naših gorah, kjer je vladala gosta tema in so jih naši nasprotniki trdo tiščali v svojih krem-pljih, celo tem je napoči) dan probujenja, dan preobrata za lepšo bodočnost. Ako so tam še zmagali, govoril je naraščujoči ljudski glas, da je letošnja zmaga njihova zadnja zmaga. V goriški okolic: so se vrnili volilci zmagoslavno iz volilne bitke, s posebnim ponosom pa zremo na Kras, prvo na zavedne Brkine. Govornik omenja dalje veselje pn vsej Sloveniji in slovanskem svetu, ko so prihajala poročila o našem napredovanju, o naših zmagah. Ves napredni goriški svet gleda s ponosom na nas, ki smo prvi za bratskim narodom češkim, ker smo stresli s sebe okove klerikalnega terorizma. Nikar pa misliti, da se bomo dali zazibati v spanje pravičnega, marveč z delom in trudom si hočemo zagotoviti bodočnost, ne le z delom v zbornici, marveč vselej in povsod, za narod med narod in narod bo naš. Naglasa potrebo složnega dela v zbornici, ki bo rodilo uspehe in vedlo do še sijajnejše zmage. Vrlemu ljudstvu, ki je tako lepo manifestovalo svojo voljo, tiče naša hvala in zahvala. Temu ljudstvu naj za-doni naša viharna slava. (Živahno odobravanje). Župan Furlani iz Prvačine naglasa odločnost in zavednost našega ljudstva in prav je, da je našemu ljudstvu veljala prva zahvala. Hvaležni moramo biti generalom, ki so vodili boj. Napije Gabrščeku in Mermolji. (Odobravanje). Dr. Dinko P u c je govoril o našem kmetu, ki se je dviguil ter govoril mogočno besedo. Iz kmetskega stanu je izrastlo vse. Najboljši narodni delavci so izšli iz kmetskega stanu. Nadučitelj Urbančič iz Mirna slavi vrle Brke, ki so najbolj zapuščeni in zanemarjeni, ali dvignili so se in pripomogli s svojim mogočnim glasom stranki do sijajne zmage. Pridružili so se z obljubami in ()b-Ijubki in zmaga je bila toliko sijajniSa. Dr. Igo Jane naglasa, da je bil in ostane boj naš poleg odločnega nastopa proti klerikalizmu tudi proti laški preobjestnosti, ki vidi v slovenskem ljudstvu manj vreden narod. Sireii treba tako nadutost in priboriti slov. narodu vsaj tisto veljavo, kakor jo | Imajo Lahi. Napije novoizvoljenim poslancem. Poslanec Jos. Štrekelj zahvaljuje Iskreno vrle sobojevnike v celi deželi, ki so vodili ljudstvo v volilni boj ter dosegli sijajno zmago. S tem delo Se nI končano. Nadaljevati treba po začrtani poti in ne mirovati, dokler delo ne bo tako popolno, da po 6 letih ne bo potreba več tako ljutega boja. Furlani je namhna to* slov. učitelj-stvu, ki je lepo nastopalo ter pripomoglo ljudski volji do zmage. M ermolja iz Vrtojbe je naglasal samostojnost v delu in nastopu kmečke stranke ter zahvalil napredno stranko, da je podpirala njihove kandidate ter pripomogla ljudski volji do zmage. Govoril je o nastopanju duhovščine v političnih bojih, da treba ljudstvu odpreti oči, da vidi v duhovniku zunaj cerkve le prostega državljana, ki ima enake pravice kakor drugi. Urbančič se zahvali za napitnico uči-teljstvu, rekoč, da učiteljstvo je izšlo iz ljudstva, živi med ljudstvom in se hoče z ljudstvom boriti za boljšo bodočnost. Posianec Obljubek spregovori v imenu Bricev ter naglasa složno delo poslancev v deželni zbornici pa tudi zunaj zbornice. Ako bomo delali po začrtani poti, bo zmaga po 6 letih še toliko sijajniša. Furlani se spomni k sklepu v živih besedah še nr?oboritelja dr. Lavriča in njegovega zlatega gesla. Na komersu je vladalo ves čas prijetno razpoloženje, culo se je tudi več lepih pesmij, vojaška godba pa je igrala naše komade. Došle so te-le brzojavke: Pfljl. — V Rimu severa, slovanski Pragi, proslavljajoč združeni Srbi, Hrvati in Slovenci slavno goriško zmago, kličemo zavednim volilcem in njih neumornim voditeljem: Zgodovinski boj ste bili in ž njim navrednejše proslavili spomin na Trubarja! Gromovita vam slava! Sttili- — Veseleč se v duhu z vami sijajne zmage kličemo: Živio napredni poslanci, živela probujena Goriška! Sežanski naprednjaki. (tflROfO. — Današnjim slaviteljem na-rodno-napredne zmage iskreno častita Narodna Čitalnica, Grahovo. NlbrtŽfia. — V duhu z vami kličemo: vse za narod, svobodo in omiko! Nemec, Kampjut, Ulčakar. Macarol. PftlČlM. — Najsrčnejše pozdrave poši-jajo gradiški volilci svojim agrarno-naprednim poslancem, proseč: ne zabite nas! Danes praznujemo zmago tudi mi s kresovi, razsvetljavo in streljanjem. Grahova.ob Biči. - Živela naša zmaga, potrii smo sovraga, če ni naša cela četa, stfri se to čez mala leta, na slavje naši zmagi potrti vsi sovragi. Grahovski naprednjaki. Kolllfi- — Kobarid v zastavah, topiči pokajo, kresovi gore, vsi naši se vesele sijajne zmage. Vaši volilci. . ....._ • GabriBek, Škof, Zlati jelen v Gorici. Slava k današnji intronlzaciji 1 Danilo, LJubljana. — Vzradofifieni in ponosni nad presijajno zmago svojih rojakov kličemo; Živeli nositelji napredne ideje ter slava zavednim volilcem! Omizje goriških uaprednjakov v Ljubljana LJubljana. — Napredni Trnovcani in Kra-kovčani, zbrani danes na občnem zboru, slavijo z vami vašo sijajno zmago in vam kličejo : Slava napredni Goriški! Politično in p ros vetno društvo za Krakovo in Trnovo: Trstenjak, predsednik. LJubljana. — Radojoči se vaših častnih zmag kličemo zavednim goriškim Slovencem: Slava 1 „Sloyensko društvo". N0H, 16./3. 1908. — Gosp. And. Oa-bršček, dež. poslanec itd. v Gorici. — Dne 15. t. m. smo z Vami praznovali zmago nad izdajicami. Zvečer kres in pokanje topičev na griču, odkoder se je videlo in razlegalo čez Sv. Lucijo do italijanske meje. Živeli napr. volilci! Živeli naši napr. poslanci! Naprej zastava Slave l Pečinski naprednjaki Domače vesti 69S|6d ifliliieo Krimlfi se zahvaljuje tem potom vsem onim; ki so mu brzojavno ali pismeno čestitali k izvolitvi. ReMČ. — Častitamo na sijajni zmagi vsem napredno izvoljenim poslancem. Napredni RobiČani. Zi družbe sr. Cirila Is Metoda sta darovala g. L Debenjak K 3., g. Franc Gorjup K 6., oba iz Kanala, kateri znesek sta prejela za starešinstvene seje! Pot. topiti »Mrije* je daroval velece-njeni gospod profesor Ferdinand Seidl 20 L. Srčna hvala! Bflfl SOkOfe 0p02ir|att> da pri ve redna telovadba v torek dne 17. t. m. in Veorovšek nam je podal to na tak način, tla je bilo marsikatero oko rosno. V preciznosti in dovršenosti mu je stala na strani gospa Danilova. Igralski talent je pokazal tudi g. Veble, ki je stal v Čehovem „Medvedu° g. Danilovi udovi Popovi, predstavljajoč posestnika Smirnova, kot dober partner nasproti Igra drugih nas je tudi precej zadovoljila, n. pr. g. Stoke. Še nekaj moramo pripomnili! Od prvih scen igre je odvisno pri vsakem igralcu razpoloženje za celo Igro in ravno v soboto se nam je zdelo, da niso bile prve scene dobre igrane oziroma dobro memorirane. Nadalje moramo opozarjati mlade poslušalce, da ni potreba pri vsakem .šlagerju" ploskati in kričati, če ne bodo mislili igralci, da nimajo izobražencev, ampak vaško mladino pred seboj. Tržaškemu dramatičnemu društvu se pa zahvaljujemo na prireditvi ter jim kličemo z veselim srcem: „Na svidenje" ! — n — mm h laski naisl m žeteitšU pasla)! i HlkKŽH so bili opetovano povod za razne pritožbe. Starašinstvo nabrežinsko je napravilo več sklepov v tej stvari, v javnosti se je pisalo o tem, obema nabrežinska je bila najela odvetnika, kar je stalo občino več stotakov — ali vspeha le ni bUo. Letos pa je vzel to reč v roko naš državni poslanec Štrekelj in dosla je rešitev, da se vstreže željam prebivalstva« Napisi se napravijo po predlogu sežanskega glavarstva. Pričakujemo, da bodo predlogi odgovarjali potrebam in razmeram v deželL — Tako se dela za naše pravice brez bobnarja in kričanja. SlffftSll iMa&C i Litftli»t. — Gledališka sezona v Ljubljani se nagiba k svrsetkn in vendar je še toliko gradiva pripravljenega za izvršitev. Neumorna intendauca ljubljanskega gledališča se je preobilo preskrbela z repertoirom, kakor še nobena dosedaj in člani slov. drame so bili preobloženi s študijami in resnim delom. V letošnji gledališki sezoni je bila drama n« višku gledališke umetnosti. In-tendtnca je dovolila članom slov. drame dve benefični predstavi v znak priznanja. Ker se je letos gojila drama resnega žanra in literarne vrednosti, so si izbrali člani za svoja benefična večera igre veselega znafcja. V dan 25. marca, popoldne ob 3. mi bajno igro »PepeUta* in za dan sredo „Pot okoJo" zemlje v 80 dneh". Igre, ki so imele svojedoboo največ privlačne sile. V najkrajšem času se vprizori znan Alev. Dnnmsova igrokaz .Francillon* in h koncu sezone pa pride v drago mladi nadepolni pisatelj Robida do besede in se nprnore ajegere tri esodejanke .Veins Demon*. S tem repertoirom se najbrž zaključi gled. sezona v Ljubljani. A za gostovanje članov slov. gled. v Ljubljani se pa pripravlja jako obsežen re-pertoir. Za prvo gosto vanje pride Met v poster in sle« z najbolj rspelimi komadi letošnje sezone. »Razbojniki" — Mladost — Velika srenja— Tet — Dva srečna dneva — Ob lastnem krava — Dum Petrovič — in od slovenskega pisatelja Fr. Ks. MeSko — „Na smrt obsojeni". To gostovanje bi se raztezalo nad 14 dni Dnevi, na katere bi se igralo, so sledeči: Četrtek 2. aprila: otvoritvena predstava .Tat" od Bernsteina, sobota 4. in nedelja s), aprila, sredo S. in četrtek 9. aprila, sobota 11. in nedelja 12. aprila. Slovenska Goric« je dovzetna za gled. umetnost in nadejati se, je, da bedo Goričani podpirali to idejo, Uvede-se abonnemeat za vse predstave. D— f fiuM. — V reaUvroittu Central bo v soboto dne 21. marca 1908, edini konoert o priliki petdesetletnice umetniškega jubileja slavnega ruskega nacijonulnega pevcu Dmitri Slavit tisk y D' Agronev r, njegovim narodnim vokalnim zborom, broječlm 40 oseb in bojarski nosi XVI. in XVII. stoletja In s sodelov. Njegove hčere Margarite. — Vspored je jako bogat. — Začetek ob 8, uri zvečer. — Vstopnice se dobe pri knjigarnarju Wo* kulatu, in na koncertnem večeru pri vhodu v dvorano. Cene numeriranim sedežem vstevši vstopnino: L H. vrata 5 K, III.-VI. vrsta 4 K, VH.OC. vrsta 3 K, XL-XIV. vrsta 2 K. Vstopnina 1 K. ImlH« Btffcačtfl MVtlltlRt, — Že iz tega, kar smo povedali zadnjič, je razvidno, da je izvolitev Berbučeva neveljavna ter da ga mora deželni zbor poslati domu, ako bo sploh tako nespameten, da se tam prikaže. Že dosedaj se znani 3 slučaji, ko je bil oddan 1 listek več nego je volilcev. V Dol Otiici pa je volil neki klerikalni volilec tri kra'.: zase in dva draga. To je konstatovano uradno. V neki občini je razveljavila komisija dve glasovnici, ker je bilo ime napisano na tiskani glasovnici za splošno kurijo. Tiskana imena niso bila prečrtana. Glasovnica za Obljubka je veljavna, kajti na glasovnici je lahko 100 drugih imen, ki za ožj o volitev ne štejejo. Že iz tega se vidi, da mora biti volitev Berbučeva razveljavljena; gre le za to, ali se potrdi izvolitev Obljubka. SltotRl a8lriSla je bila zopet polna per-fidnosti, nesramnosti, lažij in obrekovanja. Govori o „stranki propalih in razdi-vjanih Ijudij", o „izdajski zmagi", o »stavbi nasprotnikov, ki je zidana na laž in goljufijo, podlost in izdajstvo". Pravi, da se je razbilo sv. razpelo, valilo se je v pijanosti"... Prosimo ,,Goricoa, da nam pove, kje m ob kateri priliki se je to zgodilo! Piše o »liberalnih volilnih sleparstvih" in nesramno napada zopet g. Jakila iz Rupe. Falotsko, nizko, barabsko je pisarjenje v sobotni »Gorici", kar vse kaže, kako so izprijena vsled poraza vsi iz sebe. V tej veliki jezi pa jim uhaja nekaj, namreč to, da kar podtikajo dragim, to so sami'zagrešili. — Skrajno podel je napad na g. Jakila. Tako more pisati le baraba, kateri pa plačilo ne UčHatfska (jnjttn za goriški okraj vabi k zborovanju, ki bode dne 2. aprila t 1. v Gorici v kavarni BCentral" ob 9'/s uri predpoldne. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. „Skioptikon in tega vporaba", poroča gosp. Fran Finžger, c. kr. šolski nadzornik. 3. Porotno a) tajnikovo, b) blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Eventuvalia. — K obilni udeležbi vabi odbor. Vtstttii »*tk »Sat. iralisii (a podpornega dmitia" f Gtrlcl naznanja gg. pevcem, da pričnejo pevske vaje v kratkem za veliko poletno veselico.*- Nudi se prilika, da se zgla-sijo todi nove pevske moči, da nastopi pri veselici vsaj 50 pevcev. Mtiail v Brdih je trdna klerikalna trdnjava, da najbolj trdna, kar jih imajo. Če tam gori kdo reče, da je naprednjak, bi ga križali. Vendar je posijal tudi v črno Mednno topel žarek razumnosti — V splošnem volilnem razredu dne 2. t. m. niso dobili naši kandi-datje nobenega glasu, vseh 147 glaiov so pobrali klerikalci. Čez 8 dnij so se klerikalci pomnožili na 178 — ali glejte, tudi naši kan-didatje so dobili po 6, 5 in 5 glasov. Pogumni in nevstrašni so bili oni naši voliici, ki so šli volit med tako klerikalno množico naše kandidate. Junaki so, ki dajejo pogum tudi drugim, kateri so le neradi še pod farovško komando. Led je prebit — le na dan, Me-danci! Strgajte s sebe to sramoto, da je Me-dana najhujša trdnjava Stranke Ljudskih Sleparjev! »SItfMtS* je imel na vratu celo vrsto tiskovnih pravd. Ker so naprednjak! dobri ljudje, se je »Slovenec* ž njimi poravnal. Obljublja tudi, da se bo poboljšal ter da ne bo več tako nesramno žalil ljudi in kradel čast, kakor doslej. — Ali dočim piše tako v soboto, zmerja v isti številki goriške agrarce in liberalce s »stranko pijančevanja" in ljudskega poneumnevanja". — No, lump ostane lump, tudi kador obljublja, da se bo poboljšal. Krati se tudi zahvaljuje za »izvolitev" v »Gorici". Čudno se sliši ta njegova zahvala, skoro tako, kakor odpoved. — Lepte bi bilo, če se je zahvalil in odklonil mandat, nego da počaka neprijetno nepotrdftev v deželnem zboru, Bog ve, če bo toliko pameten, da hI prihrani blamažo S — Mamlratl se, to pa m-voda je vsakomur na prosto voljo (luno. DVI Stalita ttli U WHI neki kmet v Dol, Otllei. V lep jo imel klerikalno glasovnico )n pa občinski iiknv o dveh olkastlb volih. Nam««to glasovnice jo oddal lepo izkaz za cikasta vola. Dobro je volil I Ni Litini nad Kobaridom so se naši voliici prav dobro držali. Sami so, drugih ljudlj ni bilo gori, lo duhovska stranka je pritiskala in agitirala tudi po llvškl občini. Toda možje in mladeniči v livški občini so pa vedrega duha, ki vedo, kaj je prav in kaj ni prav; zato so šli vselej pogumne na volišče volit naše kandidate. Zdrav, razumen rod biva na Livkn; tak naj tudi ostane v čast slovenskemu nerodu. Brancell, Futi In P«litl6 se tudi zahvaljujejo nvolilcem", ker jih niso izvolili. Upajo pa, pa zmagajo po šestih letih. nTrošt" je lepa reč! Naj se torej ie „trošfcajoa. Zahvala. — Od 6. t. m. dalje mi prihaja od vseh krajev slovenske domovine in izza njenih mej toliko pismenih in brzojavnih čestitk na svoji izvolitvi in za vspehe ob volitvah, da ne morem zahvaljevati vsakogar posebe, kajti kopičijo se druga nujnejša dela. Zato zahvaljujem na tem mestu vse prijatelje, znance in čestilce prav presrčno na izraženih čestitkah. Hvala! A. Gabršček. Opozarjamo na oglas tvrdke Lavrenčič L Domicelj, ki se nahaja na peti strani. Listnica. — Prihodnja številka „Sočeu izide radi praznika v četrtek v soboto. Zato bo toliko več novega gradiva v ..Primorcu" v petek, na katerega opozarjamo. Vsled pomanjkanja prostora smo morali odložiti mnogo gradiva, določenega za danes, za prihodnjič, oziroma za „Primorca". Dobro domači Zdravi!«. Med domačimi zdravili, katere se uporablja pri prehlajenju itak kot pomirjujoče sredstvo, je najbolj priporočljivo Liniment. Capsici comp. s sidrom (nadomestilo za BAttker-Pain-Expellera), katero izdeluje Dr. Richterjeva lekarna v Pragi. Cena je nizka: 80 v, K T40 in 2'-— za steklenico; steklenica je v elogantni škatljici ter označena s sidrom. __________ Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. ČeoeiarsM shod za Vipavo vrši se 25. t. m. ob 11. uri dop. v Vel. Žabljah v tamkajšnem šolskem poslopju. Predaval bode gosp. naduč. Anton Likozar iz Ljubljane. Sosedni čebelarji se vabijo, da se udeleže shoda v obilein številu. — Predavanje o menicah In meničnem pravu priredi prihodnjo soboto pri zlatem jelenu ob 8Va uri zvečer „Trgovsko-obrtno društvo za Goriško". Ker je predavanje važno posebno za trgovce in obrtnike, priporočamo, da se istega gotovo udeleže. Politični pregled. Tržaški deželni zbor je imel včeraj sejo. Navzoč je bil tudi namestnik Hobenlohe, ki je narisal v glavnih potezah načrt "milno reforme, V posebno komisijo za pretres volilne retorme sta izvoljena tudi dr. Rvbar in dr. Slavik. Knfirenea o jezika vnem vprašanju se je vršila pri ministerskem predsedniku if>. t. in. Tiče se češke dežele, iu Jugoslovani V1V Ministra dr. fiedter in dr. Oorssnitla prideta ta teden v Trst. Razne vesti. Nil CtSir je -^koliko obolel. Prehladil se je. Bolezen se razvija normalno, bati se ni nikakih komplikacij. Slovenska umetniška razstava v Varšivi. Dne 28. pr. m. se je otvorila v Varšavi na Polj* skem slovenska umetniška razstavo, ki jo je priredil klub slovenskih umetnikov „Snval. Namen razstave je, seznaniti bratski poljski narod s slovensko upodabljajočo umetnostjo. Razstavljenih je 05 sledečih slikarjev: Ivan Grohar (0), R. Jakopič (24), M. Jama (13), M. Sterner (U), P. Žmitek (3), iu R. Ktei-nova (?). — Poljski listi se izražajo jako pohvalno o slovenski umetnosti. Orživs! delo naie msnirnlji znala skupaj ».847.07J.888 K. PetliMC Plitki v TfStu je na nekem shodu v soboto, kjer seje imelo protestirati proti vladi kot najbolj reakcionarnemu delodajalcu, grdo denuačiral »lov. carinske uradnike ter jih ilolill, da tirajo »lov. propagando. — Fej takemu socialistu I Vtllkuskl doheikl pri iHitk u »Lap Mili-mil«, , , O0 kj<« v Dalmaciji pletejo m „Le«o Nazionale", izkazujejo potom laiki listi veli kanskl dohodek, č#, glejte, toliko jih je, pa so tako zatirani. To je vie skupaj dobro pm-računjena sleparija. Društvo „Dante Allghieri" poSllja iz Italije denar »Legi"; radi lepšega pa se skrivajo prispevki tega društva za dohodke z Leginih plesov v Dalmaciji! PrazROvaaje revolucijo iz marca 1848. na Dunaju se je vrSilo v nedeljo na običajen način. Zbrale so se na groben žrtev revolucije velikanske množice ljudstva. Govorilo je več govornikov. Edina slovenska kleparska delavnica koncesijonirana za plinovo in vodovodna vpeljavi) fina »i Čufer u florici ulica Su. Antona (v Kopačevi hiši). m Priporoča se vsem gg. odjemalcem) ! posebno pa kmetovalcem za vse potrebščine spadajoče ? to stroko kakor: mehe za žvepljanje trt po zadnjem sistema, škropilnice za vidrijol, poli-valnike za vrte, patentirane ventilatorje za dimnike itd. Popravila se izvršujejo tožno in po najnižji ceni. flnton Breganlič, poslovodja. A. vii. Berini Gorica, Šolska uliea St. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste Hibatjšiti tviik iz Istre, Dalmacije ttalfttie, Bari k lise s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Eron 112, 1*20. 1*36, 1'44,160.1'80, 2"~, za laži po 72 vin. ------- Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na doia. Posodo se pušča kupcu do popolne rpornbe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------------------mila in sveč.------------------ Cene zmerne* Ivan Kravos na Kornu št II. GORICA na Komu it.il. delavnica in zaloga raz* ličnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konj-:*tYu.m3"- J^mmf ske potre b-S č i n e, potovalne potrebščine kakor: kov- Čege, torbice, denarnice, listnice ......# itd. — IzvrSuje in sprejmn v Sp»^'4^^lk popravo različne koleseljne in SJcJ^^J Poprauila se izuršujejo ločno. Ce n e zmerne. Peter ColiS čevljarski mojster GORICA, Raštelj 32 (f lastni hiši). Sprejema vsakovrstna naročila po meri in poprave, Naročila z dežele se raz« pošiljajo po polti. „ ¦MT* CENE ZMERNE milo goriške touarne A. Gabršček je naprodaj v sledečih trgovinah v Gorici in Solkanu: Blokar Josip De BIw Lacijan BmtVLl AlojKij CalUgaria Iv. Cappefta Viktor Cleti Al, Kuštrin Anton Kutin Josip Matega Jakob M;ira2 Jakob Batisti«'- Heklor, .Solkan FornnzunC Marija. .. .Tog Josip, „ Jug iVnton, „ Komel Franc —• Solkan Marega Alojzij Modic Franc Toftell Viktor v Gledališki in Senienišlri ulici Vodopivcc vi. Alojdja Vuga Rafael Vallerio Petrina. Fecile PeUr Komol Jrao, Solkan Slabile h!;*'* T Vuga Valentin, ., na Goriškem: Ii&udai Josip — Kanal Briško Angel — St. Andrež Boneta A. — Opatjesolo Brumat E. ¦¦- St. IVter BoZiC Ijjnac — Klauže Donda Ivan - Morar Drekunja Jernej. Podmelec tVrman Erm. — (IradiSde Gregtmch Ivan Podgora (.»riclj Anton, Uihomberk UodniC- Ji»icia. tJorjausko Jakil Fr. — Hupa Jerkie Jožefa - - Hobravlje Konda Iv. — Kneza Koren Simon — I.ivek Kosmač Fran. .Slap ob Idriji KoMr Terezija — Kanal KoSir Blaž - Kanal Komel Alojzij - Konij'^ I^eban Josip — Vnice Maraž Jakob — Vrtojba Maraž Danijel — Vrtojba Matelif Ivaa. I.tvek,.JevSfek Makur Josip -- Šcinpas Mprmolia Alojz -- Batuje| MlekuS A. A. ~- Bovec Marega Alojzij — Lesnik Malik Slihael, AjdovSOina Močnik Luka — Knrža Nemce J«s. — Bilje Nemec Jožef — Podgora Nemec Franjo, Nabrežina Nannt Jožef — Kanal PerS'n' Andr. — Omiffe Pirjevec J. — Sežana Pipa Ivan — IVača Pcrši? Andrej - - Crntte Basen Marija - ¦ Oprina Robert Mih. — Štanjel Hntar An!. •¦¦• Grahovo Repif Franc — Ajdova ina KtikuSCek Marija, Kobarid Smrekar Iv. — Kueia Saksida Ter. -- Domberg Spacapan Fran — .Ozcljan Savelli Julija - Sempas Spacupan Albin ~ Miren Stibil Kat - šturje Smrekar Jožef ~ KazariPe Skert Janko ¦ Uatujo Stnrm Fran — Livek rStolfa Fran — Sežano. Lirea Alojzij - - Dutovlje Della.Scbiava I. Sveto Komen Terpin Anton — Podgora Torkar Matevž — Potlbrdo Tonetti A. -^.firadiška TratnpoS K.. Kostanjevica Tkrciar Ivan — Dntovlje Vru»vee A. & J. — Tolmin Vrton An t<;n — Skrilj«. Na Kranjskem: Gobec Drafrotin, Truovo-Bis. Pogai'nik Filip -- Dobrav« Janez — | Olivfie Friderik. Bob.-Bela . Banear Fr.. šturje, Kuustl Boh. Bela. V Trstu: Antonint Fab. Bertos Klenicnt Brandolia Ivan Bertogna Drag. Brasadin Peter Curet M. 1'eglar Emilja Celila, Ivan Cassntti Ricc. Cergolj Ivan 1'ooperativa operaia (Jamar Frid. JCek Aston »Aihovin Ivan C>iae Anton I>w»rilia Fran Dolneb Albert Dorololo Fr. Duller Iv. Ferfoglia Fran Fnrlan Ant. Gcrin Anton (JregoriC Josip itomisel Anton Godi na Stanko (jrassi Karol Godnig Ji. GlivKek Fr. GasperSiS Ana, vd. Jaksetič Karmela Klan Ivan KoSmerlj Ivan Kravos Kristjan Kobai Andr. Krasna Anton Kosak Josip Legat Alojzij Lnia Josip Tx?nassi H. Miirtl Valentin Macbne Alojzij Muren Alojzij Mtilosig Fran Millontg Ivan Miiui M«lany Mazen Alojzij Morpurgo Viktor Marcari Ant. Magris Ani.gel JJagclscbmid Ladovik Norbedo Vikt. Nteder Jos. Peternel Peter Pirih Andrej Prelog Ivan PlesniCar Vckosl. Pctjone Josip Prat de Katarina Penko Aiojzij .Sacehi Fr. StepanfiC Alojzij »Silvestri Anton Silvestri Vikt. $onsai> Fran Sne Andrej &uka Iv. Tomaiič Ivan Tamaro Jurij ITdina Ant. 1'rdic Andr. Umek Josip Volk Fran Vatow Ivan Viegek fouiaz Versolatti David Vnga Kater. Vesnar Iv. Zore" Ivan Zvvitter Valentin Zgnr Leopold Zgm k Popatnik. Zkrniu Hekt. Kndenigo T'go. Železni k Ivan v Fulju in drugod: AsUmelll Alt. F«raglio Isid, FabbretM D«w. Konsomno dro!lt(MedoIinr.i Konuimno drnfttvo (Polai Monai Jo«. Marinkofie Jak. Marchese Santo Naznanilo. Uljuduo naznanjava slav. občinstvu, da sva otvoriia dne 16. trn. žžiž V GORICI mm lir-Starenitrgu štev. 9 (v hiši gosp. Rovana) veliko zalogo koruze, otrobi, ovsa ogrskega in bosanskega. Priporočava se za obilen obisk Jfa$i»et)čič 9f JDonjicelj. ANTON CEBNIGOJ odlikovana mizarska delavnica s stroji na električno ------gonilno silo------ GORICA, Tržaška ulica št 18. Izdeluje: vsakovrstno pohištvo vseh slogov, razna stavbarska dela,...... razna cerkvena dela,........ oprave za prodajalne i. t. d...... Po zmernih cenah! -"*fl| Izdeluje in ima t zalogi vsakovrstna stmgarska in rezljarska dela. Anton Jerkič edini odlikovani fotografski zavod za mo-demo fotografovanje in slikarstvo Gosrlea, Gosposka ui. 7 elehtrofotografski -^i ZAVOD Trst, Via deUe Poste lO, L naastr. Posnemanje izključno pri čarobni električni razsvetljavi s pomočjo svetilke Jupiter« do 9. ure zvečer. Suetouna nouost. ' Loj Maraspln Fr.lli Pierobon Marija Jloeco Amad. — Pazin Rabfeld E. Pazin Sponza Enfemija — Bovinj §tocovac Bort. - - Kanfanar Hetko Širne — Kanfanar. BeM I. Boka. Prua goriška fouarna umetnih ognjeu s strojnim obratom izdeluje: rakete, bengalične ognje, rimske sueče, kolesa itd. itd. posebnost: papirnati fopiči. Nadalje priporoča: jnbilejde transparente v velikosti cm 120 x 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm = 100 x 150 z monogramom. = ferd. ulakuc pooblaščen in priznan pvrotehrik Soilca, tekaližie Frana jcs. 34. Iz prijaznosti se sprejemajo oaro-Hia tudi v kavarni „D o g a n a8 tik sodnijske palače. !|| Andrej Fajt | pekovski mojster | S f Eiricl Cirsi Franc 6iis. It. I. S i------- Filijalka v Dornbergn. ~-^ S S Sprejema naročila vsakovrstnega $ 5 peciva, tudi najfinejega, za nove 8 • ma§e in godove, kolače za bir- • - mance, poroke itd. Vsa naročila 5 izvršuje točno in natančno po želji g naročnikov. v Ima tudi na prodaj različne moke, • fino pecivo, fina vina in likerje S po zmernih cenah. J Za veliko no« priporoča goriške S plneo, potice Itd. • Anton Potatzky v Coriei. Ns uri-di Raltolla :. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. kupujemo po najvišji dnevni ceni. Opozarjamo zlasti naše mesarje, naj tope in zbirajo loj za našo tovarno. Sprejemamo ves loj, kar ga kdo more zbrati. Kdor ima loj, naj še oglasi. Goriška tovarna mila A. Gaksček. Ntjcenaje koptvaiiea Rlrokerikegi li ir«b««j» blaga \tr tkanla, prej« is aitlj. POTREBŠČINE za pisarnlce, kadiicB in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaŠ« in Čevljarja. STcituJlce. — Rožni tcncl. — Malne knJIIlee. tišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in Melje. Najbolje onkrbljcna zaloga z* kramarje, kro6nj«rje, prodajale« po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35 -8 Z blagom sem zadouoljen je izurstno Up 1? Vnlfrp v Novem mestu . Ul. II. f Uluiu (BadolfoTO :: Kranjsko) Je uredil In izdal: j 1. CMio-praiM rel in soM pMSSE len zbornik pravil označene vrste; koncem tva- rine je obširno stvarno kazalo v slovenskem iu . hrvatskem jeziku. — Obseg XII. in 909 strani; cena vezani knjigi 8 K. poštnina 55 v. 2. Odvetnica tarifa -SS^ skem jeziku pred sodišči; sodne pristojbine. I Obseg 7» strani (-20 tabel); cena 1 K 80 v. ~ Knjigi se dobivate v ..Slovanski knjigarni* A. Gabršček v Gorici. ivarstvena taiamia). y kratkem ČaStt OOIO- J tica in životna lenost (mrtvost). Te j kapljice tudi storč, da človek raji j6. \ Cena steklenici 60 vin. S Snsiofolettijeva pijača Iz Kine! in Žplf!7a naiboPi pripomoček pri < lil liOVSliUi zdravljenju s trskinim oljem. < Z Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. t .T.l|| Varstvena znamka: ^fiiniment. Gapsiei comp -.«dro" ^K g i comp.p^ Anker-Paiit-Expeller je povsod prepoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenice v škatljab. z našo varstveno znamko „si-drom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA t ,.ilat^m leva" v Pragi l Ti Bli8*bethga8Bo štev. 5 nova. | poroča Prvi kranjski tovarni testenin trgovec Ivan Cergolj = vi Trsta. ===== Tr^o\/5ko-obrtqa re^letrovana «adm«a zadruga V Gorici ¦ neomejenim Jainatvorou Ni^elstvo in nadzorstvo »Trj premenjena in dne 29. decembra I! ovsko- obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na ____________________________j. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 2908. ta-le način poslovanja: Daje svojim Članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec z« vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji ižposojevalca določi tudi nt 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine •/,* prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4*/»*,' večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo debli, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. i Lekarna Mofoletti ; \ v Gorici. ! ; ŽELODČNE KAPLJICE j ^ z znanko sv. Antona Padovanskega. < Zdravilna moč teh * kapljic je ceprekosljiva ^ — Te kapljice vredijo • redno prenavljanje, ¦ če se jih dvakrat na dan • po jedno žličko popije. ˇ Okrepe pokvarjeni že- J lodec, storč, da zgine J Msami^^ „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni Mil, Goapo.toi ulic« it. 7, I. nailstr.) - Ttlftfan ii. 79. RaJun polti« hranilnice itiv. 8SM15. V skupni seji nadolstva in nadaorstva 2 dne 5. decembra 1907. 86 ^Hranilna vlog« se obrestujejo po 4'/,%. Stalne večje vloge « enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsatcoirar. Posojila se dajejo 2adružnikom na vknjižbe po 6%,na varSČino ali zastave in na menjice po 67t % ; za čas denarne draginje V/o višje. Glavni dalail se obrestujejo koncem leta 1907. s 6%, Stani« 31. dec.1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. - Hranilne vloge: 1,675.188-82. - Posojila: 1,617.190.37. - Reservni zaklad: 82.38263. - Vrednost his: 112.828*- m Knjigoveznica Ivan-a Bednafika se je preselila V Via della Croce Št. 6. (nasproti Šolskega doma). Denar prihrani, kdor kupi izgoipvljeno pohištvo pri AntBrešcak-u v Gorici, v Gosposki ulici št 14 (v lastni hiši) kateri ima v galop najbogatejšo iztero pohištva vsea slogov ga vsak slaa, priprostega in naj- fioejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Gae fcrez koskurence. Odlikovana pikirlja In iladfilCarna Karol Draščik v Gorici na Kornu v (liitni kili) mšujo naročila vsakovrstnega tudi najfl nejega peciva, torto, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In llkarja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za nmogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦**» po Jako zmernih cenah. ***• Žene! Ako trpite u itrjenji krvi Ii u po» dobnlh bobnih, tedaj pišite u P. Zlimi i laik 214 pri Kolina ob Beii. Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem: ,«Mpa B. ie W. pile; Ltp* itvsla! Vale »redatvo je nSinkovalo te 5. dan". G«pa L, v M, piie: „PiiporoCal» Jkhu vmIohiu Vale isvmao sredstvo ter ne bom saina nikoli brei njega«, Arhitekt S. v M. pite: »Z& iiborno postrelbe bo zahvaljujem. Pri moji žea; je Va3e sredstvo fe po 3-dnevni rabi bret boteCio aOinkovab*. 1'ruti pvJiijatvi 1 uurko nemške veljtve (tudi v amamkah) pustjem knjigo: »Motenje perjo-le' spiial dr. Med. I.cvw. — 1'ojasaiia brvzplaliu. Za odgovor *.jaj ne priluit mačko. Kožuhovne ovratnike (boa) u največji izberi - po čudovito nizkih cenah _ Raznovrstne pletenine za zimo i Jaegerperilo iu naj si v lastno Korist ogleda vsakdo prod nakupom r trgovini J. ZORNIH - Gorica, Gosposka ulica št. 10. Cene brez vsake konkurence! — Kakovost blaga najboljša! Solidna postrežba! Cene stalne! Cenj. dame in gospodje - pozor! CHRISTOFlMš namizno orodje in posodje useh vrst. friznano težko posrebrnjeno najlepšo forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podsfauki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebai izdelki za lutele, restavracije in kavarne, kakor udi pensijone gospodinjstvo itd. Imate e šivalni stroj? Ako &n nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva ae prepričala da ostane »Original* le najboljši. Original-Sictorla stroji #&L¦ uporabi bretiumno. Original-Victoria stroji "1™$* za domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji ™afi$ za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago ntrankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Victoria stroji5in;i!L lek vseh dosedaj obstoječih tovaron. Za vsak stroj jamčiva 10 let, Nikdo naj no zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje^ Edina zaloga •Orlgta&l-VtetorU* trojev In dragih Šivalnih strojev, d?okolts »Počit«, orodja, manične ti vseh lovskih priprav pri tvrdkt Cliristotle & C* Dunaj L Opernring 5 (Heinrichshol). Enstrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih 'zastopano po prekupcib. — Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naM izdelki svojo tovarniško znamko in ime ChristoJle. KERŠEVANI & ČUK GORICA Stolni trg št. & iPJatsea Duomo) lastna delavnica In poprav Ijalntea KI V A CASTKLLO It 4. Goriška tovarna mila A. Gabršček. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SioVenci za Vselej le hlapčevali tujcem. State gospodinje! Poskušajte milo iz te lomače tovarne! Metel je izvrsten. Cene ottajne! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s sokem. Posk8uv^ek 1*°?*! Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno« ogledala, žima in platno.