Leto L
Poštnina • * «VV' > pavšalirana.
Ljubljana, torek 30. septembra 1919.
Stev. 214.
Cene po poiti:
1} celo lito. 8 roza pol liti .8 ZO— zaliti* liti. 8 UT-zalnisic..! ra
ZaLlabljuanatfaill
Oradaiitao Ib ipm: Bopitapjna ilica iti
Uradu, teletu itn. B
Posamezna Številka 16 vin. ” NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 16 vin.
Italijani hočejo napasti Dalmacijo.
LDU Split, 29. septembra. (DDU) Včeraj je došla v splitsko luko velika ameri-kanska križarka, »Pittsburgh«, danes pa amerikanska križarka »Sacramento« z nekoliko velikimi rušilci. Zdi se, da imajo nalog ostati vsidrani v splitski luki.
LDU Split, 29. septembra. (DDU) Z ozirom na razne vesti iz okupiranega
ozemlja, na pisanje italijanskih listov in neki proglas D’Annunzia se more sklepati, da Italijani z več strani pripravljajo napad s kopnega in z morja na Dalmacijo. V zasedenem ozemlju se nadaljuje tajno popisovanje prostovoljnih čet italijanske omla-dine in pouličnih postopačev.
Amerika zapletena v evropski konflikt.
LDU Haag, 29. sept. (ČTU) :Hol-tendsch Nieuvvs Bureau« poroča iz Was-“ingtona: Senat se je v svoji debati bavil večinoma z reškimi dogodki. Senator Hitchcook je izjavil, da ne bi prišlo nikoli teh dogodkov, ako bi bila mirovna pogodba z Nemčijo že ratificirana in bi na ta način
že obstajala zveza narodov. Za nasprotnike pogodbe je izkrcanje ameriških Mornarjev v Trogiru dokazalo, da mora klerika poseči v evropski konflikt. Se-
Velika železničarska stavka na Angleškem.
nator Borah je dejal, da dokazujeta zasedba Reke in kasnejše izkrcanje ameriških mornarjev v Trogirju, da so Zedinjene države že sedaj zapletene v evropski konflikt in da zveza narodov nikakor ne bo mogla zatreti nacionalizma. Senat je nato sprejel resolucijo, kjer naproša državni urad za vojno mornarico, naj mu poroča o izkrcanju ameriških mornarjev v Trogirju.
LDU Carnarvon, 20. sept. (DKU Brezžično.) v očigled železničarski stavki, je v'ada določila Hyde Park, ki je bil doslej 2a občinstvo zatvorjen, kot glavno skladišče za živila in za preskrbo Londona. Vlada ima na razpolago mnogo avtomobilov 111 25.000 voznikov.
V>v LDU Carnarvou, 29. sept. (DKU Brez-“čoo.) Doslej stavka 500.000 železničarjev. Nemiri se niso pojavili. Preskrba Londona Be vzdržuje s pomočjo avtomobilov,
» LDU London, 28. septembra. (DKU) ®y.*l° stavkujočih navajajo voditelji s pol bilijonom, stavkarski sklad z 1 in pol milj.
Untov, kar bi zadoščalo za 4 tedne. Stavka pa ne bo trajala dalje kakor 1 teden,
ker bodo težave v preskrbi z živili prisilile vlado, da popusti.
LDU London, 20. septembra, (ČTU) Po vesteh, ki prihajajo z železniških križišč, je že opolnoči narastlo število stavkajočih železničarjev na en milijon.
LDU Pariz, 28. septembra. »Newyork Herald« poroča iz Newyorka: V pokrajinah, kjer se vrše stavke, je mir. Obstoja pa silno močna spodnja struja, ki vsako uro lahko popolnoma izpremeni položaj. Isti list poroča iz Washingtona: 4000 delavcev jeklarnic je sklenilo stavkati, ako se bo vlada še nadalje branila priznati zvišanje od 1. oktobra dalje.
D’ Annunzio.
^ LDU Trst, 28. septembra. »Corriere uela Sera« poroča iz Opatije od 26, t. m.r Admiral Cagni je prišel danes v Opatijo
01	se dal provesti na Reko k D' Annunziu ac v oficielni obliki, nego kakor prijatelj. “° dveurnem pogovoru je adjutant D' An-“unzijev major Giurati povabil na poveljni-tvo časnikarje, katerim je izročil sledeče *P°roČil°, pisano od D' Annunzija: Admiral Cagni je došel na Reko z nalogom, da vpraša poveljnika D' Annunzija, je li vo-l411, pogajati se z vlado. Poveljnik D’ An-aunzio je odgovoril, da on ne priznava šepanje vlade in da odklanja vsakršna pogajanja.
J-DU Berlin, 29. septembra. (ČTU) jd-okalanzeiger« poroča iz Rotterdama: Lmpisnik lista »Daily Telegraph« javlja, da 61 vsak poizkus Italije, nastopiti vojaško Proti D' Annuziju imel za posledico odpr-° vstajo italijanske armade,
Brezupen zimanje-polltičnf položaj Italije.
LDU Lugano, 29. septembra. (ČTU) V koraj triurnem govoru je včeraj italijanski minister za zunanje zadeve Tittoni 2Oa.njaželjnim Italijanom po štiriletnem ni°lku svojega prednika Sonnina vendarle Povedal resnico o zunanjepolitičnem polo-j^JU Italije. Po njegovih izvajanjih je le-ta arezupen, ako se Italija svojim prijateljem ^ in onostran Oceana noče brezpogojno Podvreči. Na kratko rečeno vsebuje govor ‘v* izjave, ki pomenjajo najstrožjo obsodbo Prednic sedanje vlade: 1. Predsednik Wil-SQn je že pred začetkom mirovne konference izjavil, da ni vsem zahtevam Italije Sklonjen. 2. Londonski dogovor, na katerem je slonela vsa Sonninova politika, je gubil svojo vrednost, ko je mirovna kon-erenca v eni svojih prvih sej določila, da sn	vsa njena teritorialna določila
prejeti soglasno. 3, Zavezniki so vedno teda n' k°d° podpirali Italijo, toda le „ i al' s lem ne izzivajo nesoglasja med rt0v°?‘ Pje^_c zadnjih Wilsonovih predio-ni lziav^ rittoni, da sicer niso popol-D 't a Pa njihova odklonitev pomenja po-nistr° -2fan%nic Italije. — Iz govora mi-2ei u, t dtonija proizhaja, da je ministrstvo
v	n, nkomiselno in brez vsakega vzroka AnuT”1' vzbudilo in gojilo nado, da bosta
ftUja m Francija pripravljeni podpirati
italijanska stremljenja. Vsled teh odkritij zunanjega ministra besnijo nacionalisti in napenjajo vse silej da strmoglavijo Nitti-jevo vlado.
Jadikovanje štajerskih Nemcev
LDU. Gradec, 29, septembra. (DKU.) Po trimesečnem odmoru se je danes pod predsedstvom deželnega glavarja dr. Rin-telena sestal nemško - štajerski deželni zbor k svoji prvi seji. Pred prehodom na dnevni red je deželni glavar objavil resolucije, ki so bile sprejete na konferenci zastopnikov kronovin na Dunaju dne 15. sept. Poudaril je zasluge nemško-avstrij-ske mirovne delegacije in njenega voditelja dr. Rennerja ter prosil poslance za privoljenje, da izrazi delegaciji in dr. Rennerju zahvalo nemškoštajerskega deželnega zastopstva. Deželni glavar je nadalje izrazil svoje obžalovanje, da z edino izjemo Radgone toliko cvetočih štajerskih mest ne bo več združenih z Nemško Av-slrijo in dejal: »Za bol, katero nam povzroča ta ločitev, nas bo, kakor upamo, v najkrajšem času odškodovala prisrčna dobrodošlica s katero bomo mogli pozdraviti svoje brate ob vzhodni rneji.« Nato je dežeini glavar podal kratek pregled najvažnejših poslov, ki jih mora deželni zbor rešiti tekom svojega jesenskega zasedanja. — Deželni svetnik Wastian je govoril o krivicah, ki jih je prizadejala avstrijskim Nemcem mirovna pogodba, tožil, da se v dravski kotlini okoli mesta Maribora ni pripustilo ljudsko glasovanje, in protestiral proti neprestanim nasiljem, katera morajo trpeti oni štajerski Nemci, ki so vsled razsodbe entente postali podaniki jugoslovanske države. Kot edini žarek svetlobe smatra deželni zbor ono določbe mirovne pogodbe, ki daje svobodo nemškim rojakom Zapadne Ogrske, in pričakuje, da se te pokrajine nemudoma pripoje in prevzamejo v nemško-av-strijsko upravo. V imenu vseh strank sta-
vi	govornik predlog, naj se deželna vlada Nemškega Štajerja pooblasti, da ukrene vse, kar je potrebno, da se načela ki so izražena v izvajanjih govornika, uveljavijo, ker samo ona morejo privesti do mirnih odnošajev med nemškim narodom in njegovimi sosedi, Ta nujni predlog je bil soglasno spreiet. Prihodnja scia bo dne 2. oktobra.
Meje z Italiio.
V soboto je italijanski zunanji minister Tittoni v italijanskem parlamentu laškim imperijalistom dal znamenje za umik.
V svojem poročilu parlamentu je povedal, da se Wilson ne umakne od svojih zahtev glede Jadrana. Tittoni je razložil Wilso-nov načrt ter ga priporočal parlamentu v sprejem.
Ta del njegovega govora se glasi:
V prvi vrsti je stal projekt italijanske suverenitete nad Reko z jugoslovanskimi mejami od Plominskega rta (Fianone) do Idrije tako, da bi bili obseženi v jugoslovanskem ozemlju okraj Voloska in deloma okraji Podgrad, Postojna in Idrija. V drugi vrsti je stalo jamstvo italijanstva in popolna neodvisnost Reke, vendar bi naša meja, potegnjena kakor gori omenjeno, šla v soseščini svobodne države, katero je hotel prvotno Wilson podvreči plebiscitu, kar bi značilo isto, kakor izročiti jo Jugoslaviji. Ko je pa priznal pravičnost našega ugovora, bi bil privolil, da bi imela ta država značaj pod trajnim upraviteljstvom zveze narodov. V obeh slučajih pa bi bila luka in reška železnica mednarodnega značaja in bi bila upravljena od zveze narodov. Dalmacija, izvzemši Zader in nekaj otokov, bi bila prisojena Jugoslaviji z zdatnim jamstvom za italijanske manjšine in za italijanske gospodarske interese. V obeh slučajih bi morala biti Kvarnero in vsa dalmatinska obal do vštevši Kotora nevtralizirana, kakor bi bilo nevtralizirano tudi prej omenjeno ozemlje svobodne države, Nadalje bi v obeh slučajih bil poverjen Italiji mandat za Albanijo in bi ji bila priznana Valona ter bi bil nevtraliziran Krfski kanal. Ti predlogi ne odgovarjajo popolnoma našemu narodnemu čuv-stvovanju, ali dali bi nam precej jamstva za naše stališče in za našo premoč na Adriji. Na vsak način je to vse, kar nam more dati sodelovanje Francije in Anglije, ki sta z Italijo soglašale za italijanstvo Reke, proti kateri bi Wilson slej ali prej ugovarjal; obe pa soglašata tudi z Nelsonom, da morata reška luka in železnica stati pod zvezo narodov, da se mora Dalmacija izvzemši Zader, prisoditi Jugoslaviji, z druge strani pa dati Italiji kontrolo nad Albanijo, ki bi zaeno z nevtralizacijo Kriškega kanala zagotovila Italiji absolutno premoč na Adriji,
Nato je Tittoni rotil parlament, naj ne otežuje stališča mirovni delegaciji in naj se zadovolji s tem, kar Wilson predlaga. Parlament je v nedeljo res sprejel dnevni red, v katerem prepušča odločitev reške-ga vprašanja vladi.
S tem pa je — če ne pride do zopetnih zapletkov — že jasno, da se hoče Italija umakniti na Wilsonovo črto, po kateri bi ostal izven Italije ves vološki okraj ter Postojna in Idrija, Reka ne bi prišla pod laško oblast, marveč bi bila samostojna država pod nadzorstvom zveze narodov.
Kar sta Tittoni sedaj in Nitti v svojih okrožnicah povdarjala, je velika nevarnost popolne osamljenosti Italije, Večja ko politična je gospodarska osamljenost, ki bi pomenila za celo Italijo katastrofo. Ta preti, in odtod umik laškega imperija-lizma.
S tako rešitvijo sicer ne bomo mogli biti nikdar zadovoljni, vendar nam omogoča zvezo z morjem brez laške kontrole.
Jasno pa je, da bomo do sporazuma z Italijo morali priti in bomo tudi prišli. To bo mogoče pa le, če bo italijanski narod v svoji hiši čimprej pometel z ljudmi, ki bi radi živeli na naše stroske kakor žive na stroške italijanskega ljudstval No-sitelj laškega imperijaliznia je kapitalizem.
Ministrska kriza.
LDU. Belgrad, 29. septembra. Preš-biro poroča: Včeraj je prestolonaslednik sprejel predsednika parlamenta in izjavil željo, naj mu predlaga osebo, kateri bi se z ozirom na parlamentarni položaj ^ mogla Poveriti sestava kabineta. Predsednik parlamenta je izjavil, da ne more niti sedaj po mnogobrojnih posvetovanjih s političnimi skupinami predlagati nobene poli-
ncokn nef! Iri Ki 7 (iolnVlIUl IZ^lpdl
I
fcjrr.
AUeustein
je mesto v vzhodni Prusiji, za katero pripadnost se bo vršilo v kratkem ljudsko glasovanje. Mesto je zelo staro in polno zanimivosti. Naša slika predstavlja zgoraj: Pogled na mesto; druga: Visoka vrata; tretja: Okrožna palača; četrta: Grad.
na uspešno delo mogla sprejeti sestavo kabineta, ker ovirajo odnošaji med aku- -pinami, da se odloči potrebna parlamentarna večina za takega kandidata. Predsednik je predložil prestolonasledniku pregled številnega stanja klubov in njihovo verjetno grupiranje. Ker na podlagi tega pregleda ni mogel prestolonaslednik priti do nobenega sklepa, je izjavil predsedniku parlamenta, da bi želel, da se mu v roku 24 ur vendar predloži precizen predlog / za sestavo parlamentarnega kabineta, računajoč pri tem, da bodo politične skupine . z ozirom na resen zunanji in notranji položaj našle način, da z vzajemnimi koncesijami omogočijo tak kabinet. Vsebina tega komunikeja je bila danes dopoldne po predsedniku parlamenta sporočena konferenci predsednikov vseh političnib skupin.
LDU. Belgrad, 29. septembra. Pres-biro javlja: Danes ob 9. uri dopoldne so imeli zastopniki vseh parlamentarnih skupin sestanek v parlamentu pod predsedstvom dr. Pavloviča. Od rezultata tega sestanka je odvisna rešitev krize.
LDU. Belgrad, dne 29. septembra. Danes ob 10. dopoldne je predsednik narodnega predstavništva obvestil načelnike parlamentarnih skupin o naročilu regenta. Ako ne bodeta sestavila kabineta Protič ali Pavlovič, se bo poverila sestava kabineta, kakor se govori V parlamentarnih krogih, vseučiliškemu profesorju dr, Cvi* jiču ali predsedniku akademije dr. žu* joviču.
LDU. Belgrad, dne 29, septembra. Opozicijonalni blok parlamentarnih skupin je imel danes skupno sejo, kateri je prisostvoval tudi predsednik mirovne delegacije Nikola Pašič. V tej seji so opo-zicijonalne stranke končno določile svoje stališče glede vprašanja sestave vlade. Sedaj se pričakuje odločitev krone, ker so se načelniki opozicijonalnih klubov odločno izjavili za to, da naj prevzame vodstvo vlade Protič.
LDU. Belgrad, dne 29. septembra.
V	radikalnih krogih se opaža zelo samozavestno držanje in prepričanje, da ima največ izgleda pri kandidaturi za ministrskega predsednika njihova stranka. Ministrski predsednik bi imel postati Protič ali Pašič.
Stran 2
»Večerni Ust«, dne 30, septembra 191%
Štev, 214.
LDU Belgrad, 29. septembra, Ker regent prestolonaslednik Aleksander danes popoldne ni bil v Beogradu, mu predsednik dr. Pavlovič ni mogel predložUi potočila o trenotnem političnem položaju, vsled česar bo storil to jutri in s« zaradi tega pričakuje rešitev krize tekom jutrišnjega dne,
LDU Belgrad, 29. sept. V poslanskih krogih se govori, da ne bo nihče podpiral Protiča v primeru,, ako bi mu bila poverjena sestava kabineta. Demokratsko socialistični blok preide brezpogojno v opozicij^ in to tembolj, ker je na današnji konferenci načelnikov klubov izrekel Protič ministru ža notranje stvari Pribičeviču težko osebno žalitev.
y LDU Belgrad, 29. sept. Danes popoldne je bila seja demokratske zajednice, na kateri se je razpravaljalo o rešitvi ministrske krize s posebnim ozirom na jutranje dogodke na konferenci načelnikov klubov,
LDU Belgrad, 29, sept. Vse vesti o 'designir&nju ministrskega predsednika se Sirijo samo v svrho splošnega razpoloženja, ker se dr, Pavlovič še ni odločil glede opozicije.
Politične novice.
tf-i Terorizirajo. Sarajevsko srbsko radikalno glasilo »Srpska Zora« poroča med domačimi vestmi na prvem mestu, da Se nahajata v zavodu sv, Jožefa v Sarajevu tudi dve Črnogorki. List izraža svoje začudenje nad tem in imenoma pozivlje sta-riše obeh devojk, naj povedo, zakaj šolajo svoje hčere v navedenem zavodu. To je že nedopusten plemensko - seperatistieen teror,
15,000 vagonov žita za češkoslovaško. »Venkov« poroča, da dobi Češkoslovaška iz Jugoslavije 15.000 vagonov žita, ki ga bodo zmleli na Češkem in prodajali moko po 1 K 68 vin. kilogram! Tako bodo torej v Češkoslovaški jedli kruli, ki je zraatel v Jugoslaviji, skoro trikrat ceneje nego pri nas! Tako gospodarsko politiko je godila stara Avstrija. Zdi se, da nas hote naša lastna vlada izstradati. Kam vodi tako početje demokratsko-socialistič-ae vlade?
4- Vladna kriza na Bavarskem. »Miin-chener Post« poroča: Na Bavarskem je izbruhnila vladna kriza. Deželno načelstvo Socialno demokratične stranice je v dvodnevnem posvetovanju v Niirnbergu temeljito obravnavalo vsa nesporazumlje-nja med socialno demokratično stranko in bavarsko vlado v celoti. Socialistična konferenca je izrekla svojim pristašem v vladi popolno zaupanje in izrazila svoje obžalovanje, da velja takozvana Hoffmanova vlada za socialistično, dasiravno nje sestava onemogoča nemoteno udejstvovanje socialističnih načel, Zalo pozivlje konferenca svoje pristaše v vladi, Hoffmanna, Segitza in Endresa, naj svoje mandate v vladi takoj odlože, ako se ne bi dala izvesti preosnova vlade, ki jo smatra konferenca za neobhodno potrebno. Ta sklep socialistične stranke pomeni, da se vlada nahaja v krizi. Prva naloga bavarskega deželnega zbora, ki se sestane 1. oktobra, bQ obstojala v tem, da bo sestavil novo vlado.
.. + Posebna konferenca za rusKo vprašanje. V razgovoru, ki ga je imel s pariškim poročevalcem lista »Daily Mail« je izjavil Pad?rewski, da so ga zavezniki naprosili, naj ne sprejme nikake mirovne ponudbe od ruske sovjetske vlade, marveč naj nadaljuje vojno. Angleška vlada je stavila zaveznikom predlog, naj se skliče posebna konferenca, ki se bo bavila samo z ruskim vprašanjem,
,+ Japonski kredit Kolčaku. Glasom lista »Frankfurter Zeitung« je japonska vlada dovolila vladi admirala Kolčaka predujem v znesku 2 milijonov jenov.
n.— .................. —■
Dnevna novice.
—	Šolstvo na Koroškem. Na državni gimnaziji v Velikovcu se otvorita 1. in
2.	razred. Vpisovanje v 1. razred se vrši dne 1. oktobra od 10. do 12. ure v meščanski šoli. Sprejemni izpiti se vrše popoldne. Vpisovanje v 2. razred se vrši
2.	oktobra, istotako izpiti za privatiste* Dne 3. oktobra bo sv, maša, 4. oktobra pa se prične pouk. — Vpisovanje v I. letnik državnega učiteljišča v Velikovcu se vrši 1. oktobra od 6. do 10. ure. Sprejemni izpiti se vrše dne 2. oktobra.
-— Drugo zborovanje sosveta za Prekmurje. Civilni komisar za Prekmurje dr. Lajnšič sklicuje za četrtek dne 2, oktobra 1.1, ob 9. dopoldne v Soboto, v gostilni Dobrai, drugo zborovanje sosveta za Prekmurje z nastopnim dnevnim redom: 1. Potrditev nastavljenih gerentov; 2. uvedba politične uprave v Prekmurju (sedež civilnega komisarijata v Soboti, namestn. v Dolnji Lendavi, službeni dnevi 'na Cankovi in v Križavcih); 3. vodstvo matrik;
4,	tolmačenje zakonov; 5, šolstvo (ljudske šole, meščanska šola v Soboti, kmetijska šola v Soboti ali v Beltincih, gimnazija v Sobotil:	6. nastavlianif višiih cerkvenih
oblasti za Prekmurje (arhidiakonat); 7, mosti preko Mure in železnica; 8. aprovi-zacija Prekmurja; 9. agrarna reforma.
— Prvi jugoslovanski ženski kongres se je od 20. do 23. septembra t. 1. vršil v Belgradu, Zastopane so bile vse pokrajine države. Iz Ljubljane so bile navzoče gospe Marija Bajtova, M. Vesnerjeva in Aneta Gogola, Predsedovala je kongresu ga. Hri-stič. Namen kongresu.je bil, manifestirati za edinstvo troim enega naroda in organizirati delo celokupnega jugoslovanskega ženstva na polju vzgoje ljudske prosvete in splošne dobrodelnosti. Na zborovanju so podala ženska dobrodelna društva svoja poročila. Sestavila in odobrila so se pravila za »Zvezo Žen SHS« in sklenilo, da bodi predsednica vedno Srbkinja. Sklenile so dalje, da začno v Belgradu izdajati ženski list. Na kongres sta prišla tudi prosvetni minister Marinkovič in general Ra-šič, ki se je v imenu vojske zahvalil srbski majki, da je vzgojila sinove, ki so zadivili ves svet Po kongresu se je v Grand Hotelu vršil banket, kateremu sta prisostvovala ministra Marinkovič in Korač.
— Živinski sejmi v novomeškem okraju so do prekKca prepovedani. Več v razglasu na mestni deski.
— Za zgradbo katoliške cerkve v Šidu priobčuje osješka »Hrv. Obrana« poziv za
Brispevanje darov, V Šidu je 800 katoliških [rvatov, ki doslej nimajo svoje cerkve in so navezani na tamošnjo malo grško-kato-liško kapelico. Nova cerkev bo posvečena presvetemu Srcu Jezusovemu.
— »Ljudske povesti«, spisal Franc Jaklič, izdala in založila Nova založba v Ljubljani, 153 strani. Knjiga obsega dve povesti: »Od hiše do hiše« in »Sin« ter je zelo zanimivo čtivo za naše preprosto ljudstvo. Knjiga se dobi za ceno 8 K v vseh knjigarnah,
— Natakarski štrajk v Sarajevu še vedno traja. Delodajalci so izjavili, da bi takoj priznali natakarsko društvo in priznali vse zahteve natakarjev, ako bi se to društvo oprostilo vsakega boljševiškega vpliva in se postavilo na čisto strokovno podlago,
— Požar v vlaku, V nedeljo se je na vožnji med Indjijo in Zenrunom vnel železniški spalni voz, ki je popolnoma pogorel. Požar sta zakrivila dva potnika, ki sta kuhala čaj in jima je vsled nepazljivosti eksplodiral špirit. Vagon je bil naenkrat v ognju, tako da gašenje ni moglo uspeti. Od ljudi se ni nihče ponesrečil, škoda pa je ogromna. Samo dvema Angležema je zgorelo milijon frankov, ki sta jih imela v papirnatem denarju.
-— Razmere na železnicah, Osješki listi pišejo o čudni družbi, ki na' nesramen način izkorišča razne dražbe na železnicah ter ne pusti nikomur drugemu blizu. Čudno je tudi to, da se železniška uprava ne potrudi nekoliko, da bi našla naslovljence raznih pošiljatev, marveč si en železniški uradnik »rezervira« sod ekstrakta za malinov sok, a drugi za uradniško aprovizacijo zaboj emajlirane posode itd. To so res čedne razmere,
— Vojni ujetniki na Angleškem. Vsi oni, ki imajo svojce v angleškem ujetništvu, naj pismeno prijavijo do 10. oktobra 1.1- svoj in njihov naslov Splošnemu ženskemu društvu v Ljubljani,
— Borivoj Jevtič, književnik in urednik »Glasa N&roda« je imenovan za dramaturga sarajevskega gledališč^.
— Turško novo leto. Pred par dnevi, dne 26, septembra, so obhajali Mohame-danci svoje novo leto 1338. — In dan poprej pa so obhajali Judje svoje novo leto 5680.
LiuUienske novice.
Ij Shod tobačnega delavstva se vrši jutri ob pol petih v šentjakobski prosveti.
lj Predavanje g. Dedine iz Kijeva bo
danes zvečer ob pol 8. uri v mali dvorani Narodnega doma.
lj Dramatična šola Ljudskega odra. Pouk v dramatični šoli se vrši v sredo
1,	oktobra ob 8, uri. Radi reda prosimo točne in polnoštevilne udeležbe. Po pouku važen razgovor. — Vodstvo.
lj Iz pisarne dramskega gledališča. V četrtek, dne 2. oktobra in v nedeljo, dne 5. oktobra so renrize otroške igre z godbo in baletom »Snegulčica in škratje«, in to ob znižanih cenah Na to igro, ki je med ljubljansko mladino vzbudila veliko zanimanje, opozarjamo zlasti starše z dožcic#
lj Iz rudarske službe. G. inž. Vinko Strgar, rudarski glavar za Slovenijo v Ljubljani, je pomaknjen iz VI. v V. čin. razred, G. inž, Mohor Pirnat, rudarski višji svetnik in predstojnik Osrednje uprave državnih montanističnih obratov v Ljubljani, je imenovan za dvornega svetnika v V, čin, razredu.
lj Stanovanjski komisiji v nasvet. Prejeli smo: Vlada naj izda naredbo, po kateri morajo hišni posestniki v Ljubljani vsem verižnikom stanovanje odpovedati. Po tej naredbi bi v nekaj mescih bilo nekaj tisoč stanovanj prostih in obenem bi se v Ljubljani teh škodliivcev iznebili
narodno gledišče,
Drama.	,
30, sept., torek: »Striček Vanja«. — Abon, D.
1 oktobra, sreda: »Dnevi našega življenja«. — Abon. B.
2, oktobra, četrtek popoldne: »Snegulčica in škratje«. Izven abon. — Zvečer: »Favn«. Abon. C.
3, oktobra, petek; »Striček Vanja«. Abon. E.
4. oktobra; »Tat«. Abon. B.
5. cktobra, nedelja popoldne: »Snegulčica in škratje«. Izven abon. — Zvečer: »Tat«.
Opera,	,
30. sept., torek: »Postiljon iz Lonju-meau«. — Abon. B.
1. oktobra, sreda: »Madame Butter-fly«, — Abon. E
2 oktobra, četrtek: »Pikova dama«. A.bon. A.
3. cktobra, pete*.; »Manon«, Abon C.
4. cktolia, soboVi: »Postiljon iz Lo-njumeau<'. Abcn. D.
5. oktobra, nedelja: »Madame Butter-fly«. Izven abon.
Razne novice.
r Delavska pekarna. Pekovski pomočniki v Osjeku so vzeli v najem veliko pekarno in začeli z obratom na lasten račun. Vsak dan spečejo lO.COO komadov drobnega peciva, ki ga prodajajo po 30 vin. kos.
r Kriza v dežnikarski stroki. Dežni-karji tožijo, da skoraj ne morejo dobiti potrebščin za svojo stroko. Svilo za prevleko morajo plačati po 150 K za 1 in pol metra, ogrodje 50 K, palica in ostalo 50 K in delo 50 K, tako da stane dežnik tovarnarja samega 300 K,
r Pomanjkanje soli v Srbi! je strašno.
V	okraju Požarevac kmetje že 6 do 7 mescev nimajo niti zrna soli. Neslana hrana jako neugodno vpliva na zdravje kmetskega prebivalstva.
r Vlak' brez tračnic, V Kopenhagenu so sestavili poseben vlak, ki sestoji iz enega avtomobila in več priklenjenih voz. Posebnost tega vlaka je ta, da so vozovi tako pripeti drug k drugemu, da gredo natančno po sledu avtomobila in ni treba še posebej sprevodnikov, tako da lahko vodi vlak en sam mož,
r Utopija? Angleški znanstvenik Charles Parsons je izrazil pred angleško zadrugo za pospeševanje znanosti idejo, kako naj bi se nadomestil premog, katerega pomanjkanje dela ljudstvu toliko preglavic, Po njegovem mnenju bi morali izkopati v zemljo do 20 km globoke rove, skozi katere Tbi dohajala tolika množina pare, da bi se mogel z njo nadomestiti premog Časopisi prinašajo poročila o poizkusih, ki potrjujejo Parsonsavo mišljenje. Da bi izkopali tako globok rov, bi bilo treba 85 let in bi delo veljalo 125 milijonov frankov. Dolgo bo treba čakati, da se reši premogovna kriza,
r Nagrada za prvi polet okoli sveta. Neki odvetnik v Seattlu je daroval 1000 oral najboljše zemlje kot darilo letalcu, ki bo prvi izvršil polet okoli sveta, V Li-verpolu se je ustanovil »zračni sindikat«, čigar naloga je, organizirati polet okoli sveta ter določiti najpripravnejše letalske postaje.
r Monakovo za versko šolo. Kot posnemamo iz nekaterih listov, so hoteli v Monakovem spremeniti nekatere šole v brezkcniesijo-nalne. Vršilo pa se je glasovanje med starši otrok, ki je izteklo na ta način, da je dobila verska šola 65,000 glasov, a brezkonfesijonalna samo 15.000 glasov. Glas staršev bo pač dovolj krepak, da jim ne bodo več silili brezverske šole.
r 2000 let stara podkev. Po naročilu Cambrian Archaeological Sociely se vrši izkopavanje na rimskem taborišču pri Yar-mouthii. Med najbolj zanimivimi predmeti sta dve podkvi, o katerih sodijo strokovnjaki, da sla po 2000 let stari in kateri sta jasen dokaz, da je rimsko vojaštvo, ki je zasedlo Britansko, pripeljalo s seboj preko morja tudi konje.
Obraz.
Novela. Spisal Rabindranat Tagore,
L
Ko sem bila še zelo mlada, sem porodila mrtvega otroka in sem bila sama na smrtni postelji, Le polagoma sem zopet okrevala, vid mojih oči pa je bil šibke,ši in šibkejši.
Moj mož se je tedaj učil zdravilstva, Radi moje bolezni ni bil žalosten, ker se mu jc ponudila priložnost, da pokaže na meni svoje zdraviško znanje. Tako je začel zdraviti moje oči sarn.
Moj starejši brat se je pripravljal tedaj za piavniški izpit. Nekega dne me je obiskal in se me je prestrašil,
»Kaj delaš?« je dejal rnojemu možu, »ti jo boš oslepel popolnoma, pokliči takoj dobrega zdravnika.«
Moj mož je dejal razdražen: »Čemu! Kaj bo dober zdravnik storil več, kot morem storiti jaz? Slučaj je zelo enostaven in sredstva so znana vsem enaka.-<
Dada* je odgovoril jezno: »Ti oči-vidno misliš, da ni razlike med teboj in med profesorjem tvoje medicinske fakultete.«	•
Moj mož je odvrnil nevoljen: »Če se boš kdaj oženil in zašel v tožbo radi. dote tvoje žene, ne boš iskal mene, da Ti svetujem v pravnih zadevah. Čemu tedaj prihajaš sem in mi daješ nasvete o zdravniških stvareh?«
Medtem, ko sta se prepirala, sem dejala pri sebi, da je vedno uboga travica, ona. 1^ trpi največ če se dva kralja spustita v boj. Tu se je vršil boj med možem in bratom, a udarci so leteli name. Zdelo se mi tudi ni prav, da bi se moja družina vmešavala v to zadevo. Končno sta moja radost in moja bolečina zadevi mojega moža in ne mojih staršev.
Od tega dne je bilo radi mojih oči razmerje med mojim možem in bratom zelo napeto.
Na moje začudenje je pripeljal dada nekega dne, ko mojega moža ni bilo doma, zdravnika v hišo. Ta je preiskal moje oči zelo natanko in se zresnil. Dejal je, da bi bilo vsako daljno zanemarjenje za oči zelo nevarno. Spisal je recept in dada je poslal po zdravila. Ko je tuj zdravnik odšel, sem rotila dada, naj se ne umešava v to zadevo. Vedela sem za gotovo, da mi bo tajni zdravnikov obisk le v nesrečo.
Sama sebi sem se čudila, kje sem dobila toliko moči, da sem svojemu bratu dejala kaj takega. Dosihmal sem bila vedno plašna pred njim. Vem, da je bil tudi dada iznenaden. Molčal je nekaj časa, nato mi je dejal: »No dobro, Kumo. Ne bcxm več klical zdravnika. Toda, če pridejo zdravila, jih moraš vzeti.«
Nato je dada. odšel. Od lekarnarja so prinesli zdravila. Vzela sem — steklenice, praške, recepte in — vrgla vse skupaj v
vodnjak.
Dada pomeni starejši }>rat ali »estra.
Moj mož je bil razdražen radi vmešavanja mojega brata glede moje bolezni in je negoval meje oči bolj vestno kot poprej; poizkusil je vse vrste sredstev. Zavezovala sem oči, kot mi je ukazal, nosila sem barvana očala, vlivala sem njegove kapljice vanje, uporabljala sem vse njegove praške. Pila sem celo jetrno salo, akeravno se mi je gabilo.
Vsakokrat, kadar se je vrnil iz bolnišnice, me je vprašal skrbno, kako mi je; tedaj sem odgovorila:	»O, mnogo
bolje.« V resnici pa sem bila genijalna v samoprevari. Če sem zapazila, da se mi vedno bolj solzijo oči, sem se tolažila z mislijo, da je dobro, če izteče toliko nič-, vredne tekočine; in če niso bile oči več tako zalite, sem se čutila vzviienc; nad umetnostjo mojega moža.
Čez nekaj časa pa »o po.st&le muke neznosne. Izgubljala sem vid in neprestan glavobol me je mučil po noči in po dnevu. Videla sem, kako se vznemirja moj mož bolj in bolj. Spoznala sem, da razmišlja, pod "katero pretvezo bi poklical zdravnika. Zato sem mu opomnila, da lahko pokliče katerega.
Te moje besede so mu bile v veliko olajšavo, to sem videla. K oj naslednji dan je pripeiial nekega angleškega zdravnika v hišo. Ne vem, kaj sta govorila med seboj, a sklepala sem, da je Sahib govoril z mojim možem zelo jasno in naravnost. Ko je zdravnik odšel, je bil moj mož dalje časa popolnoma tihe. Vzela sem njegove roke v svoje in dejala: »Kak ne-clikanec je bit tt>! Čemu nisi pripeljal kakega indijskega zdravnika? Mnogo bolje bi bilo. Ali misliš, da more kdo zdravit' moje oči bolje nego Ti?*
Moj mož je bil za trenutek popolnoma tiho. Nato je dejal s skrušenim glasom; »Kumo, tvoje oči morajo biti operirane.■* Naredila sem se, kot da sem huda nanj, ker rni je prikrival resnico tako dolgo.
»Ti si to vedel ves čas,;; sem dejala, »in vendar mi nisi rekel ničesar! Ali misliš, da sem res tak clrok, da se bojim operacije?«
Na te besede je dobil moj moz zopet dovolj poguma:
»Malo mož je,« je dejal, »ki so pogumni dovolj, da ne trepečejo pred operacijo.«
Zasmejala sem se; »Da, tako je. Možje so hrabri samo pred svojimi ženami!«
Moj mož me je pogledal resnobno iP dejal: »Popolnoma prav govoriš. Mi smo neznansko nečimerni,*
S smehom sem zbrisala resnobo njegovega obraza; »Ali misliš resno, da nas moški celo v uečimernosli lahko premagate?«
(Dalje.)
Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«.
Odgovorni urednik Jože Rutar,
Ttlikg »Jugo*lovaa*ka tuktfoa« r Ljublj*«*-