PoStnlna plačana v gotovim ~ Leto LXXI., št. 273 a Ljubljana, ponedeljek 5. decembra 1938 Cena Din OTENSI ^iaja vsak dan popoldne, lzvzemsi nedelje in praznike. — inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust pc dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFBAVNI&TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica Mer. 6 Telefon; 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26 Po tel<-pou e : MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska _ — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; lave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvora 101« Postna hranilnica v Ljubljani «t 10.351 Nova napetost med Francijo in Italijo: London posreduje med Rimom in Parizom Prvotno šele meseca januarja nameravani obisk Chamberlaina in Halifaxa v Rimu bo že ta mesec — Arr (ijja želi, da pride čimprej do sporazuma med Rimom in Parizom, da bi se mogla nadaljevati monakovska politika warlz, t dcc. br. Demacša angleške vlade pri italijanski vladi je izzvala v francoskih političnih krogih veliko zadovoljstvo. List: objavljajo vsebino angleške de marše in na-glaaajo. da Anglija nikdar nc I i mogla pristati na kake teritorialne zahteve r::i račun Francije Se manj pa hi mogla Anali ja pristat: na kako spremembo statusa quo v Severni Afriki. Listi podčrta vajo zlasti stra-tcgično važnost Tunisa za primer vojne. Pihanje "Giornale d'Ita!ia« je iz/valo v vsej francoski javnosti veliko ogorčenje V urad-n:h fram-n^kih kr< £ih so /c!o rezervirani in časopisni kampanji ne pripisujejo tolike važnosti ter si še nadalje prizadevajo, da bi prišlo z Italijo do mirnega sporazuma Pojasnilo zunanjega ministra Giana LONDON, 5. decembra. Reu'erjev diplomatski poročevalec poroča, da je italijanski zunanji minister grof Ciano izjavil francoskemu in angleškemu poslaniku v Parizu glede svojega govora, ki ga je imel na zadnjem zasedanju italijanskega parlamenta, da ne more prevzeti odgovornosti za vzklike narodnih poslancev, za radi katerih se je razburila vsa francoska in angleška javnost. Britanski poslanik v Rimu je izjavil, da Italija nima nobenega razloga da se ne bi držala sporazuma v Francije in Anglijo, s katerim je bil zagotovljen status quo v Sredozemlju. Stališče Italije Rim, 5. decembra. A A. DNB: Uradno poročilo angleške vlade o potovanju Chamberlaina in lorda Halifaxa v Rim je v tukajšnjih političnih krogih izzvalo največje zadovoljstvo, ker v tem poročilu vidijo jasen dokaz, da hoče Velika Britanija nadaljevati politiko, ki se je začela v Monakovu. Prav isti italijanski krogi pa poudarjajo, da je razburjanje francoskega javnega mnenja zaradi Tunisa tem bolj nerazumljivo, ker Italija v tem oziru še ni povedala svojega uradnega stališča Določbe, ki se v pogodbi med Italijo in Anglijo nanašajo na status quo, pa se res tičejo samo odnosa.jev med Anglijo in Italijo, pravi status quo v Sredozemskem morju pa se bo določil šele tedaj, ko bodo urejeni odnošaji med Italijo in Francijo. V Rimu so prepričani, da se bodo na sestanku med italijanskimi in angleškimi državniki obravnavala tudi ta vprašanja. Rimski tisk še polemizira s francoskim tiskom in zahteva, da naj se tako zvana monakovska politika nadaljuje v smislu italijanskih zahtev. Listi so objavili na prvi strani, toda brez kome nar jev vesti o datumu Chamberlainovega in Halifaxo-vega obiska v Rimu. Manifestacije za Francijo v Tunisu Tunis, 5. decembra. A A. Havas: Med včerajšnjimi manifestacijami je bilo aretiranih 15 oseb, in sicer polovica Korzi-čanov in druga polovica italijanskih pro-timanifestantov. Zaprli so tudi nekega italijanskega učitelja, ki je izzival z revolverjem v roki ni nekega drugega Italijana, ki se je z nožem zakadil med mladino, ki je korakala pred Italijanski konzulat. Zaslišali pa so še mnogo drugih oseb. po zadnjih obvestilih je pred itali- janskim konzulatom manifestiralo 300 oseb. Množica je prodrla skozi kordon policije, vendar pa jih je le-ta hitro raz-podila. Skoda razbitih italijanskih trgovin je mnego večja, kot pa se je to prvotno mislilo. Po ulicah korakajo močni policijski oddelki, ki imajo namen preprečiti nove manifestacije. Italijanski konzulat stražijo močni oddelki mobilne garde in policije. Susse, 5. decembra. AA. Havas: Včeraj so tukajšnji Židi in muslimani skupaj priredili manifestacije proti Italiji zaradi zadnjih manifestacij pred italijanskim parlamentom. Množice so korakale v spre vodih po ulicah in vzklikale živela Francija! živela vojska! živel bej! živel Tunis! Prirejenih je bilo več shodov, na katerih so govorniki poudarjali zvestobo prebivalstva Franciji. Nove demonstracije proti Franciji RIM. 5. dec. e. Havas« poroča, da bo eden izmed glavnih trgov v mestu Arezzo preimenovan in se bo imenoval Korziški tre. Anthony Eden 0 m bivši angleSki zunanji minister, Je včeraj odpotoval v Ameriko, kjer bo ostal več tednov ter bo imel razgovore z vodilnimi ameriškimi državniki in politiki. Sprejet ho tudi pri prezidentu Rooseveltu. Njegovemu potovanju pripisujejo v političnih krogih veliko važnost, ker ga smatrajo za voditelja one skupine, ki se zavzema za čim tcanejfte sodelovanje vseh demokratičnih držav. 22 Guverner Narodne banke o dinarju Novi ukrepi za kontrolo deviz Beograd, 5. decembra AA Guverner Narodne banke dr. Milan Radosavljević je dal zastopnikom tiska tole izjavo: Ohranitev stabilnosti dinarja je glavni cilj naše valutne politike. To je bilo nekajkrat povedano v izjavah članov kr. vlade in Narodne banke. Ta cilj je bil z uspehom dosežen. Dinar se s popolno pravico prišteva v vrsto zdravili in solidnih vsi..t. Ner lajno zaupanje v dinar je v naši državi in tujini v popolni meri upravičeno. Uravnovešenost našega državnega proračuna, ravnotežje trgovinske bilance in močna podlaga Narodne banke v zlatu in devizah, so danes večji kot so bili kdajkoli prej Predstavljajo popolno jamstvo za varnost naše monetarne enote Tudi za časa najtežjih mednarodnih komplikacij v septembru je dinar pokazal izredno odporn: silo in čvrstost. Zadnje dni so v zvezi z zmanjšanjem izvoza v nekli-rinške države in povečanjem deviz nekaterih artiklov, ki jih nabavljamo drugod, v prvi vrsti surovin, a v neki meri kot refleks deviznih težav, ki jih imajo razne druge države, nastale živahne fluk-tua ije na našem svobodnem deviznem sektorju. Narodna banka je zadovoljevala in še zadovoljuje potrebe v svobodnih devizah za nabavo surovin, kakor n pr. bombaž, volno itd., po stalnem tečaju 238 din za en funt šterline. v želji, da obdrži domačo proizvodnjo v popolnem obsegu ter zagotovi preskrbo države z artikli široke potrošnie. Glede ostalih potreb v svobodnih devizah so bili interesenti poslani na svobodni *rg. Medtem pa. k i po- i co na I svobodnem tržišču prevladuje momen'a-no povpraše\ unje nad ponudbo, se je pokazala |en lenca naraščanja kurza. Važno je pri tem omeniti, da v enem sektorju, v katerem se plačevanje vrši po kliHngu in ki obsega okoli 75r' naše zunanje trgovine, niso nastale nikake spremembe. Resnica je da podražitev svobodnih deviz de-1 je povoljno na nas" izvoz v devizne države, do česar nam je bilo iz pojmljivih ^oepod''*'1"';^ in fil^ančn*n razlogov Tino-gO, oziroma obratno, da zadržuje uvoz fabrikatov iz teh držav Tudi brc? kakršnekoli intervenci; bi prišlo v najkrajšem času — za kar *e je treba zahvaliti ukrepom za pospeševanje izvoza v devizne države — do izenačenja ponudbe in povpra-še .nju v sv .bodnih devizah in stabilizacije kurza V švetti si svoje naloge, da zaščit- narodni denar. Narodna banka ne more prepustiti igri ponudbe in povpraševanja svobodno polje deTa v do1 očuvanju kurza svobodnih deviz Zato je v snorrznmu s finančnim mniistrong ^--'•'-7^1a nokat, ne ukrepe, ki bodo zagotovili ovojni trgovini enakomerno preskrbo s potrebnimi devizami in preprečili, dn r::boVj kurzi ne bodo prekorači? nivoia ki nd«?o\-ari'1 našim potrebam in doloom'm Hliom r>p5^ Hn-sedanie valutno nolit'ke R^?^^"";o?" z zadostnimi rezervami ho N'arn'^3 bpuka od svoje strani posredovala deviznem tržišču z namenom o*n ra«*otnvi d*TW»rfn stabilnost ki je prvi noro: zr* n*»*N»!-?T»n razvoi našosa narodnp"n jro^poda^sf^a a pra- tako bo tudi podvzela evoio akcijo za dosego trajnega ravnotežja v devizni bilanci, pa tudi za ceno razširitve dosedanjih omejitev in poostritve kontrolnih ukrepov. će upoštevamo vs2 te elemente moremo reči mirne duše, da ne obstojajo upravičeni vzroki za kakšno vznemirjanje glede nadaljnjega razvoja razmer na deviznem trgu. Rik&entrapov obisk v Parizu Francoski in nemški komentarji Pifriz. 5. dec. br. Jutri prispe v Pariz nemški zunanji minister Ribbcnrrop. da v ime nu nemške vlade podpise skupno izjav«.. I raucijc tn Nemčije, s katero bosta sveča no p:»t rti: 1 t. da med obema državama ne obstoja več nikak spor in da *e v medse bojnih odnosa jih /a vselej odtekata vojni Vladni listi podcrtavaju veliko zgodovinsko važnost tei>a dogodka m pišejo, da bo pri tej priliki prišle med nemškim zunanjim ministrom m Francoskimi državniki do razgovorov o vseh perečih problemih, lranco- ski državniki bodo zla^n zahtevali, da sc Ribbentrop točno izjavi o stališču Nemčije glede italijanskih aspiracij na francosko posest v Tunisu. Od odgovora Nemčije v tej 'adevi bo v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj pariških razgovorov in splošmh od-oošajev med Parizom in Rerlinom Z nem-^ke strani naglašajo, da skupna irancosko-nemška izjava nc bo v nobenem pogledu vplivala na odnosaje Francije do Anglije, prav tako pa tudi ne na odnosaje Nemčije do Italije. VHavae« poroča, da bo v kratkem otvor jen a protiburžujska raa. stava, na kateri bodo prikazane v karikaturah razne »buržujske navade in običajih, tako podajanje rok v pozdrav, snemanje klobuka, prirejanje banketov in konferenc itd. orzna poročila. Curih, 5. decembra. Beograd 10, — Pb>-riz 11.62, Dondon 20.64, New York 4407*. Bruselj 74.12, Milan 23.175, Amsterdam 239.60. Berlin 176-45, Praga 15. — Vi šava 82.87, Bukarešta 3.25. Govori ministrov Osijek, 3. decembra. AA Po enodnevnem bivanju v Zagrebu, kjer je imel več konferenc s pristaši JRZ. je minister za trgovino in industrijo inž. Nikola Kabalin danes zjutraj ob šestih prispel v Osijek. Tu se bo zadržal tri dni. ter bo v tem času obiskal številne kraje v osješkem srezu. kjer pri sedanjih volitvah kandidira. Najprej je davi obiskal Erdub. kjer je imel zelo uspelo in dobro obiskano konferenco JRZ Konferenco je začel Jovan Vuković. nakar je po krajšem pozdravu dal besedo ministru Kabalinu Ker se je konference udeležilo mnogo Hrvatov pristašev HSS. je minister Kabalin posvetil velik del govora njim. Žalostno je. — je dejal — da so v teh težkih časih še vedno ljudje, kakor n. pr. dr. Maček, ki misli, da je narodnim potrebam mogoče zadovoljiti s paradami, svečanostmi, proslavami godov in rojstnih dni in z razobešanjem zastav. Še bolj žalostno pa je. da dr. Maček terorizira in tiranizira vsakega, kdor obsoja njegovo politiko Pa tudi ne bo oviralo JRZ. da zmaga pri decembrskih volitvah JRZ bo zmagala z ogromno večino, kajti zanjo govori nepregledna vrsta del na polju zboljšanja narodnega življenja Minister Kabalin se je dotaknil nekaterih vidnejših uspehov kr. vlade v zadnjih treh letih ter je nato pozval vse navzoče, da 11. decembra glasujejo za državno listo, katere nosilec je dr Milan Stojadinović. Po govoru, ki so ga navzočni neprestano prekinjali z navdušenimi vzkliki, je Vuković zaključil konferenco. Dane? ob 18. je trgovinski minister inž Nikola Kabalin prisostvoval svečani sej: trgovinske in industrijske zbornice v Osijeku. Imel je tudi govor, v katerem je razložil trgovinsko politiko edanje vlade, k poklanja vse svoje sile za povzdigo zunanje in notranje trgovine. Nocoj ob 21. s^ bo minister Kabalm udeležil 7a,bavrora večera, k: ga priredijo učenci trgovske akademije Makarska. 3 decembra A A Wmt«5t»r Ante Maštrovič je včeraj nr^e i "1 ?k -i sko Snoči je ime! v prostorih kraievne organizacije JRZ konferenco s svojimi strankarskimi prijatelli Ljubljana, 3. decembra A A Danes dopoldne ob 9.25 se je p-'PeIJa] iz Beograd;! v Ljubljano z orient-°kspres'vn m nister za notranje zadev.- d» Anton Korošec v spremstvu svojega osebnega tajn:ka sj Antona Koščaka. Na kolodvoru je min stia dr. Korošca sprejel in pozdravil ban dravske banovine dr. Marko Natlačcn Minister dr. Korošec se bo zadržal na področju dravske banovine tri dni radi volilne agitacije Litija, 3. decembra. AA. V L tiji je bilo danes manifestaciisko volilro zborovanje JRZ, ki se ga je udeležil tudi notranji minister dr. Anton Korošec. Po hišah so bile razobešene državne zastave. Na čast ministru dr. Korošcu k: je častni občan Litije, so bili postavljeni trije slavoloki okrašeni z zelenjem m zastavami. Na slavolokih je bilo zapisano Dobrcclošel voditelj!: Bodi pozdravljen varun naše domovine! Živel graditelj Jugoslavije! V trudu in zne-ju gradimo svojo domovino! Bodi pozdravljen naš častni občan!« čeprav je bil delavnik, je vendar prišle k sprejemu ministra di Korošca ogromno vilo ljudi. Na obeh straneh ulice, do vhoda v Hranilnico, kjer je bilo zborovanje, je ljudstvo tvorilo gost špalir. V neposredni bližini zgradbe tamkajšnje hranilnice so stali v špalirju šolski otroci po i vodstvom svojih učiteljev Minister dr. Ko-ošec se je pripeljal v Litijo ob 14. v spremstvu poslanskega kaniidata za litijski ^kraj Jožeta Lavriča. Ko je stopil \z avto-nobila, ga je ljudstvo navdušeno pozdravilo: živel voditelj jugoslovenskega naro-ia; živel dr. Korošec! V Litiji so mu pri- redil: izredno lep sprejem pr: katerem so sodeloval: tudi predsednik okrajne organizacije JRZ Hinko Lebinger. zastopniki vseh občin iz litijskega okraja. 17 po šte-vnu starešina s-viišča dr. Ivan Tratnik okrajni načelnik Alojzij Gregorin. ravnatelj državne žrebčarne Ivan Hvastja, starešina gasilske župe Dot.nar. dekan Anton Gornik, župnik Dinko Lovšin, upravnik pošte Cvetko Kobe. šef železniške postaje Krizman zastopnik hranilnice, inž. Valen-tič jn Tone Jeln.kai. ravnatelj meščanske šole Vladimir Roje upravitelj ljudske šole Drago Grostaka starešina finančne kontrole Leše in vel'ko 3*tvilq nristašev JRZ. Pri vhodu v Litijo je orl prvem slavoloku zp.želel dobrodošlico ministru dr. Antonu Korošcu v imenu tamkajšnjega prebiva 1-stva predsednik občine Lebinger. Dr. Korošec se je zahvalil vsem za lep sprejem, nato pa je šel v družbi poslanskega kandidata dr. Lavriča in predsednika občine Lebin-gerja skozi gost špalir pristašev JRZ. Pri tej priliki so mu priredili navdušene ovacije. Pri tretjem slavoloku so sprejeli ministra Korošca duhovščina in velika množica ljudstva. Učenka ljudske šole ga je pozdravila s priložnostno pesmico, ter mu izročila tudi lep šopek cvetja. Zatem je bilo zborovanje v dvorani, kjer je na pročelju visela sl:ka Nj. Vel. kralja Petra H., ovita 7 veliko zastavo. Dr. Korošcu so ponovno priredili navdušene ovacije. Mnogi, ki so prišli na to zborovanje, so morali poslušati govor ministra dr. Korošca z dvorišča, kjer je bila dvorana preveč polna. Zborovanje je vodil predsednik okrajne organizacije JKZ Lebinger, ki je takoj dal besedo ministru dr. Korošcu. Navzočni so voditelja Slovencev nenrestano prekinjali z navdušenimi vzkliki. V svojem govoru je ar. Korošec prikazal našo notranjo in zunanjo politiko ter poudaril, kaj je vse storila vlada dr. Milana Stojadinovića za državo. Za njim je govoril kandidat za litij- ski okraj Jože Lavrič. nakar je bilo zborovanje končano. Maribor, 4. dec. AA. Danes dopoldne je bilo veliko zborovanje najprej v Celju, ] nato pa ob 11. v Mari bom. Na to zborovanje je prišel tudi notranji minister dr. Anton Korošec, ko se je pripeljal na kraj zborovanja, je prišlo do navdušenih manifestacij in vzklikov Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, voditelju Slovencev dr. Antonu Korošcu in Jugoslaviji. Godba j-e nato zaigrala državno himno. Poleg ostalih govornikov je na tem zborovanju govoril tudi minister dr. Anton Korošec, ki je posebno naglasil, da je sedanja vlada ohranila državi mir ter posvetila vso svojo pozornost zaščiti naših državnih meja. Na zborovanje v Maribor je prišlo okoli 10.000 ljudi. Tu je minister dr. Korošec govoril o delu in nalogah JRZ ter naglasil: Nočemo biti boljševiki, niti fašisti, niti prvo niti drugo nočemo biti. želimo biti zavedni Jugoslovani in nič drugega. Ob teh besedah je prišlo do navdušenih ovacij, ki so trajale nekaj minut. Novi Sad, 4. dec. Danes ob 10. dopoldne je bilo v Novem Sadu veliko zborovanje krajevne organizacije JRZ. Na zborovanje je prišlo okoli 3000 pristašev te stranke. Zastopani so bili vsi družabni sloji iz Novega Sada. Velika dvorana hotela >Sloboda«, kakor tudi vsi stranski prostori in dvorišče so bili polni ljudstva. Zborovanje ie začel prvi podpredsednik krajevne organizacije Obrad Milutinovi č. ki je pozdravil številne pristaše vladne stranke ter nato dal besedo predsedniku skupščine Stevanu Ciricu. Stevan Cirić, ki je poslanski kandidat za mesto Novi Sad. je v svojem enoumem govoru izčrpno prikazal uspehe delavnosti sedanje vlade, tako v zunanji, kakor tudi v notranji politiki. Poudaril je velike uspehe, ki so bili doseženi na kulturnem in gospodarskem polju, nato pa v glavnih potezah očrtal program JRZ ter primerjal delo sedanja -vlade in vladne stranke z destruktivnim delom opozicije. Pozval je novosadsko prebivalstvo, da s svojimi glasovi 11. decembra nagradi dosedanjo uspešno delavnost kraljevske vlade ter omogoči s tem na« daljno produktivno in uspešno delo te vlade. Za predsednikom skupščine Ste/vanom Cirić je govoril še novosadski župan Košta Mirosavljevič, nakar je bilo nadvse uspešno zborovanje zaključeno. Navzočni so navdušeno vzklikali predsedniku vlada dr. Stojadinoviču, ostalim ministrom in svojemu poslanskemu kandidatu Stevanu Ciriću. Vukovar, 4. decembra A A. Po uspelem zborovanju v Osijeku sta se trgovinska minister Nikola Kabalin im rnindster Djinra Janko vi ć odpotovala v Vukovar. Vse mesto je bilo v zastavah. Zborovanja v Vukovarju sc je udeležilo nad 4.000 ljudi Vukovar je tokrat dokazal, da je stara darikai-na trdnjava. O priliki tega zborovanja jm prošlo do navdušenih manifestacij in vzklikov Nj. Vel. kralju, kr. nan^estaaku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviću, ostalim ministrom in Jugoslaviji. Minister Kabalin je v svojem govoru med drugim poudaril, da v našem političnem življenju ob-stojita dve koncepciji. Prva je JRZ na Čehi z dr. Milanom Stojadinovioem, druga pa je koncepcija dr. Mačka. Razlika med njim« je v tem, da pomeni dr. Stojadinovićcvo delo red, mir in blagostanje v državi, dr. Mačkov« pa nerod, brezdelje, nemir m razdiran je vsega, Jugoslovani nimajo ničesar izbirati in vedo za koga bodo U. deccrflbra 1! laso val i. Minister D jura Jankovi ć se je dotaknil ideje narodnega in državnega edin-sta ter tudi poudaril, da je to zborovanje dokaz, da jugc^lovenski narod ni za nobeno delrtev, ne za avtonomijo, in tudi ne za is* te™*}* ____________,______ , Krmn S »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 5. decembra 1*88. 8te*. 273 BeraSka nadloga po kmetih Vse delrartneis bi nimll p sloviti is fena delavska tafeoriiia Križevci, 2. decembra Zdaj na zi:no eo berači, brezposelni in drugi taki, kar poplavili nade podeželja, Ker so po mestih z rasnimi ukrepi nekoliko zajesili dotok teb ljudi, ki bodisi Iz delamrtnosti, bodisi iz stvarne potrebe, beračijo m nadlegujejo ljudi, so pritisnili na deželo, kjer ukrepi niso tanko strogi, kakor po mestih in tudi oko policije ni tako budno, kakor v mestu. In baš sedaj, ko se bliža zima In nI nikjer zatočišča, je podeželje polno teh ljudi, ki postajajo za nase kmete, obrtnike tn podezeljsko uredništvo, prava nadloga, ker postajajo nekateri celo nasilni ln hočejo celo z grožnjami Izsiliti miloščino. Marsikdo se usmili berača, ki je res potreben milodara, saj se mu ta potreba vidi te z obraza, ali pa ej pohabljen, invalid, ki si res sam težko zasluži svoj vsakdanji kruh. Takemu revežu človek rad pomaga, če le more. Ali, če se ti pritepe v hišo močan mož, kateremu smrdi is ust po žganju in drugih alkoholnih pijačah ln nastopa aelo arogantno ter celo zahteva, kaj hoče Imeti, pa tudi vsakemu. Se tako usmiljenemu človeku preseda taka drznost. Pod raznimi pretvezami, da Imajo Številne družine, da so brezposelni, da ne najdejo zaslužka, hočejo prepričati ljudi o težki usodi, ki Jih zasleduje ln ko nabere par dinarjev, hiti takoj v gostilno, da Jih zapije. Pri tem pa so vsi nešteti vzroki in potrebe beračenja postranska stvar, samo da se pije. Zanimivo pa je, da taki delamrzneži sprejemajo samo denar, kruha ah jedila odklanjajo, češ, to itak dobe povsod, denarja pa ne. Kje pa naj dobi kmet denar? On ga tudi nima vedno na razpolago in če bih otel vsakemu, ki pride v hišo, dati nekaj drobiža, bi moral tmeti več dohodkov, kakor jih ima. Ravno tako je z obrtnikom in uradnikom. Ce daS kakemu beraču ali pa brezposelnemu 25 par. se ti namrdne in se ti niti ne zahvali, češ, to je premalo. Ako preračunamo, da dobi pri vsaki drugi hiši krono, je njegova dnevna bilanca veCja. kakor pa dnevni zaslužek delavca, ki mora za borih 10—20 din delati m garati. Gotovi taki tipi. ki so uvideli, da je z denarjem slaba, so ubrali druge metode beračenja. Zahtevajo obleko. Ta bi rad 8ta-re čevlje, oni srajco, tretji hlače, četrti spet suknjo L t. d. potem pa barantajo z nabranimi oblačili. Samo da dobe par dinarjev za pijačo. Ce bi človek hotel ustreči vsakemu posameznemu in ugoditi njegovim zahtevam, bi moral imeti doma celo starinarno in pa posebno blagajno. Odkod vse se priklatijo ti ljudje, je Čudno. Prihajajo s Hrvaškega. Iz Srbije, iz vseh krajev Slovenije in celo z onstran meje kjer takim potepuhom in delamrzne- žem menda se bolj etopajo na prate, kakor pri nas. Večkrat ee agodi, da al pri enih veznih vratih srečata dva taka berača, eden pride v hUo, drugi pa gre Is nje, Med njimi so posebno zanimivi tipi, ki skušajo svoje prošnje moledovanja in zahtev« podpreti ■ raznimi tajnimi zgodbami in podobno. Teko se je pred dnevi potikal po Murskem polju starejši motki a lajno, ki je ustavljal ljudi kar na cesti. Vsakemu, ld mu Je dal malo drobiža. Je navil svojo lajno, is katere eo doneli škripajoči glasovi tiste znane *0 du mein Oestereich---< Bil je celo ponosen na ta komad, češ, da ga ima samo on. Drugi je bil spet neki nemško govoreči mož srednjih let. zavit v ponosen plaSč, v katerem je nosil veliko plavieo. Ljudem je pravil, da je tu nekje na Murskem polju pristojen in je bil ofl prevrata v Avstriji, kjer je delal, a sedaj bo ga pregnali in je brez vsakih sredstev. Na vprašanje, če zna slovenski, je odkimal Ln celo dejal, da ga itak povsod razumejo. Take in slične dogodke lahko došivifi vsak dan po našem podeželju, kjer se rasni taki tipi počutijo dovolj varne in nadlegujejo ljudi, če pa takemu Človeku ponudiš delo n. pr. žaganje drv ali kaj podobnega in mu obljubiš hrano in par dinarjev, sei ti izmuzne cea. da ne more. da se mu nekam mudi. Seveda, kdo bo pa delal, če se lažje živi z bračenjem. Pri delu se človek utrudi, tako pohajkovanje in beračenje pa prinaša stalno nekaj novega ln tuid več nese, tu pa tam se pa da tudi kaj ukrasti. Vse te delamrzneže, ki so sposobni za delo, a nočejo prijeti za pošteno delo. bi morali polovi ti ln odpraviti v posebna delavska taborišča, kakor imajo to urejeno druge drŽave. Tam bi morali ti ljudje delati, pošteno delati tn si služiti svoj vsakdanji kruh, ne pa, da hočejo živeti na račun brezposelnih podpor in na račun drugih ljudi. Denar, ki ga potrošijo razne ustanove za brezposelne, kot redne in izredne podpore, bi se na ta način, da bi se investirah za javna dela. dvojno obrestoval. Javna dela. katerih bi bilo pri nas dovolj, bi se izvrševala, oni pa. ki pohajkujejo okrog in dobivajo razne brezposelne podpore, za brezdelje, bi delali ln si ta denar z delom zaslužili. V teh taboriščih bi bili tudi pod stalnim nadzorstvom in bi tako marsikateri krimmalni zločin izostal. Tuja lastnina bi bila varna in nasi preiskovalni in drugi zapori bi imeli manj gostov. Obenem pa bi tudi moralni efekt takega prisilnega dela teh ljudi. bil večji in ugodnejši, ker bi se sčasoma ti ljudje tudi navadili delati. Naše podeželje in podeželsko prebivalstvo pa bi si oddahnilo, ker bi imelo mir pred raznimi rožnimi gosti. — Vik — Dve zanimivi nogometni tekmi v Mariboru ISSR Maribor dobil ie izgubljen-tekmo proti Rapidu — Slavlja zopet poskrbela za senzacijo Maribor. 4. decembra Jesenske tekme za prvenstvo mariborskega okrožja LNP se naglo bližajo koncu, kajti v četrtek 8. 1 m. bomo potegnili črto pod dosežene uspehe ki neuspehe. Zadnji del te dolgotrajne in vznemirljive konkurence je prekucnil vse račune posameznih konkurentov, tako da je položaj v prvenstveni tabeli nejasen, in sicer v toliko, ker danes z gotovostjo ne moremo reči, kateri trije klubi mariborskega okrožja LNP bodo spomladi i^rwli v ožjem tekmovanju za prvenstvo LNP. Tudi današnja prvenstvena nedelja ni prinesla nobene jasnosti, aim-pak se jc položaj še bolj zapletel, kajti tudi danes je ambiciozna Slavija poskrbela za majhno senzacijo. Porazila je namreč S K Muro, tisto Muro. ki je prod tremi dnevi prepričevalno premagala Raptdovce. Druga današnja tekma in sicer med ISSK Mariborom in SK Rapidom ni sicer prinesla presenečenja. Rapidovci so imeli zmago tako rekoč že v žepu, pa jim je v zadnji sekundi ISSK Maribor iztrgal obe točki. Prvenstvena tabela kaže po današnjih tekmah naslednjo sliko: Čakovečki SK 7 5 2 0 15 :5 12 Železničar 7 3 3 1 10 : 7 9 Mura 9 3 2 4 19 : 19 8 Maribor 8 2 3 3 14: 13 7 RapM 8 3 1 4 18:18 7 Slavija 8 1 3 4 9:23 5 ISSK MARIBOR : SK RAPID 3 : 2 (1 : 2) Vsi, ki so prisostvovali tekmi na Rapido-Tem igrišču pač našo računali, da bo ISSK Maribor zmagal, kajti tri minute pred koncem igre je vodil Rapid z 2 : 1. Tem večje je bilo presenečenje na eni in radost na drugi strani, ko se je Mariboru ne samo posrečilo, da je minuto pred koncem izenačil, ampak da je dobesedno v zadnji se-Jcundi zabil zmagoslavni gol, ki so ga sprejeli pristaši ISSK Maribora z urnebesnim I vzklikanjcm. Zmago si je ISSK Maribor po poteku igre sodeč sicer zaslužil, vendar pa je uspeh omogočila šele pregrupacija enaj-storice. ki je bila izvršena 10 minut pred samim koncem tekme. Na drugi strani pa je Rapid popolnoma sam kriv, da je izpustil zmago, ker na zaprl igre. kar bi vsakdo, če ima zmago v rokah, storil. Tekma sama je bila prav zanimiva, prepletena je biLa sicer z raznimi »prijaznostmi«, vendar ni bilo nobenega incidenta, ker sta bili obe moštvi disciplinirani. Tudi gledalci niso danes preveč uporabili svojega glasovnega materiala, izvzemš-i zadnje minute, pa rudi žaljivih vzklikov nismo slišali . O moštvih samih ni mnogo povedati. Obn nasprotnika sta imela svoje najbolj -e m o ca v zadnjih formacijah, dočim sta oba napada operirala slično in z enakim uspehom ali neuspehom s to razliko, d.i je imel Maribor preudarne j še napadalce, ki so spretno izkoristili nasprotnikovo zmedo. Sodil je g. Konic. Piska! jc le manjše faule irn nekatere offside. v ostalem pa je pustil oba nasprotnika igrati kakor sta pač znala in hotela. SK SLAVIJA : SK MURA 2 : 1 (0 : 1) Pobreška Slavija jc zda danes triumf. Premagala je nasprotnika, ki mu tudi močnejši klubi niso bili kos. Zmaga jc rezultat vnetega prizadevanja, brez primernega člana in požrtvovalnosti, ki so bi.Ic danes odločilne važnosti za izid tekme. Mura daleko ni zaigrala tako, kakor proti Rapidu. Morda je moštvo podcenjevalo nasprotnika, kajti vsi od kraja so podajali slabo vgro. Morda pa jc Murašem ležala v nogah se četrtkova tekma proti Rapidu. Dejstvo je pač. da so napadalci precej netočno kombinirali in premalo streljali. Sodil jc g. Hobacher iz Celja. Miklavževa nedelja v Maribora V Sokolili— lim |e Uto prirejeno lepo miklavževanje Maribor, 4. decembra Miklavževa nedelja j* bila danes tudi v Mariboru v znamenju tradicionalnega miklavtrvanja. Starti eo tudi letos ogromno žrtvovali, da eo pripravili svojim malčkom nekaj veselih uric Mariborske trgovine so bile dopoldne odprte, da so mamice lahko še v zadnjem hipu nakupile darila za svojo ljubljeno deco. Malone v vseh gostilnah in kavarnah je bilo -noči in danes razgibano in živahno mi-klavževanje. V srediiču snocojih in današnjih prireditev pa je bilo krasno uspelo miklavževanje. ki ga je priredil danes pop. matični Sokol v svoji dvorani v So-kolskem domu. Dvorana Sokolskega doma je bila danes popoldne nabito polna drobiža, ki je napeto pričakoval Miklavževega prihoda. To je bil živžav. da je bilo kar veselje eledati presrečno deco v pričakovanju Miklavževih daril. Pred Miklavževim prihodom je bila na slikovito in okusno prirejenem odru primerna igra, ki je močno razgibala radovednost in domišljijo naših malčkov in v katere središču so bili bojeviti parklji. Zašumelo pa je po dvorani, ko se je pojrvil v številnem spremstvu angelov in parkljev ter ostalih spremljevalcev Miklavž, ki je deci polagal na srce, naj bo pridna in naj vneto prihaja k sokolski telovadbi, kajti Miklavž ima Sokoliće in Sokoličice najraje. Potem, ko je navzoča deca zapela sokolsko »Le naprej«, je Miklavž pričel z razdeljevanjem neštetih daril, ki je trajalo čez dve uri. Ob zaključku ie Miklnvž v imenu matičnega Sokola obdaroval vse pridne Sokoliče in Sokoličice. ki redno po-sečajo telovadbo. Tako je tudi matični Sokol pripravil ljubljeni deci par veselih uric in ^re vrlim organizatorjem te krasno uspele današnje prireditve toplo priznanje in zahvala. Konec pravde za sokolsko parcelo Sokolska posest na Pohorju ostane neokrnjena Maribor, 4. decembra Te dni se je pri okrožnem sodišču v Mariboru končala pravda za sokolsko parcelo na Pohorju, ki jo je od leta 1935 dalje zasledovala mariborska sokolska javnost z velikim zanimanjem. Leta 1935 je kupilo sokolsko društvo Maribor-matica na vzhodnem grebenu Pohorja med Mariborsko in Ruško kočo nad 54 ha obsegajočo parcelo z namenom, da omogoči zgradbo sokolske planinske postojanke na Pohorju. Predno pa se je moglo z zgradbo pričeti, je naperila lastnica sosednega zemljišča Zadružna gospodarska banka v Ljubljani proti Sokolu Maribor-matica tožbo, v kateri je zahtevala, da se ji od tega. zemljišča odstopi okrog 24 ha površine, ki je večinoma gozd. Tožbeni zaiitevek je bil v dveh instancah kot neutemeljen zavrnjen, dočim je lani Stol sedmorice, odd. B v Zagrebu v svoji mnogo komentirani odločbi obe sod- bi razveljavil in vrnil tožbo okrožnemu sodišču v Mariboru v ponovno razpravo. Ker se je sedaj po več razpravah izkazalo da je tudi s stališča, ki ga je zavzelo najvišje sodišče v svoji odločbi, tožbeni zahtevek neutemeljen, je prišlo do poravnave, s katero je Zadružna gospodarska banka odstopila od svojega zahtevka. Sokolsko društvo Maribor-matica je zastopal odvetnik g. dr. Boštjančič, ki je društvu velikodušno podaril vse znatne stroške in s tem omogočil poravnavo. — Tako se je uspešno končala triletna borba za sokolsko posest na Pohorju, ki ostane neokrnjena. Ta izid bo gotovo razveselil vso sokolsko javnost, saj je s tem omogočeno mariborskemu Sokolstvu, da Čimprej zgradi sokolsko planinsko postojanko na Pohorju, ki jo je doslej zaviral nerešen spor. Mariborske in okoliške novice — Drobne novice. V Selnici ob Dravi sta se pojavila v stanovanju posestnice Cecilije šarmanove dva moška, ki ju je pa posestnica šarmanova ugnala z lovsko puško v rokah, do <*ta jo ucvrla v temno noč. Orožniki so zajeli, pa se bosta morala zagovarj pied sodniki. — V stanovanje lesnega unjpDvea Maksa Kende v Selnici ob Dravi so vdrli drzni vlomilci, odprli ročno blagajno ter izginili s plenom 2516 dni. Orožniki so nekemu osumljencu že na sledu. — Kotlarju Adamu Divjaku s Tezna so odpeljali izpred neke gostilne kolo znamke »Standard« z ev. št. 2-104125. Kolo je iginilo tudi pekovskemu pomočniku Maksu šmueti in trgovcu s kolesi Milanu Ozvatiču. — Anica R. iz Melja je izpila lizol, pa so ji v bolnici resili življenje. — Na Grajskem trgu sta trčila motociklist in kolesar, ki je padel in obležal. — -Jubilej mariborskih -slikarjev. V soboto je praznovalo Združenje obrtnikov slikarskih in sorodnih strok v Mariboru oOletnico svojega plodonosnega delovanja. Slavnostni zbor tega agilno delujočega društva so poleg predstavnikov oblastev po se tili tudi zvezini delegati. Na zadnji skupščini Izvoljeni častni člani so prejeli v znak posebnega priznanja za njihove zasluge lične diplome. To so gg. Ivan Lorber. Prane 2elezny, Josip Holzinger, Jurij Juteršnik in Andrej Pezdiček. Slavnostnemu zboru je sledila prisrčna prijateljska zabava. Jubilejni zbor je izpričal strumno tovariško povezanost mariborskih slikarjev. — Pri padcu s stola si je zlomila J«*vlco. 291etna natakarica Marija Cuder je stopila na stol, da bi zamenjala Žarnico. Pri tem je tako nesrečno padla, da si je strla levico. Prepeljali so jo v bolnico. — Največji zvon v Jugoslaviji je včeraj dopoldne blagoslovil škof. dr. Tomažie v tukajšnji frančiškanski cerkvi. Ogromni zvon potegnejo, te dni v stolp. — Uspela premiera »Aide«. V soboto je bila v mariborskem gledališču premiera Verdijeve ^Alde^-, ki je v splošnem dobro uspela. O predstavi bomo obširneje poročali. — Novi kino »Esplanade« so Otvorili V soboto v novi Valja k o vi palači v Grajski ulici. Novi kino je okusno ln moderno opremljen ter je eden najlepših v naši državi. — 200 sudetskih Nemcev je potovalo včeraj dopoldne s posebnim vlakom v Gradec, kjer so bile dopolnilne volitve v nemški državni zbor — Za doktorja tehničnih ved je bi] promoviran na znanstveni fakulteti pariška univerze inž. aer. Svetopolk Pivko, sin pokojnega carzanskega junaka prof. dr. Ljudevita Pivka. Mlademu doktorju naše prisrčne čestitke! — Mrtvaški zvon. V Krčevini na Aleksandrovi cesti 11 je umrla v 51. letu Starosti zasebnica Frančiška Beranič. V splošni bolnici je umrla v 74. letu starosti zasebnica Marija Potočnikova, žalujočim naše toplo sočutje. H*^rsko gledališče Ponedeljek 5. decembra ob 17. uri: Gašper in Hudamora?:. Nastop sv. Miklavža. Znižane cene Torek, 6. decembra ob 20. uri: Aida«. Red C. * Miklavževa darila, ki jih bo sam sv. Miklavž pridnim otrokom delil v ponedeljek. 5. decembra ob 17. uri po zabavni otroški predstavi »Gašper in Hudamora« v Narodnem gledališču, sprejema gledališka blagajna do ponedeljka opoldne. To prvo letošnjo tudi za odrasle zelo zabavno otroško predstavo bo sv. Miklavž tudi odraslim olajšal z znižanimi cenami. Mariborska beleinica Dežurni lekarni; Vidmarjeva lekarna na » Glavnem trgu in Savostova na Kralja Petra trgu. Gledališče: Ob 17. »Gašper ln Hudamora«, nato Miklavžev prihod. Kino ESPLHI1HDE TELEFON 25-29 TELEFON 25-29 Slovesna otvoritev v soboto, dne 3* decembra 1938 Cenjenemu občinstvu najvljudneje sporočamo, da začne naše novo, najmoderneje /grajeno in opremljeno klnopodjetje obratovati dne 3. decembra 1938 v Mariboru, Grajska ulica 5 pod Imenom KINO »ESPLANADE« Predvajali bomo tOm veli- Prva redna predstava se vrši v soboto, dne 3. decembra 1938 ob 18.45 uri. kega formata in prekrasne vsebine ANA FAVETTI ki je posnet po znanem romanu VaJterja Hollanderja: »Svetloba v temni hiši«. Visoka pesem ljubezni dveh plemenitih src. — Prekrasni naravni posnetki zimskega sporta v inarno-nitem zimsko-sportnem centru St. Moritz v Švici. V glavnih vlogah: Brigita F3orney — Mathias Wiemann Pri tej priliki se najprisrčneje zahvaljujemo cenjenemu občinstvu za izkazano zaupanje in naklonjenost našemu dosedanjemu podjetju kinu »Unionu«. Obenem obveščamo cenjeno občinstvo, da bo tudi toliko priljubljeni Idno »UNION« obratoval dalje In sicer kot podružnica našega novega kina »ESPLANADE«, toda s to spremembo, da bomo v bodoče v kinu »UNIONT« predvajali ljudske predstave po najnižjih cenah, ker želimo, da bo film stalno pristopen najširšim ljudskim plastem ter omogčen reden obish kinopredstav tudi gmotno šibkejšim slojem. Predvajali bomo samo prvovrstne filme ameriške, francoske, češke in deloma nemške produkcija. Predstave v obeh kinih: oh delavnikih ob 16., 18.45 in 20.45 uri; ob nedeljah ln praznikih ob 14.30, 16.S0. 18.45 in 20.45 uri. — Predprodaja vstopnic dnevno od 9. do 12. in od 15. ure dalje. Cenjeno občinstvo prosimo, da si nabavlja, odnosno rezervira pravočasno vstopnice v predprodajl, a rezervirane vstopnice dvigne vsaj pol ure pred začetkom predstave. Priporočamo se blagohotni naklonjenosti in prosimo za številni obisk. — Z odličnim spoštovanjem Uprava kina »ESPLANADE« e.m.t V zelene 25 peklu V bližini ležeči Carter se je naenkrat vzravnal In vrgel proč cigareto. — Mislim, da storite najbolje, če greste spat. Zabava se pričenja kakor včeraj in lahko bi sedeli do jutra. Zanesite se name, dokler bom stal na straži jaz, se ne bo nič zgodilo. Nisem pes, da bi mi kdo požvižgal. Nekdo je počil v smeh in mladi Gray, ki je bil te na pragu svojega šotora, je slutil, da je bil to kapitan Wills. Mladenič se je zavalil na posteljo, zaspati pa ni mogel. Slišal je, kako je prišel pet minut za njim stari Goodley in kako se je pripravljal na noč. Mladenič se je delal, kakor da spi in ko mu je Goodley posvetil z električno svetilko v obraz, se ni izdal, da bedi. Luč je takoj ugasnila in v šotoru je zavladala tišina. Nekje v sosednem šotoru, morda pri polkovniku Morrisu in dr. Marsonu, je nekdo tihe govoril. Mladenič je nekaj časa napenjal sluh da bi slišal besede, toda zaman. Vedel je samo da se govori o Parintintinih. Zdelo se mu je tudi da je zaslišal r.ed pogovorom svoje ime; potem je pa »spal. V polsnu je slišal še korake nočne straže pred šotorom. Spal je tako dobro, da ni niti slišal, ko je dr. Marson zbudil Goodleva kot zadnjo stražo. Goodlev je bil mož, ki ni samo naravnost vzorno skrbel za letala, temveč je bil tudi glavni kuhar eksoedicije. Zato je bilo sklenjeno, da bo on zadnji stal na straži, ker bo moral najbrž pripraviti tudi zajtrk. Ob stilih zjutraj, ko je bilo že svetlo, je stopil dr. Marson v šotor tiho in previdno, da bi ne zbudil mladeniča. Odgrnil je zaščitno mrežo ob postelji starega Goodleva in rahlo potresel spečega pilota. Goodlev ie bil takoj na nogah. Sklenil je bil namreč to pot svoje tovariše prijetno presenetiti. 2e zvečer je bil pripravil trnke in zdaj jih je pripravljal pod nadzorstvom Harry Halesa, ki je stal z njim zadnji na straži. Hales se je zasmejal. — Tu ribe niso izbirčne, lahko jim ponudite, kar hočete in videli boste, kako bodo prijemale. Navadno se love ribe na catauare. —Kaj pa je to? — To so drobne Šiške z dreves. Ribe jih jedo zelo rade; toda midva ne bova najbrž imela časa za nabiranje teh šišk. GoocQey je nataknil na trnek precej velik košček mesa in ga vrgel v vodo Srebrna gladina je mahoma oživela. Na nji se je zalesketalo na tisoče rib, toda največja je bila dolga komaj pet centimetrov. Ko je Goodlev potegnil iz vode trnek, je videl, da so ribice pošteno poskrbele za vabo. Mesa ni bilo več. Trikrat se je to ponovilo in ko je Goodlev tretjič potegnil iz vode prazen trnek, je zaklel in pljunil v vodo. — Mislim, da bodo te ribe prej pohrustale naju za zajtrk kakor midva nje, — ie zaklical Halesu in mu povedal, kaj se je bilo zgodilo. — S tem si nikar ne belite glave. Izročite mi svojo palico in pojdite k ognju. Jaz bom že kaj ujel, — se je zasmejal Hales. Nejevoljni Goodley je obrnil vodi hrbet. — Kot ribič še nikoli nisem imel sreče. Ko sem lovil tam gori postrvi, sem se mučil in mučil, pa ni hotela nobena prijeti. Zdaj se pa zopet tako zanimajo za mojo vabo, da jo požro še predno jo vržem v vodo. Ni trajalo niti pet minut in Hales je prinesel svoj plen. Ujel je več blestečih rib, ki jim pravijo eseudos. In dejal je, da so zelo okusne, da je pa treba odstraniti z njih trdo luskinasto kožo. — Kako ste jih pa ujeli? — se je začudil Good-ley. — To ni bilo nič težkega; saj sem vam vendar povedal, da so tu ribe požrešne in da prav nič ne izbirajo. Na košček trdega kruha lahko ujamete že dober plen. Počasi se je danilo. Nad jezerom je še vedno ležala megla, ki je zakrivala skoraj ves nasprotni breg. Goodley je nekaj časa poskušal z nožem, ko pa to ni šlo, je sklenil pomagati si s kleščami, da bi lažje odri ribe. Večina orodja je bila že prenesena iz letal v taborišče. Toda Ggoj}ey ni hotel buditi spečih tovarišev in zato je sklenil pomagati si z orodjem, ki ga je imel v svojem letalu. Bil je približno sredi svojega dolgega mostička, vodećega k letalom, ko je opazil v megli na jezeru več čolnov, bližajočih se taborišču. Goodley je bil že potegnil samokres, da bi ■ streli opozoril speče tovariše na nevarnost. A ko je že pritiskal na petelina, si je premislil. V dveh skokih je bil na bregu: — Zbudite taboreče Indijanci so tu! — je zaklical presenečenemu Halesu. Sam se je pa vrnil v šotor polkovnika Momsa. Možje so spali večinoma oblečeni, zato so bili v pičli minuti vsi pripravljeni Čevlji večinoma niso bili zadrgnjeni in marsikateri gumb se je skrival pod luknjico, toda tu m bilo vojaške parade, temveč boj na življenje in smrt. Kapitan VVills je zamolklo preklinjal in si b^sRl naboje v žepe. Bil je tako razburjen, da mu iih le več padlo na tla in moral jih je pobirati. Hanv Hales je preizkušal svojo repetirko in hitro potiskal v njo nove naboje. Dr. Marson je že stal na krilu letala in opazoval bližajoče se čolne. , ~~..Se ma.10 časa imate, čolni so še daleč Pr d desetimi minutami ne bodo tu: če se ne m- Hm se nam bliza šestnajst dolgih črnih čolnov in v vsakem je po dvanajst mož Vse kaže, da so Ind;-lanci pripravljeni na boi in da so to h bri m»ž-. Pripovedovati mu ni bilo treba ve" k*V* Vegovi tovariši so bili 2e sam' nam " , -(> na indijanske čelne.