UltdtiS^V«!
Schillerjeva cesta st6v, o, dvorišču, L nadstropje.
tf> *
Rokopisi sp :ie vračajo.
X *
!.i#t izhaja vsak dan razun ne^ delj in p:;:znikov ob -t. uri poffoldnf.
V:"-	* *
^V.k-p uredništva ob 11. uit ti&poklne.
' iVi;<Vaakimn i ilopiai se ue
»prejemajo.
•Vhtiniinni dbpisi p« ne oVft-iujejo,
Upravništvo:
Schilleijeva cesta štev. .1 Naročnina znaža za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12*50 četrtletno . . . K- ' mesečno ... K 110 Za Nemčijo:
celoletno . . . K 28~-za vse druge dežele i. Ameriko K 30-Jioročnina se poSilja vnapr»;j. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primi-a popust.
Posamezna Stev. stane 10 li.
Št. 258,
Telefonska »sevsikn 65-
Celfe, v soboto, 12. novembra !9t0.
<"ek«»vitl mtun 4S.M7. I l»OtO 21»
Najnovejša politična lnm-parlia naših klerikalnlti „brafov".
V Celju. 12. nov.
Zelo smo se začudili, ko smo čitali v »Straži* od včeraj sledeči poziv: Protestni shod. Vsled ne-čuvenega psovanja liberalcev, ki imenujejo naše mladeniče svinja, da so posvinjili šolo v Št. Jurju ob J. ž., se vrši v nedeljo dne 20. novembra t. 1. velik protestni shod v Celju (kraj in ura nista navedena). Možje in mladeniči! Komur je čast naše mladine pri srcu. se bo v nedeljo udeležil zborovanja v Celju. Z mnogobrojnim obiskom moramo dati liberalcem glasen odgovor za njih sramotenja. Vse na noge! Dne 20. t. m. v Celje!« — »Straža« pravi nadalje da razširjajo slov. učitelji nek nemško pisani cirkular med seboj, v katerem se trdi, da so slovenski kmečki fantje kmet. šolo v Št. Jurju ob J. žel. posvinjili, da »liberalci imenujejo v ~vojih tajnih cir-kularjih kmečke mladeniče svinje« itd.
Informirali smo se seveda takoj pri učiteljstvu, kaj je resnice na tej stvari, kateri se vidi na prvi pogled, da ima služiti najbolj prostaškemu hujskanju proti slovenskemu učiteljstvu. In zvedeli smo sledeče: Štajerski »Lehrerbund« je izdal posebno okrožnico, katero sta podpisala Nemca načelnik Roman Herz In tajnik Franc Kalosta in v kateri se poziva učiteljstvo obeh narodnosti, naj priredi protestne shode proti obstrukciji slovenskih klerikalcev v štajerskem deželnem zboru, ker je ista zopet zavlekla nujno vprašanje regulacije učiteljskih plač. Okrožnici ste priloženi dve tozadevni rezoluciji; priložil pa je tudi najbrže tajnik Kalosta ali sploh ti-sti, ki je okrožnice razpošiljal popisani okrožnici in rezolucijam nepodpisani letak nemških nacijenalcev in nemškega učiteljstva, v katerem se našteva različne škode, ki jih ima dežela od obstrukcije. V tem letaku je res med drugim tudi pasus: »Die Landwirt-schaftsschule in St. Georgen a. S. ist leider schon erledigt, ja, nocli mehr, die slovenischen Jiinglinge haben diese neuerrichtete Schule bereits versaut.« (Kmetijska šola v Št. Jurju ob Juž. žel. je žalibože že ustanovljena, da, še več. slovenski mladeniči so jo že posvinjili.)
Tako je torej ta zadeva. Vprašamo sedaj slovensko javnost na Sp. Štajerju. kako pride slov. učiteljstvo do tega in vsa neklerikalna slovenska javnost, katera bode to netaktnost in surovost netnško-aacljonalnih učiteljev gotovo obžalovala in obsodila, da bi se na njo valila odgovornost za dejanje, katerega ni zakrivila? Klerikalci študirajo zopet na čisto
S navadno politično lumparijo — in vprašamo tu nji-| hove poslance, Robiča, dr. Korošca, dr. Benkoviča in vse druge, ali so kot možje tako globoko moralno propadli, da morejo tako prostaštvo zagovarjati in podpirati? Cela stvar ni ničesar druzega kot prav falotski trik, kateri bi naj odvrnil pozornost javnosti od Šusteršičevega izdajstva na Dunaju, od *euspe-. hov glede belokranjske železnice in' od poraza glede šolskega vprašanja na Štajerskem. Vendar pa rabijo taka politična sredstva le polit, cigani in ljudje, ki se obupno lovijo za zadnjo bilko, ki bi naj rešila njihov politični prestiž. Slovensko učiteljstvo iu vse naše pristaše nujno pozivamo, da pojasnijo ljudstvu to politično In osebno nepoštenost klerikalcev.
Neka! o našem narodnem gospodarstvu.
V gospodarskem pogledu je letošnje leto za Slovence dokaj neugodno. Prvi vzrok je izredno slaba vinska letina. Skoraj po celi Sloveniji tvori vinogradništvo velevažen vir vsakoletnih dohodkov, a letos je ta vir odrekel popolnoma. Živinoreja, ki tvori istotako velevažen vir dohodkov, trpi deloma še vedno na posledicah predlanskega in lanskega pomanjkanja krme. Le gozdarstvo je ostalo precej neizpremenjeno. Glede Štajerske igra v celjskem okolišu, osobito po savinjski dolini važno vlogo hmeljarstvo. A tudi ta panoga v letošnjem Tetu ni dala pričakovane koristi, dasiravno ni bila ravno slaba.
Veliko škode so povzročila še druga dejstva. Pred vsern so koroški Slovenci to leto trpeli čisto po nedolžnem radi žalostnega poloma pri nemško-klerikalni zadružni zvezi v Celovcu. Na vse slovenske posojilnice po »Coroškem je bil velik naval od strani vlagateljev, vsled česar je šlo na vlogah gotovo do dva miljona kron v izgubo. V Ljubljani je zopet napoved konkurza pri zadrugi Agromerkur vzbudila nezaupanje v nedenarno zadružništvo, kar je vredno največjega obžalovanja. Faktične izgube bo par tisoč kron, a velikanska je izguba, ki jo bo tudi radi tega poloma trpelo organizirano slovensko gospodarsko delo s tem, ker bo treba iznova in z večjimi težavami vzbujati v narodu za take posle zaupanje - Najbolj pa trpi naša domovina vsled splošnega pomanjkanja denarja. Avstro-ogrska banka je povišala obrestno mero od 4% na 5%. To je bil za banke signal, da Se drže danes povprečno šestodstotne obrestne mere. Vse posojilnice po vsem Slovenskem pod tem bremenom silno trpe. kajti znano je. da so vse navezane na bančni kredit.
bodisi direktno, bodisi potom svojih zadružnih zvezi
Sicer pa moramo priznati, da so naše denarne zadruge same zelo, zelo mnogo krive, ako v doM take splošne denarne krize toliko trpe. — Vremenske neprilike so sicer letos povzročile v celoti nižje dohodke v vseh panogah našega narodnega gospodarstva. Toda naše posojilništvo je že tako močno, da bi take krize premagalo z vso lahkoto, ako bf bila organizacija slovenskega posojilništva popolnejša, kakor je. Kar je v slovenskih denarnih zadrugah denarja, ves je iz slovenskih rok. Toda če preštudiramo, kam je šel v posojilnicah zbran denar, vidimo, da se v prvi vrsti seveda krijejo kreditne potrebe domačega okoliša.vellka večina preostankov pa teče v banke. Imamo več zadružnih zvez, ki so si uredile lastne denarne centrale. Naloga teh zadružnih zvez je, skrbeti le za koristi slovenskih posojilnic in drugih zadrug. Kako velikansko moč bi predstavljale te zveze, če bi se jih posamezne zadruge tudi v denarnem poslovanju popolnoma oklenile ter pokazale bankam hrbet. Ne bi se potem moglo dogajati več to, kar se danes dogaja, da banke naravnost odirajo naše posojilnice in sicer v prvi vrsti te s pomočjo onega denarja, ki so ga posojilnice same naložile v bankah. Merodajni faktorji bodo morali še mnogo, mnogo delati, da v tem pogledu naredijo red. Sicer se marsikje že obrača na bolje. toda popolnoma dobro še ne bo kmalu.
Pri tej priliki lahko omenim še eno o našem posojilništvu. Prepričan sem namreč, da bi slovenski narod imel gotovo za dvajset miljonov kron manj dolgov, kakor jih ima, ako bi slovenski denarni zavodi zahtevali amortizacijo. Ni potrebno, da se strogo določi, koliko se mora vsakega pol leta ob enem z obrestmi odplačati tudi na kapitalu. Pač pa je potrebno, da vsak zavod vpliva na svoje dolžnike, naj sploh odplačujejo, četudi po prav malih zneskih.Važno delo vidim v takem pouku posojilojemalcev in je to delo našim zavodom le najtoplejše priporočati. Koliko drobnega denarja se potrati po nepotrebnem. Če pa bi bilo ljudstvo vajeno tukaj priporočene amortizacije svojih dolgov, bi se marsikateri teh drobnih zneskov obrnil na bolje. Upoštevati je pri tem še treba, da je amortizacija dolgov tudi za likvidnost naših denarnih zavodov največje važnosti; in ravno tej likvidnosti bi se lahko izrekla v sedanjih razmerah marsikaka graja.
Dotaknem naj se še nečesa. Brezdvomno je zadružna organizacija na Slovanskem največji gospodarski činitelj. Mi se niti ne zavedamo, koliko svoje narodne moči imamo ravno v svojem zadružništvu. Storiti moramo torej vse, kar je za nadaljni razvoj našega zadružništva potrebno. In tukaj nas čaka
10
1LI SI T15 SIL
Tast Kondelfe in zet Vejvara.
Češki spisal Ignat Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina.
Pepica je poslušala te razlage, od začetka s smehom na obrazu, toda čimdalje resneje in slednjič je rekla materi:
»Res, skoro strašiš me, mamica. Zdi se mi, kakor bi morala biti prodana.«
Gospa Kondelikova je dvignila kazalec desne roke v zrak:
»In marsikatera gospa je kakor prodana, ako ne pazi! Zapomni si, Pepica, posebno tam, kjer so mlade gospodinje, hoče biti dekla modrejša in pametnejša nego gospa. In Žalibog, včasih je to tudi res. Marsikaka gospodična, ki se omoži, ne ve, po-čem je pri mesarju meso, kje se kupi sladkor in kava, ali mora cmoke zakuhati v mrzli ali v gorki vodi. Dosti jih je, ki tega ne vedo ih ne znajo, veruj mi. Ti si se seveda tega učila in vendar se lahko zgodi, da boš včasih v zadregi, kaj in kako. In tu ti povem odkritosrčno: nikdar se ne posvetuj z deklo, ampak pridi k meni. Posebno pa se navadi to, da boš vedela danes, kaj boš kuhala jutri. Na vse se spomni in če ne boš kaj vedela, imaš vedno dovoli časa, da prideš k meni, ali da pošlješ po me. -— Deklo navajaj k redu, Pepica, toda to se ražutne: ti ji moraš biti v dober vzgled. Vse naj ima svoje mesto, tako, da bi tudi v temi našla. — Sicer — (glas gospe Kondelikove je sedaj malo padel) pa takointako ne bodeta imela te prve preveč dolgo.«
»Zakaj pa ne, mamica?« je Vprašala Pepica skrbno.
»To je tako, mila hčerka«, je nadaljevala gospa Kondelikova, in njen glas je postal še bolj zamolkel: »Prvo leto se služi pri mladih zakonskih zelo rado. Sta dva človeka, ne dasta mnogo dela, dekla ima precej prostega časa. Toda kakor hitro pride štorklja v hišo, je konec. Ob krstu si izbere dekle diške-recijo, vzame od gospe prezent za izvanredni trud — in odpove. Ali pa nagaja gospej tako, da ji ta sama odpove. To se je meni pripetilo, videla sem to že pri vseh znancih in vedno se ta stvar ponavlja. In bog daj, da bi vzdržala ta vaša vsaj prvo leto. Potem bomo poskrbeli naprej.«
Pepica je postajala po vsaki taki materini razlagi žalostna in je rekla:
»Prav gotovo bi raje, ko bi mogla ostati sama, mamica. Kar mi praviš, ni prav nič vabljivo.«
»I no, da, dete, res je. Toda ni mogoče. Katinka bi potem ne vedela, kje mora prej biti in tudi o nas bi govorili, da imamo deklo na polovico, na posodo. In to sploh ne more biti, koncipist od magistrata brez dekle. Sicer pa rhislim, da sem ti dobro izbrala. Dekle je prijazno in snažno. Glej, da jo tako tudi ohraniš, Pepica, dobra dekla je hišni zaklad.«
S takimi in podobnimi razlagami ie spremljala gospa Kondčlikova vse priprave, ki so se vršile za prihod !hoVega in važnega člana, ki naj bi dopolnil mlado domačijo. Sama je preVlčkla pernice na postelji v kuhinji s kanafaisovo povlako. sama je izbrala porcelanast lonček, v katerega se naj daje dekli zajutrek in malica. Tudi za posebno namizno posodo za obed je že prej poskrbela, ko je naprav-ljala hčeri b&Io.
Ko je mojster Kondelik videl, kake skrbi prizadeva to njegdvi ženi, ni mogel biti tiho in je napravil hudomušno opazko:
»Mislim, Beti, da bi morala povprašati, ali ima ta punca tudi maturo...«
»Potem bi šla k pošti in ne v službo«, je odgovorila gospa Kondelikova, ki se je prizadevala da je ne bi soprog pobil. »K temu ni treba mature, ravno tako, kakor tudi ti ne povprašuješ svojih pomočnikov za njo, veš?«
Tu je mojster obstal, kar ga ni oviralo, da ne bi prišel drugič z drugačno hudomušno mislijo. — Toda v tej stvari je bila gospa trdna in je vsak napad odbila.
Najmanj je vedel o vseh teh stvareh Vejvara, ki je bil celi dan v pisarni.
Včasih zvečer mu je prihitela Pepica naproti, celo do mestne hiše. in ga peljala domov ali pa sta se vstavila po kakem sprehodu pri »stariših«.
Toda poslednjega listopada je rekla Pepica opoldne Vejvari:
»Fran, danes ti ne pridem naproti. Čakam deklo in ostanem doma.«
Toda ko je Vejvara prišel zvečer domov, mu ni nihče na njegovo zvonenje odprl. In ko je odklenil s svojim ključem in stopil v obednico, je našel na mizi listek, na katefega je napisala Pepičina roka:
»Dragi možiček, odšla sem k mamici, ki je poslala po me. Pridi tja — potem pojdemo vsi domov. Pepica.«
Prebral je zelo površno pisemce in se ni vsta-vilvil pri besedi vsi. Sicer bi jo pa smatral kot'napačno nadomestilo za besedo oba. In skoro vesel je bil, da ni dobil Peplce doma. Tudi Vejvara je imel proti koncu meseca svoje posebne sfrfbi in veselil se je začetka novega meseca.
Do sedaj je zalagala Pepica za vse potrebe z denarjem, katerega ji je za prve dni'gospodarstva dala mamica Kondelikova. Toda jutri iko dobi svojo plačo, da Vejvara prvič ženici določeno svdto za gospodarstvo, in tega se je veselil kakor otrOk. — Vsak prost trenotek v pisarni je računal, kako vso-
pred vsem ena velika naloga: da skusimo iz zadružnega dela izločiti politiko. Prepričal sem se, da vlači v zadružništvo politiko le tisti, ki ne pozna stvarnosti zadružništva. Komur manjka potrebno zadružno znanje, le tisti privleče v naše gospodarsko delo »brezverce« in »farje«. Razume pa se, da je vse, kar se komu zaupa v gospodarstvu na podlagi kakega »brezverskega« in »farškega« »programa«, zelo, zelo slabo zaupano. Bojimo se, zelo se bojimo, da bomo južno od zelene Štajerske kmalu, dobili za to trditev le prekrepkih dokazov. Zato pa ponovno pravimo: gospodarsko delo naj se prepusti gospodarskim strokovnjakom, ne pa politikom. Vsa čast politikom, težavna je njihova naloga, toda politika in gospodarstvo sta dve različni, deloma si zelo nasprotujoči stroki.	Miadin.
Politična fcrouiMa.
IZ DELEGACIJ.
Generalna debata o proračunu ministerstva za zunanje zadeve se je včeraj z teasumejem poročevalca markiza Baquehema končala. Baquehem je konstatiral, da se vsi govorniki opozicije niso več protivili aneksiji sami temveč samo načinu, na kateri se je ista izvršila. V ostalem je markiz ponavljal že tolikokrat pfemlete fraze o zavezniški zvestobi Nemčije in krepkosti naše monarhije, ki se je pokazala v aneksijski krizi. V spečijalni debati so na to posamezni govorniki navajali nekatere podrobnosti ozir. podajali stvarne popravke. Socij. delegat Renner je pravil, da nimajo socijalisti ničesar proti osebi cesarjevi. Dobernig se je pritoževal, da carigrajski poslanik ni hotel vsprejeti in pozdraviti nemškega železn. pevsk. društva, ki je napravilo zlet na Zlati rog, istotako tudi ne avstrijski poslanik v Washing-tonu dunajsk. akad. pevsk. društva. Šusteršič je godrnjal nad rimskim županom Nathanom, ker je v svojem znanem govoru 20. sept. napadel papeža, Masaryk pa se je izvanredno ostro zavaroval proti napadom grof Aehrenthala nanj kot profesorja. V polemiki je potem izjavil grof Aehrenthal, da ni imel bojda grof Forgach ničesar opraviti s ponarejenjern Friedjungovih dokumentov. Na to je delegacija dobila proračun ministerstva za zunanje zadeve. Ali je Šusteršič res moško glasoval proti Aehrenthalu, nam poročila ne povedo. .. Začela se je bosanska debata. Srb Baljak je ostro kritiziral poročilo odse-kovo, Schwarzenberg pa se je izrekel proti trija-lizmu. — Vojni odsek avstr. delegacije je vzel poročili, da bi naj dobave za armado prevzeli mali obrtniki in kmetje sami, na znanje .— Plenarna seja ogrske delegacije je sprejela odsekovo rezolucijo. da ne sme vojna uprava vbodoče brez dovoljenja delegacij odrejati novih izdatkov kakor se je to zgodilo pri dreadnoughtih, ki se že gradijo.
DRŽAVNI ZBOR
namerava biti sklican v slučaju, da na Češkem ne pride do sporazuma žc 22. nov., ako pa se bodo pogajanja med Nemci in Cehi v Pragi nadaljevala, pa morda še le začetkom decembra. Na dnevnem redu bo začasni proračun, podaljšanje proviz. poslovnega reda in obnova bančnega provizorija.
ZA NAŠE IZSELJENCE.
Na Dunaju, 11. nov.
Čudno je. da se razun nemškega delegata Do-berniga ni nikdo dotaknil poslovanja poslaništev zlasti pa naših konzulatov v inozemstvu. Slovanski delegatje bi imeli baš velik interes zahtevati v tem oziru nekaj pojasnil in predlagati konkretne odredbe v varstvo naših izseljencev. Slišali smo mnogobroj-
ne pritožbe proti postopanju konzularnega uradni-štva v Egiptu,' Severni in Južni Ameriki. Cujemo, da tudi gospodarski interesi naših izseljencev napram raznim goljufivim bankma niso prav nič zavarovani. Žalostno je,: da so n .pr. samo hrvaški izseljenci izgubili zadnji dve leti vsled propada raznih »slovanskih« bank v Sev. Ameriki okrog 10 miljonov kron (polom banke Zotti, Klein, Gojtovič, Uboj-čič itd.) Nedvomno so prizadeti pri tem tudi slovenski izseljenci. Take stvari bi morale na dan pri razpravi o proračunu zunanjega ministerstva. Kar se je sedaj zamudilo, mora. priti prihodnjič na vrsto!
DROBNE POLITIČNE NOVICE.
Prisega glede modernizma. Iz Dunaja poročajo, da se avstrijska vlada ne bo vmešavala v zadevo takozvane modernistične prisege. Papež je namreč odredil, da morajo vsi duhovniki, katol. profesorji in časnikarji priseči, da v svojem delovanju ; ne bodo pospeševali modernizma.
V gališkem deželnem zboru se obstrukcija Rubinov proti dež. proračunu nadaljuje.
Jutri, dne 13. t. m. Martinov večer »Slov. delav. podp. društva v Celju" v Skalni kleti. Slovenci, pridite vsi!
Štajerske novice.
Nekaj o polomu konzuiua v Št. Jurju ob J. ž.
Poročali smo na kratko, da se je dne 7. nov t. 1. vršila zoper bivše odbornike propalega klerikalnega konzuma v Št. Jurju ob J. ž., seveda same klerikalce, pred tukajšnjo okrož. sodnijo obravnava, ki je bila v svrho zaslišanja novih prič preložena. Obtoženi so vsi bivši odborniki in poslovodja Guzej. Obtožene odbornike je zastopal dr. Benkovič, Guzeja pa dr. Sernec. Benkovičev zagovor, ki je bil strašno dolgovezen, se je razblinil v prazno frazo, da je bil polom le nesreča, ne pa krivda klerikalnega odbora. Njegov zagovor je kul-miniral v štirih točkah: V prvi vrsti je zvračal krivdo na Guzeja, bivšega poslovodja, češ da je le on vse zakrivil, ker ni imel knjig v redu itd. Dalje se je izgovarjal, da vsi odborniki niso bili zmožni poslovodja nadzorovati. Tretjič je skoval tudi ti-ditev, da je obtoženi odbor spravila v nesrečo okolnost, da se je že več let prej izkazoval prebitek. In končno je povdarjal, da konkurza sploh ni bilo treba, ker konzum ni bil pasiven, ampak mu je le malo bolj slabo šlo, ker so bili slabi »kšefti«., K temu nekoliko pripomb: Ko se je konkurz otvoril, je bilo primanjkljaja nad 4000 K in ne, kakor bi klerikalci hoteli imeti, le 1280 K. Da ga je morda sedaj samo toliko, je naravno, ker so med tem vse tvrdke izgubile po 60—70%. Med temi so večinoma slovenske tvrdke. Pri prihodnji razpravi še bodo prišle na dan najlepše stvari, naj torej klerikalci le potrpijo. Dr. Benkovičeve trditve se bodo takrat izkazale kot neresnične.
»Liberalni program«. »Slov. Gosp.« poroča o našem zaupnem shodu v Mestinji, da se je tam postavil za kmeta nov program, namreč odprtje mej za uvoz tuje živine. Ker je to že naravnost železna srajca klerikalnega časopisja, se je moralo tudi to pot zlagati. Res je, da je Spindler v svojem govoru ventiliral tudi draginjsko vprašanje, laž pa je, da bi se bil samo z eno besedo zavzel za uvoz živine. Sploh pa imajo o »samomorilni politiki« za kmeta najmanj pravice govoriti ljudje, ki so leta 1907. mirne vesti glasovali za ogersko nagodbo v
j veliko škodo naše vino- in živinoreje. »Slov. Gospodar« pa se naj zahvali tistim par klerikalnim živinskim barantačem, ki so slučajno bili ob času shoda v Smehovih prostorih v Mestinji, če so ga ti tako nafarbali.
S kakimi lažmi si pomaga nemški »Schut-verein«? Iz ravnokar izšle 45. štev. »Korespondence nemšk. Schulvereina« posnemamo sledeče: »Blizu Št. Ilja v Slov. gor., za katerega skrbi Siid-mark, leži visoko v hribih kraj po imenu Ciršak, ki broji z bližnjo Selnico okroglo 1.600 prebivalcev, ki so vsi rojeni Nemci... Slovenci so spoznali važnost obeh krajev in so tako dolgo obdelavah stari-še, da niso pošiljali svojih otrok v nemško temveč v slovensko šolo v Št. Ilj. Ker se kmečko prebival-, stvo ni branilo vsiljivcem, ni čuda, da je slovenl--zacija obeh krajev napredovala...« In tako gre to naprej. Dejstva- pa govore, da 1. 1900. ni bilo v Ciršaku in Selnici naštetih niti 100 Nemcev, 1. 1890 in 1. 1880 pa je število Nemcev še manjše. Ali ni sramota za takozvani »kulturni narod«, kakor se radi nazivljejo Nemci, da s takimi lažmi delajo za germanizacijo in mamijo za njo ljudem denar iz žepov?
Zopet nekaj o naši nemškonacijonalni justičnl'
upravi. Pametna in nam Slovencem vsikdar pravična justična uprava je poslala slovenščine popolnoma . zmožnega uradnika Kurnika k okrajnemu sodišču v Miiržzuschlag med trde Nemce, menda da bode tam Nemce slovensko učil; na njegovo mesto pa je prišel graški Nemec Lobinger, ki je v tako imenovanem slovenskem tečaju se nekoliko slovenskih besed naučil in ki bi naj sedaj tukaj med Slovenci ura-doval! Mož ni za rabo, marveč sedi sedaj samo pri kazenskih obravnavah med poslušalci, da se menda njegovo uho nekoliko privadi na slovenske glasove. V trdno slovenskem okraju pri Št. Lenartu v Slovenskih goricah uraduje sedaj kot c. kr. sodnik dr. Viljem Traun, koroški Nemec, le malo zmožen slovenščine, ki pa kaže svoje nemštvo v uradu, ker izključno nemško uraduje; za jezikovno ravnoprav-nost mu ni čisto nič mar. Gotovo ga hoče justična uprava nekaj časa tam imeti, da se nekoliko slovensko nauči in ga potem tje imenovati, ker mesto dosedaj še ni zasedeno. Kakor se sliši, je justična uprava le nekoliko v zadregi, ker imenovanemu gospodu je Št. Lnart preslab kraj; on baje noče tje prositi in si je izbral boljši kraj; da se mu bode tudi ustreglo, o tem smo prepričani. Sram vas bodi vse, ki tirate politiko v justični službi, ki hočete biti pravični sodniki, ki pa ravnopravnosti ne poznate in slovenščino ter slovenske sodnike povsod zapostavljate!
Občni zbor društva »Kmetovalec« v Gotovljah se vrši v nedeljo, dne 13. novembra t. 1. ob 3. uri pop. v gostilni pri Steinerju. Dnevni red: 1. Poučni govor kmet. pot. učitelja g. Fr. Goričana. 2. O selekcioniranju v hmeljarstvu: govori naduči-telj g. A. Petriček. 3. Društveno poročilo. 4. Sprejemanje novih udov in pobiranje letnine. 5. Volitev odbora. 6. Predlogi in nasveti. — K prav obilni udeležbi vabi društveni odbor.
v V Slivnici pri Celju se vrše v kratkem času občinske volitve. Klerikalci imajo posebno piko na sedanjega žnpaua, ki ne trobi v njihov rog in je vsem pravičen. Ali je potrebno, da pride ohfirsa ponolnoma pod farov?.ko komando?
Iz Slov. Bistrice. Poštna pomočnica Cecilija Plankar je dobila mesto poštne ekspedijentinje v Laporju.
Poročil se je včeraj 9. t. m .v Dobovi pri Brežicah g. Fr. Vadnal, tamošnji učitelj, z gdčno Anko Resnik. Bilo srečno!
to razdeli in ničesar ni pozabil. Da, tudi najemnino je vračunal, čeprav sta stanovala v hiši mojstra Kondelika zastonj. Ta najemnina pripada pravza-Parv Pepici in Vejvara jo bo nalagal v posebno knjižico za nepričakovane slučaje v življenju. Saj bi morala povsod drugod plačati.
In še nekaj je pripravlja lza Pepico: zapisnik skrbne gospodinje. Izbral si je pri knjigarju lepo vezano knjigo in sedaj jo je nesel domov.
Ura je bila šest, lahko še napravi kos svojega dela. Hitro je sedel k pisalni mizi in je skrbno na-črtaval prve bele strani knjige. Naj zapisuje tja Pepica vsak krajcar stroškov in na koncu meseca bosta videla, ali se je ohranilo »gospodarsko ravnotežje«, kakor je to Vejvara imenoval, in če se bo treba na kaj omejiti.
Delal je tako približno pol ure in odložil je že knjigo, da bi šel k tastu za ženo, ko je v predsobi zazvonilo.
Vejvara je hitel odpirat in na pragu je stala mlada dekla, čisto oblečena, vsa zasopla. Za njo pa neka babnica, ki ji je pomagala prinesti kovček.
»Poljubljam roko, milostljivi gospod«, je spregovorilo dekle boječe. »Prosim, ali mora sem priti dekla?«
Sedaj se je Vejvara spomnil, da res čakata dekleta in je pritrdil zamišljeno:
»Da, da — toda gospe ni doma ... Ravno grem ponjo ...«
»Prosim, milostljivi gospod, samo pokažejo naj mi, kje je kuhinja«, in dekla je prijela za eno in babnica za drugo uho kovčka.
Sedaj je bilo Vejvari neprijetno, da je Pepica odšla. Moral je razsvetiti v kuhinji in pomignil je dekletu.
»Torej sem menda kovček, v to izdolb.no. ln pravzaprav — to — kako ste nas našli...?«
»Stara gospa mi je vse povedala, milostljivi gospod.«
»Saj sva pa tudi tavali«, je pripomnila babnica. »Tukaj na Vinogradih nihče ničesar ne ve.«
Dekla je stisnila babnici nekaj denarja za pot in že se je obrnila v kuhinji:
»Ali naj grem po pivo, milostljivi gospod?« je vprašala.
»Sedaj ne — ko prideva z gospo«, je odgovoril Vejvara. Niti vedel ni, ali naj sedaj odide. Toda iti mora, ker mu Pepica narOča.
Oblekel se je, ugasnil v obednici luč. zaklenil sobna vrata in je rekel dekli:
»Sedaj ne hodite nikamor — da, kako se imenujete?«
»Rezika, milostljivi gospod.«
»Torej ne hodite nikamor, Rezika — kvečjemu po mrzlo vodo, vodnjak je na dvorišču. Jaz grem pa po gospo in kmalu se povrneva. Pazite na luč, in tu v omari lahko obesite obleko. Ta je za vas. In mamica vas je poslala?«
»Prosim, da, milostljivi gospod.«
»Dobro, Rezika. Ne puščajte sem nikogar ln sploh — —-«
In s tem »sploh« je stopil Vejvara skozi vrata in je hitel k električnem vozu, da bi bil kar najhitreje pri Kondelikovih. Nekak neprijeten čut ga je obdajal, ker je v to njuno tiho domačijo padla naenkrat tuja oseba.
Električno voz je ušel dragemu Vejvari ravno pred nosom, kakor navadno uide vsakemu, kdor ga nujno potrebuje. Ko je stopil iz hiše, je dobro videl na poslednji postaji medlo razsvetljen voz, katerega svetiljke so tupatam mrknile, kakor če se zaspanec brani zaspati. Vejvara je torej pospešil korake, da bi odhitel voz. predno se vzbudi iz dremanja, predno vzame kočijaž koc raz konja in švigne z bi-
čem. Še kakih štirideset korakov mu je manjkalo, ko se voz premakne — še enkrat — in zopet — in sedaj se je zavlekel nekoliko metrov naprej. — Vejvara je skoro tekel. Toda ko je skoro z roko dosegel ograjo zadnje ploščade, je zažvižgalo tam spredaj, da je šlo skozi ušesa, in voz je naglo od-drdral, da napravi mesto drugemu, ki je prišel iz Prage in drdral po Šafarikovi ulici, na kar je hitro zginil v ovinku na Havličkovo cesto. Proti svoji navadi je Vejvara zaklel, ves zasopel, in je začel stopati počasi. Ni drugače, mora iti peš.
(Dalje sledi.)
Sobotno kramljanje.
To ni tisti sveti Martin, ki je bil papež in mučenik, tudi ne tisti, ki ga pozna zgodovina iz hudih pred-lutrovskih časov, temveč to je tisti sveti Martin, ki ga mi vsi poznamo kot vinskega krstnika z milo-vidno in košato gosjo ob strani. Ni znano, kako ie prišel do gosi, saj je bil sveti Martin asket in škof in kot tak še ženske videti ni mogel, pa vendar ga je obdala legenda z gosjo, z gosmi, — je pač bil Pano-nec, deloval pa je — na Francoskem. Učenjaki in cerkveni očetje sicer trdijo, da se je v šestem stoletju razvila razvada na Martinovo, torej pred durmi svetega adventa, pripravljati in peči goske kot posebno slaščico, da bi se želodec tem bridkejše spominjal minulih, grešnih dni, pa dragi moji, tudi cerkveni očetje, saj vemo, se včasi motijo. Bolj verjetna je druga pobožna legenda, ki je pa na čudo nekam razposajena in hudobna; kajti upa si trditi, da je v Martinovih časih živela v puščavi pobožna devica. Tista devica je pa bila še mlada in sveti Martin je zvedel zanjo ter jo je hotel potrditi v sveti veri. Ampak devica je bila devica in je napodila Martina, ko je potrkal na njena vrata. Martin je ne-
T nedeljo, 20. t. zvečer bo v celjskem Narodnem domu nastopil Martin Krpan, na kar že danes občinstvo opozarjamo.
Poskušan samomor. Ljubljanski »Slovenec« ve poročati, da je v Opatiji 6krat streljal nase 55-letni trgovec Kari Makesch iz Celja. Nahajal se je baje že dve leti v sanatoriju dr. Schalka. Mož se je težko ranil.
Linhartu. Zaradi trditve naših listov, da ste bili od Nemcev kupljeni, se zdaj že v par številkah »Štajerca« kakor kako vaško ščenč zaganjate v mene. Povem vam torej, da vam bom v kratkem postregel z zadevnimi podatki. Na vaše druge psovke pa iz ozirov snažnostl ne reagiram in zato nimam tudi najmanjšega povoda. — Vekoslav Spindler.
v Nekaj za smeh. ,. Štajerc" še vedno pre-mleva Fridrichovo afero. Povspel se je že tako daleč, da imenuje Fridricha — čujte! — slovenskega rodoljuba". Temu se bo še smejal sam njegov zagovornik, nemški protestant dr. Zangger!
v Prestavljen bo iz Ptuja, kakor ve povedati „Str«ža", postajenačelnik Reichl.
v Sokolski dan v Rajhenburgu. Dne 20. nov. ima postati velepomenben za naš kraj in njega okolico. Ob pol 4. uri popoldan zboruje namreč v mali sobani pri Kosarju delegacija sokolskih društev Brežice, Krško, Sv. Križ Kostanjevica, Sevnica in Rajhenburg, da si osnuje glasom župnih pravil Posavsko okrožje. Ob 4. uri vrši se v dvorani istotam poučno predavanje načelnika ,Celjske župe' br. Smrtnika o sokolski misli. Sokoli in prijatelji sokolske ideje se k imenovanemu predavanju pre-srčno vabijo in to še tem bolj, ker bodemo imeli v svoji sredini razven br. Smrtnika tudi župnega starosto dr. Karlovška. Ob pol 6. uri popoldan se vrši ustanovni občni zbor društva „ Sokolski dom t Rajhenburgu" po sledečem sporedu: 1.Pozdrav. 2. Čitanje pravil. 3. Nabiranje članov. 4. Volitev predsednika, podpredsednika, treh odbornikov, dveh namestnikov in dveh pregledovalcev računov. 5. Slučajnosti. Na zdar! Pripravljalni odbor.
, v Iz Št. Jurja ob J. ž. Kako znajo klerikalci lagati, kaže kratko poročilce „Str." o žalostnem polomu klerikalnega konzuma v Št. Jurju ob J. ž. Pravi se, da je slabo blago naročil »prejšnji liberalni odbor"! Dočim je res, da so prišli še le letos „liberalci" v ta klerikalni konzum in ti so tudi takoj povzročili, da so morali dosedanji klerikalni odborniki zaradi svojega gospodarstva pred sodišče. Klerikalec in lažnjivec, to je pač enakovreden pojm.
v Iz Maribora. Baletke, slon, kupleti, vse to »e bode videlo v nedeljo 13. tm. ob pol 4 pop. v slovenskem gledališču pri predstavi „Krasna Lida"'. Bilo bi zatorej res škoda zamuditi to popoldansko predstavo, posebno ker je ta velika burleska uspela zelo dobro ne samo lani na našem odru, ampak tudi po vseh večjih gledališčih. Za-.eetek je ob pol 4. popoldne.
v Iz Rogatca. Občinski redar Živny — do služen orožnik češkega pokolenja, ki je sedaj v Rogatcu heilovec prve vrste — je očital nekemu
trg. pomočniku pri Suppanzu, da je imel nečednih J opravkov z dekleti, še ne starimi 14 let. Pomočnik 1 je redarja tožil in je bil ta obsojen ua 60 kron globe in stroške.
v Iz Št. Ilja v Slov. gor: se nam piše: Nemška gonja za šulferajnsko šolo vCiršaku se nadaljuje. Sedaj je poduk v Cehnerjevi hiši dovoljen. Nemški agitatorji lazijo okoli ljudi in agitirajo za šolo. Pozvali smo posl. Robiča in Roškarja, naj bi se podrudila v Ciršak — no, vse zastonj. Če bo treba kaj storiti, bode morala zopet pomagati CMD; vendar pa jo svarimo, da bi se v tem oziru pogajala Je s klerikalci, ki navzlic vsej nevarnosti rujejo tudi pri nas strastno proti nji.
v Nemškutarska zadruga. Štajerska ckr.ko-njerejska dražba hoče jutri z — Ornigovo pomočjo v Ptuju ustanoviti konjerejsko zadrugo. Ornigova firma ne bo nobena privlačna sila za slovenske konjerejce.
v Umrl je v Rogatcu oskrbnik posestev kneza Windischgraetza Jožef Simony. Bil je svoj čas načelnik okr. zastopa in več let občinski odbornik. Kot tak je zvesto držal z vladajočo Ferschnigovo kliko proti Slovencem.
Obravnava zoper tržaške redentovee zaradi veleizdaje, za katero je bilo delegirano graško deželno sodišče, se bo vršila koncem tega meseca ali pa začetkom meseca decembra kot zadnja obravnava prihodnje porotne sesije, ki se začne 21. t. m. Zagovorniki bodo graški otvetniki dr. Neumayer, dr. Poneser in dr. Uranitsch. Razven-tega bodo prišli najbrže tudi tržaški odvetniki kot zagovorniki. Eden od osumljencev je obtožen razven veleizdaje tudi razžaljenja veličanstva. Od obtožencev je enajst privatnih uradnikov in dva sta doktorja prava.
Lahko glavo, čvrste živce in zdravo spanje imamo; nikakšnega prso- in vratobola ne poznamo, odkar rabimo Fellerjev fluid z varstveno znamko: „Elsafluid". Ta fluid ublaži namreč bolečine, je izvrstno sredstvo zoper slabosti in človeka popolnoma osveži. Ducat stane franko 5 K. — Mi nočemo imeti slabega želodca in tudi ne trpeti na krčih, hlipanjn, na želodčnih bolečinah itd. ker vemo, da so jedino sredstvo zoper to Fellerjeve čistilne krogljice z varstveno znamko „Elsapillen" Dobi se 6 škatljic franko za 4 K. Vse to pa se dobi jedino pristno le pri E. V. Fellerju, Stubica, Elsin trg 264, Hrvatsko.
Nov slučaj kolere v Gradcu l Včeraj popoldan so spravili v izolirani oddelek mestne bolnišnice nekega* 21 letnega trgovskega sluga Wiljema Neuhausa. Stanoval je v hiši. ki se nahaja v bližini hiše, kjer je stanoval na koleri oboleli major Stressner. Sluga je imel pred par dnevi neko opravilo v sumljivi hiši; v četrtek zvečer je zbolel na močni driski. Po natančneji zdravniški preiskavi se bo izkazalo, ali je sum, da ima kolero, upravičen ali ne.
V obrambo proti koleri je štaj. namestnija izdala sledeči odlok: Z ozirom na bližnjo nevarnost strašne kuge, koja nevarnost bo obstojala
dalje časa, sledi vsled tega, ker pridejo različn odpadki in tudi človeški dejekti v struge rek in potokov, potreba posebne previdnosti v vporab-ljanju vode v rkah in potokih, posebno glede uživanja, izpiranja sočivja in prikuhe, prilivanja za prikuho, izpiranja pivne in jedilne posode itd. Opozarja se torej občinstvo na nevarnost in se s vari pred rabo take vode.
Državna preiskovalnica za sifilis se je ustanovila na dermatologični kliniki v Gradcu-Preiskovanje se bo vršilo po Wassermannovi metodi. Tozadevna okrožnica, ki smo jo prejeli, opozarja posebno zdravnike na postajo; za preiskovanje zadostujejo 2—3 kub. centimetri krvi Pristojbina za preiskovanje znaša K 20"—.
Druge slov. dežele.
v Dijaško podporno društvo „Radogoj" v Ljubljani ima 26. tm. v ljubljanskem Narodnem domu svoj občni zbor.
v Odlikovano slovensko podjetje. Na mednarodni lovski razstavi na Dunaju, katere se je udeležilo tudi več puškarskih tvrdk iz Borovelj, med temi tudi „Prva borovska orožnotovarniška družba Peter Wernig", so bili izmed vseh teh odlikovani štirje, med njimi tudi tvrdka Wernig.
v Državno posojilo je dovolila, kakor poročajo listi, vlada trgovsko-obrtni zadrugi v Gorici in sicer v znesku 1 milijona kron.
v Shod v Žitarivasi sklicuje za jutri 13. tm. Koroško slov. pol. društvo. Poročal bo na shodu posl. Grafenauer.
v Novi celovški škof dr. Kaltner bode 19. tm. slovesno introniziran. Mož ne zna niti besedice slovenski. Klerikalci, ki se vedno radi po-bahajo s pravičnostjo Rima, so zaradi tega silno poparjeni in sprejemajo novega škofa z „mešanimi čustvi".
v Za ravnatelja državne realne gimnazije v Beljaku je imenovan dr. Evgen Giannoni, dozdaj profesor na celovški gimnaziji.
v Usoda izumitelja. Iz Trsta poročajo: 35-letni livar Janez Witte iz Gradca se je več let pečal z letalnim problemom in je že v Reki, kjer je bil zaposlen, z nekim drugim tovarišem sestavil . model letalnega stroja, katerega je sam izumil. Svojega izuma ni mogel realizirati, vsled česar je opustil nadaljne poskuse. V zadnjem času je Witte, ki se je med tem časom oženil ter se preselil v Trst, zopet pričel s poskusi in je po dolgem trudu izgotovil nov model, ki je "bil tudi javno izpostavljen. Wittejevo upanje, da bi dobil človeka, ki bi financiral njegov model, se ni izpolnilo. Razven-tega pa se je zelo zadolžil. V zadnjih dneh je pa zabredel v popolno bedo, vsled česar je izgubil pogum, še nadalje živeti. Predvčerajšnjim se je zaprl v svojo sobo ter zažgal oglje, da se s plinom zaduši. K njegovi sreči je prišla še v pravem času njegova žena. Na pomoč poklicani zdravnik ga je rešil gotove smrti. Z ozirom na njegovo duševno stanje so ga prepeljali v bolnico.
▼oljno zagodrnjal nekaj o neumnih goskah — in prijele so se ga. Opravljivec njegov in poznejši svetnik sveti Brikcij je v hudobni škodoželjnosti širil Mai-tinovo gosjo slavo, — in iz tistih še napol ajdovskih časov je prišel Martin do nas s svetniško zarjo si-eer, ampak tudi gos ga ni ostavila.
Toliko ve povedati zgodovina, oziroma pristranski in nepristranski Martinovi življenjepisci. Mi nekritični Slovenci vzamemo seveda vse površno, posebno, kar se tiče gosi, smo zelo lahkoverni in prav spoštljivega obnašanja. Jutri na primer, na Martinovo nedeljo, kaj se bo vse godilo po naših krajih? Majhni Tineki in lepe Tinke, izpeljenčki Tinčeki in njih dražestna dvojina, mladi Martini in stari, resni Martini bodo obhajali svoj veseli god. Vem,, da ga ni slovenskega Martina, ki bi jutri ne premagal zapeljivih pomislekov o nazorih, o načelih, o doslednosti in kakor se že vse te življenske svobodomiselne maksime imenujejo, saj vidimo, da postajajo v zadnjem času celo naši »prvoboritelji« čudno popustljivi. Izgovarjajo se sicer, da jih je prelagalo življenje — cerkev živi po zakonih Rima! — toda skoki so nevarni in še nekaj takih načelnih skokov, pa se bo cela naša napredna kompanija Hkrcala na reakcijonarno Noetovo barko/ seveda s tihim protestom in z elegantno naprednim vzdihovanjem. Jutri se bo videlo, da smo narod: delavec Martin, se bo napil za svoj god, če ni pijanec, si privošči ios, če ne bo gosi, bo raca, kmet Martin se bo izpovedal in obhajal, pogrnil mizo in se mogoče fadi napil, izjemoma ne pretepel žene — za svoj tod. Študent Martin se bo pa čisto gotovo napil! Kar je še drugih inteligentnih in polinteligentnih Martinov, se zaprejo k obligatnim veselicam; vino bo teklo tam, pesmi se pele, one naše divne pijane pesmi, gos pa bo Martinom na čast igrala glavno vlogo. Smeh, šala, dovtip — o slovenski dovtip, žatim, da nisem s teboj rojen! — bodo biserne pene
tega veselja — da, jutri se bo videlo, da smo narod z enotnimi cilji, da smo narod, zvest in udan sveti katoliški cerkvi.
A vendar je lepo, če je človek Martin! Kaj Štefan, kaj Blaž, Gašpar, Anton, Mihec, Marjeta, kaj Frumencij, Pelagonija, Krispin, Tajda, Malahija in cerkev sama jih zapostavlja, ne časti jih kakor svetega Martina. Če imate tako mogočnega in popularnega patrona, evo vam časti in slave vsaj enkrat na leto. Godovi takih mogočnikov se približujejo kakor Bog na goro Sinaj. To je grmenja, ropota in Mojzesove reklame! Na vsakem oglu lepaki z debelimi črkami: Martinov večer! Ali pa kjer so posebno humoristično nasoljeni, kot sem to zasledil v nekem slovenskem advokatskem gnezdecu: Odiranje Martinove gosi. In še drugih stovrstnih reči vas opominja, da je jutri Martinovo. Ni vrag, da bi se človek ne spomnil svojih družabnih dolžnosti in ne preštel vse svoje znance Martine po vrsti. In se napiše razglednica, imenitnikom spoštljivo pismo: Čestitam! Na mnogaja! Tako pride človek vsaj enkrat na leto do zunanje časti in slave! Sam praznik mu nudi še večjih prijetnosti, še bolj se mu odkrije, da vedo ljudje za njega.
Da, da, vpoštevajmo ta psihologični moment, res, nas kramljajoče filozofe zanima fizolofija vsake reči, mi segamo globlje. In najdemo, da je godova-nje baš tako človeška slabost kakor recimo šivanje lepih sukenj, romanje k sveti Uršuli, pisanje zaljubljenih pisem, smrtni grehi in molitve spokornika, žalost in veselje, objemi in poljubi, sobotno kramljanje in nevolja čitateljev, obešenjaška in pesniška razpoloženja — sploh vse, kar se godi v duši posameznika, kar tvori njegovo življenje. Ali jste me že zalotili pri vratolomnem skoku? O ne, ne boste me! Zakaj slabost je vse človeško dejaiuje in nehanje, in če odštejemo vse človekove slabosti, vzamemo, mu celo življenje; nič nam ne ostane razven stremljenja
po absolutnem miru — mar ne slutite v daljavi zeleno jezero Nirvane? Zdaj me pa lahko udarite, kajti Nirvana in godovanje, kak nesmisel, udarite!
Predno končamo to pobožno Martinovo premišljevanje, zatecimo se po običaju svetniških trak-terjev k ljubemu patronu naših vin in naših milovid-nih gosi, ki padejo jutri pod nož in na čast veselih godovnjakov. Opravimo to pot molitev v verzih in vzdihnimo:
O sveti Martin! Do nebeških sinjin do vsemirnih višav, do tebe prav
gre naša slovenska molitev!
Usmili se nas
in prosi za nas,
o sveti Martin!
Glej, malo ravnin
nam dal je Bog
vsenaokrog
Ie hrib in log,
pri hramu hram
pri sodu sod
in tuintam
in tuintod
se najde tak hitro pijanček! Čuj, vinski kum, «v čuj vinski šum!
Varuj nas skušnjav,
pijanih poplav
in gosjih zmot —
daj trden nam plot,
ko vinskih duhov je selitev...
A. Novačan.
Dober teb!
Zdrav želodec imamo ter nimamo želodčnih bolezni, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne ffliabarbaftl-krogljice z znamko „Elsa krogi j i ce". Povemo Vam iz skušnje, poizkusite tudi te ki uravnavajo telesno odvajanje in pospešujejo prebavo. 6 škatljic poštnine prosto samo 4 krone. Izdelovalec samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsin trg št. 264 na Hrvaškem.
386 4
Kipar Ivan Zaje v Trstu. Znani slovenski kipai g. Ivan Zaje, stvaritelj Prešernovega spomenika v Ljubljani, biva že mesec dni pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer, odtegnjen javnosti, pridno dela na umotvoru, ki bo v čast slovenski kiparski umetnosti. V skromnem atelierju, pripravljenem za silo v stranskem poslopju nekdanje svetoivanske domobranske vojašnice, modelira umetnik Zaje, priden kot mravlja, že skoraj mesec dni relief »Vstajenje«, namenjen za Majdičev mavzolej v Kranju. Te dni je bil ilnati modčl že dovršen in sedaj se izgotav-lja sadrov posnetek, ki bo dovršen koncem tega tedna. Pianktiranje reliefa v kararski marmor se bo izvršilo v Ljubljani. G. Zajca so obiskali v njegovem atelierju tudi nekateri italjanski umetniki in ljubitelji umetnosti (n. pr. komisija c. kr. obrtne šole), ki so bili polni hvale za slovenskega umetnika. — G. Zaje namerava ostati stalno v Trstu in urediti tam svoj atelijer. Seveda bo izgotavljanje marmornega reliefa zahtevalo Še poldrugi mesec njegovo prisotnost v Ljubljani, nakar se g. Zaje zopet povrne v Trst k nadaljnemu delu.
Nafte slovenske gospodinje zahtevajo povsod Kolinsko novo kavino primes ker je to najboljši in edini slovenski izdelek.	en i
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
GROF TOLSTOJ SE JE PODAL V SAMOTO.
Petrograd, 1>. nov. Knez Obolenski, kateri ima svoje posestvo blizu Tolstojevega, je zvedel, da je zapustil grof Tolstoj naenkrat s svojim domačim zdravnikom Jasnajo Poljano, da preživi svoje zadnje dni v samoti. To je naznanil pismeno svoji rodbini. Preiskali so celo okolico po grpfu, pa ga ni bilo mogoče najti.
Petrograd, 12. nov. Petrograjska brzojavna agentura potrjuje, da se je podal grof Tolstoj v samoto.
IZ DELEGACIJ.
Dunaj, 12. nov. Po današnji razpravi o bosanskem proračunu je izjavil delegat Nemec, da se ustavni statut, ki ga ima danes Bosna, ne more imenovati ustava. Kar se tiče veleizdajništva, pravi Nemeci, da se je isto očitalo že vsakemu politično delujočemu človeku v Avstriji. Zadeva z Bosno in Hercegovino še ni končana; moralo se še bo določiti državnopravno stališče anektiranih zemelj. Socijalisti bodo glasovali, proti bosanskemu proračunu. Grof Latour pravi, da vlada omahuje v zadevi dalmatinske železnice tako semintje, da se vidi. da ne namerava te železnice sploh graditi.
SRBSKI KRALJ V RIMU.
Rim, 12. nov. Srbski kralj Peter bo došel dne 27. nov. v Rim na obisk k italjanskemu kralju. — Srbski poslanik v Rimu je izjavil napram nekemu poročevalcu »Tribune«, da bo šel kralj Peter tudi v Berlin, in na Dunaj.
HMELJSKI TRG V ŽATCU.
Norimberk, 12. nov. Dovoz 250, prodano 200 bal, kupčija mirna, cene nespremenjene.
HMELJSK ITRG V ŽATCU.
Zatec, 12. nov. Kupčija mirna. Tendenca sla-bejša.
Po svetu.
v Velikodušnost. V Pragi je umrl arhitekt Wihl, ki je v svoji oporoki vse svoje premoženje, ki znaša nekaj nad 1 miljon kron, zapustil češki akademiji znanosti v znanstvene namene. Pred v -em se iz tega denarja ustanovi fond, iz katerega se bodo podpirala znanstvena raziskovanja na poljn naravoznanstva in tehničnih iznajdb.
Italija in Avstrija. Milanski „Corriere dtila Sorra" prijemlje ostro ministra Aehrenthala zaradi njegovega govora glede rimskega župana Nathana, poudarjajoč, da se gre tu za stvar, ki spada med notranje zadeve Italije, ? katere se Aehrenthal nima prav nič utikati.
v Nečloveška mati. Pred dvema letoma je odpotoval i/. Vidre na OgrsKem kmet Paranyancs v Ameriko. Doma je pustil mlado žeuo Leno. Leni je bilo sevedis grozno dolgočasno ia da ubije dolgi čas, je začela ljubimkati se z mladim kmečkim fantom. Sad tega ljubimkanja je bil otrok ženskega spola, ki je bil zdaj star že osem mesecev. Meseca oktobra je Paranyaues pisal iz pensilvan-skih rudokopov, dri se v kratkem vrne domov. — Zdaj je čutila žena v svojih kosteh mesto ljubezni samo strah. Edina njena misel je b;l», kako zakriti greh svoje nezvestoba §ia je krog polnoči na vrt, kjer je izkopala precej globoko jamo. Ko je bila s kopanjem gotova, je šla v sobo' dvignila spečega otroka ter ga nesla v jamo. Otroka je tiho zasula ter je moral storiti grozno smrt. Hudodelstvo pa ni ostalo skrito. Odkopali so jamo,
v kateri so dobili otroka, /, trrozno spačenim obrazom. Nečloveško mater so seveda zaprli. Njenega moža še ni domov.
v Zagrizenost dunajskih krščanskih gici-
jaleev. Krščanski socijalci so vsled poraza f Leo-poldstadtn silno poparjeni. Ne vedo, kaj naj napravijo. da se zopet vsaj nekoliko prikupijo nemškim nacijonalcem. Predvsem hočejo zopet pokazati svoje sovraštvo proti Slovanom. Tako je v otkrajnem zastopu h? rualskem stavil nek Uedtnaier predlog, naj d«be v bodoče nunujsko meščanstvo samo Nemci. To je dobro, da ta sklep ne velja tudi za preteklost, kaj bi potem počeli razni Bie-Johlavki in drugi. Po Lnegerjovi odredbi je moral vsak nenemec, ki je hotel postati dunajski meščan, zatajiti svojo narodnost, od zdaj naprej bo moral pa tndi zatajiti svojo mater. So pač čedni ti dunajski zavezniki naših klerikalcev.
v Stoletnica Frana »Smolke. Včeraj se je v Lvovu proslavila stoletnica rojstva znanega poljskega politika F rana Smolke. V ta namen se je vršilo slavnostno zborovanje. na katerem je imel slavnostni govor podžupan dr. Rntovski. Občinski zašiop je sklenii. postaviti ifa tukajšnjem trgu, ki nosi ime Frana Smolke, le-cemu spomenik.
v Zbesnel radi nesrečne ljubezni. V Trojesu na Francoskem se je 29 letni Peter Sotte zaljubil v gospodično Ivano Veyand, ki pa ni hotola nič slišati o njem. V trenotku nekega ljubezenskega napada je Sotte zahteval od gospodične Veyand, da se mora poročiti ž njim, Ker je ona to zahtevo tudi takrat odbila, je potegnil sabljo ter jo smrtno-nevarno ranil na hrb(u. Potem je ustrelil z re/ol-verjeiii mater gospodičue io končno pognal samemu sebi kroglo iz revolverja v glavo. Gospo dična Veyand ni umrla, mati je ustaia na me^to Jiotva.
Iz sodne dvorane.
Kraval pri cerkvenem proščenju. (Maribor 11. nov.) Pri Sv. Vidu pod Ptujem je bilo 19. junija t. 1. običajno cerkveno proščenje. h kateremu je došlo mnogo ljudi iz okolice. Neki Janez Rožman iz Ju-rovec je pa začel v gostilni Franca Šošteriča prepir. vsled katerega je dal nekemu pijonirju iz Ptuja zaušnico. Iz tega prepira je nastal kmalu velik pretep, tako da je morala intervenirati žandarme-rija. Z veliko težavo so aretirali orožniki silovitega Rožmana, ki je dobil pomoč od sodrugov. Ko so žandarmi peljali Rožmana v občinski zapor, jiin je sledila cela množica, kakih 300 ljudi, ter zahtevala, da naj izpuste Rožmana. Pred občinskim zaporom se je vrgel Rožman na tla, tudi množica se je začela silovito obnašati proti žandarjem, tako da so bili ti prisiljeni, prositi za pomoč 4 navzoče pi-jonirje iz Ptuja. Pijonirji so izdrli takoj svoji bajonete ter se postavili pred žandarje. Pri tem je Skočil neki Anton Maroh, viničar, proti enemu pijonirju, ter mu zaklical: »Saurekrut, kaj hočeš tukaj; jaz sem bil četovodja pri vojakih.« Vojak Se je komaj obranil silovitega Maroha; med tem se je posrečilo žandarjema Rožmana spraviti v zapor. Ko sta čez nekaj časa prišla nazaj pogledat, sta našla nekega Janeza Habjaniča iz Jurovec ravno, ko je skušal zaprtega Rožmana oprostiti. .Dvignil je že duri iz tečajev in gotovo se bi mu namera posrečila, če bi ne došla orožnika, ki sta seveda nadaljne poskuse zaprečila. Odpeljala sta nato zaprtega Rožmana v Ptuj k okrajni sodniji. Tudi pri tem jima je sledilo kakih 30 oseb ,ki so hotele osvoboditi aretiranca in se zoperstavljale žandarjema. — Obtoženih je bilo vseh skupaj 12 fantov radi zločina javnega nasilja. Neki Klanjšek in Drofenik sta razven tega obtožena radi žaljenja časti, ker sta zasramovala žandarje. Okrožna sodnija je po zaslišanju dosti prič v glavni razpravi obsodila: Janeza Rožmana v 6mesečni, Antona Maroha v Mesečni in Antona Habjaniča v 3mesečni ostri zapor, Rudolfa Štrafela v 14dnevno, Andreja Letonja v
lOdnevno, Vincenca Kavčiča v 3tedensko, Janeza Klanjšeka v 3tedensko, Mihaela Drofenika v lOdnevno, Janeza Maroha v lOdnevno, Franca Habjaniča v lOdnevno ječo. Anton Javoriiik in Tomaž Cestnik sta bila oproščena.
»Korajžni« fantje. (Celje, 10. nov.) Ključavničarska pomočnika Ignac Vaupot in Janez Vrečko ter žalezolivec Janez Kaps iz Štor so luščili 20. sept. z drugimi fanti koruzo pri kovaškem mojstru Krajšeku v Opokah pri Štorah. Proti 10. uri zvečer je prišel mimo Krajšekove hiše voz, na katerem je sedel Kari Zalokar in več fantov. Pred Za-krajšekovo hišo je prišlo med slednjimi in gori imenovanimi fanti do prepira, vsled katerega je dobil Franc Škoberne, ki je šel poleg voza, nevarno rano. Kari Zalokar, kojega so potegnili raz voza, je bil močno pretepen. Ignac Vaupot je priznal pred sodnijo, da je rabil nož, in bil zato obsojen v šestmesečni ostri zapor. Janez Kaps je dobil 3 tedne in Janez Vrečko 4 tedne ječe.
Nepoboljšljiv tat. (Celje, 10. nov.) Pred par dnevi so bile ukradene krojaškemu mojstru Jožefu Leonu pred njegovo trgovino v Gosposki ulici iž-ložene hlače. Sumljiv je bil nek mož, ki se je dalje časa sprehajal pred trgovino. Kmalu nato je bil sumljivi mož na Graški cesti aretiran v osebi 22-letnega delavca Janeza Ribiča iz Teharja, ki je bil že 7krat predkaznovan in šfele julija t. I. izpuščeni iž 15mesečne ječe.
Hlače je prodal Ribič že pri neki starinarici. Nadalje je pred par dnevi zginila krojaškemu mojstru E. Weisu izložena štajerska suknja; čeravno so poizvedbe dognale, da je Ribič tudi suknjo prodal nekemu starinaru, je vendar dolgo tajil tatvino. Slednjič je priznal, da je ukradeno suknjo skrival v nekem škednju v Teharjih, kjer je zadnji čas prenočeval. 8. t. m. je pri tukajšnjih starinarih prodal tudi dobro ohranjenih črevljičkov za 5 K in tako-zvani vojaški kovček z vsebino vred za 4 K v. Lastniki teh stvari so še neznani. Janez Ribič, ki je nepoboljšljiv tat, je že izročen okrajni sodniji.
Tržne cene.
D n n a j, 11. nov. Borza z a k m e t i .i s k e. pridelke. Notiranja i t, New Jorka višja, vendar tendenca danes ni bila trdnejša; cene za žito ste držale. Za oves in knrnzo so se zahteve zvišale za 5 vin. Promet mal.
Budimpešta, 11. nov. Mast. Svinjska mast 162, namizna slanina 142.
Praga, 11. nov. Sladkor. Surovi sladkor K 20'65, nova kampanja K —"—.Tendenca: mirna, vreme lepo in mrzlo.
Budimpešta. 11. nov. Žitna borza Pšenica za april K 10'84 rž za aprii K 7'82. oves va april K 8'26, koruza za maj K 554. P.šen^e se zmerno ponuja in kupuje, tendenca trdim promet 15 tisoč s t i tov, pšenica v efekti vu za 5 v <!ražja, ostalo trdno, termini trdni, vreme mrzlo i vetrovno.
Trst, 11. nov. Slad te ur. Ceatrifueal piies prompt K 271/2 do K 29 7<. z» dobavo K 275/g do K 281/4. Tendenca mirna.
Sprejme se takoj za večjo trgovino mešanega blaga mlad
trgovski pomočnik
ter
dva licenca
iz poštene hiše. — Naslov pove upravništvo tega lista.

Najceneje in najbolje učinkujoče odvajalno sredstvo!
NEUSTEIMOVE
sladke čistilne kr©
(Neusteinove Elizs-betine k**ogljice) s:
Te kroglice nimajo v sebi nobene Škodljive tvarine in so v vsakem oziru boliše ko vsi enaki preparati. Z največjim uspthum se rabijo pri boleznih v trebuhu, Čistijo kri, niso nobeno zdraviio, pa boljše in čisto neškodljive, da se	_
lahko rabij) pri	598 30-2
v črevesih. gotovem viru največ bolezni. Ker so sladke, jih imajo radi zlasti otroci, škatlja s 15 krogljicami stane 30 vinarjev; zavitek z 8 škatljami. s 120 k ogljicami stane samo
2 K; pri predpošiljatvi 2 K 45 v franko. Q¥arMnT	ponarejanjem svarimo! Zahtevajte Filip Nensteinove čistilne krogljice. ki so
JlulUUa samo tedaj prave, ako niso vsaka škatlja in navodilo našo protokoiirano varstveno c.namko v čruordefem tisku .,Heil Leopold" in podpis Filip Neustein, lekarcia. Naši po trgovskem sodišču zavarovani zavitki morajo nositi našo tvrdko.
Filip Neusteinova lekarna „k svetemu Leopoldu" Dunaj i, pianken0asse s.

Književnost.
»Ljubljanski Zvon". Vsebina novemberskega i-vfczka: l.Pastuškin: Očetu 2. Ivan Lah: Pesem d'knjskilt cest. 3. Vojeslav Molfe: V gotski cerkvi.
—	Idciauholija. 4. Josip Wester: Tri pisma o Biwvoi. B. Janko Olaser: Spomin. 6. Anton Debe-: •;.(.,: Skrite orgije. 7. Ivan Cankar: Motovilo. 8. Ai«jzij Poljak: Drama na travniku. 9. Petruška: V<i&i.»st. to. Petrnška: Na Dnjeprn pod Hortico.
—	*Mojf pesmi. 11. Josip Prem k: Sorodni duši. 15s 'Antuii Debeljak: Iz hipov obupa. 13. Dr. Fr. Ku:rič: Paberki o Korytku in dobi njegovega delovanja v Ljubljani. 14. Vojeslav Molč: Marija Konopnicka. 15. Književna poročila. Ivan Cankar: Janeza Trdine zbrani spisi. Knjiga IX. Bajke in presti. — Dr. J. Š.: Ljubljana po potresa 1895 do 1910. — S.: Koledar (Vestnik XXV.) šolske družbe sv. Cirila in Metoda. — Š.: Venec povestic.
—	J. Z-č.: Mazi Josip: Geometrija za II. razred srednjih šol. — Š.: P. Končnik-I. Fon, Deutsches Leseb&ch fhr die I. Klasse slowenischer und slo-* .lisčh - ctraquisti.scher Mittelschulen und ver-wandter Lehranstalten. — Dr. Jos. Tominšek: Vuietfd Savo P., Naši ljudi. — Dr. I. Lah: Milju-kov P. N., Obrazy z dčjin ruskč vzdčlanosti. — i);. J. Š.: Mnrko Math as: Das Grab als Tisch. 16. Gledališče. 17. Osemdeset let upodabljajoče omettfosti tih Slovenskem. 18. Slovniški zapiski, i, Pmtar: O dovršenih iu nedovršenih glagolih.
v Zabavna knjižnica za slovensko mladino, ki jo izda:« nadučitelj Anton Kosi v Središču, je p rt-d kratkim i/šla v XIV. zvezka. Ta mladinski v boraik j« že stari znanec ljudskošolske mladine, Kakor prejšnji zvezki, obsega tndi ta par pesmic. vi»č pov stic in črtic, deloma izvirnih, deloma pre-vt»(leftih iz hrvaščine, poučni sestavek o vodljivih zrakoplovih, ki'bo splošno zanimal, razne stvari, kakor: računsku naloge, skakalnice, trrkotnice, za i-tavice itd. za bistroumne učence in Uglasbeno vwem ^Mizar-. Ža ta pregled vsebine kaže veliko r aznovrstnost snovi, ki bo prav prišla malim čita-teljem; zlasti je želeti, da se ta knjižnica razširi med mladiuo v obmejnih krajih, predvsem pa na Koroškem. Radi svoje neznatne cene (broširana "O v, vezana 50 v) je primerna za obdaritev učen f ev celih razredov, na pr. o Božičn. Naroča se pri izdajatelja v Središču na Štajerskem.
Širit© Nar. Dnevnik.


tamburice
1
Najizvrstnejše in najboljše
izdeluje in razpošilja
Prva sisačka tvornica
tambura
. Stjepušin
S s sek, Hrvaško.
Odlikovan na pa viški razstavi leta 1900 in milenij-ski razstavi leta 1896. Tlazen tam-bnric ia sklad!« za tamburice ima
v zalogi razna glasbila, kakor : gosli, citre, mandoline, harmonike
okarine, gitare itd., za katera pošlje poseben cenik s slikami. — Velik in "iinstrovan oenik se pošlje vsakemu franko in zastonj.
V isti tvornici izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod naslovom „Tamburicau. ki donaša pouk ter krasne tamburaške skladbe in stane za celo leto samo 8 kron. 610 6-1
takoj dobroidočo staro trgovino na deželi v bližini mesta in staeije ali v mestu. — Ponudbe na naslov iyD. S."f Dobova,
Spod. Štajersko do 15. t. m.	615 22
Trgovski pomočnik
pošten in zanesljiv, izvežban v vseh strokah trgovine mešanega blaga se takoj sprejme pri Francu lfodenik-u v Spod. Poljčanah.
«16 3-2
Pozor sadjerejci!
Redka prilika! Ugodni čas! 200.000 vsakovrstnih dreves,
kakor: hruške, jabolke. črešnje, slive, orehe, kostanj itd. ima zaradi opustitve sadjarstva
naprodaj
Ivan Gerjovic, postaja in pošta Dobova, kolodvor Brežice ob Savi.
607 2-2

Vam ne more. ako pišete takoj po nove vzorce od ženskega ali moškega blaga, katere razpošilja proti vrnitvi franko narodna vtle-trgovska hiša
E. STERMECKI v C
mm®mmm
i»■aKmus mnmmmaH*baamO»»Sa■aaKm *.
4>
n
*
Mihael Dobrave jj
| slikar in pleskar v Celju
Gosposka ulica it. 5
izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča deia, kakor cerkvena, sobna in dekoraoijska slikarija itd. — Prevzame vsa stavbena in pohištvena pleskarska 599	dela .po najnižjih cenah.	— 1
t H E »»»BaKMBBEEHS; E« BB» US » « T « a
H
a
58
•B
(I
n a 9
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega. pulj«nega 9 K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 9 K 80 h; belega 4 K; beloga, puhastega 5 K 10 h: t kg velefiuega, sneZnobelcga, pulje-uega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 19 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Zgotovljene postelje
Iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenegn nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavni koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen t novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 1« K: napol puh 20 K; puh 94 K; same pernice po 10 K. 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 60 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm Široke K 13—, 14.70, 17'80 in 91—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Široki K 4 50. 5"20, 5*70; podpernica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje pe povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti uiwaj ali zamenjati franko. Z a nengajoče se povrne denar.
Cenovni k zastonj in franko. 456 50-15
S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava. Češko.
Po zelo znižanih cenah priporoča
Ivan Berna
Celje, Gosposka ulica št. 6
svojo bogato zalogo obuval za pomladansko. letno iu zimsko sezijo. — Vse vrsto mošksh, damskih in otroških čevljev. lastnega in tujega izdelka. Gami za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave, gorske in lovske čevlje. Izdeiuje se po meri v lastni delavnici,
sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 420 .naročila proti povzetju. 19-9
Št. 123.
605 3-2
Ponudbeni razpis.
Za opravo novega šolskega poslopja v Žalcu se odda naprava pohištva za 3 razrede. 1 posvetovalnico in 1 pisarno za proračunjeno vsoto 2242 K. Dela se bodo oddala ali skupno ali pa po skupinah istovrstnega pohištva. Ponudbe se naj vložijo do
30. novembra 1.1.
z 10% varščino vred od ponudbene vsote. Proračun je razpoložen v upogled pri podpisanem uradu. Pohištvo ima biti izgotovljeno do dne 1. avgusta 1911. leta. Kraj ni šolski svet y Žalcu, dne 3 novembra 1910.
Načelnik: Josip Sirca.

Poštno-hran. rad. St. 848.428.
!B28 zadružnikov. ——— Vplačani deleži K 21.024'-.
Ustanotffac* ieto 1881.
Telefon št. 2.
Rez. zaklad nad IC IOO.OOO'—. Denarni promet v letu 1909 —— K 4,020.030-96. —-
REGBSTROVANA ZADRUGA Z ®SEO$1EJEM0 ZAVEZO.
Hranilne wioge obrestuje po 4■ /2% z letnim pripisevanjem k glavnici, položbe v tekočem računu pa po dogovoru, od dne od dne s poluletnim kapitalizovanjem. Rentni davek plačnje posojilnica sama. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino. Posojila daje na hipoteke, hipotek rne cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari poivržeuo in na poroke; dovoljuje odprti kredit v tekočem računu iu eskomptnje trgovske menice. Obrestna mera je 5 do 6%. Preskrbuje ceno inkaso nakaznic, menic in v tekočem računu p-.slovenje s ček'. — Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna. Poštnohranilue položnice in lastni čeki na razpolago. Posluje vsak dan; posebni uradni dan za
stranke pa je izrzemši praznike vsak pondeljek in petek.	*
RawKateljs's»o:
Predsednik: Franc Roblek, veleposestnik in državni poslanec. Blagajnik: Josip Širca, veleposestnik in župan.
Tajnik: Franc Piki, posestnik. Odbornika: Dr. M. Bergmann, zdravnik in posestnik; Josip Žigan, veleposestnik.
m ii
fOS. C R ETNI«
izdelovatelj umetnih mlinov in žag, kakor tudi mlinov za rabo roko, z gepljem, vodno in parno silo v Št. Jurju ib juž. žel.
B
H
Izdelujem načrte, proračune ln prošnje za stavbena dovoljenja brezplačno.
Novosti
v suknenem in manufakturnem blagu
\
priporoča v največji izberi
Karol Tanic, Celje
»Narodni dom".
F
428 52-17
Suhe gobe, žito, fižol, la-neno seme, sploh vse deželne pridelke kupi
Anton Kolenc, ceije
Jarodni dom" in Graška cesta.
Istotam se dobi vse špecerijsko blago, kakor žito in i elni pridelki, najcenejše, a debelo in drobno. — P remog v celih vozovih, debel K 210, droben K I 40 100 kg na dom postavljen v Celju. .'. Drugam po dogovoru .'.
par
primerno inteligenten, brez otrok, vešč tudi nemščir.e, s pogojeni, da jc žena dobra kuharica, za prevzetje dobro idoče restavracije v najelegantnejšem delu mesta Gradec se išče. Kakih tisoč kron kavcije se zahteva. Ponudbe na M."; pošta -Cven.	«14 2-2
Trgovci I
Ne pustim potovati ker preveč stane, paC pa prodajam po ceni ker uc pustim potovati. — Obrnite se torej pismeno ali osebno in zahtevajte vzorčne pošiljat?« narodna vele« trgovska hiia
R. STERMECKI v Celju.

in modno blago za obleke priporoča firma
Kare! Kocian
tvornica za sukno, Humpo-lec. Češko. Vzorci franko.
249 38—31
Edina štaj. narodna steklarska trgovina
franc Sirupi
Celje, Graška cesta.
00 u rt
4» *■»
00
<D
«0 >
<x>
N >
«J
1
»
eo< a>
ex sj
m< o-
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklenih in porcelanastih posod, svetilk, vsakovrstnih šip, ogledal in okvirjev za podobe.
Na debelo! Jtt tffc Na drobno!

2SE0Z22ZB38880Z
|ax St Sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev« 17
Priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
sila
m
Nagrobne vence 5
v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi
Zvezna trgovina
v Celju.
NaroČila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina, Celje.
isi =n	\\M
R. D1EHL, zganjamo, Celje
priporoma svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega
konjaka.

Adolf Bursik
Čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto vijeno obutev.
I Zvezna tiskarna i
izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor: zavitke, račune, vabila, lepake, letake itd.



Na debelo!
Priporoča se
Na drobnoI
edina narodna trgovina
galanterijskega, norimberškega jn modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač
Geije Priča & Kramar Celje
Graška in Krožna ulica.	51135-20


Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica kron 3,000.000. v lastni hiši, Stritarjeva ulica št. 2. Rezervni fond kron 400.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
149 40-37
2
Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
1'oštne hran. račun št. 64.: - Telefon St. 48. —
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine ================= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga ® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
.LASTNI DOM'
Pisarna je v Celju, Rotov&ke ulice it. 12
© © G
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure e © © dopoldne. © © ©
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge aii ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račan © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
Edino narodno pn
§J prta jnžnutajersKa frnsKtfta
SlHTbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim obratom.	:::
tsvr&evanje vseh stavbenih <t8eli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. i* različnih kamenov in r;:	cementa.
Špecijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnlb :::	kamnov itd.
Brušenje, poliranje ln
strnganje kamena s troji, s
Ho podjetje V Celjn.
ininstrijslja dražba.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
rnzličnih marmornih vrst granitov in sijenltov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Haprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
dustrijska družba Celje'.
66 JJ®
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov S Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj IdoČih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-:;: lavanje napisov v iste. :::
lfinko Kukovec
stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pr? Celju ===== prevzame vsakovrstna =====
stavbena zlasti tesarska dela.

Sprejmem takoj
iičenm
Ivan Raviikap
Celja, Graška cesta.
Največja in najcenejša zaloga špecerijskega in barvnega blaga.
Prodajam pravi zabukovski premog- po najnižji ceni
cele vozove in na drobno.
\ > ____ _ _
^ Kupujem suhe gobe, ove^
i t
pšenico, sploh vse deželne pridelke.
Na debelo. Na drobno.

Rafae
f v.
trgovina £ urami iti zlatnino v uNerodnem domu'- v Celi«.
Velika izber novosti, zlatih ifi srebrni* verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospod&kih in damsklh ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t d Naročite cenike. Postrežba točna in soiidna

Zvezna trgovina v Celju
V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj.
= Posreduje pri nakupih pisalnih strojev.	=
83 48-41
".V
M
i


slls
aisiis
B«««
KSM
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od ^	,
8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po BT" 41/8% ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko ir. rezervna zaklada, katera znašata vže nad 363.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekorist.ne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
m u flarodnem domu,
Dosedaj
je dovolila za dijaške ustanove 30.000 SC, za napravo potov 4500 K. različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 8.550 K, za podpore različnim požarnim hrambam it v kmetijsko gospodarske namene nad 4450 K, hranitaicn i-ta-novivsim okrajem izplačalo pa se je 26.300 K /a dobrodelne na-
iuui 4450 K. je 26.300 K /.
mene, skupno tedaj nad 83.800 K. Spr-etema tudi farsnilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih ===== obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. =====
Slovenci, poslužujte se
43 52—44
1ft7ftfiŠfAMKffr hf3tli!ftif# Pri nalaganj«' svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne dK&m^iajU^t utRimuitv ^ /arovance in zahtevajte pri sodiščih, . v ' v. . - . ,
J p ' jHznostajcrslje hranilnico.
da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v
=11=11=
EsEls

SSSg]
wmm i
i
POSOJILNICA V CEUU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 42GO zadružnikov, kateri imajo vsega nad 72.000 kron vplačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov«
...... -j. Poštne h anilnice ček. št. 9579 =====
V lastni hiši
Narodni dom'
Telefon štev. 22
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4r}2 "/o- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da b: se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sam*. ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51\J/0 in 5% obrestovanju.
Nad 6 milijonov kron hranilnih vlog g g Nad 332.000 kron rezervn. zaklada
13 52-45
J
immmmmm.—.
Tisk Zvezne tiskarne v Celju