Leto VI.» šiev. 58« €el|ef čelriafe 22. maja $934« hMtra ptačana v aotosinl. Stane lctno 84 Din, mesečno 7 Din, za lnozemstvo 240 Din. Oglasl se racunajo po tarifu. Fri večkratnem oglašanju popust. 8*oa»«wtM5»isi» SJevHte.« f Din. Urednl$tvo : Strossmaycrjeva ul. št.1, pritličje. Teles. 65. Wpravnl$lvo: Strossmayerjevau. St. I, pritliqe. Teles. 65. Račun pri po&tnem ček. uradu št. 10.666. Občinsko gospodarstvo mestno obeine celjske" od 1. 1919. do I 1922. V zadnji .scji c-dj»skega obcinske- ft-a svcta so so po kratki debati soglasno CK.Icbi'ili raounski zakljnoki za lelo 1919.—1922. — Moslno knjigovodstvo jih jo moglo prodložit! obč. svetu šele sedaj, kor jo uašlo ob preobratu vsled vojnili razmer vs'e računovodstvo v mes'.nom gospodarstvu v velikom nere- du. V dobi goraitstva oil leta 1919. do druge polo vice 1921. vsled zaposlenosti in pomanjkanja izurjenega uradni- štva tudi ni moglo priti do urejenib razmer. Prvi slovcnski obč. svet eeljski zaključuje svojo trilotnc poslovno do- bo z urejenimi raouui in «e posebej ugodTi imi razmerami. Vso panoge olx\ gospodarslva l/- kazujejo v posaineznih lelih vsled ved- no naraščajoče drag in je in nestalnih valutarnib razmer veliko prekoračenje proraOimskih postavk v dobodkih in v izdatkih. Leta 1910. je bilo denarno- ga prometa pri dohodkih 5,174.497 K, pri izdatkili 5,633.76C K, torej pri- manjkljaja 489.203 K. Leta 1920. je bilo dohodkov L,583.047 K in izdatkov 8,;>27.292 K, torej prebitka 50.355 K. Koncom leta pa je bilo še zaostanka na izdatkih 1,19!.457 K in na dohodkih 221.224 X. Leto 1921. končuje z do- hodki 10,227.497 K in z izdatki 9,486.735 K, torej s prebitkom 730.702 kron. Temu nasproti pa je bilo kon- v.em leta na izdatkih še zaostanka 2,019.348 K in na dobodkih 499.058 K. V letu 1922. so znašali dohodki 19,402.840 K ter izdatki 21,459.787 K, bilo je torej primanjkljaja 2,050.940 kron. Kon com leta je bilo nadalje za- ostankov na dohodkih 553.975 K, na izdatkih pa 1,885.077 K. V tern letu je zakrivilo večji pri- manjkljaj v prvi vrsli dejstvo, da je pokrajinska viprava za Slovenijo zni- žala od obc. fiveta celjskega .sklcnjeno obč. doklado na po.sebno pridobnino od 250 odstotkov na 207 odstotkov, kar znaaa izpadka 2i5.58(; K. Nadaljnji vzok so bili na podlagi od davkarije sestavljenih podatkov prcvisoko prera- riinani dohodki l?. obc. doklad na drž. davkf», ki so izkazali koncem leta 1922. izpadka 1,000 120 K. Tudi se je pozno zaeel pobirati nanovo uvedeni ponoeni davek, ki ga je morala pokrajinska wprava šele odobriti. Ves dolg mestno obcinc celjske je znasaj koncem 1. 1918. 6,502.208 K. Za konvertiranje raznili dolgov in za n oka tore nujne nove na- prave, kakor popravilo cest in troto- arjev, se je najelo leta. 1920. posojilo 3.100.000 K. Za preurcditev plinarne, popravilo mostnih hi^ in za konverti- ranje nekaterih zaostankov se je naje- lo leta 1922. ponovno posojilo v znesku 4,000.000 K, tako da je koncem leta 1922. obremenjena mestna občina r okroglo 12,000.000 K. Od tega dolga pa se je znova investiral v mestni plinar- ni znesek 1,500.000 K. V pojasnitev, kako neenako in ne- sorazmerno so narascali od leta 1920. do leto. J922. dohodki in izdatki v po- sameznih panogah obč. gospodarstva, «aj služijo siede5e zanimive številke, ki jih navajamo po vrsti za navedena Obea uprava: izdatki 1,350.268 K, 1,953.918 K, 4.008.954 K; šolstvo: iz- üatki: 279.833 K, 499.337 K, 907.131 kron; oi'iUVf nlji^a: izdatki 248.752 l',S470 K cmV 2.«80.736 K, dohodki i.M.470 K, ill0.096 K 9aqßQQ K' «9.9W K, fiw.WiT^SSj^: Nova vlada Pašič — Ppibiievic, Prisegft miniat^ow. — KHza kon&ana. — Manifest opoaeicijc. — Prv«ä 3 ]a NaroäS^ae sku^scissc, — Odgcdiftew Beoyrad, 21. maja ob 13. uri. Da- nes dopoldne se je vrsila kratka seja ministerskega sveta. Opoldne je kralj podpisal predloženo lislo Pašic-Pribi- čevičeve ])oslovne vlade, ki obstoja iz istih minislrov in istih državnih pod- tajaikov kakor do.slej. Vsi ministri ohranijo svojo portfolio, ravnotako vsi drž. podtajniki. Ob 12. 30 je nova vlcuki kralju priscyla. S tern je vladna kriza ilefinitivno konmna. T'opoldno se vrsi prm seju nove rhule, na kateri se bo razpravJjalo d vprašanju sklicanja Narodne skupsci- iic in bodo^.ega delovnega programa. Beotjrad, 21. maja. Opozicijonalni l)lok je danes ves čas sestavljal svoj ntanifenl na narod. ki ga izda danes zvečer, torej po /e izvrseni prisegi no- vc vlade. Manifest opozicijonalnoga bloka vsebinsko se ni popolnoma znan, vendar se zatrjuje v krogih opozicije, da je sestavljen v zelo ostrem tonu in da 'r.apovodnje Ijulo borbo nacijonal- nemu bloku in sodfinji vladi. Opozicija trdi: da bo sedan ja v la- da zivela kveojemu kakih 20 dni. Jieograd. 21. maja. Seja narodne skupščine bo sklicana v pondeljek, mo- gooe že v sobolo. To zatrdilu vladnih k!'«)gov iiamerava vladna večina pred- lagati sledeči dnevni red: 1. razprava o invalidskem znkonu in 2. verifikaci- ja radicevskih inandatov. Želja krone je. da se invalidski zakon cimprej spcejine. Ker so že poprej vse stranke prevzele obveznost, da se to vprašanje (•iinprej ro.si, zahteva -\ladna večina, da se na seji Nar. skupščino o njem v prvi vrsli razpravlja. Po verifikaciji radicevskih inandatov bo precitan kraljev ukaz, s katerim se zaključi po- mladansko zasedanjo Nar. skupscinc in so odgodi jesensko /asodanje do 20. oktobra. Nova ifalijanska ladja. Trsl, 21. maja. Danes ob II. uri do]), jo bil v ladjedelnici sv. Marka spnščen v morje novi parnik »Eda«, last »Navigazione libera triestina«. l'arnik je dobil ime po 14-letni hčerki ital. ministrskega prtdsednika Musso- lini.ia. Edit, ki jc- bi!a obenem tudi ku- | mica. Nova ladja je dolga 21 in airoka Jo' in. Tonaža obsecsa 12.800 ton. Stroj- jio turbine imajo 3000 konjskih sil. Hitrost znaša 10.5 vozlov. Parnik ima moderne hladilnice zr 3500 ton zmrz- njenegn mesa. Bivši ^ngl. poslanik v BeHinu Sip Gosh en umri. London, 21. maja. Danes je umrl bivHJ poslanik v Horlinu, Sir Goshen. Sir (Joshen je bil prod vojno zastopnik Anglije v Berlimi. On je bil, ki je leta 1914. tik pred izbruhcm svetovne voj- ne Nemčiji izročil ultimal Anglije, na- kar je tedanji nemški kancelar Beth- mann-Hollweg izrekel znane besede: Nevtralna pogodba •/. Belgijo je za nas •:amo cunja papirjal* mestno parno kopalisče: izdatki: 20 tisoii 087 K, 2jV).1:j7 K. dohodki: kron 9.350, 205.570 K; klavnica: izdatki: 355.073 K, 452.390 K. 823.178 K, do- hodki: 15Ö.110 K, 718.711 K, 084.426 kron; vodovod: i/datki: 128.007 K, 76.734 K, 220.238 K, dohodki: 138.168 kron, 224.855 K, 270.786 K; plinarna: izdatki: 54 828 K, 455.638 K, 609.679 kron, dohodki 51.328 K, 41.219 kron, 55.013 K, elektrarna: izdatki: 1,685 ti- soc 454 K, 14.191 K, 932.070 K, do- hodki krijejo izdatke vseh treh let. Donos raznih davščin iz let 1920., J921. in 1922. je bil sledeči: 100 odst. obč. doklada na drz. najemnino: 172 tisoč 822 K, 233.074 K, 240.217 K, 100 odst. obč. doklada na obtio pridobnino 6.122 K, 7 203 K, 7.209 K, 120 odst. obč. doklada na posebno pridobnino: 7.107 K 1. 1921. in 1922. povišana na 200 odst. 1.000.491 K, 900.110 K; 120 odst. obč. doklada na rentnino 361 K, leta 1921. in 1922. poviSana na 250 odst. 7.253 K, 15.64» K; 120 odst. obc. doklada na plačarino 2352 K, leta 1921. in 1922. povisana na 250 odst. 27.851 K, 20.037 K, 10 odst. obč. do- klada na najemninski vinar 6.618 K, 125.473 K, 120 519 K: užitnina na vi- no- 6.018 K, 149.855 K, 756.849 K; na pivo: 8.215 K, 124.992 K, 249.237 K; na meso: 170.280 K (1921.), 165.905 K 11922.); davsčina na prenocišča t ho- ielili leta 1920. 171.138 K, 1922. kron 349.297; taksa na vozila 1921. 74.900 kron, 1922. 75.000 K; ponoeni davek l(.»22. 105.022 K. Navedene štovilke iz najvažnejih panog obč. gospodarstva. že kažejo, da nujm» potrebšrjine od leta do leta stal- no narascajo in da jib ni mogoce niti do polovice kriti z rednimi obč. davščl- nami. Izredne naklade, kakor užitnina ^a vino, pivo, meso, ponoeni davek, ra/.nc takse i. dr., ki no zadenejo toliko f'Gljskega meščanstva, kakor celokup- nost, ki ima od raznih mestnih naprav tudi svojo korist, so zadnji izhod iz težkcfia. komunalnega gospodarstva. Uvodone davščine pa no narascajo r primernem sorazmorju / vedno večjimi izdatki, vsled česar je primanjkljaj ne- izogiben, ako se hoce občini tudi neka] ustvariti in cbstojeco posest ohraniti pred propastjo. Najbolj obremenjuje mestno obči- no obca uprava. Vsled draginje so inozde in place stalno naraščale, na- meravana redukcija uradnistva pa ni prinesla zaželjenega uspeha in tudi n* bib ?jovsem izvršljiva. Hišna posest, ki jo je svojčas poveoal nemški obč. svet iz političnih namonov, je za obč. gospodarstvo velikansko breme, ker nizka najemnina no zadostuje za naj- TiaTadnejsa popravila. Novi obč. odbor CUfiŠka borza v sredo 21. maja. Zagreb: 6*95« p;> je prevzel obc. poslopja v skrajno di;solatnem stanjn. Danes so razen Grofijo že vsa reno^ irana. Isto velja za Ivanalizacijo, eesfe h\ hodniko. Najnnj- nejse se je že napravilo, mnogo se ča- ka popravila. Solstvo, in sicer vz- državanjo posJopij ter razne potrebšci- ne zahtevajo ogromne zneske; je pa to najbolj.se naložen kapital. Parno kopa- lišoe je iz javno higijeničnih ozirov niijno potrebno, obromenjuje pa stalno most no občino. Od raznih podjetij je pasivna cdinole mestna plinarna. Ker so bili vsi sanacijski poizkusi doslej l)i*üzuspesjH, provladiijo soglasno mne- 11 je v ob?.. odboru, da je Ireba s plinar- 110 likvidirati. Ako se še omeni, da je Kapucinski most sedaj tako temeljito popravljen, da je bodočo zastopslvo ob- cine najmanj za cno desetletje opros- eeno skrbi za novi most, jo zaključila sedanja večina, na mcsJnem magistratu trienij, ki ni bil ba& zavidanja vreden, a je ustvaril s primeroma majhniml žrtvami v mestni ohčini marsikaj ko- ristnega. Pollticne vesti. PAŠIO DOBIL MANDAT. Po po- nesrečenem poiskusu Lj. Davidoviča je dobil Pasic mandat za sestavo poslov- ne vlado nacijonainega bloka. Pašic jo niandat sprejel in so v najkrajšem tasu pričakuje definitivna sestava vla- de. Vprašanje nevtralne vlade je pa- dlo zaenkrat v ^ odo, ker so se izjavile vse stranko proti njej. Po vsej priliki se bo torej kriza na Parlamentaren na- cin rešila. P0 KRIZI.JIadikalski klub za- hteva, da so izvrše nekatere spremem- be v osebah ministrov novega kabineta. Opozicija je vsled rešitve krize silno ogorcena. Značilno je, da jo že zapu- ščajo zcmljoradniki, ki izjavljajo, da bodo prekinili vse stike z Radicem. Tudi Nemci in d/emijet opuščajo svojo prvotno taktiko in se začenjajo pribli- ževati vladi. Davidovicevo glasilo »Od- jek<' preneha v kratkom izhajati. VPRASANJK B0D0ČE BAL- KANSKE r-OLTTlKE. »Daily Tele- graph* razinotriva vprašanje nove pregrupacije na Balkanu z ozirom na izid francoskih volitev. Na Balkanu sö bosta zopet pojavili dve skupini: ena za Rusijo in ena proti njej (Poljska* Turčija in Rumunija). Na drugi stra- ni pa namerava dr Beneš ustvariti1 zvezo drugih balkanskih držav, da uglacli pot sporazumu med Rusijo in Francijo. RTMSKA POGODBA. Preds. Co- škoslovaške republike Masaryk jö t Taormini po proiu-ovanju odobril be- sedilo italijansko - češkoslovaške po- godbe. Določeno je, da so vrši meseca oktobra oficijelen poset pri italijan- skeinu kralju v Rimu. NAŠE MANJŠINE V AVSTRIJI OGROŽENE. Eeogvajski listi so dobili poročilo, da se vr&e na Koroškem in r Burgenlandu izpadi proti našim lju- dern. Vlada pripravlja gradivo za oH- tožbo proti preganjanju naših soroja- kov in ga bo v najkrajšem času pred- ložila Društvu narodov. FRANCOSKI LISTI izražajo svo- je nezadovoljstvo radi zbližanja med Italijo in Malo antanto. Rivaliteta medl Francijo in Italijo za Malo antanto dobiva s tem tadno jasnejši izraz. St ran 2. » N 0 V A D 0 B A « Srftv. 58 OTON ZÜPANClC — VITEZ ÜASTNE LEülJE. Francoska vlada je odlikovala predsednika »Francoskc- ga instituta« v LjvibJjani, našega peš- jiika Otona Župančira v, rcdom vitcza eastne legijo. Visoko odlikovanjo mu je izroeii v sredo pop. franooski kon- zul de Flach v dvorarii »Francoskega instilula< v Ijublj. dežolnem muzeju. OBRTNA 1)0VOLlLA SE REVI- DIRA.IO. JNa podlagi uaredbe ministra za trgovino in indu.stri.jo bodo vse tr- govske in obrlniške zbornice izvrsile revizijo vseh obrinilt dovolil, ki so bi- la izdana za obrlna podjetja. Vsi oni, ki vr.se obrt broz dovoljenja. bodo stro- go kaznovani. ' SMRTNA KOSA. V Radečali pri Zidanem mostu je umrla 19. tm. ga. Alojzija Hohionovü, vdova po okr. zdiavniku dr. A. Homanu in tašca ravn. papirni.ee v Rndecah, g. Antona Kr isper ja ja primär j ja g. dr. Janka Dernovška v Mariboru. OBČINSKE VOLITVE V MARI-. EORSKI 0I3LASTI. Okr. glavarstvo v Mariboru bo najbiv- razpisalo občin- ske volitve za občine svojega okraja za prvo polovico rnosoca avgusta. V avto- nomnih mostih Maribor, Celje in Ptuj bo razpi.sal občinske volitve maribor- ski veliki zu pan. NOVA TELEFONSKA ZVEZA. Kon com ma ja so nanovo olvori tele- fonski proinot na progi Sarajevo—Ce- tinjB. OTVORITEV ŽELEZNICE. No- vozgräjena proga Uosanska Krupa— Bihac" bo koneem maja izrocena pro- metü. ÖÖGNT ZBOR ZVEZE DRUŠTEV itl&Sim I'OSESTNIK'OV ZA SLO- VENIJO. V nedeljo dopoldne se je vr- šil v veliki dvoraui hotela »Union« v Ljubljani oncni /bor Prvega društva hišnih poseslnikov v Ljubljani, popol- dne pa v union ski j'eslavraciji občni zbor Zveze druetev hišnih posestnikov za JSlovenijo, ki so se ga udeložili šte- vilni delegati iz Slovenije in zastopniki iz llrvatsko in Srhijc. Kakor dopoldne ljubljansko društvo, so je izrekla pop. tudi Zvoza za ukiniiev stanovanjskega zakona. Podrobno se je razpravljalo o razinerju gospodarjev do najemnikov in se je s strani navzoeih naglašala do- bra völja do mirnega sporazumevanja. Izvoljen je bil növ odbor, ki mu hače- Ijuje preds. ljubljanskega društva g. Ivan Frolili. Ifelogati za centralni od- bor so: Ivan Freliii, Fr. Ks. Stare, dr. Pavliček z Jesenic in dr. Marin iz Ma- ri bora. LETNO ZBOROVANJE MARI- JBORSKTH TNDUSTRUCEV se je vr- silö v pondeljek dopoldne v Götzovi Ttiäli dvorani v Mariboru. Zbofovanju je prodsedoval g. dr. Pipus. Poročali so ravnatelj »Brave» g. Alojzij Križ- ihč, stavbenik g. Glaser in inž. dr. Pi- puš. Soglasno je bila sprejcta resoluci- ja, ki se izreka proti prireditvi obrtno- industrijske ra?stavo v Mariboru in Vekodctti J'cmko: „iPri treh mladenkah". Priho&nji teden so uprizori v celj. mestnern glodališeu že druga opereta: >Pri treh mladenkah«. Menda je to edina opereta, ki je doživela največ re- priz na vseh ocirih in ki je še stalno na repertoarju vseh vecjih gledališč. Franc Schubert se je rodil janu- arja 1797. leta na Dunaju kot sin ubo- gega učitelja. V svojih 32 letih je bil Schubert . najplodovitejši komponist one dobe. K.omponiral je opere, mase, Sonate, plese, koi-acnioe itd. Najlepse in najpopularnejše so njegove pesmi s spremljevanjßin na glasovirju. — Pi- satelj Rudolf H. P.artsch ga je oveko- vecil v svojeni romanu: »Gobice« (»Schwammen«). Po tem romanu sta priredila Willner m Reicher opereto: »Fri treh mladenkah«. 1. dejanjß se vr«i na dvorišcu hi- se, kjer sianujc ScJiubert in kjer ga obiskujejö rijegovi veseli tovariši-bohe- ihj: baron Schober, pesnik, Schwind, fellkar, Kupelwieser, risar in Vögl, dvorni eperni povec. V isti hisi stanu- jeta, tüdi po&ar linder in sedlar Bru- 1 zaliteva, da so naslov »industrij.ski« neiuudoma ukine. Mariborska indiiy- stri,ja sc razstave nc bo ndelczila in iz- .iavlja, da pripVčivlja .Mariboru osra- mocehje, ker ni nnitnanj:s(\cra izgleda na \\ speli. DAN ni)Er;EGA RRJŽA SUs. Drüslyrt iViAlQjpi&ga križ;i kraljovihe SÜS ])i'irc^i tlVdl /Otoy na vsom ozemlju svoj sverani dan, in sicer 8. junija, na dan venčanja visokib zaiscitnikov Rdee.ega križa IN!jib. Vol. kralja in kraljice. La- ni je drustveni dan v \sej zemlji zelo lepo uspel. Znatno jo doprinesel šir- jenj'.i idej Rdc(veg;i krjža in povečanju njogovih materijelni!; sredstev za na- ilalnje prakticno delovanje. Lotos pri- rakujo društvo .še vecjih uspehov dne- va Rdocoga križa. Vsi odbori Rdečega križa .so v polni. meri zaposleni pri or- ganizovauju in pripravah, da se dru- stveni dan cim lepše izvede. Za ta cilj pridobivajo ludi sodelovanje vseh uradnikov, javnih delavcev in pred- stavnikov vseh prosvotno-külturnih in dobrodelnih društev in uslanov. V mo- st ih, kjer ni odborov Rdečega križa, snujejo sedcij clani in prijatelji Rdeče- ga križa stalno odbore; ako va to ni mogoče, ustanavljajo samo odbore za izvedbo dneva Rdečega križa. Te dni izda Glavni odbor npel na narod za cim vecji odziv svojomu Rdečemu kri- žu v moralnom in materijelnem po- gledn. 1, A N 8K A }A 0.N T AN SK A PRO- DÜK01JA V SLOVENIJI. Prod nekaj dnevi so se objavile končnoveljavn« številko montanske produkcije v Slove- niji. Te stevilke so Lo vsled tega zani- inive, ker se lahko iz njih razvidi, da preclvojna produkcija ni samo doseže- na, ncgo da je celo prekoračena. Skup- lia produkcija promoga jo znašala lo- ta 1913. v Sloveniji' 1,587.137 ton, mod tem ko je produkcija v letu 1923. pi'ekoracila to ^(evilko za 6 odstotkov. Skupna produkcija v 1. 1923.*je znaša- la 1,696.956 ton. V primeri s številom delavstva pa opazamo poslabšanje pro- dvikci.jskjh va/.nier, kcr jo znašalo što- vilo delavccv v 1. 1913. 7.2Ö3, v 1. 1923. pn 12.580. Potemtakem dela sedaj skupno 60 odstotkov delavcev več ne^o v 1. 1913., mediem ko se je produkcija povecala samo za 6 odstotkov. Slove- nija je kot produkcijsko ozemlje pre- moga v JugosJaviji na prvem mestu in proizvaja ckr'og 40 odstotkov jugoslo- vanske celokupne produkcije. Od osta- lili rudniskib industrij je dala Slovoni- ja 57.812 ton svinca. Produkcija se je napram 1. 1922. zmanjšala za 4.2 od- stotkov. 2. ZVEZEK > ALMANAHA SHS« ZA ]j. 1924—25 je pravkar izsel. Vse- bina obsega razna važna. poročila in informacije o državnem, gospodar- skem in trgovskem življenju kraljevi- ne SHS. Con a izvodu 200 Din, v boljši vezavi 250 Din brez poštnine. Naroča so v glavnom uredništvu Almanaha SHS, Zagreb, Marovska 30. neder, ki imata ta.ine sestanke z lepimi hčerkami dvornega steklarja Tschölla. Gee Tschöll, ki izve za te tajne lju- bavno sestanke, ju v hiši res zaloti. Vondar ga njegov dobri znanec baron Schober preprica, ^cla je priSla Han- nerl, tmja iiajrnlaj&a, samo prosit go- spoda Sehunerta ica pevske ui-e. Tschf.-U, prepriran o nedolžnostl hče- ra, se odzove prijaznemu povabilu na kozarček vina pod evetoeim jorgova- rom, V druzbi razposajonih bohomov se izvrstno za'bava in z njirhi prepeva Scbubcrtove pesmi. Mod tem ga Scho- ber nagovarja in tudi doseže, da pri- voli v žaroko hrerk Hoiderl in Hederl 7. Binderjem in ]5runederjetn, ki sta se pojavila kakor da bi bila vzrastla iz tal. Nastopi večer in vsa družba se od- pravi na pot v mesio, pojoč veselo ko- račnico. TJbogi Srhuberl, na katerega cisto pozabiio. ostane sam, prepuščen svoji sentimentalnostL Edina Han- nerl se ga spomni ter pohiti nazaj, kjer ga najde zatopljenega v pesem: »Najlcpša je vend ar le pesmica, kateta prihaja iz dna srea-------« »Zvenijo, donijo, radostno vzkipijo, ljubezen vzbudijo te pesmice----------« Toplo, prijetno - sladko izzreni i/esmica v lepi vewv . . . Dii se poznamo in da ne pozstbimo! Pod upüvom nemškega kapitala in netnSke industrije je biia za obcin- ske volitve v občini Okolica Celje se- stavljena od raznih, gy iz avstrijskih Časov dobro znanih rene^atov ter pla- čancev Südmarke in Schulvereina kan- didatna lista, ki naj vodi boj proti slovenski občini imenom Nemcev in odpadnil.'ov. Na listi, ki jo v nasled- nieiii priobčujemo, najdemo tudi imena mož, ki r.o nekdaj v težkih borbah z Nenici in nemškutarji stali odlo?no in neustrai5eno na slovenski slrani. Ne moremo si tolmačiti tega drugače kot da so postali žrtev drznega pritiska nemškega ali pa so dali svoje podpise, ne da so vedeli konui in za kak cilj in namen. V tem pogledu hočerr.o jas- nosti, da vemo, s kom imamo posla in kako nam je zanaprej obravnavati gotove ijudi, ki živijo od slovenskega dela zato da pljuvajo naslovensko ime in blatijo slovensko Okolico Celja, ki je v drugih časih varovala svoj slo- venski prapor Cist in neomadeževan. Takole se glasi lista: Odborniki: 1. Brumen Jakob, posestnik, Spodnja Hudinja. 2. Petschuch Ivan, trgovec, Gaberje. 3. PristovŠek Martin, pos. sin, Sp. Hudinja. 4. Jezernik Karl, stavbe- nik, Zg. Hudinja. 5. Novak Rudolf, po- sestnik, Gaberje. 6. Jarmer Fric, lesni trgovec, Gaberje. 7. Žohar Franc, po- j sestnik, Gaberje. 8. Pratnemer Franc, -¦ posestnik, Gaberje. 9. Dorn Franc, po- j sestnik, Zagr.id. 10. Schantl Karl, po- j sestnik, Gaberje. 11. Schunko Valentin, slikar, Gaberje. 12. Veber Alcks, indu- strijalec, Zagrad. 13. Jurjovec Ivan, strojnik, Sp. Hudinja. 14. Sonnenwald Karl, obratovodja, Pečovnik. 15. Tanjšek Franc, mizar, Lisce. 16. Faigl Pavel, pek, Gaberje. 17. Pinter Pavel, indu- strijalec, Zagrad. 18. Bračič Fr., delavec, Gaberje. 19. Lavrinc Anton, tov. moj., Gaberje. 20. Pajk Martin, posestnik, KoSnica. 21. PlaninSek Anton, posestnik, Spod. Hudinja. 22. Pogačnik Leopold, ključ. mojster, Gaberje. 23. Kranjc Fric, posestnik, Sp. Hudinja. 24. Kušar Ant, skladiščnik, Gaberje 60. 25. Junger Ludvik, prekajevalec, Zavodna. 26. FMs Anton, posestnik, Zg. Hudinja. 27. Kraut- berger Josip, strojnik, Zagrad. 28. Gobec Ivan, stroj. mojster, Gaberje. 29. Ahacl Adolf, cink. preddelavec, Gaberje 101. 30. Slosar Fr, posestnik, Zg. Hudinja. 31. Skok Leonhard, zid. moj., Gaberje. 32. Šeligo Franc, orožn. v p., Ostrožno. 33. Kukovič Ferdo, delav., Sp. Hudinja. Natnestniki: 1. Sovič Robert, klep. moj., Gaberje. 2. Walzer Evgen.trg., Gaberje. 3. BračiČ Maks, oskrbnik, Sp. Hudinja. 4. Pri- stovšek Ivan, posestnik, Sp. Hudinja, 5. Gajšek Avgust, pos. sin, Sp. Hudinja. 6. Perisich Viktor, uslužbenec, Zavodna. 7. Zor Ivan, ključavničar, Sp. Hudinja. 8. Poisnik Leopold, kontorist, Spodnja II. rh'janje. Pri Tchöllovih. Novo- porocenci sc odpravljajo na potovanje. V hiši je innogo gostov. Še celo Grizi, italijanska operna pevka, se je sama povabila, samo da se prepriča, ali ni navzoc tudi rtjon Schober. Iz same za- visti in Ijubosumnosti ga hoče ocrniti pH liajmlajši -— Haiinerl, ä nastanc nesporaznrn: očrnien ostäne v oceh Itaiinerlc ubogi, nedolžni Schubert, ki ga nato Harmorl popolnoma ignorira. — Vsi so odšli. Zopot je lep poletni ve- čor ob lunineni svitu. Hiša bo sedaj tako prazna — dve golobici sta zletoli iz gnozdeca. Gospa Tchöllova je otož- na, Tscholl ju silcn. Jo pač tako z otro- cil Ko so še majčkeni, čakamo, da bi vzrastli, ko »o veliki, odletijo — prav tako kakor ptičke i/. gnezda. Tako Je vedno bilo in tako tudi ostane. V eni najlepsih pesmi operete se še spomi- njata siva stariäa bvojih mladih let. — Schobra in Schuberta je prignalo nazaj. Nislta hotela pusüti Tschöllovih ta vecei* samih; tako se vsaj izgovar- jata. A gnalo ]u je nazaj le k Hannerl. Schubert hoce poskusiti he enkrat sre- čo pri Hannerl, a nc najde poguma, ne besed. Voi-rosi Scbubra, da ji v nje- govem imehii razkrije ljubezen v pes- mi, ki jo je mod njhna vst koheano. Schu- bert mu stori to usluge samo Hannerl na ljubo. \'s«i se je dobro iyzteklo, če- prav je bit Schubert v tem paslu ne- rodon in nbizkuäen, ker ni znal — la- gati. Ko so slodnjič Schubert razgo- Stsi-.». 58 N 0 V A D 0 B A « Stran 3. podpisov nn »nomško« listo in prigo- ljufati nanjo imena slovenskih poste- njakov, od kojih pru-akujemo, da se (•imprej jasno izjavijo, da vemo, s kom imamo posla! KONCERT GLASBENE MÄTI- CE MARIBORSK'E V CELJU je pre- ložtMi iia nedoločcn cas. TM'DSKO VSEVČ1L1ŠČE V CE- LJU. Prihodnje prcdavanje bo v pon- deljek, (hie. 26. maja, in tokrat ob 8. uri zvocer v risalnici deško meščanske so- lo. Predaval bo ¦'(> zrakoplovslvn« bancni uradnik g. Ciro Sadar. Preda- vauje bo vsebovalo slodeče točke: 1. hl- storicni razvoj: 2. osnovni pojmi; 3. aoronavlika; 4. avijatika v splošncm in speeielno v naši državi in 5. bodoc- nost avijaliko. Predavanje bo vsokakor velezanimivo in pričakovali je zlasti iz vrst razumnistva najlepše ndcležbc. Razprava se bo ponazorila tudi z lepi- mi slikami. — Odbor. RAZP1SAN0 VÖNO MESTO. >Uradni list* hi. 45. z dne 17. tm. ob- javlja mod drugim Uidi razpis 1 ucnc- . tm. po])oldne ob pol štirih priredi solska niladina osnovno sole v Žalcu v JAoblekovi dvorani aka- demijo z raznovrstnim vsporedom. Po pozdravnom govoru uaslopi šolski pev- ski zbor z nekalerimi tockami. Njemu bo sledil štirigovor *Voda alt vino«, ki ga "podajo »mladi junaki«. Posebno zabavna bo otrohka igra, trodojanka »Povodni »wž<, ki vsebuje tudi pevske točke. Otroci rseli razredov bodo nato pokazali svoje deklamatorske sposob- nosl.i. K sklcpu sledi »Žabja svatba«, lelovadna locka, ki jo izvaja osem ko- KiiimiraTiih deklie s p(?ljem in sprem- Ijcvanjem. Ker ,]e čisti dobiček narac- njen šolarski kujižnici, prosi obilne iidelezbe wAidpilii zbor. &T. JhRU OB J Ž. (Smrtno ko- .a,2sx»€»dLrae lot©x?ijö, Olvarja akredttive fin Izdaja kredltna pisma za iu- In Inozemstvo. H& '•kASSüs' Sprejmeta se dva prvovrstna hrojašha pomočniha za veliko delo, katera bosta zaposlena tudi v slabem času. FRANC MEŠKO, modni salon za gospode. Celje, Aleksandrova ul. 3. Iščeta s© dve elegantrco s tremi posteljami v mestu ali okolici, če mogoče s hrano. Ponudbe na upravo pod »Stanovanje«. 2--1 Izkušen, samostojen 2—1 ekonom v vseh panogah poljedelstva kakor tudi pri limeljuvešč, zmoženslcvenskegainnemškega jezika, se išče za srednje ve'ikograscin- sko posestvo v bližini mcsta v Sloveniji za takoj. Ponudbe s prepisom spričeval je po- slati na Karol Breznik, Celje, Dolgopolje 1. Kupi se dobro ohranjen w pisalai stroj. Naslov v upravi lista. Pobroid«» podjetjc ijlcc pojojilo pfn 400.000'— oa,' prVo mcsto btpotcK« 4 Vrcdnosti pin 2,000.000. Naslov na upravništvo pod »Sigurna varnost«. Kupi se hiäica z vrtom v Celju, Štorah, Sv. Juriju ali v Savinjski dolini. Naslov v upravništvu »Nove Dobe«. Naznanllo. S tern obveščam sl. občinstvo, da sem se preselila iz Razlagove ul. 6 Na okope 3 ter se priporočam 5e v nadalje. Z odličnim spoštovanjem Mari ja Krajnc, babica. SvarlÄo. Odsvetujem vsakomur dajati mo- jemu možu Martinu Ribežl iz Ostrož- n'ega blago na up in od njega kupo- vati les in premičnine, ker sem mu go- spodarstvo odpovedala in nisem zanj plačnica in ker se je proti njemu uvedlo kuratelno postopanje. Vse kupčije z njim so neveljavne. Ostrožno p. Celju, dne 20. maja 1924. Jožefa Rlbežl, posestnica na Ostrožnem 5t. 40. Učenec 21 zdrav, krepak, s primcrno šolsko izobrazbo, poštenih starišev, in prodajalka meSane stroke se sprejmeta v trgovini z mešanim blagom Jos. Senica, Domžale. I*podajo se potrebsčine za brivnico na licu mesta v lokalu, kjer je jako dober obrat ter premičnine za stano- vanje z dvenia sobama. Kupnino je položiti takoj. Ponudbeupravništvu. 3-2 Sušllnlca za titnell, celotna železna oprava »Linhard« 250 cm2 Se skoraj nova na prodaj! Kje, pove uprava »Nove Dobe«. 3—2 lepo opremljena s Icopalnico se takoj odda. — Kje, pove uprava »Nove Dobe«. 2—2 Rudarslio poduzece u lirvatskoj iraii iskusnih, vještih kopača oženjenih i neoženjenih. Stan u naravi, konzum uredjen. Pismene ponudbe pod šifrom »Rudar Za—2189« na »PUBLl- C1TAS«, ogtasni zavod, Zagreb, Gun- duličeva ulica 11. 3—3 Ker sem povečala likalnico sprejeiwam mehko telesno, gostilr.iško in razno drugo perilo- Vzamem v snaženje eta- min, batist ter damske in moške bele obleke. Marija Covnik, PreSernova 8. Likalnica škrobnega perila. 10—5 Pohištvo, posteljnina itd. se takoj ugodno proda. Naslov v upravi lista. 3—2 Mokrota škoduje zdravju, radi tega si kupite pravočasno mo- čen, finii in počeni dežrJk lja na 2eljo tud! na dem. ZVEZA SLOVENSKIH TRGOVGEV Cvenkel, Elsbacher in Ravnikar pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Celju. LASTNIDOM regtstrovasa kredHna in atari», sadmga x oni«j*no xmr«zo »prejema hranilne . flilly osem od «to — proii floge tudi od nečlaaof ft y odpovedl po 1O% — In jih obrestuje po U /0 od tto — na leto. Pisarna: CELJE, Prešernova ul. 15|l. BižvtcrijsHt Vajcncc >> Mattžž nčenKa za izdelaVo Verfžfc se sprejmeta pod ugodnimi pogoji v temeljito izobrazbo. Samo oni z dobrimi spričevali naj se javijo pri Zlatarki d. d. Celje. Pupilarnovaren in javnokoristen denarni zavod celjskega mesta Mestna hranilnica celjska Ustanovljena leta 1864. — Pod trajnim driavnim nadzorstvom. V lastni palaoi I>i*i kolodvopu. Vst hranllnlCnl posit se lzvriulefo nalkulautneje, hliro lntoč- no. Ugodno obresiovanle. Pojasntla In n as veil brezplaCno, Vrednost rezervnih z&klador nad Krön 25,000.000-—. Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. l