»t 84. _______/g Ithaja trikrat bi tedei, in aioer v Uril Četrtek in soboto ob 4, uri popoldne tor «rtaw (k> polt pT«j«m«»i »li v Oorlul da ujm p©Wl)iKms \ v«# loto ........16 iN %...........I« • »,............Rt Posamične Btevilk« stanejo 10 vin. „S0ČA" ima naslednje izralne prilog«: Ob no-vem letu ..Katipot po G&rlSkem in BradlSCanskem" in ,l*Jipot po IjaMjant in kranjskih aestlP. "dalje*-JfW' icrat v letu „Vowt reč icleintc, parnlkcv ii postati mi". Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki' ulic) štev. 7 I. nadstr, v .(ionski Tiskarni t A. GabrScek Na oarofitla orei doposlaae naročnine se ne oitratno Oglasi t& poslanice se racunijb ptr*ft»tit-vrmih de Usk&na 1-krat 16 v, 2-krat H v, 3-krat Ii v vsaka trsta. Večkrat po dogodbi. Veoje Crki> po prostoru. — — Reklame in spini v uredniškem delu 3<> v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K V Gorici, v torek dne 17. marca 1908. Tacaj XXXVIII. svobodo in napredek!« Dr. K. lovni. Urednlitvo w nahaja v Gosposki «llo| 8t, 7 v Oorfol v I, nuditi Z wednlkom jo mogoB? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopotadne ter od S. do 5. popoldne; oh nedeljah in praznikih od 9. do IS. dopotadne. TJpravaJ5tvo se na-haja v Gosposki ulici It, 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. HaroCnlno in Ojjlase je plaCatl loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le aredniltvo. Naročnina, reklamacije in drage ie6i, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le npravnlltvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Sooe« vsak petek in stane vse leto 3 K 'JO h ali gld. 1-60. *So8a« in »Primorect so prodajata v Gorici v naših knjigarnah iu teh-lo tobakaraah: Schwarz v Šolski ul.,JellerHitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekaliSou Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališfini ulici, I. Matiussi v itfioigFonaica, LHovanski v Korenski ulici št 22; v Trata r tobakarni Lavrendid na trga della Caserma. avčič v Gorici. Talalon it. 83. — Naši koloni ali: Vsakemu svoje! Kolonstvo je furlanska špecialiteta. Med nas sega le toliko, kolikor segajo furlanske razmere med sosedne Slovence. Umevno torej, da je bila stvar furlanskih poslancev, zastaviti svoje moči v ta namen, da se zboljšajo odnošaji kolonov do njihovih gospodarjev, oziroma da se j kolonstvo odpravi. Furlanski državni in deželni poslanec prost dr. Faidutti je študiral to vprašanje po Furlaniji in tudi po slovenskih občinah. Vse je izprašal, vse je poizvedel, nad 300 pogodb med koloni in gospodarji je dal prepisati in potem je napravil obširno spomenico. V tej spomenici je jasno in natančno obrazložen ves položaj kolonov, zgodovina kolonstva in vse zle posledice njega za kolone in gospodarje. Lani meseca julija je bila predložena ta spomenica vladi. Spomenica je vzbudila vse -bčo pozornost med demokratskimi strankami, posebno so se zavzeli za rešitev kolonskega vprašanja socialni demokratje. Vlada je kazala voljo, da stori kaj v prid kolonom. Ko je bilo pa znano to že na splošno, takrat je prišlo na ušesa tudi poslancu Foruh Meseca novembra lans! aLi leta se je osokolil poslanec Fon ter stavil tisti znani klasični predlog: Vlada naj odpravi kolonstvo na Goriškem! Predlog je obsegal še dva ali tri stavke — povedal pa ni nič. Smejati so ?e morali v ministerstvu, ko so dobili v roke tak znamenit predlog. Potem je Fon čital v Ropalo" neko pogodbo med kolonom in gospodarje, i ter jo ob neki priliki porabil. Klerikalno naše časopisje pa je začelo peti slavo Fonu in ga povzdigavati v deveta nebesa. Klerikalci so šli v svoji nesramnosti tako daleč, da so skovali v imenu kolonov neko zahvalo, v kateri so koloni .-------------!T na kolenih klečali pred visokim poslancem Fonom. Vsa akcija vlade se vrši dalje na podlagi Faiduttijeve spomenice ter bo predložena vsem državnim poslancem. Vlada odpošlje v Furlanijo svojega odposlanca višjega uradnika Schullerna -vse to pa vedno na podlagi mate-rijala iz rok prosta Faiduttija. Ni dvoma, da započeta akcija prinese povoljen uspeh. Ali zopet vidimo, kako se ponašajo naši klerikalci s tujim perjem. Kakor so jemali Štreklju zasluge za seno, ko je vendar znano celi deželi, da se je on prvi zavzel za pomoč kmetom, ki so trpeli vsled suše, tako jemljejo sedaj zasluge proštu Faidutti-ju ; poslanec Fon je ciničen dovolj, da se k vsemu temu smeje ter pusti, da se mu pripisujejo zasluge, katerih nima, in da se celo po shodih dela kakor bi nosil s seboj v žepu že rešeno kolonsko vprašanje. Vse šalobardenje in širokoustenje o kolonstvu od strani slovenskih klerikalcev je naravnost ostudno, nedostojno ter se vsakemu poštenemu človeku gabi. Ali od Stranke Ljudskih Sleparjev kaj drugega ni pričakovati. »Gor. Tiskarna« A. Gabrftck (odgov. J, Fabčic) tiska in zaL i DOPISI. Iz tolminskega okraja. Iz Biške doline. -
h bi jo odklonil, ni bilo niti misliti, ker je bil na vseh shodih, kjer so klerikalci stavili kandidate, a mož jo je skupil.
Kedo je njega kaudidiral V
Pcr nuncev je ob lanskih volitvah ga farbalo. Mož pa si je mislil: rHentaj, tu bo bolje." Pa je oblekel drugo suknjo. Župnik sam je rekel, da ga imajo samo zato, ker ga potrebujejo.
Ko je prišel čas obljubo spolniti, je pa žup'nik za njegovim hrbtom nagovarjal volilce, naj predlagajo župnika Kovačiča iz Podmelca, češ Torfcar ima že itak dosti. Mi proti njemu itak nismo imeli nič, ker nam je vseeno, naj Kosmač ali Peter ali Pavel kandidira od njih stranke. Muzali smo se pa vseeno, ko se je dal tako imenitno vleči za nos. j Gospodje v Gorici, kakor smo čeli, mu
tudi niso zaupali, ker so se bali izreka : danes tukaj, jutri tam.
Kaj pa z loparjem, ki je obndil toliko prahu ?
Po veselici Bralnega in podpornega društva (drugi dan okoli popoldne) je bilo zbranih več mladih porednežev, kateri so bili veseli izvrstno uspele veselice, ki je klerikalce grozno bodla v oči, in so ne vem k,".ko, prišli na misel prirediti katoliški shod, in postaviti kandidate. Ko so bili kandidati zbrani, jim ni bilo drugače, kakor volilcem jih pokazati. Ker so imeli slučajno lopar pri rokah, so pa kar nanj napisali imena: »Gregorčič, Kosmač in Torkar". Mi tega koraka nikakor ne mislimo zagovarjati, pa kaj si kedo more, če se klerikalni kandidati ravno tako pišejo. Da so napravili obhod po vaui, se jim tudi ne more v zlo Šteti, ker „mladost je norost8.
Da je pa lopar postal tako slovit, pa mi tudi ne moremo pomagati, ker so sami vso stvar raztrobili. Kaj je bilo treba Tor-karju vso stvar s po vzdignjenim glasom praviti v občinski seji, in ropotati proti veselici, katera ni bila v nikaki zvezi z omenjeno demonstracijo ?
V .Gorico" menda tudi nismo mi pisali. D. se pa piše v BGoriciu o Podbrškik f autih: > Itvjanci, druhal, barabgka klika i. t. d. moramo pa odločno protestirati, ker so lanije na glasu, da so dostojni in inteligentni. Samo hudirja, napredni so, to je križ. Pa naj mi damo hvalo in čast edinemu fanta, ki je klerikalec in mežnarju, ker sta sv. vero in svojo stranko nekemu naprednjaku s pestmi v glavo zabijala?
Vera je bila zopet v silni nevarnosti. Posebno pri ožji volitvi. Neki agitator je nosil s seboj kar celi pastirski list, ki je po-
svečen modernistom, ter ga kazal in zaničeval ljudem, daje papež pisal škofa in Škof vernikom, da ako je še kak kristjan, naj gre ž njim volit, ker ao se liberalci lotili že papeža.
Ali je sam tako neumen, ali pa ima ljudi za tako bedaste, da bodo verjeli, ne vemo. Zdi se nam, da je oboje. Posebno so podžgali žene, katere sedaj po zmagi tarnajo: m, jej, sedaj bodo nam cerkve podirali itd.
V Stržiščih menda.že v strahu čakajo, kedaj pridejo možje postave po gospoda. Nekatere žene so govorile: molimo, molimo, da ne zmagajo liberalci, ker ako zmagajo, nam cerkev podero. Neki mož je že paragrafe štel, katere bodo izvrševali liberalci, ako zmagajo. Evo jih: § 1. Ako zmagajo liberalci, Dodo vse duhovnike spodili. § 2. cerkve podrli. § 3. vsak mož bodo lahko imel žena, kar jih bode hotel. Žalostno, a resnično. Ni čudno, ako so nalovili toliko volilcev. Sicer se v »hribih dela dan". Dokaz so minule volitve.
Nam bode treba silnega truda, da vbra-nirao, da klerikalci ne poderejo vsega zida krog cerkve. Mesto da ljudi slepijo s takimi bedastimi in hudobnimi lažmi, naj obrnejo nosove v cerkveno gospodarstvo, dela jim ne bode manjkalo.
Pa dolgo ne bodo več f&ibali ljudstva, ker se je že v enem letu veliko na boljše obrnilo. Mladina je večinoma naša, in to jih straši. Poslance čaka hvaležno delo pri nas, da pozvejo potom shodov naše potrebe, ter si pridobijo zaupanja pri ljudstva, ko bodo videli, da jim ne bodo cerkev podirali
Gregorčičeva reforma ima tudi za našo stranko koristi. Ko bi ne bili mandati v splošni kuriji tako razdeljeni, bi ne bilo naprednim poslancem mogoče priti v dotiko z nami, ker drugače bi imeli gotovo klerikalci poslanca za naš okraj. Potrebo imamo silno veliko.
Naš denar, ki se je dosedaj stekal v Furlanijo, bi nam mnogo koristil. N, pr. v vrši Podbrdo so razdelili občinsko zemljišče, s katerim se skoraj ne ve kaj početi, ker je tako, da ne prinaša nobenih koristi. Dežela bi lahko priskočila z malim zneskom na pomoč onim, ki bi radi spremenili pustinjo v
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: ===== ALEXANDRE DUMAS. ==
(Dalje.)
— Hvala, grof, pravi, hvala za to srečno novico. Glejte, sedaj sem srečen in pomlajen! Ah, vi niste Mazarinovec, vi! Kaka sreča! Sicer pa to ni bilo mogoče. Toda, oprostite, še nekaj: ste li prosti?
— Kako razumete to besedo »proste?
— Če niste oženjeni.
— Ah, ne, tega ne, odvrne Athos ter se nasmehne.
— In ta mladenič, tako lep, tako eleganten, tako ljubezniv....
— Tega dečka vzgajam, in on niti ne pozna svojega očeta.
— Prav, in vi ste Se vedno isti, Athos, velik in plemenit ?
— Milord, kaj hočete reči s tem?
— In sta gospoda Porthos in Ararais še vedno vaša prijatelja?
— In recite tudi d' Artagnan, milord. Vedno smo si še štirje vdani prijatelji, kakor nekdaj, toda kadar gre za to, da li služimo Mazarinu aH da se bojujemo proti njemu, da smo Mozarinovcl aH Fronderji — potem sva samo dva.
— Aramis je z d' Artagnanom ?
-- Ne, odvrne Athos, Aramis je v mojo čast mojega prepričanja.
— Ali me lahko spravite v zvezo s tem tako ljubeznivim in duhovitim prijateljem ?
— Seveda, kadar vam drago.
— Se je kaj izpremenil ?
— Opat je sedaj, to je vse.
— Ustrašili ste me. Torej se je v tem stanu odpovedal vsem velikim podjetjem ?
-— Nasprotno, odvrne Athos ter se nasmehne, nikdar ni bil še tak mušketir kakor sedaj, odkar je abbe, in v njem najdete pravega pravcatega Galaorja. Ali hočete, da ga gre Raoul iskat?
— Hvala, grof, mogoče da ga ne bi našel doma ob tej uri. Toda ker mislite, da lahko razpolagate ž njim....
— Kakor sam s seboj.
— Ali mi morete obljubiti, da mi ga pripeljete jutri ob desetih na louvrski most?
— A, a! pravi Athos smehljaje, imate li kak dvoboj ?
—- Da grof, lep dvoboj, v katerem mi boste, upam, stali tudi vi na strani.
— Kam pojdemo, milord?
— K Nj. Veličanstvu angleški kraljici, ki mi je naročila, da ji vas predstavim, grof.
— Torej me Nj. Veličanstvo pozna? —- Jaz vas poznam, grof. „« To m2 je uganjka, pravi Athos; toda nič ne
de, v trenutku, ko ste vi pri stvari, ne vprašujem, dalje. Ali me hočete počastiti ter z menoj večerjati, milord V
— Hvala, grof, odvrne Winter, obisk tega mladega moža mi je vzel, odkrito priznam, ves apetit, in mi najbrže vzame tudi spanje. Po kaj je neki prišel v Pariz ? Zato, da bi mene iu sreča!, ni prišel, ker ni vedel za mojo pot. Ta človek me plaši, grof; v njem tiči neka krvava bodočnost.
— S čim se ukvarja na Angleškem ?
— Tam je eden najbolj gorečih pristašev Olivier Gromvellove sekte.
— Kdo ga je pripravil v to? Zdi se mi, da sta bila njegov oče in njegova mati katoličana?
— Sovraštvo, ki ga goji proti kralju.
— Proti kralju?
— Da, kralj ga je proglasil nezakonskim, ga oropal njegovega imetja ter mu prepovedal nositi ime Winter.
— In kako se imenuje sedaj ?
— Mordaunt.
—- Puritanec, preoblečen kot. menih, ki potuje sam sirom Francije.
— Kot menih, pravite ?
—- Da, kaj niste tega vedeli?
— Jaz vem samo to, kar mi je sam povedal.
— In tako je slučajno — Bog mi odpusti, če govorim pregrešno — tako je slučajno spovedal bethun-skega rablja.
— Potem mi je vse jasno: poslal ga je Grom vreli.
— H komu ?
— K Mazarinu; in kraljica je uganila: prehiteli so nas', vse mi je Kidaj jasno. Z Bogom, grof, na svidenje jutri!'
travnik. Ljudstvo teh stroškov simo ne premore, Ako se daje Furlanom podporo, da Čistijo travnike * naSlm denarjem, zakaj bi ml m smeli zahtevati, Občinske poti bo tudi take, da se Bogu smili, Dosedaj se je le re-kalo iz farovža, da se mora g. Oregorčiča iti prosit, ker on ne bode hodil k nam, (Konec prih.)
IZ VolCMlU župinlji, - Na Selih službuje učitelj Bratina kot potovalni učitelj Sela-Ruti. — Mož je bil bolan, tako, da Se Šole nI imel. Pa glej zdravilo za klerikalce. Volitve so ga ozdravile. Letal je od hiše do hiše in agitirai za klerikalne kandidate.
Kaj pravi k temu c. kr. okr. šolski svet v Tolminu? Ako bi bil kak učitelj naprednega mišljenja le z mezicem ganil — lop po njem! Klerikalcem je pa vse dovoljeno! Čudno. Dvojna mera. Velilec
iz ajdauskega okraja.
Z ililfSktH- — (Po volitvah.) — Bog je dal človeku um in pamet, da spozna, kuj je prav ali kaj ni prav. Ali pa se ravnajo vsi ljudje po svoji pameti, katero jim je Bog dal? Rečem na kratko, da ne. Pa pride čas, ko pridejo še drugi do spoznanja.
Kaj je treba v ta namen? Či-tanja, napredovanja,- dobrih društev itd. To bi moralo biti skoro V vsaki občini; potem pridemo do spoznanja in do omike.
Pa nagim nasprotnikom bi to ne bilo po volji. Ker oni bi rajše videli, da bi ljudstvo še bolj podivjalo in se poživinilo. Ljudstvo se počasi drami iz svojega spanja. Zbudi se, ljudstvo! Kaj boš zmeraj hlapče-valo! Tvoji nasprotniki se ti v obraz smejejo, ko ti trpiš, se oni veselijo. Preveliki davki nas tarejo, deželne pa občinske doklade in drugi troSki! Ali naj zemlja vse to da? Kje naj kmet vse to vzame? Torej naj bo vsemu temu enkrat konec. Klerikalnemu jarmu se treba najprej odpovedati. Ob času volitve hodijo klerikalci strašit in slepit kmeta s peklom in hudičem. In ti, ubogi kmet, jim vse veruješ, ker si še nezaveden, neomikan. Zdaj so končale deželnozborske volitve; naš napredek smo že dobro pokazali; prihodnje si moramo še bolj prizadevati, da ne pride ne v državno in ne v deželno zbornico prav nobeden klerikalec. To bodi naše geslo: vse za narod, omiko in napredek.
Ko berem rezultat deželnozborskih volitev, vidim, da v mnogih vaseh so ljudje v resnici še nezavedni, ker niso še prišli do svojega lastnega prepričanja. Ondi jih nunei strašijo na vse predrzne načine, in tudi naredijo med družinami velike razdore, ker gospodje nunčki hodijo večji del le k ženam, in pri ženah imajo pa oni največ vpliva. In žena uboga, nezavedna, reče možu, da ona ukaže, da mora iti volit, in mož, zvest, pošten, tndi ženo uboga in gre volit. Kaj pa gre volit? Revež ne ve drugega, kakor da bode volil ? Vidite, tako farbajo nunci še po
mnogih krajih. Po drugih pa je ljudstvo le dobro prišlo do zavednosti U\ do svojega lastnega spoznanja, da ve, kaj voli. Ali voliti nI tako lahko, kakor bi si kedd mislil. Mora vedeti, kaj voli! Voliti pa »momole zanesljiv« moie, da nam bodo kaj koristili.
Veseli In ponosni pa smo na izid volitev. Boj je bil velik, ali imaga je lo naša in tudi upanje imamo, da bodo nam poslanci na strani stali v naših stiskah in težavah. V prihodnje si moramo še bolj prizadevati, da bodemo še kaj več napredovali.
Še enkrat pa kličem vsem skupaj: Vse za narod, omilto/io napredek.
Iz sežanskega okraja.
Štnpell), 15./3. 1908. — Deželnozborake volitve so končane, Toda siokaj imamo tudi mi povedati S. L. S., na kakšen način se upa agitirati v naši občini. Bilo je dan pred ožjo volitvijo t j. v nedeljo. Ker je naša občina trdno stala na principu proč od klerikalizma prej, sedaj in bo tudi v bodoče, je vendar poslala S. L. S. moža iz Goriauskega nekega Tineta Švara, brata devinskega kapelana, agi-tirat po naši občini za klerikalne kandidate. To Vam je bilo veselje in objednem tudi ogorčenje, da se upa ta možicelj na tak očiten način priganjat ljudstvo za klerikalce kandidate. Ker ni šlo z besedo, so pa prihajali litri na mizo, da se je kar polivalo. JS a vprašanje nekega uglednega moža, na podlagi katere stranke agttira, se ni možicelj upal iz-pregovoriti, nego samo jecljal je in proti koncu govora seje vendar ojunačil ter izjavil, da agitira za duhovsko stranko, oziroma za svoj zaslužek. Kmalu se je raznesla govorica po občini, da se pije kakor so rekli na Fo-nov račun in glej, kmalu je bilo videti mnogo ljudstva, kateri so si gasili suha grla pri rajnem vincu. Med tem je pa agitirai in razdajal med može glasovnice, glaseče se na du bovško stranko. Plačal je v ta namen 14 1 kraškega terana iu dal nekemu možu 3 K, da voli na njegovo stran. Toda mož je kmalu sprevidel, da ni med pravimi prijatelji, ampak da je med najhujšimi nasprotniki S. L. S. Vsled tega jo je kmalu popihal s spremljeva-njem žvižga in krika proti nabrežinski postaji, kjer se je zopet pilo kakor so rekli na Fo-nov račun. Bekel je tudi, da se hoče drugi dan prepričati, koliko volilcev bo volilo na duhovsko stranko. Toda kakšna sprememba. -Prejšnji dan je bilo vse klerikalno, na dan • volitve so pa volilci kakor en mož oddali t svoje glasove naprednim kandidatom. Fon e kompanija bela je pa dobila samo dva glasa, j Kakšna razlika! Kaj ne, Tine? Zakaj pa nisi prišel drugi dan? Saj smo Šempolajci dobri \ ljudje! Še trknili bi s Teboj S Toda klerikalno volili ne bomo nikdar, to si zapomni.
Šempolajc.
Iz goriške okolica
lZ PMffrt. — V lažnjivi „ Prismojeni glisti* št 11. z dne 12. t. m. 190S. piše
neki dopisnik o sgltlranju, nasilju In trganju glasovnic nasprotni klerikalni stranki od narodno- napredne lu agrarne strani, Hesnlca pa je ravno narobe.
Ja, g. dopisnik »Prismojene gliste", v lVgori nI vefi kruha za klerikalcem. Zakaj ne V Kor ljudstvo se pusti *.*! nekaj času far-bati i vašimi obljubami, ko pa vidi, da osta- < neto umiraj le pri obljubnh in farbarljah iu nI nobenih dejanj, vam hrbet obrne. Zapomni se, g. dopisnik .Prismojene gliste*1, da v Podgorl v malo časa se bode veliko preobrnilo.... in to v prilog narodno - napredne in agrarne Btranke. Kje? Pozneji čas ti to pove, ker se ne zavedamo samo ml Podgorci, ampak tudi 1'evmnnci in Podsabotincl, kateri bodemo skrbno klerikalno „zagvozdo" štrli, da bode «aj enkrat mir med nami občinarjl Toliko na manje, g, dopisnik »Prismojene gliste".
Idimo torej dalje k agitaciji za volitve v dež. zbor. Naprednjaki in agrarci in tudi socijalisti smo agitirali in podučevali naše ljudstvo, kar je Še nezavednega, katero nima nobenega prepričanja, ne kaj so volitve, ne kaj je deželni zbor, ne kaj dela poslanec v njem, toda mi smo naredili svojo dolžnost in to vse zunaj v javnosti, pri sosedih in brez oskrunitve cerkve in sv. vere. Prosimo te, g. dopisnik »Prismojene gliste0, zakaj pa se nisi obregnil tndi ob g. nunca Goloba, ki je imel 8. t. m. kar tri politične sbode v cerkvi, hvali) je klerikalne poslance nad nebeška bitja in zaničeval pa napredne in agrarne z liberalci, brezverci itd. Ali spada kaj takega v cerkev? g. dopisnik „Pr. g.". Vsaki količkaj zaveden kristijan poreče, da kaj takega ne spada v cerkev, tudi klerikalci so se tisto nedeljo zgražali nad g. Golobom in ga pomi-lovali, ker je v tako globino strankarstva zašel. Ako nam je hotel povedati, kakšne kan-
didate da imamo voliti dne 9. marca, bi moral nam javni stod sklicati, pa ne v cerkvi In tam bi mu le povedali, kakšno mnenje in prepričanje da (name ml volilci...
Tudi kranjske klerikalce bvall g. do plsnlk „ Prismojene gliste". Da kranjski klerikalci so tisti ptički, kateri so hoteli Korošcem vzeti Se jedlnega drtavnozborskega poslanca.
Uledi* Goriško-Gradiščanske pa, g. dopisnik »Primorske gliste14, ako imaš še kaj »Stope8 v butici, ti tudi tukaj malo razložim. Državuih poslancev imamo 6, to je 3 Slovenci in 3 Italijani, torej g. dopisnik „P. g.", L ako znaš računati, koliko deželanov šteje slovenski del in koliko pa italijanski dol dežele, potem iz natanjčnega računa bodeš razvide), da eden Italijan ukaže toliko kolikor dva Slovenca. K temu so tudi pripomogli kranjski klerikalci z dr. Šusteršičem na čelu. Koliko ubogih zaslepljenih kmetov na Kranjskem pa so že s tistimi zadrugami, katere so jih večina duhovni vodili, na beraško palico spravili? Nadalje praša g. dopisnik »Prismojene gliste'4, da kaj smo naredili mi oarodujaki in agrarci v narodnem oziru ? Mi pa vprašamo vas, koliko ste pa vi klerikalci naredili v narodnem oziru. Nič in dvakat nič. ~- V Podgorski občini tudi zora puca, bit če dana.
Več Podgorce v.
2 Gradišča. —(»Živali gradiške, ste volili živali".) Kakšen poduk ima naš nune v šoli V Zmerjal je otroke sedaj ob volitvah: živali gradiške, ste volili živali. Take omike nismo vajeni mi na Gradišču. Zato si prepovedujemo take besede, ki pritičejo kakemu divjaku ne pa katoliškemu duhovniku! Kaj prayi na to šolska oblast V Kaj pravi k temu naš nadškof? (Dalje v prilogi.)
^afivala mojim volilcem.
Prisrčno se ^akvaljujem vsem svojim volih cem $a ijkajano mi jaupanje in izvolitev $a de= jelnega poslanca.
zatrjujem vse, da bom kot poslanec delal po vse A svojih, moče k. v prospek kmetijskega stanu kakor tudi na splok ja gospodarsko in kulturno povjdigo goriškik Slovencev.
T <3Canalu; 16. marca 1908.
Jlnfon ^ti^nič,
deželni poslanec.
— Toda noč je temna, pravi Athos, vide, da je lord Winter bolj razburjen nego je hotel pokazati, in morda nimate nobenega lakaja?
— Imam Tonyja, dobrega a naivnega fanta.
— Hoia! Olivain, Grimand, Blaisois, puške v roke in pokličite vikomta!
Blaisois je bil tisti velik dečko, na pol lakaj na pol krnel, ki smo ga videli za trenutek v graščini Bra-gelonne, ko je prišel naznanit, da je obed pripravljen, in M mu je Athos dal ime po njegovi domovini.
Pet minut za tem, ko je bilo d*no to povelje, ˇstopi Raoul.
— Raoul, pravi Athos, mllorda spremite do njegovega stanovanja ter glejte, da se mu nihče ne pri-bbža.
— Ah, grof, pravi Winter, za koga me imate V
— Za tujca, Id ne pozna Pariza in ki mu bo Raoul pokazal pot, odvrne Athos.
Winter mu stisne roko.
— Grimand, pravi Athos, ti b&i vodil četico, in pozor na meniha!
Grimand se otrese, prikima z glavo ter čaka po« tem na odhod, boMje g pogledom tiho kopito svoje pulke,
— Torej jutri, grof, pravi Wintor.
— Da, milord. Mala četica se je napotite proti ulici Saint-Louis
Olivain se je »tresel pri vsakem sumljivem odsevu luči; Blaisois je bil še dovolj miren, ker ni vedel, da utegne pretiti ta kaka nevarnost; Ton v se je oziral na desno in levo, toda govoriti ni mogel niti besedice, ker ni znal francoski.
Winter in Reoul sta jahala drug poleg drugega ter kramljala.
Grimand, ki je, kakor mu je velel Athos, vodili
malo četo, v jedni roki bakljo, v drugi puško, je prišel do Winterjevega stanovanja, potrkal s pestjo po vratih, in ko so se ta odprla, pozdravil milord a, ne da bi izpregovoril niti besedico.
Nazaj grede je bilo ravno tako: bistre oči Gri-mandove niso zapazile ničesar sumljivega razun neke sence, ki se je stiskala na vogalu ulice Gudnčgaud in nasipa; zdelo &a mu je, da je že prej, ko so *U mimo, zapazil toga nočnega radovedneža, ki je vzbudil sedaj njegovo pozornost; vspodbodel je konja proti njemu, a predno ga je mogel doseči, je izginila senca v ozko ulico, kamor se Grimandu ni zdelo pametno iti.
Athosu so poročali o uspehu tega nočnega po* hoda; in ker je bila ura že deset, je odšel vsak v svojo sobo.
Ko je naslednjega jutra gre ' J>rl oči, je zagle* dal Raoula ob svoji postelji. Mlade '; je bil že čisto oblečen ter čital neko novo knjigo Chapelainovo.
- Že pokoncu, Raoul? pravi gre
- Da, gospod, odvrne ta nekoliko obotavljajo se, slabo sem spal.
— Vi, Raoul, vi ste slabo spali ? Torej vp.i je nekaj skrbelo? vpraša Athos.
— Gc3?nd, porečete, da se mi pač mudi, vaa zapustiti, ko sem Šele prišel, toda....
— Kaj imate samo dva dni dopusta, Raoul?
— Ne, gospod, deset dui imam, in ne Selim še oditi na bojišče.
Athos se nasmehne.
— Kam pa, Raoul, če ni to taka skrivnost? Zdaj sto že skoro mož, ker ste že stikali orožje, in dosegli sto pravico, da greste lahko, kamor hočete, ne da mi to poveste.
— Nikdar, gospod, odvrne Raoul, dokler ntl pusti sreča vas za varuha, ne bom mislil, da imam pravico,
odtegniti se temu tako dragemu varstvu. Šel bi torej rad samo za en dan v Blois. Gledate me, in smejali se mi boste, kaj ne?
— Ne, odvrne Athos ter zadrži vzdihljaj, ne, ne bom se smejal, Raoul. Radi bi zopet videli Blois, in to je žisto naravno!
— Torej mi dovoli* * vsklikue Raoul ves vesel.
— Gotovo, Raoul.
— Povejte mi čisto odkritosrčno, gospod, ali niste prav nič nevoljni?
— Nikakor ne. Zakaj bi bil nevoljen, če vam nekaj dela veselje?
— Ah, gospod, kako ste dobri! vsklikne Raoul, hoteč se okleniti Athosa krog vratu, toda spoštovanje mu ni pustilo tega.
Athos razprostre roke ter ga objame.
— Torej lahko takoj odidem?
— Kadar hočete, Raoul.
Raoul napravi tri korake proti vratom.
— Gospod, pravi nato, mislil sem na nekaj, da se imam gospe vojvod in j i Ohevreuse, ki je tako dobra zame, zahvaliti, da sem prišel v dotiko s princem.
— In da ee ji morate zahvaliti, kaj ne, Raoul?
— Mislim vsaj tako, gospod; vendar morate vi to odločiti.
— Odidite skozi hotel Luynes, Raoul, in dajte vprašati, če vas more gospa vojvodinja vsprejeti. Z veseljem opažam, da niste pozabili na oliko. Vzemite s seboj Grimanda in Olivaina.
— Oba, gospod ? vpraša Raoul začuden. Nato se pokloni ter odide.
Ko je Athos videl, da je zaprl vrata in ko je čul, kako je s svojim veselim, trepetajočim glasom klical zunaj Grimanda In Olivaina, je vzdlhnll. *
Mlin Joto" it. H. i to 17. marca HflB,
U Bnirjl. - Dolgo je taval nal kmet v t«rol, predno se je zavedel, zakaj ne pravzaprav gre v deželnem zboru, Toda vsaka stvar Sata svoj konw klobasa pa dva. Cehi. n. pr, 10 bili ie dolgo od tega na tem stališču, kakor Brno mi sedaj.
Na 0. t. m. se je jasno pokazalo, da v nail deželi klerikallzem hira in sme se upati, da v dobi kratkih let popolnoma bumre, to pa seveda le potenj ako bo* naf^KtrieČ stal na podlagi, ki si jo je dosedaj priboril, to je, da se ne da preplašiti in preslepiti od laskavih besed in groženj zagrizenih klerikalcev. Žugali so č. gg. nunci in agitirali od hiše do hiše na vse kriplje*- ioda -vse zaman, kajti naši zavedni kmetje se niso dali preplašiti, ker so spoznali, da je vse to le sfarbanje", a drugega nič. Če pa klerikalci niso zmagali, mi temu nismo nič krivi; mrok temu morajo iskati le v zavednem ljudstvu. Da je marsik? teri g. „nunca hodil z „luminom" okoli, to ni čudo, saj oni so vendar dobro vedeli, da njihovim prošnjam ne bo več tako ustreženo, kakor do sedaj, ako pridejo naši poslanci v deželni zbor. Čuditi se pa moramo, da klerikalci izražajo svojo jezo nad popolnoma nedolžnimi osebami. Dovolj, da navedem en slučaji Čujte in strmite! V sredo to je 11. t. m. se je zbralo v kremi g. župana Doljaka v Grgarju nekaj prav zagrizenih klerikalcev iz Ravnice ter g. župana zmerjali in obrekovaii na prav nečuven način, zrekli so nm vse kakor: Juoc, krava, bik, krivo-verec, ti boš moral iti peklat", jod itd. samo človek ne. Tn se »špeglaj*, greSna duša! Je li mogoče g. župan kriv, da so delali Ravničanje „robote8 zastonj ?! Po našem mnenju ne. Neki čez 70 let stari Grgarc, ki je bil tisti Čas tudi v gostilni g. župana, se se je izrazil, da ti ljudje niso za v zapor, temveč v norišnico! Pa kaj se če, Ravničani so vseeno „fajn" kristjani, saj je še na pepel-nično sredo neki RavniČan v Grgarski krčmi jedel dvakrat pršut. Ko ga je dotična krčmarica vprašala, kako tu, da jeste vi danes pršut, ko vendar drži vsak pravi kristjan ttViljo", se je dotični odrezal, da je njemu pršut dober tudi o prepovedanih dneh. Pardon! Ravničani vendar niso hodili zastonj volit v Grgar — rezultat tega, da so prišli vsi, je ta, — da so nam pot, ki je bila dovršena pred kratkim Časom — tako ugladili, da se človek sedaj lahko z Bbicikljemw po njej pelje. Da se pa grgarski klerikalci 9. t. m. kurili kres, si mi zavedni Grgard ne moremo drugače tolmačiti, kakor da so pili na medvedovo kožo, med tem ko je medved že v brlogu tičal.
Komers
v nedeljo zvečer pri ^Jelenu" v proslavo zmage je vspel naravnost izborno. Prišli so bili odposlanci z raznih stranij dežele, da se v prijbtoi družbi povesele toli pomembne zmage. Ves večer je vladalo veliko navdušenje na komersu in udeležencem ostane ta večer v dobrem spominu.
Izrečenih je bilo na komersu tudi več navdušenih govorov. Prvi j« govoril poslanec Oabrifiok, ki je nsglaftal, da je zapisan dan D. marca t. I. s svetlini črkami v politični zgodovini slovenskega naroda le poznim rodovom v spomin na ono veliko bitko, ko je nad 12000 volUcev sijaj ao in odločno obsodilo dosedanjo klerikalno strahovlado v naši dragi goriški deželi. Nad 12000 zrelih mož Ktoošire -d* Istre^-«©*!, obmejne Idrije do Hublja je korakalo pogunino na volišče ter odklonilo vsiljive klerikalne peteline, zakti-cavši jim svoj odločni veto: zadosti dolgo ste imeli Boga in ljudstvo za norca, spoznali smo vas, poznamo vas, le pojdite, ne rabimo vas. Kocka usodepolne odločitve je padla. Legijoni naše hrabre vojske so ponosno prekoračili Bubikon samohlepnosti klerikalcev ter štrli moč rimskih hlapcev. Govorilo je ljudstvo. Glas ljudski pa je božji glas. Celo v naših gorah, kjer je vladala gosta tema in so jih naši nasprotniki trdo tiščali v svojih krem-pljih, celo tem je napoči) dan probujenja, dan preobrata za lepšo bodočnost. Ako so tam še zmagali, govoril je naraščujoči ljudski glas, da je letošnja zmaga njihova zadnja zmaga. V goriški okolic: so se vrnili volilci zmagoslavno iz volilne bitke, s posebnim ponosom pa zremo na Kras, prvo na zavedne Brkine. Govornik omenja dalje veselje pn vsej Sloveniji in slovanskem svetu, ko so prihajala poročila o našem napredovanju, o naših zmagah. Ves napredni goriški svet gleda s ponosom na nas, ki smo prvi za bratskim narodom češkim, ker smo stresli s sebe okove klerikalnega terorizma. Nikar pa misliti, da se bomo dali zazibati v spanje pravičnega, marveč z delom in trudom si hočemo zagotoviti bodočnost, ne le z delom v zbornici, marveč vselej in povsod, za narod med narod in narod bo naš. Naglasa potrebo složnega dela v zbornici, ki bo rodilo uspehe in vedlo do še sijajnejše zmage. Vrlemu ljudstvu, ki je tako lepo manifestovalo svojo voljo, tiče naša hvala in zahvala. Temu ljudstvu naj za-doni naša viharna slava. (Živahno odobravanje).
Župan Furlani iz Prvačine naglasa odločnost in zavednost našega ljudstva in prav je, da je našemu ljudstvu veljala prva zahvala. Hvaležni moramo biti generalom, ki so vodili boj. Napije Gabrščeku in Mermolji. (Odobravanje).
Dr. Dinko P u c je govoril o našem kmetu, ki se je dviguil ter govoril mogočno besedo. Iz kmetskega stanu je izrastlo vse. Najboljši narodni delavci so izšli iz kmetskega stanu.
Nadučitelj Urbančič iz Mirna slavi vrle Brke, ki so najbolj zapuščeni in zanemarjeni, ali dvignili so se in pripomogli s svojim mogočnim glasom stranki do sijajne zmage. Pridružili so se z obljubami in ()b-Ijubki in zmaga je bila toliko sijajniSa.
Dr. Igo Jane naglasa, da je bil in ostane boj naš poleg odločnega nastopa proti klerikalizmu tudi proti laški preobjestnosti, ki vidi v slovenskem ljudstvu manj vreden narod. Sireii treba tako nadutost in priboriti
slov. narodu vsaj tisto veljavo, kakor jo | Imajo Lahi. Napije novoizvoljenim poslancem.
Poslanec Jos. Štrekelj zahvaljuje Iskreno vrle sobojevnike v celi deželi, ki so vodili ljudstvo v volilni boj ter dosegli sijajno zmago. S tem delo Se nI končano. Nadaljevati treba po začrtani poti in ne mirovati, dokler delo ne bo tako popolno, da po 6 letih ne bo potreba več tako ljutega boja.
Furlani je namhna to* slov. učitelj-stvu, ki je lepo nastopalo ter pripomoglo ljudski volji do zmage.
M ermolja iz Vrtojbe je naglasal samostojnost v delu in nastopu kmečke stranke ter zahvalil napredno stranko, da je podpirala njihove kandidate ter pripomogla ljudski volji do zmage. Govoril je o nastopanju duhovščine v političnih bojih, da treba ljudstvu odpreti oči, da vidi v duhovniku zunaj cerkve le prostega državljana, ki ima enake pravice kakor drugi.
Urbančič se zahvali za napitnico uči-teljstvu, rekoč, da učiteljstvo je izšlo iz ljudstva, živi med ljudstvom in se hoče z ljudstvom boriti za boljšo bodočnost.
Posianec Obljubek spregovori v imenu Bricev ter naglasa složno delo poslancev v deželni zbornici pa tudi zunaj zbornice. Ako bomo delali po začrtani poti, bo zmaga po 6 letih še toliko sijajniša.
Furlani se spomni k sklepu v živih besedah še nr?oboritelja dr. Lavriča in njegovega zlatega gesla.
Na komersu je vladalo ves čas prijetno razpoloženje, culo se je tudi več lepih pesmij, vojaška godba pa je igrala naše komade.
Došle so te-le brzojavke:
Pfljl. — V Rimu severa, slovanski Pragi, proslavljajoč združeni Srbi, Hrvati in Slovenci slavno goriško zmago, kličemo zavednim volilcem in njih neumornim voditeljem: Zgodovinski boj ste bili in ž njim navrednejše proslavili spomin na Trubarja! Gromovita vam slava!
Sttili- — Veseleč se v duhu z vami sijajne zmage kličemo: Živio napredni poslanci, živela probujena Goriška!
Sežanski naprednjaki.
(tflROfO. — Današnjim slaviteljem na-rodno-napredne zmage iskreno častita
Narodna Čitalnica, Grahovo.
NlbrtŽfia. — V duhu z vami kličemo: vse za narod, svobodo in omiko! Nemec, Kampjut, Ulčakar. Macarol.
PftlČlM. — Najsrčnejše pozdrave poši-jajo gradiški volilci svojim agrarno-naprednim poslancem, proseč: ne zabite nas! Danes praznujemo zmago tudi mi s kresovi, razsvetljavo in streljanjem.
Grahova.ob Biči. -
Živela naša zmaga, potrii smo sovraga, če ni naša cela četa, stfri se to čez mala leta, na slavje naši zmagi potrti vsi sovragi. Grahovski naprednjaki. Kolllfi- — Kobarid v zastavah, topiči pokajo, kresovi gore, vsi naši se vesele sijajne zmage. Vaši volilci.
. ....._ • GabriBek, Škof, Zlati jelen v
Gorici. Slava k današnji intronlzaciji 1
Danilo, LJubljana. — Vzradofifieni in ponosni nad presijajno zmago svojih rojakov kličemo; Živeli nositelji napredne ideje ter slava zavednim volilcem!
Omizje goriških uaprednjakov v Ljubljana LJubljana. — Napredni Trnovcani in Kra-kovčani, zbrani danes na občnem zboru, slavijo z vami vašo sijajno zmago in vam kličejo : Slava napredni Goriški! Politično in p ros vetno društvo za Krakovo in Trnovo: Trstenjak, predsednik. LJubljana. — Radojoči se vaših častnih zmag kličemo zavednim goriškim Slovencem: Slava 1 „Sloyensko društvo". N0H, 16./3. 1908. — Gosp. And. Oa-bršček, dež. poslanec itd. v Gorici. — Dne 15. t. m. smo z Vami praznovali zmago nad izdajicami. Zvečer kres in pokanje topičev na griču, odkoder se je videlo in razlegalo čez Sv. Lucijo do italijanske meje. Živeli napr. volilci! Živeli naši napr. poslanci! Naprej zastava Slave l
Pečinski naprednjaki
Domače vesti
69S|6d ifliliieo Krimlfi se zahvaljuje tem potom vsem onim; ki so mu brzojavno ali pismeno čestitali k izvolitvi.
ReMČ. — Častitamo na sijajni zmagi vsem napredno izvoljenim poslancem.
Napredni RobiČani.
Zi družbe sr. Cirila Is Metoda sta darovala
g. L Debenjak K 3., g. Franc Gorjup K 6., oba iz Kanala, kateri znesek sta prejela za starešinstvene seje!
Pot. topiti »Mrije* je daroval velece-njeni gospod profesor Ferdinand Seidl 20 L. Srčna hvala!
Bflfl SOkOfe 0p02ir|att> da pri ve redna telovadba v torek dne 17. t. m. in