Sixhaja Irikrainaiexiftn:
v to re ft# četrtek, soboto.
tissue A tkreetime* awezh 7aa> claju,7}? nyj3i<itj Saturday.
- GLASILO SLOVCTIKKGA KATOLIŠKEGA DELAVSTV A VAMKRIKX IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO '
STEV^NoOjjg.__CHICAGO, ILL., ČETRTEK^" JULIJA - THURSDAY, JULY, 26, I9a3. ----LETO (VOL.)
POTRES ¥ JUŽNI
KALIFORNIJI.
Pojavili so se štirje močni sunki. — Potres razdejal več poslopij. — Potresni sunki so dosegli krog 240 milj.
San Bernardino, Calif. — Močni potresni sunki, ki so se pojavili v tem mestu so imeli svoj centrum v tem' mestu in okolici. Pojavili so se štirikrat in vsak pot precej močni. Mestna dvoran« je porušena vsled potresa in mnogo drugega poslopja je poškodovanega. Ena oseba je izgubila življenje, ki jo je zasulo padajoče zidovje.
Materialna škoda bo večja kot se je mislilo v prvih trenutkih. Povečini so popokane vse šipe po oknih v trgovinah in po stanovanjih. Stena državne kaznilnice je počila in malo je manjkalo, da se ni porušila. Mesto je tudi deloma prizadjano od potresa. Edino iz Emperial Valley še ni nikakega poročila glede potresa.	'
V Los Angeles so čutili dva močna sunka nekako- ob pol 1. ure v jutru v ponedeljek. Posebne škode ali kakih razdejanj vsled potresa ni zaznamovati v tem mestu.
Najbolj je prizadeto mesto Redtands. Posjopje, ki je lastnina 04 Studebaker je porušena in več drugih stavb je razmajanih^ po potresu. Več pročelj je zvitih in skoro vse večja poslopja so zgubila svojo prejšno formo, pravi poročilo. Prebivalci celega mesta so bili v silnih skrbeh in v velikem iznenadenju. Whi-tonovo poslopje je tudi deloma razdejano.
Long Beach, San Pedro in druga obrežna mesta so čutila močne sunke, ki pa niso povzročili kake materialne škode. V vseh mestih so zaprti teatri za nedoločen čas, ker se boje ponovnih sunkov.
Po pozoriščih so se takoj ponoči v par krajih pojavili tatovi, ker ljudje so zapustili stanovanja in odšli na prosto, da si o-hranijo življenje za slučaj, da bi potresni sunki nadaljevali. Več stanovanj so okradli, a so skoro vse polovili policaji in ognje-gasci, ki so popolnoma zastražili vsa prizadeta mesta.
-o-
NORCI UŠLI IZ NORIŠNICE.
Chester, ILL — Zadnjo nedeljo večer je ušlo iz illinoiške norišnice 38 kriminalnih blaznežev, ki so se oborožili z noži in palicami premagali stražnike in ušli na svobodo. Osem ubežnikov so pozneje ujeli a trideset jih je u-teklo. katere zasledujejo. Vsi so povečini zločinci, ki so jih zdravniki na sodnijskih obravnavah spoznali blaznim, nakar so jih utakniLi v norišnico. Cela okolica je v velikem strahu pred pobeglimi blazneži. Pri begu in naskoku na stražnike so norci zabodli štiri stražnike. En jetnik pa je bil ubit na mestu od stražnikov, kjer se je završila zmešnjava.
-o-
FILIPINCI ZAHTEVAJO ODPOKLIC WOODA.
Manila. — V postavodajpem' oddelku v obeh zbornicah so da-jnes filipinski poslanci zahtevali v posebni rezoluciji, ki so jo naslovili na prezidenta Hardinga, da se takoj odpokliče iz Filipinskega otočja generala Wooda sedanjega guvernerja na Filipinih. Rezolucjja je sestavil kabinet, ki je pred par dnevi vsled W00-dovega nastopa rezigniral.
AMERIŠKE VESTI.
LOZANSKI MIR
PODPISAN.
Zavezniki ixl Turki podpisali pogoje. — -Turki so dosegli v Lausanne skoro vse, kar so zahtevali.
OBSOJENA PRINCEZINJA.
Lipsko, Nemčija. — Sodišče Je obsodilo danes nemško prin-cezinjo Margareto Hohenlohe radi veleizdaje na 6 mesecev trdega zapora. Princezinja je baje pomagala znanemu kapitanu Ehrhardtu poveljniku železne brigade v znani Kappovi revoluciji leta 1920. ko so hoteli priti v Nemčiji na vladno krmilo pruski monarhi sti.
Lausane. — Mir med zavezniki in Turki je bil uradno podpisan včeraj ob 3:^5 popoldne. Po pogodbi dobi Turčija nazaj vse vzhodno-Trakijo s popolnim nad-gospodstvom nad Carigradom in je s tem postala most med Malo Azijo in Evropejskim kontinentom.
Turčija je obenem sprejeta v ligo narodov. Vse zavezniške čete bodo odpoklicane iz Carigrada in vsega turškega teritorija. Pogodba je napravila tudi mir m^d Grško in Turčijo.
Nadalje dovoljuje sedež grškemu pravoslavnemu patrijarhu v Carigradu.
Glede narodnosti določuje pogodba prisiljen odhod priseljencev iz Grške in Turčije. Vsi Grki nahajajoči se v Turčiji bodo morali oditi domov in vsi Turki bodo morali nazaj na Turško.
Le eno vprašanje je ostalo nerešeno in to je vprašanje Armenske. Ta ubogi narod bo moral še naprej prenašati turške gro-zovitosti.
Pri pogajanjih v Lozanni so i-grali ameriški zastopniki zelo važno ulogo vseskozi. Zlasti so si iztekli velike zasluge s tem, da so trdno vztrajali s svojimi zahtevami za odprta vrata na bližnjem vzhodu in enako opor-tumiteto.
Glede dardanelskih ožin govori pogodba, da morajo biti proste za prehod vsakeršnemu bro-dovja. Rusija je dolgo časa nasprotovala tej točki iz vzroka, dobro vedoč, da se gre Angliji in Franciji v glavnem zato, da bi prilomastile v Črno morje s svojim brodovjem in napadle južna ruska mesta. Vendar konečno je prenehala z ugovorom.
Torej lozanski špas je končan. What's next on the program ?
-o-
ZGUBIL SE JE.
Saginaw, Mich. — Do 200 tukaj šnih meščanov išče po goz-dovju Jofcn J. Tompkinsa, ki se je izgubil od svoje družbe v goz-dovju blizu Lovelsa. Na mesto so pripeljali celo zasledovalne pse, s katerimi zasledujejo Tompkinsa, ki je izginil še zadnjo nedeljo.
-o-
DVA DEČKA UTONILA.
Ghicago. — Na obrežju jezera blizu Augusta streeta sta se v-čeraj prepirala dva okoli 10 let stara dečka. Kar pahne eden drugega v jezero. Deček, ki ni znal plavati je pričal vpiti v tem hipu skoči deček, ki ga je pahnil v vodo za njim, da bi ga rešil. Tu sta se držala eden drugega in oba sta utonila predno je dospel na lice mesta obrežni reševalni stražnik. Truplo enega so dobili takoj včeraj, truplo drugega pa še iščejo po jezeru:
—	Državni department v Wa-shingtonu podaja naznanilo, ki daje upanje na vsp'esno rešitev vprašanja 12 miljne zone za o-mejitev dovažanja opojnih pijač v ameriško vodovje, med Anglijo in Z. dr. Britanski odbor, ki je dospel nalašč za rešitev tega vprašanja v Washington se je sporazumel z državnim tajnikom glede zadeve.
—	Politična revolucija se po zapadu širi z veliko hitrostjo. Republikanci to uvidevajo in se trudijo na vso moč, <La bi zapad-ne agrarce preslepili. Republikanska struja bo poslala na agitacijo posebne agitatorje, da jih odvrnejo uskoka h novi Farmers-Labor Party. Vprašanje je, če ji bo to kaj pomagalo?
—	V Tennessee bodo letos tudi imeli senatorske volitve. Volili bodo namestnika za mesto u-mrlega senatorja John K. Shield-sa v 16. volilnem distriktu. Tu upajo na zmago demokrati.
TpoSK^PDH^onAUVO JUGOSLOVANSKE NOVICE
Waršava. — Včeraj so iz katedrale v mestu Gniezno odnesli glavo Poljskega narodnega pa-trona Adalberta neznani tatovi. Kip, ki je bil precej velik je bil baje pozlačen in je imel na sebi mnogo zlata. Kip je bil zelo dragocen. Gotovi uzmoviči so to zadišali in ker celega kipa vsled silne teže niso mogli odnesti, so mu odvili glava in jo odnesli ne-znanokam.
Izjava atentatorja.
Belgrad, 3. julija. (Izvr.) Med današnjim zasliševanjem je a -tentator Rajič izjavil isto kot poprej, samo nekoliko natančneje. Dejal je: "Hotel sem, da svoj protest proti današnji nestalni politiki vlade manifestiram nasproti izraziti politični osebnosti, a ta je bil Nikola Pašič. Mogoče da se vprav zato, ker je ta osebnost bil Pašič, atentat ni posrečil. Mislim, da bi bilo treba sedanjo vlado zamenjati in sestaviti koalicijsko vlado, ki bi na-,rod rešila iz težkega gospodarskega in političnega stanja." Ta izjava ponovno dokazuje, da je Belgija soglaša s Francijo proti j atentat v ozki zvezi z demokra-Nemčiji. — Anglija zahteva I ti in zato je umljivo, da te izja-
FRANCOSKI KABINET PODPIRA POINCAREJA
KO SO PODPISALI MIR SO SE POBRATILI.
Lausanne. — Zavezniki i* 1 urki so obdržavali danes veli* ke mornariške ceremonije pred Carigradom, ko so podpisali v Lausanne mirovne pogoje zavezniki in Turki. Angleške bojne ladije so salutirale s streli iz topov in Turški topovi so odgovarjali nazaj. V ta namen so se vršile tudi vojaške parade v Carigradu in Angori. Turki so lahko veseli, ker so dobili kar so hoteli.
KAJ HUGHES MISLI 0 RUSIJI?,
da se spor poravna.
ve nes beleži noben belgrajski demokratični list.
Pariz. — Jutranje poročilo naznanja, da je francoski minister-ski predsednik Poincare predložil vse svoje načrte, katere misli predložiti Angliji na njeno posredovalno zahtevo kabinetu, ki
— Klerki po železniških po-|j»h je soglasno potrdil vse kot stajaKNso po svojih organizator- jih je predložil. To je znamenje,
jih včeraj predložili apel za povišanje plač. Zahteva se od 9. do 17. centov povišanja na uro.
—	Iz Manchester, Conn, se poroča, da so profesijonalni zli-kovci ukradli Mrs. Marsh/ield dragoceno ovratnico »z biserov in več druge zlatnine vredne do $12.000.
—	Sodnik Michael L. McKin-lej je včeraj določil na chica-škem sodišču varščino za .morilko Mrs. Bernatowicz, za katero se je prosilo, da se naj izpusti proti veščini. Sodnik je določil varščino za $25,000. katere dosedaj pa še nihče ni podpisal.
—	Na newyorški borzi so včeraj prodajali 1. miljon nemških mark za svoto $2.25. Dandanes smo lahko vsi miljonarji, ako pomislimo, da ruskih rubljev naki-dajo eno tono za "cvancgarco."
—	Načelnik parobrodne komisije Albert D. Lasker je priporo-ročil Z. dr., da naj skušajo zgraditi za prekooceanski promet še dva taka orjaka kot je Leviathan. To priporoča iz vzroka, da bo moč tekmovati s tujezemskimi parobrodnimi družbami.
—	V Detroitu, Mich, bodo zgradili največji hotel na svetu. Visok bo 29 nadstropij in bo i-mel 1,215 spalnih sob. Delo bo stalo $14,000.000.
—	V Pennsylvania so zopet izbruhnili gozdni požari. Med gorami Altona in Kishuequa je vsa pokrajina v ognju. Na stotine ljudi gasi ogenj, ki uničuje najlepše vrste les. Materialna škoda bo znašala milijone.
—	Znani senator Hiram Johnson iz Kalifornije se je te dni vrnil iz Evrope, kamor je šel osebno proučevat evropejske razme-
dili republikanci jako slovesen sprejem.
—	V Kenosha, Wis. je te dni umrl devet-letni deček Frank Lukas, ker se je zastrupil z nezrelim sadjem.
—	Znana Home Builders dru-
da so vsi državniki edini in stoje trdno za ministrskim predsednikom.
Istotako je pripravljena podpirati Francoske zahteve tudi Belgija, kakor razvidno zadnje dni « izjav belgijskih državnikov.
Poincare je izjavil, da je dobro poučen, da bo Anglija sedaj obrnila celo ost svoje politike glede spora med Francijo in Nemčijo, radi katerega je sledila okupacija Porurja. Nato vprašanje, da se ta spor poravna in da naj bi Francozi izpraznili Rur, je dejal: "To ne bo šlo kar tako. Kdor misli, da bo sama Francija trpela škodo, ako Nemčija noče poravnati, kar je obljubila poravnati se moti. Mi držimo Nemčijo in jo bomo držali, dokler
nfe dobimo od nje, kar imamo za dobiti."
Anglija pa še vedno spletkari in dosedaj še ni pokazala natančnega namena kaj bo storila radi tega vprašanja. Baldvin še vedno vstraja, da se mora Francijo in Nemčijo pripraviti do tega, da sp bosta pričeli pogajati.
-o-
ANGLEŠKI PODANIK UJET OD KITAJSKIH BANDI-TOV.
Peking. Angleška legacija je danes prejela sporočilo, da so kitajski banditi ujeli Andrewa Weatherbee angleškega podanika med potjo iz mesta Rangoo-na v Yunanfu. Weatherbee je po poklicu inženir.
RUSI ZAPLENILI PARNIK KI JE PLUL POD NEMŠKO ZASTAVO.
Moskva. — Sovjetska vlada je
'S..'
ukazala danes v Arhangelu za re. V New Yorku so mu prire-J pleniti nemški parnik Peterburg,
ki je priplul s tovorom v pristan pod nemško zastavo. Sovjetska vlada zatrjuje, da je parnik Ruska lastnina, katerega so zavezniki svoječasno zaplenili in prodali Nemčiji.
-o-
žba v Omaha, Nebr. je vložilaj PO NAKLJUČJU USTRE-pri tamkajšnem sodišču peticijo	* LJEN.
za prostovoljno bankrupcijo vsled nesolventnosti.
— V državi Iowa se poroča, da so pričele ženske organizeva-ti med seboj tajno organizacijo Kukluxklanstva. Tudi ženske postajajo neumne kukavice.
—- V Clinton, Ind. je te dni padla nazaj v rudnik vzpenjača s 14 rudarji. Vsi rudarji so si polomili noge in tudi v notranjosti nevarno poškodovali. Vzpenjača je padla 125 čevljev globoko.
Nevada, Me. — Prostak Bushman pripadajoč h 138. pešpolku je bil danes po naključju ustreljen v spanju v njegovem šotoru. Neki njegov tovariš je prišel v njegov šotor in položil Bushma-novi nabasani samokres poleg njegove blazine, ki se je pa po naključju sprožil in kroglja je padla Boshmanu naravnost v prsa.
-o-
a®3 ŠIRITE LIST EDINOST
Pomorski štrajk.
Ravnateljstvo jadranske plovbe naznanja, da smatra zahteve mornarjev "sicer ^a upravičene, da pa jim ne more ugoditi, ker prejema od vlade premajhno podporo in pa, ker že dve leti ni dobila družba od države za prevažanje pošte niti novčiča. — Kaj bi bilo, če bi tudi državljani države SHS. enkrat rekli, da je princip ' 'nič plačati" jako dober in koristen? Na primer pri plačevanju davkov to ne bi bilo nič napak.
--o-
Madžarski obmejni stražar ubit.
Na jugoslovansko - madžarski meji se je v noči od četrtka 5. jul. na petek pripetil incident, ki doslej še ni pojasnjen. Neki madžarski obmejni stražnik je bil ustreljen. Preiskava je ugotovila, da j*e krogla bila iztrelje-na iz madžarske puške.
Zakon je zakon.
Ko so v parlamentu razpravljali o novem davčnem zakonu, je neki poslanec stopil k finančnemu ministru in ga je vprašal, kako bo po novem zakonu s hišnimi posestniki. Če n. pr. tak srečen človek dobiva letne najemnine 10 tisoč kron, jih mora nesti na davkarijo okroglo pet tisoč, drugih pet tisoč pa navadno nese v banko za obresti. Če bo pa moral sedaj plačevati zvišan davek, bo zmanjkalo denarja za banko in ta ga bo pognala na boben ,če ne bo mogel plačati. Najemnin povišati pa po sedaj veljavnih predpisih ne sme — kako naj si torej pomaga ? Nato je baje odgovoril gospod minister: "Pa šta čete? Takav jest zakon. Ako nema, ne može da plati, ako ima. ne treba da plati. Takav jest zakon. Šta čete više?"
-o-
V Gor. Logatcu
je umrl dne 27. junija gospod I-van Urbančič v visoki starosti 90 let. Pokojni je praznoval leta 1912. še čil in zdrav zlato poroko. Blag mu spomin!
-o-
Padec zračnega letala.
Dne 18. m. m. okoli 11. ure je padlo neko vojaško letalo vsled defekta na motorju v bližini les-kovške železniške postaje in se razbilo. Aeroplan je bil na potu iz Novega Sada v Skoplje. Dva častnika, ki sta potovala v njfem, sta nepoškodovana in sta ostala v Leskovcu.
Rusija sama sebe pobija. — Sovjetski vladi niso obljube častna beseda. — Dokler bo taka se jo ne prizna.
> Washington, D. C. — "Rusk je ni mogoče priznati nobeni po* šteni državi in tako tudi ne Ze-dinjenim državam, dokler bodoi njeni sedanji državniki kazali duh uničevanja in razdejanja doma in v tujini." Tako je izjavil te dni državni tajnik Hughes.
Besede državnega tajnika .sol dovolj jasne, ki pokazujejo, kaj si o sedanji sovjetski vladi mislijo pošteni ljudje. Rusija s tem, da vodi doma fanatični protiver-ski boj sama sebe pobija, ke* krade narodu nekaj kar mu jo svetega. Dalje sedanji vladi nobena obljuba ni častna beseda. To so dokazali njeni državniki že neštetokrat odkar so na krmilu v Moskvi. Danih obljub niso spoštovali in zato njih danes nihče ne spoštuje.
Ruski komunisti so uničili ruskemu narodu že doma vse kar so uničiti mogli z bombam« krogljami in bakljami. Komuni stično delovanje pa podpiraj« gmotno in moralno tudi po vse! drugih državah. Ameriški komunisti zobljejo rusko zlato, to se je že parkrat skoro dokazalo. In tako državo naj se potem prizna? Da bo potem še bolj proste roke imela za širjenje svojih uničevalnih naukov? Do tega hvi» la Bogu še ne bo prišlo tak# kmalu, pa magari naj uboga para Del. Slovenija še tako pretaka krokodilove solze!
Strašna avtomobilska nesreča
se je dogodila v nedeljo 1. julija ob pol 8. zjutraj na Dolenjskem med Prekopo in Št. Jernejem. Neki avto je prijel za obleko 86-letno vžitkarico Nežo Lužar iz
KMEČKO — DELAVSKA STRANKA DOBIVA TLA V W. VA.
Clarksburg, W. Va. — Zveza delavskih organizacij v državi West Virginia je imela svojo konvencijo, kjer so organizirali in položili temelj za kmečko-de-lavsko stranko, v kateri bodo delavci in kmetje nastopili politično pri prihodnjih volitvah.
DENARNE P0MTYE.
Včeimjine cene so bile jngoslovas« skizn dinarjem:
100 — Din........$ 1.40 *
500 — Din........$ 6.10 "j
1000 — Din........$11.80 ~
2500 — Din........$29.50
5000 — Din........$59.00
Za italijanske lire:
50 — Lir ........ $ 2.75 ^
100 — Lir ........ $ 5.25
500 — Lir ........ $24.00
1000 — Lir ........ $47.00
Pri večjih svotah, Id presegajo JC tisoč Din. ali a tisoč lir, damo še posebni popust Predno pošljete denar črez droge tvrdke se spomnite rut naše podjetje, ki bo Vam poslalo Vsi denar ▼ stari kraj ceneje in hitreje« kakor kje drugje. Naše cene so no najnižje!
Vse poiiljatre naslavljajte na! bančni oddelefc edino« XS49 W. aandL St Chicaco, t
E D I N O S T
(unity.)
l*haj* r»ak torek, četrtek In soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday.
PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
l«49 West aand Street, CHICAGO, ILL. ____Telephone; Canal 0098._
Cene oglasom na sahtevo	Advertising rates on application.
|f AROČNIN A: Za Združene Države za celo leto............................$3.00
Za Združene Države za pol leta........*....... $1.50
I " Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ....	$3-50 " Za Chicago, Kanado in Evtropo za pol leta .... $1.75
subscribtion: For United States per year .............. $3.00
For United States for half year........................$1.50
For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 __"_Chicago, Canada and Europe for half year., j 1.75
Številka poleq vašega naslova znači do kdaj je
____PLAČAN LIST. _
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111, under the act of March 3rd 1879-
j. m. TRUNK:
- Na smrt obsojeni?
r
t ii .....——
Meni, kot Korošcu, je ta stavek davno znan. Ko sem čital naslov, sem mislil, -da bo članek spisani ne več o sodbi in obsodbi, temveč o smrti koroških Slovencev. Daleč od smrti res niso več. Na smrt obsojeni so po člankih Rev. H. Brena tudi ameriški SLovenci. Kakor ured. Mr. Klepec menda nekako ugovarja. Nočem se spuščati v nikako polemiko. Sam sem že pred leti pisal o tem in navedel Prešernove besede:
"Z bridkostjo so srce mi napolnile skeleče misli."
Kdor zapusti domovino, kjer so od pamtiveka gospodarili pradedje, je od debla odtrgana veja. Nekaj časa ostane še sveža, potem usahne, ali pa pokaže druge liste, drug sad. Največ izseljencev na svetu ima brezdvomno Velika Britanija. Kolonije s pretežno britanskim naseljeništvom štejejo na miljone. Cehi svoj jezik, svoje zakone in šege so jim utisnili. Pa bodo ostali ti britanski naseljenci res vedno Britanci? Dvomim. Nočem omeniti ravno naših Zedinjenih držav. Canada, Južna Afrika, Avstralija, so še deli do prav novejših časov britanskega imperija, a zdaj že deli britanske commonwealth, ker je jako značilno, in ne bo dolgo pa bodo te kolonije sledile Zedinjenim državam. Celo Mati Britanija lahko kliče tem svojim izseljenim otrokom: na smrt obsojeni. Drugi zapadejo neizogibni smrti prej.
Meni se zdi, da je kardinalno vprašanje pri tem: Kdaj? Naravno je, da je doba življenja izseljencem malih narodov krajši določena. Po pravici povdarja g. Bren, da bi bil samomor sramoten. Pa jih je strašno število brez sramu, smehljaje gredo v smrt.	^
Pri Slovencih je teh samomorov, da se kar kadi, in smrtni smeh prav posebno izrazit. Nočem pisati podrobnejše, ker sem Korošec in mi krvavi srce. Odkod pomoč? Slovenske domače sestre v župnijske šole! Pritrdim z vso dušo. A kaj je kapljica vode, ako je žeja, da bi človek izpil celo morje?! Voda je pa le. Da bi bilo le vedno več kapljic.
Ali res tudi drugi narodi tako hitro tonejo? In a'i se res tako temeljito izgubijo za staro domovino, kakor n. pr. ravno Slovenci ? Le en slučaj. Živim tu med "Rusi." Že pred 120 leti so se izselili v Rusijo, pred 30 leti sem: Govorijo sicer "pri nas o Rusiji," a poglej v njfh srca. Po 150 letih so srca že skozinskozi — nemška! O Rusiji govorijo, o vsakdanji pogovor ni: Kaj bo z Rusijo, temveč kaj bo z Nemčijo?! In ne ostane samo pri pogovorih. Težki dokazi, in kar je še več, srca, srca, goreča srca se polagajo na oltar stare nemške domovine. Ali so utonili, umrli?
Tako bo tudi pri drugih večjih narodih. Pa praviš, to so pač veliki narodi, in odkod imajo manj narodnih samomorov, manj narodnih smrtnih slučajev. Pritrdim, a ne povsem.
Jaz sem mnenja, da število ne pride preveč v poštev. Ti narodi morajo imeti neko drugo, krepkejšo žfvljensko moč, ki jih varuje samomorov in smrti. Po mojem prepričanju je ta silna moč njih materinska, narodna država.
G. Bren omenja "la petite patrie," mali, domači raj vsakega Francoza. To "hišico očetovo" ima tudi vsak Slovenec, a smelo trdim, da je med Francozom in Slovencem velikanska razlika glede privlačne sile "domačega raja." Francoz ima namreč svojo "petite patria" v okviru blestečega sijaja svoje "duce France," svoje slavne francoske narodne države, svoje "grande patrie." Enako bo malo Nemcev izven nemške domovine, katerih bi naravnost ne fascinirala pesem "Deutschland, Deutschland ueber alles," die Wacht am Rhein." Nemec bo morda zanemarjal celo svojo materno govorico, a velike Nemčije ne pozabi zlahka, niti zdaj nesrečne, podlegle, in trdim, te še manj. Angleškemu izseljencu je v tujini pravo solnce ona "Rule, Britania, rule."
Ampak kaj ima pa Slovenec poleg "hišice očetove"? Prej, In vsi izseljenci spadajo tja, je bil, domači raj v sijaju "mogočne, slavne" Avstrije. Pa trdim, da je ravno ta "sijaj" prav temeljito pomagal-, da je korenito in hitro otemnel in obledel spomin na "očetov dom," ker ta sijaj je bil skozinskozi nemški, toraj pravi smrtni strup za slovenski spomin. Poglejte med Korošce v Chicago ali Milwaukee. Mesto spomina na slovensko "petite patrie" najdete srd, zaničevanje "bindišarske" domovine, visoko pa plapola ogenj za — Nemčijo, in za nemške "marke" je šlo mnogo težkih dolarskih tisočakov iz slovenskih žepov. Dokazi so na razpolago. Tudi pri izven koroških Slovencih ni dosti boljše.
Ali se čudite, da se Slovenci tako hitro sami morijo in niti ne čakajo, da bi jih umorili drugi, če že morajo umreti?
H kapljici g. Brena moram pa vendar priliti tudi jaz eno kapljico —, namreč strašno grenko kapljico — Jugoslavije! Slišim kako tisočeri protestirajo. Le protestirajte, papir menda ne bo. Resnico moram povedati. Avstrija je bila mačeha, strup, ni je več, a solzijo se po mačehi! Balkanska, velesrbska, korumpirana, mi-litaristična, framasonska, pravoslavna Jugoslavija je sicer popačena, neprijazna, trda, mati, a mati je, ne mačeha, slovanska prava mati. Pa, ljudje božji, vendar ne brcajte te še tako grde matere, ker kot Avstrijec vam lahko povem, da je najrevnejša, magari najgrša mati proti še tako bogati in blesteči mačehi, to. kar duhteča roža proti smrdljivemu pezdirju!
jh •- •.
Ne blatite te matere še sami, kinčajte, gladite, čistite jo, da vam postane močna narodna država, in kakor pri drugih narodih, bo ta država čuvala vašo "hišico očetovo," da se ne bo tako strašno hitro potopila v tujem morju:
Jaz tostran Karavank in vsi z menoj od zibelke Slovanstva pri Gospi Sveti nimamo več upanja za življenje, ker nam je mamica, ljuba slovenska mamica umrla, ali smo jo umorili, in ihiamo zdaj kot uboge ferite hudo mačeho, vi onkraj Karavank dc*» laške meje imkte vsaj še mamico, menda je huda, a mamica je, in zato lahko se živite, ce le hočete. Ako pa meni nočete verjeti, kakšna razlika je med mačeho in-materjo, pa vprašajte brate iz solnčne Goriške, in povedati bodo vam, da spomin na "petite'* patrie ' 'hišico očetovo" tam, kjer ni mamice, ne oživlja, temveč mori Še je nas nekaj izpod nemške in laške mačehe, ki se pa nočemo same umoriti, a blede smrti si skoroda želimo. In vi?!
IZ SLOYENSKIH NASELBIN.
Cleveland—Newburg, O.
Vaš list Edinost rad čitam. Zelo me zanimajo dopisi, ker ravno potom dopisov izvemo, kako se me Slovenci po Ameriki živi. Omenjam, da neki dopisnik iz našega mesta pod imenom "St. Clair Bunch", se bolj pritožuje, hvali in graja glede piknika, ki se je vršil dne 4. julija v korist naše fare. Nič zato, saj nekdo mora dobiti vrv in nekdo zgubiti. Saj vrv imate!
Ako se pa res čutite poražene, se vam pa nudi prilika v nedeljo dne julija, ko bo priredila družba Slovenski Narodni Dom svoj piknik in sicer velik piknik zopet v Randall na znani Gori-škovi farmi. To pot ste pa že sedaj sigurni, da vrv dasiravno močna se prej utrga, kakor bi jo vaše roke izpustile. Da pa vse Slovence in brate Hrvate iz celega Clevelanda pričakujemo o-menjeni dan na veliko vrtno veselico, vam pa na uho povem, to le: Ko je imel direktorij sejo so rekli vse ta boljše mize in ta boljše kelnarce naj bodo pripravljene za goste iz St. Clairja in Collinwooda.
Da se bo dobro pilo in jelo, plesalo in pelo in vse veselilo, zato prav pridno pripravlja odbor.
Rojaki 1 Slov. Nar. Dom je nam potreben to prizna vsak. Da pa tudi dobro napreduje kažejo številke, ker letos se je že plačalo $3000. dolga. Zato rojaki s1q-žno lepo naprej in še nekaj let pa bomo rekli vse je plačano. To bomo dosegli pa k z vztrajnostjo in složnostjo.
Delavske razmere so srednje. Kdor hoče delati lahko delo dobi. Seveda plače pri tej draginji so bolj majhne.
Naj zadostuje za danes. Po končani veselici bom že poročal, ali ostane vrv v Newburgu ali na St. Clairju.
Pozdrav vsem Slovencem in čitateljem prekrasnega lis-ta Edinosti.
Eden iz Newburga.
-o-
Pueblo, Colo.
Iz naše takozvane zapadne slovenske metropole se le bolj poredkoma čuje kako vest. Da-si se pridno gibljemo na vseh koncih in krajih. Vidimo, da so dopisovalci iz drugih naselbin bolj marljivi za pisanje kot pri nas. V nedeljo smo imeli v Ei-ler vrtu piknik, ki bi se sicer imel vršiti dne 15. julija, a smo ga radi slabega vremena prestavili na nedeljo kasneje. Udeležba je biLa jako povoljna, kakor tudi čisti prebitek, ki se ga je doseglo s prireditvijo. Bog plačaj vsem udeležencem! Piknik so prirfcdile naše matere, ki so se pa skazale jako požrtvovalno pri vseh stvareh. Hvala njim!
Zadnji teden sta se poročila v naši slovenski cerkvi Matere Božje ženin. John Germ in nevesta Margareta Perko. Poročili so jih naš domaČi preč. g. župnik Father Ciril.
Ta teden v sredo bo pa poroka v naši cerkvi, pri kateri si bosta obljubila večno zvestobo Mr. Louis Vidic in Miss Angela Blazina. Novoporočencem želimo obilo sreče in božjega blagoslova v novfcm zakonskem stanu!
Mr. in Mrs. A. Mihelič iz W alsenburga, Colo, sta se mudila tukaj na obisku pri svojih prijateljih te dni. Naša naselbina se njim jako dopade.
Pri družini Mr. V. Stalichovi je te dni na obisku Miss Jenny Ferlič iz Rock Springs, Wyo.
Poleg veselih novic imamo pa tudi žalostne novice. Bela žena smrt večkrat obišče tudi naše ro-
jake po tukajšnih okolicah. Te dni je ubilo pri delu v rudniku v Rockvale, Colo, rojaka Andreja Kerna. Prepeljan je bil v Pueblo, kjer je bil pokopan iz naše cerkve Matere Božje po katoliških obredih.	•
Pokojni zapušča tu v Pueblo žalujočega brata in več ožjih prijateljev. Vsem njegovim sorodnikom in znancem naše globoko sožalje. pokojnemu pa naj sveti večna luč, mir in pokoj.
Zelo me je veselilo, ko sem čital v eni izmed zadnjih številk vašega lista, da nameravate na jesen pričeti izdajati posebno nedeljsko številko, katere prostor bo podeljen bolj slovenskim župnijam, za novice in razna oznanila. Povem vam, da nekaj takega so naše slovenske župnije v Ameriki že dolgo časa potrebovale. Da ta številka naj bo potem za ameriške Slovence nekaj takega, kakbr je v stari domovini list "Domoljub." Vaš list je sicer že sedaj jako dobro razširjen v naši naselbini, malo je hiš ,kjer bi ga ne imeli. Tudi kolikor slišim so naročniki z njim precej zadovoljni in ga radi či-tajo. Tudi nasprotniki pridno segajo po njem. Marsikateremu je že odprl oči. Le korajžno naprej za vero naših očetov in mater!
Poročevalec.
Forest City. Pa.
Grob za grobom se odpira a-meriškimi Slovenci to leto. Naši naselbini je zadala smrt že več udarcev. Te dni je posegla v vrste naših mlajših in utrgala med njimi življenje nadebudni Miss gillie Muhič hčerki družine Mr. in Mrs. Martin Muhič.
Umrla je dne 19. julija ob pol 4- uri v jutru po dolgi in mučni bolezni. Pokojna Tillie je bila zelo poznana med domačini in tujerodci. Izdelala je tukajšno High School z odliko in 2 leti zatem je študirala v Kolegiju države Pennsylvania, katerega je bila pa primorana prekiniti radi bolezni.
Pogreb se je vršil zadnjo nedeljo ob treh popoldne iz hiše žalosti v cerkev sv. Jožefa in odtam na tukajšne pokopališče. Pogrebne obrede je opravil domači g. župnik Father Jevnik.
Sorodnikom, ki jih je ta nenadomestljiva izguba v družini strašno potrla izrekamo naše iskreno sočutje in sožalje. Pokojni pa želimo R. I. P.!
Predzadnjo soboto je priredil tukajšni lokalni odsek Ameriške Legije svoj izlet ven na deželo v Vandling Grove. Na progra-' mu je bil tudi ples in več drugih zabavnih stvari. Ples je oskrboval z godbo Slovenski Tam-buraški Klub Zvon. Naši tambu-raši so izvrstni igralci. To so pokazali predzadnjo soboto tudi tujcem, ki so jih hvalili na vse preteke.
Joh n Gerchman lastnik Elk hotela v Simpsonu v tukajšnem bližnjem sosednem mestu je bil ogoljufan po nekem možu, ki se le izdajal za William Hanley iz Jersey City, N. J. Izjavil je, da je prišel po opravkih v mesto in da ni vzel seboj <iovolj denarja v gotovini. Zato je prosil Mr. Gerchmana naj mu vnovči ček za $28. Gerchhman nič slabega sluteč je to storil in ček vložil na banko na svoj račun. Čez par dni pa je dobil od banke obvestilo, da je ček neveljaven in da ga bo moral on sprejeti nazaj. Hanley je že odšel iz mesta in nihče ne ve kje bi se sedaj nahajal.
Poročevalec. ŠIRITE LIST EDINOST.
Chicago, IU. Španova Marjana je djala, «da moram danes v njenem imenu Jakobe pozdravit, da naj veselo praznujejo svoj god, pa še za naprej fejst fantje ostanejo. Rade volje sem ji to željo izpolnil, ker Jakobe jaz tudi ljubim, če tudi njih patron vsako leto precej kuri svojo peč, da nam vsem od nosa in čela kaplje. Zato Bog živi vse Jakobe!
— Naši fantje člani "St. Stephens Base Ball kluba" nosjo ta teden "federpuše" za klobuki in kličejo na korajžo. Vsak je svoje vrste "Champion'* in pravi, da bo prav zagotovo naklestil svojega nasprotnika. Bog in sreča junaška z vsemi!
Kot razvidno iz programov se bodo borili sledeči: Neki Kid George iz Waukegana, 111. znan kot srednje teže rokoborec se bo boksal z sledečimi chicaškimi fanti: Anthony Bogolinom, Fr. Gerbaisom, in Joseph Verbiščer-jem.
Zatem bo nastopil teške teže rokoborec Victor Divjak iz Waukegan, 111., ki se bo boril s znanim chicaškim rokoborcem teške teže John Slugatom.
Za njima se bosta sprijela v rokoborbi Frank Lauder Slovenec in Pete Zukas litvinski rokoborec, oUa iz Chicago.
Pri metanju se bosta najprvo sprijela znani Tom Rolewicz rodom Poljak največji in najbolj izurjen metač in rokoborec in i-talijanski metač lahke teže Young Gardini. Rolewicz je kot dosedaj znano največji atlet in inštruktor v metanju in rokoborbi.
TOM ROLEWICZ
profesijonalen atlet in metač.
Zatem se bosta metala grški champion Louis Hallas in Kid Wagner. Za njima pa se bosta sprijela Slovenca Anton Svete metač lahke teže iz Waukegana, 111. in Slovenec lahke teže John Bogolin iz Chicago. Kot sodnik in razsojevalec pri vseh borbah bo naš telovadni učitelj Mr. Anton Wenzel.
Med prizori borb bodo nastopili razni pevci in pevke s bogatim pevskim programom. Prireditev obeta biti jako zanimiva in občinstvo je vabljeno, da se v nedeljo večer dne 29. julija v obilnem številu vdeleži. Začne se točno ob 8 :oo uri zvečer.
—	Mr. Leo Mladich naš potovalni zastopnik se je te dni vrnil iz Minnesote, kjer se je mudil na agitacijski poti. Dosegel je zopet jako povoljen vspeh.
—	Obiskal nas je te dni Rev. Dr. Srečko Zamjen, ki se sedaj nahaja v Jolietu, III. V nedeljo je imel ob pol 8. uri sv. mašo in pridigo v cerkvi sv. Štefana.
-o-
Kdor se poleti preobjeda, pozimi posnema medveda..
* * *
Kjer se lepota košati, napuh
se z njo brati.
, * * ♦
Lepota velika ima ponajveč skritega malika.
L. F.:
MOJA POT PO JAPONSKEM.
(Dalje.)
Nekaj so mrmrale in raztegnile blazino po tleh, jo prevlekle z lepo rjuho, na vrh pa so pogrnile lepo krasno pisano odejo, kj je bila obšita in opletena z vsemi krasnimi znaki japonske umet-nosti.
Prišel je k meni še rikišaš, ki me je pripeljal v dvokolnici in mi je v slabi angleščini povedal, da ba prišel zjutraj na okoli, ako ga bom kaj potreboval. Priporočil sem se mu. Rikišaš se mi zelo spoštljivo prikloni in je odšel.
Pri vratih se je še enkrat prikazala strežnica, se spoštljivo priklonila in mi je z roko pokazala na postelj, hoteč mi menda povedati, da je postelj pripravljena, in da lahko grem h počitku kadar hočem in odšla je doli po stopnjicah.
Stopil sem k drugemu oknu in zapazim neko poslopje z jako čudnim obličjem. .Gledati sem začel bolj natančno in zagledam, da v notranjosti, ki je bila podobna bolj Velikemu tunelu je polno ljudi, ki so padali na svoja o-bličja, vstajali in se zopet pripo-gibali Kmalu mi je prišlo na misel, da to mora biti budistični tempelj, ker Japonci so povečini sami budisti.
> Stvar me je jela zanimati. Prinesel sem k oknu malo blazinico za sedeti in sem sedel tik okna. Oljnato svetilko sem vpihnil in skozi okno sem opazoval budistično pobožnost v njih templju.
Kmalu se je njih služba končala in budistični duhovni so pričeli pometati na kup pomarančne olupke in od vernikov pobirati darove.*
Nato se je ljudstvo razšlo. Tudi v zdoljnih prostorih se je zatem začulo živahnejše življenje, slišalo se je pogovarjanje, kar je pričalo, da so morali pravkar priti iz cerkve od pobožnosti.
Legel sem na raztegnjeno blazino, ki je bila jako mehka in zaspal sem imenitno..
Ko sem se v jutru zbudil je stalo na nebu že precej visoko solnce in iz vrta je prihajalo na uho krasno ptičje žvrgolenje. Pogledal sem skozi okno, in zagledal sem, da se nahajam sredi krasnega vrta, ki je nasajen s samimi lepo cvetočimi cvetlicami. Zdelo se mi je, da se nahajam sredi samega paradiža.
Vstal sem in se oblekel. Ko so začuli moje stopinje, so prihitele dve strežnice. Ena mi je prinesla v porcelanasti skledi vode. druga kos mila in brisačo in s<J odšle. Obril sem se in umil, odpravil ter šel v sp'odnje prostore, da najdem svoje čevlje, ki sem jih moral sezuti pred vrat-mi, kakor to zahtevajo japonski običaji. Strežnici na stopnjicah sem pokazal z roko, da pridem se nazaj, in da naj moje stvari 0-stanejo v sobi kot so. Sodeč, da me je razumela, ker mi je poki-mala grem naprej.
Spodaj me je pozdravil z nasmehom hišni gospodar, ter mi je pokazal z roko. če sem dobro spal. Pokimal sem da. in po angleško voščil dobro jutro. Nasmejal se mi je in odkimal je z glavo v znak, da me ne razume.
Ker mi je rikišaš večer prej povedal. da je japonska navada, da se mora vsako jutro naprej plačati najemnino od sobe, sem ponudil nekaj denarja, ki ga je z radostjo kozjobradati Japonec vzel in prinesel nazaj par japonskih jenov. Poklonil se mi je prav lepo in nasmejal, ter pokazal z rokami, da je vse v redu.
Da je Kyoto drugače lepo mesto po naravni legi in radi lepo urejenih krasnih vrtov, sem opazil šele potem, ko je dospel moj 1 rikišaš in me peljal ven po mestu. Vse mesto je bilo obdano od samih krasnih vrtov, na katerih so cvetele v različnih barvah lepe cvetlice. Tudi tu se je kazala vrtnarska japonska umetnost
Ker sem bil od dolgega morskega potovanja utrujen, sem sklenil v tem lepem mestecu Or stati za teden, da se odpočijen* in potem odidem na Kitaj:
(Konec prihodnjič.)
Vilov—Špring, 111.
—	Ko sem zadnje pisemce oddal na pošto, sem bil jako slabe volje. Najraje bi bil vsakega o-brcal, ki sem ga srečal. Odkod ta jeza je vam gotovo znano iz mojega zadnjega dopisa. Ves jezen sem zaspal tisti večer in naredil sem tudi sklep, da se bom poslovil od svojih kolegov, ki so me tako potegnili za nos, da so polento sami pojedli, a meni pa povzročili velike skomine.
Tudi Muleka sem imel v mislih. Videl sem ga še celo v sanjah, kako je robantil in klel, ko je po ukazu očanca Zafrknika, moral v temni noči domov, oskrbovati stražo okoli kase mil-jonskega fonda.
Ptičje petje me je zbudilo ob jutranjem svitu. Pokukal sem u svojega šotorčka in bil je že dan. Spati nisem mogel več. Pavle, sedaj pa hitro na noge poberi svoja šila in kopita in odidi od teh članov ciganske bratovščine, ki so ustvarjeni menda samo zato, da jemljejo, a od sebe ne pokažejo nikake fige.
Pokal sem svoje stvari. Dosti jih ni bilo. Moj cilinder in fajfca reprezentirata glavne dele mojega premoženja. Tiho sem delal, -da bi me ne čula Očanec Zafrk-nik in Zvonk6 Vseinnič pl. Luft-agent.	•y
A nesreča je pri nerodnih ljudeh doma. Ko sem podiral svoj šotorček sem mojo vrv zaplel nekako v vrv šotora pl. Lufta--genta. in ko sem potegnit sem podrl tudi njegov šotor, da je padel na kup na Zvonkota. Brrrr! brrrrr! kakor kak medved je začel godrnjati pod kupom. Zbudil se je in prilezel iz podrtega šotora.
—	Dobro jutro Pavle! Kaj pa delaš tako zgodaj in podiraš šotore tu okrog?
—	Domov moram, delo in o-pravki me kličejo domov!
—	Hm, ti si^gotovo užaljen, ker ti nismo dali polente sinoči. Pa to ni moja krivda dragi Pavle! Mulek je bil tako strahovito lačen, da je vse pojedel, še jaz sem dobil le malo.
—	Vaša polenta me presneto
malo briga! Pecite jo kakor hočete, jaz grem.
V trenutku je pokukal iz svojega šotorčka očanec Zafrknik.
—	Dobro jutro sodruga! Kako sta kaj spala?
—	Izborno oca, izborno! je odgovoril Zvonko pl. Luftagent, in nadaljuje: — Oča! Veste kaj je padlo Pavletu v glavo? *
—	Kako bom vedel, saj sem še le vstal!
—	Posloviti se misli in naju zapustiti. Poglejte, šotorček si je že podrl in pripravlja se na odhod.
—	Hm, Pavle! Ne bodi vendat tako engav! Ostani pri nama do sobote in potem gremo vsi skupaj domov. Tako me je oča Zafrknik prav resno zaprosil.
—	Pa ravno danes nikar ne odidi, danes se bo vršilo glavno slikanje. Oča Pajzeljček bodo danes skakali in hočejo da posnamem glavne slike iz njih prakticira-nja. To bo vendar interesantno Pavle! Danes bo naše praktici-ranje pokazalo, je li res Pajzeljček Zafrknik v sorodstvu s tistimi doli v Lincoln menežariji. Počakaj že vsaj radi tega!
—	Pa tudi še druge važne stvari bomo danes rešili, je pov-daril za pl. Luftagentom očanec Pajzeljček Zafrknik.
Začev sem premišljevati* ali bi, ali ne. Posebnega dela res ni doma. Ta teden sem lahko. Bom vsaj videl, kako bo še Pajzeljček skakal in kako ga bo Zvonko V. pl. Lufagent slikal. Pavle tega ne vidiš vsak dan. Pa ostani. Boš, vsaj videl, kako bo še Pajzeljček afence guncav.
—	Dobro! Naj bo. do sobote ostanem. Vajine študije me zanimajo. Saj afenc ne vidim gunca-ti vsak dan.
Tako sem sklenil mister editor. Torej domov še ne pridem ta teden. Zagotovo pa pridem v soboto in takrat vam kaj več ustmeno povem. Do takrat pa o-stanem Vaš vedno udani
Pavle.
MIMOGREDE
Živo srce v mrtvem telesu.
V italijanskem mestecu Prato se je nedavno pripetil veleza-nimiv slučaj. V bolnici je umrla 19-letna dekle. Preden so jo prenesli v mrtvašnico, so poklicali zdravnika, da ugotovi smrt. Zdravnik pa je opazil, da srce še bije, čeravno je celo telo že zamrlo in so se že pojavili simptomi mrtvila. Takoj je poskusil, da na umeten način povzroči zopet dihanje, kar se mu je posrečilo po 30-urnem trudu, ko je telo že začelo razširjati mrtvaški duh. Čim so pljuča začela delovati, je oživelo tudi telo in dobilo zopet normalno barvo. Prizadevanju zdravnikovemu pa se vendar ni posrečilo, ohraniti dekle pri življenju, ker so pljuča čez nekoliko ur zopet nehala dihati. Kmalu potem je nehalo biti srce. Dekle je večkrat odprlo oči, dokler so pljuča funkcionirala, a zdi se, da se ji ni vrnila zavest.
-o-
Dobro je zamolčati to, kar lljudem ni treba vedeti; še bolje pa ono, kar ljudje nočejo vedeti.
Slovenski narod je vedno nesrečen. V starih časih so jih nadlegovali in mučili krvoloki Turki. Polja jim je pobijala toča. kar ni ta uničila so prišle še železne kobilice, in uničile kar je bilo za uničiti. V Ameriki nismo Slovenci nič na boljšem, tu nas pa nadlegujejo železne kobilice v človeških podobah. Kdor jih hoče poznati kakšne so in kako izgledajo, naj gre na Lawndale in našer jih bo polno okoli korita v katerega ubogi slovenski trpini nosijo skupaj . . .
* * *
V neki zadnji številki lawn-dalske leščerbe je neki koritai izustil tudi to le: "... mi smo v uniji, mi smo člani Ameriške Delavske Federacije . . Bože mili, torej koritarji imajo že svojo unijo. Torej organizirani koritarji! Kdo je neki predsednik in pa tajnik te nove strokovne u-nije? Očka Zafrknik bodo kajpada gotovo za načelnika in Mulek znani strokovnjak za hinavske rezolucije bo za tajnika. Bože mili, evo jo nove organizacije!
Sta čete više?!
* * *
Grrrrrrrrrrrrrr!!!
—	Kdo tam?
—	Lawndale in štiri kljuke!
—	Vraga! Hočem vedeti kdo govori ?!
—	Kdo pa ste, da tako razsajate nad nami?
—Kaj ? Še povprašuješ kdo sem? Me ne poznaš? Jaz sem vendar gl. urednik!
—	Oh, oprrrrrostite! Nisem mislil tako! Tu je Mulek . . .
—	Kako sjkaso miljonskega fonda ?
—	Jo še držimo oča Zafrknik! Samo, samo nekaj drugega je doma . . .
—	No, stegni jezik in izgovori in ne mrmlaj, kakor bi imel polna usta žgancev!
—	Naklepali so nas zopet tam na 22. strašni, in kar je najbolj mučno, navedli so samo resnico, in jaz ne morem spraviti skupaj besedi, da bi jim odgovoril.
—	Napiši hitro kaj za kratek čas, to bo držalo!
—	Oča, ssse boj j j jim da ne bo . . . So nas prijeli prav za vrat —
—	Tiho! Ne odgovarjaj svojemu predpostavljenemu! Namaži kaj in objavi, če ne palca pela bo! . . . Si razumel praznogla-vec!!!
—	Da očka! Zdravi!
I^ ŠIRITE LIST EDINOST
CLEVELAND, OHIO.
Slovencem v Clevelandu in okolici naznanjam, da imam veliko zalogo najboljših trpežnih čevljev. Vsake vrste po zmernih nizkih cenah.
Rojakom se toplo priporočam I
FRANK GAPREN J A 6630 St. Clair Ave. Cleveland, O.
NAZNANILO IN ZAHYALA
S tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je zaspal v Gospodu dne 14. julija ljubljeni soprog in oče:
John Horžen
po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče. Pokojni je bil doma iz Vasi Hrastje iz dobroznane Zupanove hiše iz Cerkljanske župnije na Dolenjskem. Umrl je
v starosti 47- let.
Pokojni je pripadal k društvu sv. Jurija Katoliških Borst-narjev, h Bishop Kettler lokalu Kolumbovih Vitezov in h društvu Najsvetejšega Imena.	fc
Vsem cenjenim društvam se najtopleje zahvaljujem za pomoč v nesreči in ob času smrti pokojnega. Zlasti za darovane
cvetlice in lepe vence-
Prav iz srca se zahvaljujem tudi vsem družinam, ki so nam pomagali v času njegove bolezni in smrti. Zlasti pa družim Frank Primožič, botrom Gorenc za darovane vence in njih trud, ki so cela dva večera pri ranjkemu čuli. Prav iskrena hvala družini Matt Grill in Gido Salmič za pomoč in tolažbo v žalostnih urah preizkušnje. Lepa hvala tudi vsem drugim, ki so ranjkega prišli obiskat in kropit, ko se je nahajal na mrtvaškem odru.	_	,
Pogreb se je vršil 17. julija iz cerkve sv. Štefana s pogrebno sv. mašo na katoliško pokopališče Resurrection v Summit, III. Hvala tudi gg. duhovnom za njih trud pri pogrebu.
Še enkrat zahvalim vse skupaj in vsem ranjkega prav toplo priporočam, da se ga spominjajo v molitvi. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, naj mu sveti večna luč in naj v miru počiva, dokler se ne snidemo nad zvezdami! Žalujoči ostali:
Ana Horžen, soproga, Charlie in Edvard sinova, Ana in Angela hčerki.
RAZNOTEROSTI
Navidezni mrliči.
Ljudje, ki se boje umreti, so navadno tudi v strahu, da bi jih pokopali navidez mrtve, a v resnici žive. Takih slučajev se je na žalost primerilo že dokaj. Neke-, ga bogatega, nedavno umrlega Angleža je lomil ta strah tako silno, da je določil v testamentu, da se po njegovi smrti na njegovem truplu poleg zdravniškega pregleda mora izvršiti še o-peracija, ki naj dokaže, da je mrtev zares in ne -le dozdevno.
Med Angleži je strah pred samo dozdevno smrtjo jako razširjen. Stanje, v katerem se človek nahaja mrtev in vendar živ, se imenuje kataleptično stanje. Angleže katalepsija tako vznemirja, da je angleški parlament nedavno izdelal osnutek zakona, ki predpisuje najstrožjo preiskavo vsakega mrliča in ki naj pripomore do tega, da se ljudje ne bodo pokopavali živi.
Povodom tega načrta je angleški strokovnjak za živce dr. Stenson Hoocker napisal razpravo o dozdevni smrti, v kateri pravi: "Ne more se tajiti, do obstoji neko stanje, fizične nezavesti, ki ima samo videz smrti. U-tripi srca se ne morejo zaznati niti s pomočjo stetoskopa; dihanje je tako otežkočeno, da se ne občuti niti najmanjši tresljaj življenja. V podobnih slučajih bi večina zdravnikov ugotovila smrt kljub temu, da je truplo, o katerem se zdi, da je mrtvo, pri življenj
u." Isti zdravnik opira svoja izvajanja na slučaj iz lastne prakse: Neka žena se je nahajala v kataleptičnem stanju. Zdravnik je konštatiral smrt. Žena je čula njegovo usodno sodbo, toda njene mišice in živci so bili v ta-
KROG RAZŠIRJALCEV KATOLIŠKEGA TISKA SE MNOŽI.
Naši novi zastopniki, in zastopnice, ki so sprejeli zastopništvo za naše liste zadnje čase so: Rev. B. Bad ura, Hibbing, Minn. Mer. Joe Češarek, Brooklyn, N. Y.
Mrs. Frances Kvaternik, Eye-leth, Minn.
Mrs. Johana Kastelic. Eveleth, Minn.
Mrs. Antonija Nemgar, Eveleth, Minn.	*
Mrs. Lucija Kralj, Mountain Iron Minn.
Mrs. Dorothy Dermeš, Steelton, Pa.
Te naše navdušene apostole katoliškega tiska vsem rojakom po njih naselbinah prav iskreno priporočamo in prosimo, da jim rojaki gredo na roke v vseh ozi-rih.
Na nje se obračajte glede vseh zadev tikajočih se naših listov in našega podjetja. Oni so pooblaščeni pobirati naročnino za liste, oglase,* naročila za tiskovine, itd.
. Upravništvo Edinosti.
ki otrplosti, da ni mogla dati od sebe niti najmanjšega znaka življenja. Mogla se ni niti zgeniti, niti treniti z očmi. S strahom je opazovala, kako krojijo zanjo mrtvaško obleko. Čula je o pripravah za pogreb in zavedala se je, kaj se godi ž njo, ko so jo polagali v krsto. Po čudnem naključju je njena hči v zadnjem trenutku pred pogrebom opazila, da drhti nekaj na njeni roki. Bila je mišica, ki se je zbudila k življenju. Ljudje so začeli ženo masirati in navidezni mrlič se je kmalu popolnoma osvestil. Po tem čudnem prebujenju je žena živela še trideset let.
JOHH R. RYAN
POGREBNIH
Cor. Sixth and Portland Str. CALUMETH, MICH.
Automobile za pogrebe, krste in ženitovanja na razpolago.
Kupčuje tudi s konji.
- •
Vsem se toplo priporoča!
DRUŠTVO SV. VIDA ŠTEV. 35, K. S. K. J. V CLEVELANDU. O.
V društvo se sprejemajo člani od 16 do 50. leta starosti. Vi se lahko zavarujete za $250, $500 in $xooo smrtnine. Društvo plačuje $7 na teden bolniške podpore. V mladinski oddelek se sprejemajo otroci od 1.—» 16. leta starosti. Dr. zboruje vsak«
1 nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani Asesment se plačuje samo na seji, od 10. ure dopoldne do 4. ure popoldne. Vsa nadaljna pojasnila dobite lahko vsak čas pri društvenih uradnikih.
Predsedni:, John Widervol, 1153 East 61st Street.
Podpredsednik, Joseph Žulič.
Tajnik, Ant. Fortuna 1176 E. 6iat Street
Blagajnik, John Melle.
Zastopnik, Joseph Rus, 6519 Bon« na ave.
Nadzorniki: John Žulič, Anton Strniša in Joseph Ponikvar. — Zastavonoša Ant. Drečnik. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar.
T

Lubasove harmonike
Ravnokar sem prejel veliko zalogo raznovrstnih harmonik naravnost od Lubasa. Pišite po cenik!
STEPHEN STONICH
C H I S H O L M, MINN.




Preskrbite si zabavno in koristno čtivo za počitnice. Ni se vam treba dolgočasiti, kajti pri nas lahko dobite
8 knjig za dolar

I.	Na negotovih potih, povest .......	
2.	Kako si ohranimo ljubo zdravje	. ... .25
3-	Koledar Dr. sv. Mohorja 1921 ...	........20
4-	Iz življenja za življenje, povest .	
5-	Državljanski katekizem ...........	
6—7.	Več luči, dva zvezka a ioc........	
8.	Koledar Ave Maria 1920- .........	........25
	Skupa ___	
Vse te knjige, naročene skupaj, stanejo en dolar.'— Poštnina je že všteta. Naročila pošljite na:
1849 West aand Street, CHICAGO, ILL. ^
~ V Salt Lake City, Utatf Jt skočila s tira železniška lokomQ* tiva in ubila dp smrti na mestu tri železničarje. Pet železniškUi delavcev pa je jako nevarno po* škodovanih.
KO PRIDETE V CHICAGO
se ustavite pri Tohn Vidmarni na Blue Island avenue. Tam to* bite naiboliše pijače, smodke Ul vedno čista snažna prenočii&k
TOHN VIDMAR
§lovenska eostilna
2346 Blue Island ave. Chietg**
SLOV. KAT, PEVSKO DRUŠTVO "LIRA*'
Slov. kat. pevsko društvo "Lir**, Cleveland, Ohio. — Predsednik: A*-ton Grdina, 1053 E. 62nd St. — P*t vovodja in podpredsednik: Malti Holmar, 6211 Glass a v*. — Tajnik,' Ig. Zupančič, 6708 Edna avenut* «■» Blagajnik: Frank Matjašič Ul| Norwuud Rd. — Kolektor Ant Sva« lič, 6411 Varian ave.
Pevske vaje so v torek, četrtek soboto ob pol 8. uri zvečer.
Seje vsak prvi torek v mesecu t stari šoli sv. Vida.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN TODA itev. 18, S. D. Z„ CLEVELAND, OHIOt
V društvo se sprejemajo člani 16 do 55. leta starosti. Zavarujete |f lahko za : $150, $300, $500, $100* $1500 in $2000, smrtnine. Za bolniifci podporo pa se lahko zavarujete SI $7 ali pa $14 na teden. V društvfc tej* ko vpišete tudi otroke od 1 do li leta starosti. Za nadaljna pojaraQ^ se obrnite na društveni odbor.
Društvo zborujq vsako 3 nedeljo t Knausovi dvorani ob i. uri popoldafc
Predsednik, Anton Staniša iooj b» 72nd P1.1 Podpreds., John Teralfc Tajnik, John Widervol, 1153 E. 6tft Street; Zapisnikar, Frank Merhif| Blagajnik, Josef Zakrajsek st.; Nl<h zorniki, Alouis Tomshe, Anton BiW" ca, Josef Zakrajsek ml.; Zdravoifci D. J« M. Seliskar; Zastavonoša Jolui Jerman; Redar John Peterlin.
®®®®®®®®®®®®®®®®0®®0®0®®0®<s><ai
Za izlete ali piknike
se priporočam vsem cenjenim društvam ali klubom
"KOCHS GROVE"
s svojim lepim prostorom na deželi v Lemont na znani KOCHS FARMI. V kratkem bom postavil na tem prostoru krasno verando za ples.
Ko prirejate za društva aid klube piknike pribite osebno k meni ali pa telefonirajte glede prestora. Po poulični kari pridete do mene takole: Vzemite Archer avenue ali Cicero karo do City Limits. Odtam Joliet karo in povejte kondukterju da želite izstopiti v Lemont na KOCHS FARMI in Vas bo poklical.
SE PRIPOROČAM VSEM
WALTER KOCH
R. F. D. 1,
LEMONT, ILL.
TeL: Lemont 83—R—1.
VARČEN NAROD
Pod državnim in vladnim nadzorstvom in
Chicago Clearing House Ass'n.
VLAGA PREVIDNO
IN INVESTIRA RAZUMNO Y
Kaspar State Bank
NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI BANKI V ZEDINJENIH DRŽAVAH
1900 — BLUE ISLAND AVENUE,
vogal 19. ulice. CHICAGO,	ILLINOIS,
KAPITAL IN PREBITEK
$ 1.250,000.00
PRODAJAMO ŠIFKARTE za vse parobrodne družbe za v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo prošnje (affidavite) za priseljence, ter pošiljamo denar v staro domovino najceneje in najbi* troj«,	-.^ij
i
m
"MALENKOSTI"
ROMAN V ŠTIRIH .DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus.

"Seveda se spominjam! Ne bo tako lahko pozabil, kdor se je srečal s teboj! Pa ti si postala za petindvajset let mlajša, vedno še . .
"Jakob, za božjo voljo! Zakaj daješ resnici tako zaušnico zaradi par vljudnih besed? Ali ne vidiš moje glave! Bela . . .!"
"Beži, beži! To je sama gizdavost! Prašiš si lase kakor markize na dvoru Ludovika XV."
"Res, imam nekaj sličnega z njimi. Vsaj zgodovinsko starost r
Jako se je usedel k pisalmi mizi. Sprejem ga je nekoliko o-supnil. Pričakoval je, da bo sfceJfTla markiza prvi korak na tisto pot, na kateri sta se oba hotela srečati. Začel je govoriti o politikih vseh strank, ki so se tisti čas zbirali v Biarritzu.
Markiza mu je rekla s krepkim poudarkom:
"Res, zdi se, da je Biarritz gledališki oder za diplomate."
Jakob se je naredil, ko da ne razume.
"Dvomljive vrednosti so. Malo je upanja, da se ugodno redijo."
"Malo upanja?" se je nasmejala markiza. "Tudi moje zadeve?"
"Aj, ta je druga! Kdo bi se mogel ustavljati ženski diplomaciji . . . Pravili so mi, da žensko krilo vlada svet . . ."
"Ostaniva pri stvari! Saj si dobil obvestilo, da sem pooblaščena se pogajati s teboj?"
"Da! Tule je moje poverilno pismo."
Položil je na pisalno mizo pismo. Pisala ga je bila Elvira, seve, kakor ga ji je narekovala marlB^R.
Marija se je delala, ko da pisma ne pozna; brala ga je in ga je vrnila Jakobu. '
Stvar je v redu. Začnite torej . . .!"
"Mislil sem, da boste Vi . . .?"
"Ni, da bi se prepirala! Pa začnem. Moja politika je: Oče naš, kateri si v nebesih — zgodi se tvoja volja — odpusti nam naše dolge — kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom — ne Vpelji nas v skušnjavo — reši nas hudega!"
Znala je markiza dati posameznim besedam tak naglas, da jo je Jakob prav dobro razumel, kaj hoče reči. Tisto o dolžnikih, ki jim je odpuščeno, mu je prav ugajalo, in začel je upati . . .
"Italijanska politika!" je pravil in kimal. "Jako priročna!"
"Ni italijanska, rimska je! Ta je svetejša."
Jakobu ni več ugajal šaljivi glas razgovora, ki je sicer Špancem jako priljubljen, tudi v resnih stvareh.
Položil je rokavice na mizo in se naslonil s komolci na njo; •a mezincu se mu blišča} prsian z dragim kamenom, gledal je zamišljeno njegov lesk in je dejal: ^^METi5f \mnmi*mm^.. ^ u Glej! Poslušaj me! Veseli me, da morem s teboj urediti zadevo. Ti poznaš svet, boš umela moj položaj in se bos znala Vmisliti vanj. Elvira je angel, pa angel, ki ima labodja krila. Tudi ti si angel, pa imaš orlove peruti!"
Primera je bila lepa in markiza je sprejela poklon z lahnim smehljajem.
"Svoj položaj," je nadaljeval Jakob, "ti lahko opišem s te-mile besedami: Letal sem veliko okrog in sem se trudil. Spoz-
■ I HB II1T	*
♦
** * *
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJ-CEV IZ STAREGA KRAJA. Cene nizke, delo točno in pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije zastonj. |J»
nal sem, da je svet ničeven. Seda) pa si hočem odpočiti."
• In razvil je svoj načrt, prav ljubko sliko pol kmetskega, pol plemenitaškega življenja: nobenih želj nima, Elvirina želja bo njegova želja, on da je premagan, je skesan grešnik, pokoren hoče biti, obnoviti tiste čase, ko sta še skupno živela in se ljubila . .. Tam doli v Granadi poseduje star gradič, Tellez-Ponce, trdnjavico, nekaj polja zraven, temne gozdove v gorah. Ta grad je hotel že večkrat obnoviti, ga predelati in udejstviti vzor starega španskega granda, ki hodi za plugom, pa zna tudi sukati orožje, ki je gospod in zaščitnik krajine, oče svojih kmetov in njihov poglavar.	.
Ali mu bo pomagala Elvira, da uresniči ta icfeal, ali bi hotela z njim v to samoto? Ah, da bi španska grandezza umela svoj poklic! Da bi bogatinom in politil^m pustila razkošnost 111 pregrehe in bi se podala vun na deželo, opravljat dela ljubezni do bližnjega, da bi vendar podala ubogemu kmetu roko — ne pa da živi v mestu in odira ter prezira kmeta, ki dela zanjo Ljudstvo mi spoznalo svoje prave prijatelje, in naj bi tudi gnila politika v močvirju prestolnega mesta dajala krivične postave, bruhala iz sebe revolucijo — vsa ta zloba bi izgubila svojo moč ob zdravem ljudskem jedru na deželi, smrad te gnilobe bi nikdar ne omadeževal njihovih cerkva in gradov, saj bi jih branila zdrava ljudska volja . . .
Navdušeno je govoril Jakob. Vse lepe besede, ki jih je bi! kdaj bral in obdržal v spominu, da bi z njimi o priliki nališpal svojo buj no zgovornost, vse so se mu kupoma usipavale in mu vrele iz ust . . .
Markiza ga je poslušala z navdušenjem, z občudovanjem. Kako tudi ne? Saj je že nekaj sličnega brala pri znanem francoskem pisatelju! In — saj leži tu-le v pisalni mizi med drugimi Elvirinimi papirji tudi kupna pogodba za gradič Tellez-Ponce .. . Elvira ga je s svojim denarjem na javni dražbi rešila iz rok Jakobovih upnikov, zadnji spomin na rodovino, katere potomec je bil njen sin.
Vendar pa vkljub tem goljufnim in lažnivim besedam ni izginil dobrovoljni smehljaj njenih lic in navdušena in ginjena je priznala Jakobu, da si Elvira lepšega življenja misliti ne more, im da sprejme ta načrt in da ga ona — markiza — podpiše v Elvirinem imenu.	1
"Kajne, krasen načrt!" je vzkliknil Jakob; res zaljubljen je bil v svojo govorniško nadarjenost. — Ah, je pravil, mnogo in žalostnih izkušenj da ga je stalo, preden je našel in sestavil ta načrt. In, da je zlasti zaraditega zanj tako ugoden ter mu tako ljub in drag, ker je to njegova edina rešitev, ki se mu nudi, ako se hoče spraviti z Elviro, edina pot, po kateri sme iti, ako hoče braniti svoje rahločutje in poštenje pred hudobnimi jeziki.
VOJSKA MED DOMAČINI V INDIJI.
Bombay, India. — Indijska rodova Amb in Miangul sta se sprijela blizu Afghanistanske meje. Krvavo klanje je trajalo celo noč med 23. in 24. julijem. Nad 50 je mrtvih, pravi poročilo. Spopadi se nadaljujejo.
I	«
-o-
VLAK SKOČIL S TIRA.
Denver, Colo. — Potniški vlak na progi Union Pacific vozeč iz Chicago v Denver je danes skočil iz tira. Pri nezgodi so bili samo trije težje poškodovani. Smrtnih nesreč ni.
. -o-
Anton
1 *
i
JAVNI NOTAR,
soba 206 Bakewell Bk3g.,	Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodnije)

POZOR IGRALCI HARMONIK
Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako ka-korsi kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantirano, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem
ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O. V zalogi imam tudi vsakovrstne
LUBASOVE HARMONIKE.

ZAJTERK! I0SIL0! VEČERJAJ
Te tr ipotrebujemo sleherni dan. Ife se pa oskrbi dobro in okusno zajtetlc, kosilo in vefcerjo, je potreba dobiti kakih dobrih stvari, zlasti dobrega mesa itd. Tega pa dobite najboljšega, če ga greste kupiti k:
• MATH. KREMESEC
SLOVENSKI MESAR
Chicago, m.
191a West 22nd Street,
»
Phone: Canal 6319.
Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu pre-kajeno meso in prave domače
"Kranjske klobase/' doma narejene po slov receptu. Gospodinje zapomnite si to!
S®00®®®0®®®0®®®®®®®®®®®®®®®®®
Novi 1923 model Oliver pisalni stroj
NA PROSTO POIZKUŠNJO ZA EN TEDEN!
UČITELJI! Tu je novi Oliver pisalni stroj. Novi tihi brzi stroj, najboljši stroj, ki smo jih kdaj producirali in ponudeni so vam za c4)£>, pri kateri si boste prihranili najmanj od $30. do $50. m zraven boste dobili boljši stroj kot do^edaj.
POPOLNOMA NOV se vam pošlje direktno iz tovarne za nižjo ceno kot je še kdaj kaka izdelovalnica prodajala stroje. Novi Oliver pisalni stroj ima vzorčni črkovni sistem štev. 3. Vsak Tjrpist, ki zna pisati na črkovni sistem štev. 3. ali 4. lahko piše na novi Oliver pisalni stroj brez težave. Je najlažji črkovni sistem za začetnike. Noben učitelj, noben trgovec, noben društveni tajnik, ali kak drug^uradnik bi ne smel biti v sedanji dobi brez Novega Oliver pisalnega stroja. S tem si prihranite ča« in^ delo. Oliver pisalni stroj je najbolj pripraven in praktičen pisalni stroj za vas. PRIHRANITE $50. — PROSTA ENOTEDENSKA POI SKUŠNJA NOVI OLIVER je moderno izboljšan in ima mnogo stvari, ki jih drugi stroji nimajo. Je najbolj trdno narejeni stroj. Večkrat vzdrži v vedni rabi od 10. do 15. let brez popravljanja. Priprost. Ima samo 800 kosoov: nekateri jih ima>o do 2500. Nima kakih slabotnih kosov, da bi se zlomili. Predvsem pa poglejte na to nizko ceno za naša dva modela:
OLIVER ŠTEV. 9. Z novim vzorčnim črkovnim sistemom; §tev. 3 je občudovanja vreden stroj. Za plačevanje na obroke stane $55. Ako ga plačate takoj v gotovini;
'$49.50.
OLIVER ŠTEV. 11. Najnovejše izboljšan. Z vzorčnim črkovni msistemom štev. 3. Na mesečno izplačevanje
Ako Pečate v gotovini: $67.50. PIŠITE PO NAŠ CENIK — IN PROSTO POISKU-SNO PONUDBO. PIŠITE ŠE DANES po brezplačni cenik, ki Vam opiše in predstavi v slikah pisalni stroj štev. 9. in štev. 11. Pišite po vse podrobne akte o tem stroju in o naši veliki za Vas varčevalni ponudbi. Plačevanje na obroke in prosta poiskušnia. Vi lahko pišete po Oliver stroj brez vsake obligacije. Nobene1 rizike. Poizkusite! Poizkusite kako stroj deluje. Potem, ako boste zadovoljni boste plačali za stroj vsak mesec nekaj. Ali pa če plačate v gotovini in si prihranite, za kolikor dobite popusta. Xko pa ne bi bili zadovoljni, ga lahko vrnete na naše stroške.
THE OLIVER TYPEWRITER COMPANY Oliver Typewriter Building	Chicago, 111.
STATISTIKA O IZDELOVANJU AVTOMOBILOV.
Washington, D. C. — Tekom meseca junija se je izdelalo v Ze-dinjenih državah 336.317 potniških avtomobilov. Tekom meseca maja se jih proizvalo za trg 350,180 avtomobilov. Poleg tega se Se izdelalo tekom meseca junija 40,565 tovornih trukov za tovortii promet.
! —0— I — Iz Atlantic City, N. J. se
poroča, da je včeraj mednarodni predsednik Zedinjenih rudarjev v Ameriki John L. Lewis odvzel distriktu 26. v Glace Bay Nova Škotija carter, kjer ga lokalni uradniki organizacije niso ubogali in preklicali stavke, kot ■je on ukazal.
-o-
Mesto goljšavih.
To je mesto Kokand, v Turke-stanu, kjer so vsi ljudje goljša-vi (krofasti). Spredaj na grlu i-majo velik izrastek v obliki hruške. Dosedaj so zaman iskali vzroke te epidemije, radi katere so prebivalci mesta Kokanda podobni pelikanom, ki imajo istotako veliko goljšo. Sicer pa je dežela popolnoma zdrava in drugih bolezni takorekoč ni. Potoki, ki pri-hajajo z bližnjih planin, so sicer jako bisti i, vendar pa se splošno domneva, da povzročajo oni to grdo bolezen. Kajti v svetovni vojni so vojaki, ki so se nahajali v turkestanskih garnizijah, istotako pričeli dobivati goLjše ill so jih morali radi tega kmalu premestiti.
J.KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago. Ill
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV, ŽELEZ-TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA.
Naiholiše delo. nainižie cene.
Prevzamem barvanje hiš zunai in znotrai, pokladam stenski oaoir.
dru-
Prebivalci Kokanda, smo že rekli, ne bolehajo na _ gih boleznih, na goljše pa so ze tako navajeni, da jih sploh več ne opazijo. Samo goljšav človek se jim zdi popolnoma normalen. In ako ostane med njimi, pa ne dobi te bolezni, potem smatrajo da ta človek ni popolnoma zdrav V naših krajih je, kakor znano* največ goljšavih ljudi na Koroškem.
-o-
Nabrežina.
Naša starodavna kamnoseška obrt se počasi boljša. Do zadnjega je bilo zaposljenih v vseh naših .kamnolomih samo okrog 100—150 delavcev, sedaj se je njih število dvignilo nad ^00 Nekatere tukajšnje firme so dobile večja naročila in je za dve leti zagotovljen zaslužek vsa} tem tristo delavcem. Upamo pa s precejšnjo gotovostjo, da pridejo še nova naročila ter bo dobilo še več brezposelnih dela ir» kruha. Dosedanja naročila so po večini za tujezemstvo, samo nekaj malega gre v inozemstvo.
Dobro se pozna.
Učitelj: "Vse domače živali sem vam že imenoval: konja, vola, ovco, psa in mačko. Toda še ena je. ALi se je ne spomnite? Je umazana, se valja rada po blatu in se klati po sosednih dvoriščih ! No, Tonček!"
Tonček (sramežljivo): "To sem pa jaz!"
ZA NOTARSKA DELA.
Za affidavit« za dobavo svojih domačih iz starega kra-ja, ali pooblastila, kupne pogodbe itd. se obrnite na:
JOHNA JERICH
Javni notar 1849 W. 22nd St. Chicago, m.
DOLARSKI CEKI
Cenjenim čitateljem naznanjamo, da še vedno izdajamo dolarske čeke, katere se vnovči v Jugoslaviji po dnevnem kurzu ▼ Ji%*oslovanske krope. Potnikom za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jik rabijo za na pot.
Za dolarske pošiljatve računamo sedaj sledeče pristojbine: Do $15.00 po $1.10. — Od $15.00 do $30.00 po $1.50. — Od $30.00 do $50.00 po $2.00. — od $50.00 do $75.00 po $2.50. — Od $75.00 do $100.00 po $3.50. — Od $100.00 naprej po 3>£cen. od dolarja. H tem pristojbinam je še pridjati za vsako posamezno po-šiljatev 15 centov za poštnino.
BANČNI ODDELEK EDINOSTI, 1849 West 22nd Street.
Poštenost
PREVLADUJE V VSA* KEM ODDELKU NAŠE TRGOVINE.
Pri nas vedno najdete najboljše vse skozi volneno f*-bricirane obleke, ki jih prikrojimo, da prijajo nosilcu natančno po meri.
Naše delo je pošteno in naša izurjenost v tej obrti jamči da pn nas dobi vsakdo dobro blago, prikrojeno natančno po meri za zmerno pošteno ceno za vse enako.
Mi Vas vabimo, da pridete in se ogledate našo veliko zalogo raznovrstnih oblek z
ENIMI IN DVOJNIMI HLAČAMI
ki se prodajajo pri nas po resnično vredni ceni od
$25.00 :—: do :—: $50.00
V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne.
1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street.