Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. —- Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din 1.—. mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 9.5O Štev. 34_________•_____Maribor, četrtek, 27. marca 1941 m teto XVI IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Dva ministra odstopila Dva nova imenovana- Dne 24. marca je bilo tudi v Beogradu uradno potrjieno, da sta minister socialne politike dr. S. Budisavljevič in kmetijski minister dr. Branko Čubrilo-~vič podala ostavke na svoji mesti. Knez namestnik Pavle je imenoval: za kmetijskega ministra dr, Časlava Ni-kitoviča, ravnatelja privilegirane družbe d. di. za silose; za ministra za socialno politiko pa dr- Dragomira Ikoniča, publicista. Predsednik vlede Dragfša Cvetkovič In zunanji minister dr. A. Clncar-Markovič sta podpisala na Duna|u po sklepu vlade pristop Jugoslavije B I osi Države osi nam jamčijo naše meje in se odrekajo zahtevi po prehodu njih čet čez naše ozemlje I k kot dijak udejstvoval pri »Politiki«, 0d-ska leta 1929 do 1932 je bil tajnik zveze obrtniških združenj Jugoslavije. Leta 1935 je bil izvoljen za poslanca na Jev-»a ™ Dunaj^ podpisu^zapisnika ^ jdnik A.r kovic in izunanji minister dr. A- Cincar , a a 'h- pristopu Jugoslavije k paktu osiščnih ticevi listi in ie postal podpredsednik P P 8 ' , TW;s» CvPt- Vlada Jugoslavije je sklenila, da naša! Čl, 1- Jugoslavija se pridruži k troj-država pristopi k trojnemu vojaškemu nemu paktu, ki je bil sklenjen 27. ,£ep~ paktu Nemčije, Italije, in Japonske, j tembra 1940 v Berlinu med Nemčijo, kateremu so se pridružile tudi že Slo- Italijo in Japonsko. Čl. 2, Kolikor bi v čl. 4 trojnega pakta dol°čene skupne tehnične komisije obravnavale vprašanja, ki zadevajo tudi interese Jugoslavije, bodo tudi za- ^ .. j , • Kčtiertsiiiu tstj ipiiuruz.iie tuui n® vaška, Romunija, Madžarska in Bolgar-a. V to svrho sta se dne 24. t. m. odpe ticevi iisu m je posuu držay redsednjk vIade Dra^iša Cvet finančnega odbora v parlamentu. Av- minJstpr ^ \ gusta 1939 je postal ravnatelj rnvilegi-rane družbe za silose d. d. Markovič. Slovesen podpis pakta se je vršil dne 25. t. m. v rumeni dvorani Dr. Ikonič je bil že pred svetovno dv0rca Belvedere na Dunaju, kjer so stopniki Jugoslavije pritegnjeni k posvetovanjem teh komisij. Čl. 3. Besedilo trojnega pakta je dodano temu protokolu kot priloga. Na Dunaju, dne 25. 3. 1941, 19, leta fašistične dobe in 25. dneva tretjega vojno profesor. Leta 1915 je spremljal podpisani doslej zapisniki o pristopu meseca 16. leta Šcve. srbske dijake v Pariz in tudi tam ostal. k trozvezi vseh ostalih držav, in so Po vojni je postal gimnazijski ravnate j, pC.dpjsu prisostvovali vodja Hitler, nem-Kot politik je bil zelo radikalen in je gkJ zunanji minister v. Ribbentrop, itali- zaradi svojega ostrega pisanja bil dalj časa v zaporu v Lepoglavi in Požarev-cu. Do 7. februarja lani je bil v demokratski stranki, s katero pa se je razšel, ker se ni strinjal s strankinim vodstvom in njegovim zadržanjem do br-vatskega vprašanja in sporazuma s Hrvati- Kltajsko-angleški vojaški pakt CBS javlja, da se pripravlja sklenitev angl e ško -kit a jsk eg a vojaškega pakta jamski zunanji minister grof Ciano, ki je, prispel s fronte na Dunaj in japonski veleposlanik v Berlinu Ošima, razen tega pa poslaniki ostalih držav, ki so pristopile k paktu in predstavniki nemških uradov ter vojske. Besedilo pakta Po pozdravu v. Ribbentropa in pre-čitanju zapisnika sta predstavnika vlade gg. Cvetkovič in dr. Markovič podpisala to-le besedilo: Govor predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča Nato se je oglasil k besedi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki ja dejal: Gospodje ministri, ekscelence! Glavni in edini cilj zunanje politike kraljevine Jugoslavije je bil in ostane še nadalje, ohraniti jugoslovanskemu narodu mir in ojačiti njegov.o ivannost. V -duhu te politike je bilo vse naše delo zmerom prvenstveno posvečeno konsolidaciji miroljubnih in prijateljskih odnošajev s sosedi, da bi si tako očuvali mir na mejah, svobodo, neodvisnost in -držav- Vlade Nemčije, Italije in Japonske na no celotnost. Jugoslavija je bila z veliko nem- eni strani ter vlada kraljevine Jugosla- Dejansko Anglija že itak podpira Kitaj- vije na drugi strani sklenejo s podpisi sko v vojni proti Japonski. i svejih pooblaščenih zastopnikov: SSSR In Turčija si jamčita medsebojno nevtralnost v slučaju vojne Nenapadalni pakt med obema državama pa že itak obstoji. Vlada SSSR in vlada Turške republike sta izmenjali noti, v katerih zagotavljata diruga drugi, da obstoja veljavnost nenapadalnega pakta, ki sta ga sklenili že leta 1925 tudi za naprej in da bosta ostali istrogo nevtralni, ako bi ena ali druga izmed njiju bila zapletena v oborožen spor s kakšno tretjo državo To je sedaj druga izjava SSSR v zvezi z balkanskimi državami- Prvo je dala SSSR ob priliki zasedbe Bolgarije po nemški vojski, v kateri je povdarila, da pomeni odločitev bolgarske vlade razširitev vojne na Balkanu in da SSSR ne bo mogla priti Bolgariji na pom )č Druga izjava je podana sedaj v zvezi s Turčijo, ki je dovolj jasna in ne potrebuje nobenega nadaljnega pojasni’a. Ko je Turčija leta 1939 sklepala v o jaško zvezo z Anglijo in Francijo, je v svoji izjavi izrecno naglasila, da ni ve- zana na to pogodbo, ako bi se Anglija in Francija zapletli v vojno proti SSSR. Iz tega sledi, da je Turčija vedno zelo strogo upoštevala nenapadalni pakt, ki je bil sklenjen med njo in SSSR. V 1. 1940 je kazalo, da se bodo odnošaji med ško državo v najboljših odnošajih, prežetih prijateljstva in popolnega zaupanja, tako prej, kakor tudi potem, ,ko ju je družila skupna meja. Jugoslavija je že od svojega nastanka stalno občutila in je to tudi posebej cenila, da je Nemčija prarvilno pojmovala njeno nacionalno zedinjenje, k,i ni bilo sad nikaikih pogodbenih kombinacij, nego prirodni zaključek dolgoletnih in težkih borb Srbov, Hrvatov in Slovencev. V tem duhu je Jugoslavija leta 1937 sklenila pomembno pogodbo z Italijo in potem slični prijateljski pogodbi tudi z Bolgarijo in Madžarsko. Jugoslavija .nima mikaikih zahtev na zunaj, življenjski interesi njenega obstanka in napredka ji nalagajo, da pripomore k očuva- k Turčijo in SSSR poslabšali in docela T. iu.*>v*h<>daJ, pr,ed r«^.jenj«n vojne m skalili. Nemci so namreč prišli v posest a pomaga pri ureditvi reda na tem za vso Evropo tako važnem prostoru ter da pripomore po modrih in -pravičnih načelih do po-mi-rjenja in do novega gospodarskega razvoja v dobrobit vseh. Jamstvo In spoštovanje naših mej In da nemSka vojska ne bo Sla tez naSe ozemlje Nemški zunanji minister in italijanski zunanji minister grof Ciano sta izročila Jugoslaviji noto sledeče vsebine: Ob priliki pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu, ki je bil izvršen danes, potrjujeta nemška in italijanska' vlada svoj sklep, da bosta vselej spoštovali suvereniteto in ozemeljsko nedotakljivost Jugoslavije. »Sklicujoč se na razgovore, ki ;o potekali o priliki današnjega pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu, imam-o čast, da vaši ekscelenci v imenu nemške in italijanske vlade s tem potrdimo sporazum med! vladami drižav osi z jugoslovansko vladb o tem, -da vladi držav osi za časa vojne ne bosta pošiljali Jugislaviii zahtev, da dovoli prehod ali prevoz čet po ju-goalOvenskem državnem ozemlju.« Po podpisu zapisnika je bil sprejem pri Hitlerju v zlati dvorani dvorca Belvedere. Boj na Atlantiku Napadi na morju in na suhem na Anglijo in Nemčijo. Dama m pa si/eiu Nemško vojno poročilo Dne 23. t. m. so podmornice potopile 27.000 ton sovražnega ladjevja, letala pa 9500 ton. Na Malti smo z bombami zadeli 5 trgovskih ladij in eno križarko ter sestrelili 4 sovražna letala. — V severni Afriki smo zažgali bencinsko skladišče, da se je videl ogenj 100 km daleč. Sovražnik s svojimi napadi na nemška mesta ni uspel- Požari so bili takoj po~ gašeni. V Bolgariji se je nadaljevalo premikanje nemških čet. Nad nizozemsko obalo smo sestrelili 2 angleški letali. V celoti je sovražnik izgubil 7 letal, 6 nemških se ni vrnilo. Dne 24. t. m. je nemški brzi čoln sestrelil eno angleško letalo v severnem morju. Pri Dowerju smo streljali na sovražne ladje. Naša letala so napadla 3 letališča v južni Angliji in povzročila razdejanje. Južno od Krete so naša letala napadla sovražni konvoj in poško Stranke so za narod škodljive 'e iakiat, če Francoski narodni posvetovalni odbor, ki ga Franciji se us*variai° zŽ°raj, na umeten način, piše je ustanovil maršal Petain kot neke vrste aa-Adam Pribičevič v »Seljačkem domu«. Laž je, dcmestek za nekdanji parlament, bo imel samo t. m. napadli Berlin, Kiel in Hannover, razen tega tudi Bremen in Emden ter na Holandskem Den Helder, v Pa ^hjrrkourg 1.) < r. -• 'da so stranke (kateremukoli narodu na svetu pravico staviti predloge in. izražati želje ter Na Berlin je bilo vrženih 10.000 zazi- . . £ ** . 1 _ , .i . i . .i ■, »■■t škodovale. Kako bi mogkJ škoditi nekaj, kar nh potem sporočiti ^predsedniku države, galnih boftib m večje število najtežjih . . ;5 ” ' , , , . i i v i • ie v zakonih prirode/ Škodi samo tisto, kar se rranciia ima zivu samo se za en mesec. Udi eksplozivnih bomb. Za orientacijo je 1 . u • , -- služila letallom cesta Unter d^n Linden zakonom protivi, to ipa je zahteva, naj vsi 1. aprila bo obrok kruha zmanjšan na 200 n- . v lir -i.* . , i; ljudje enako mislijo.« — s ■- *•* t ‘l v (. In sovražna letala so bila sestreJje-i XT , A ... .. , Za obvezen civilni zakon ali proti, »bhve- Nad Anglijo v noči na 25. t m. ze ce- ,, . . , . , , v . , , t i -L i tv nec« je v* vprašanju sklepanja zakona za strogo trto noc m bilo letalskih napadov. Dne . .... ' . ., . „ . , i.i. i, , , i cerkveno stalisce: Zakon sklepaj cerkev in raz- 24. t. m. smo zbili eno letalo. , . , . . . . , Dne 25. t. m. so Nemci napadli Lon>eza, zako"a od stram drfave ni dopus “a'. 7 don in južno ter zapadno obalo Anglije. Civilni zakon pa je mogoče ne samo ločiti, ,~.i . 11. .i ‘ i ®. i ’ ampak tudi sodno razvezati. Tak zakon po Ob holandski obah so angleška letala . c, , . . . i,,. i .i i j * t? .i - mnenju »olovenca« daje možnost za strašno obstreljevala nemške ladje- lino angles- , razvratno življenje zakoncev in pomeni propast družine ter sleherne morale. Ako t>i bilo ko letalo se ni vrnilo. Potopljene ladje V tednu, ki je zaključil 23. t. m. je bi- temu res tako, kako bi potem te sivari izgie-dale n. pr. v naši Vojvodini ali ;)i v sesednii lo potopljenih 17 angleških in 6 zavez- katoliški Madžarski, kjer je slej ko prej ob-niških ladij S skupno 71*773 tonami, ali vezen civilni zakon in to že od 1. 1878 dalje, za 26.000 ton manj kot en teden poprej. ,\o so izšli prvi svobodoljubni ž.akoni v bivši Reuter. Nemško poročilo pravi, da so bile an- doval dve ladji po 8000 ton. Nadalje so gleške izgube najmanj trikrat tako ve-napadla pristanišče La Valetto na Mal- like kot kot jih priznavajo Angleži ti in zabeležila mnogo zadetkov. Neka angleška bojna ladja in neka patrolna ladja sta bili zadeti zahodno od Krete. Angleško vojno poročilo Blokada Islandije Avstro-Ogrski. Kljub temu pa družina v tistih krajih ni propadla in tudi morala se je z družino vred ohranila na najmanj tako visoki stopnji, kot je v naših krajih, v kolikor niso pri nas in tam čisto drugi faktorji vplivali na razvoj oziroma propadanje družine. Z argument;, Islandija, otok v severnem morju, ki se jjjj poslužuje »Slovenec« ni mogoče u- je danska posest, pa SO ga sedaj zasedli Spešno zavračati zahteve po uvedbi obveznega Angleži, so sklenili Nemci blokirati in civilnega zakona. — Tudi njegovo argumenti- Angleški bombniki so v noči na 24. svare vse ladje, da bi se bližale otoku. Vojna v Afriki Hraber italijanski odpor. ' Italijansko vojno poročilo Sredozemsko morje: Dne 23. t. m. so nemški bombniki napadli Malto in zadeli z bombami eno križarko ter dve ladji, dočim so italijanska letala sestrelila 3 angleške. Na Egejskem morju so letala bombardirala Kreto in uničila več letal-Nemška letala so v vzhodnem delu Sredozemskega morja potopila eno 6.000 tonsko ladjo. Dne 24. t. m- so naša letala s torpedi zadela velik angleški parnik, ki je prevažal čete. Nemci pa so potopili lO.itOO tonsko petrolejsko ladjo. Libija: Dne 23. t. m. so bili nemški Dufcadu. Angleško vojno poročilo Dne 24. t. m. je bilo nad Malto zbitih 13 nemških strmoglavcev. Libija: Nič novega. Eritreja: Dne 23. t. m. so angleške čete po zavrnitvi sedem italijanskih protinapadov prešle znova v napad. Izven pristanišča v Massui smo zajeli nemško 8500 tonsko ladjo »Oder«. Abesinija: Dne 24. t- m. so angleške čete osvojile Marda iprelaz pri Džidži-gi in prodirajo proti Hararju. Računajo, da se bodo Italijani postavili v bran 120 km vzhodno od Addis Abebe. — Angleške čete, ki prodirajo iz zapadne motorizirani oddelki v akciji na robu Abesinije ipri Assosi, so dospele do reke Sirtske puščave (ki se razprostira 600; Duba, 50 km vzhodno cd Assose. — V km v širino). Nemška letala so bonibar- južni Abesiniji dovažajo čete in civilne ranje ne drži, da uvedbo takega zakona zahtevajo samo »totalitarci«. V* » -t\ ».o* • Jugoslovansko-madžarska trgovinska pogajanja se bodo v kratkem pričela v Beogradu. Vodja madžarskih puščičastih križarjev Ko-vacz je pobegnil v Nemčijo. Kovacz je zasnoval državni udar in hotel prisiliti regenta Hor-thyja, da izroči oblast fašistom. Zalo je od vojaškega sodišča obsojen na večletno ječo. Sedaj se mu je posrečilo pobegniti. Prešteva 22 letnice obstoja fašistične stranke v Italiji se je izvršila dne 24. t. m. zelo slovesno. Najbolj pomembna proslava je bila v Milanu, kjer je kardinal Schuster blagoslovil prvo zastavo ustanoviteljev fašizma. Pljučnico je dobila grofica Edda Ciano, žena italijanskega zunanjega ministra in hči Mussolinija. Kafaor znano, ije grofica Dila na bolniški ladji v Valoni, katero so Angleži potopili. Pri tem je padla v v.odlo in. se prehladila. Za njeno življenje se briga več zdravnikov. UP. dnevno. Prav tako bodo zmanjšani obroki mesa, masti, sira itd. V angleškem parlamentu je izjavil minister za blokado, da imaj-o angleške vejne ladje nalogo ustaviti in zapleniti vse francoske trgovske ladje, ki se ne morejo izkazati z dovoljenjem angleških pomorskih oblasti za prevoz tovora. 10 Norvežanov je bilo obsojenih na smrt zaradi špijonaže in pomoči Angliji. Sodbe je izreklo nemško vojno sodišče. Zastopnik rajba na Norveškem je pon'ovno objavil Norvežanom, da bodo slični prekrški, kakor so jib zagrešili o-bsojeni, tudi v bodoče kaznovani s smrtjo. (DiNB.) Japonski zunanji minister Macuoka je iz Moskve odpotoval v Berlin. V Moskvi se je zadržal 32 ur. Med tem je sprejel tudi angleškega in francoskega poslanika. Zedinjene države so stavile imetje vseh državljanov evropskih držav v Ameriki pod zaporo. Noben Evropejec do konca vojne ne bo mogel razpolgati z imovino, ki jo ima v Zedinjenih državah. Izjema velja samo za Anglijo in Grčijo. dirala oporišča v Cirenajki Dne 24. t. m. so angleška letala napadla v okolici Sirte in ranila več naših vojakov. Eritreja: Dne 22. in 23. t. m. so bili odbiti vsi angleški napadi pri Kerenu in naše čete so zaplenile- zastavo neke tujske legije. Dne 24. t. m. se je nadaljevala bitka uradnike z letali v kraje, ki leže 650 km oddaljeni od angleških oporišč. Abesinski cesar je imel parado svoje vojske pri Debra Marcosu. Angleška Somalija: Dne 24- t. m. je bila vsa dežela v angleških rokah in zveza iz Berbere z Abesinijo vzpostavljena. Marfal Grazianl odstopil Z imenom maršala Grazianija je najožje povezana zgodovina italijanskega imperija v Afriki v povojnih letih. Maršal Graziani je osvojil Abesinijo in bil nekaj časa cesarjev namestnik v tej pokrajini, nakar ga je zamenjal vojvoda d’Aosta. Po smrti maršala Balba, ’< i s> je postal glavni poveljnik italijanskih sil in guverner v Libiji. On je tudi vodil znano italijansko ofenzivo proti Egiptu in prodrl s svojo armado do Sidi el Baranija. Maršala Grazianija je nasledil sedaj Ako delavec prekorači 70. leto, še predno ie bilo zanj vplačanih 500 tedenskih prispevkov za starostno zavarovanje, ima pravico zahtevati povračilo vseh zajij vplačanih pri-, spevkov za 200 tednov in do polovice vplačanih prispevkov za nadaljnjih 200 tednov.. lina pa tudi pravico — ako ie vplačal vsaj 200 i,;} tedenskih prispevkov — da z vplačevanjem prispevkov nadaljuje, dokler doseže 500 prispevnih tednov. Delodajalec je obvezan, da. prispeva svoj de! tudi potem, ko je delavec dovršil 70. leto. Banovinski prehranjevalni zavod »Prevod« je bil s posebno uredbo določen za pcslovnio centralo za izvoz hmelja savinlslke kvalitete. > Prevod« bo deloval po navodilih in pod nadzorstvom ravnateljstva za zunanjo trgovino v Becigradu. Izvozniki lesa in drv za izdelovanje celuloze morajo do 31. t .m. prijaviti ravnateljstvu za zunanio trgovino svoje obveznosti, ki so jih prevzeli gled'e dobave tega iesa v Italijo. Žtle zobe tonski moet čez Savo pri Krškem so pričeli te dni graditi. Vsled obolenja na pegastem tifusu sta v neki vasi v Hercegovini umrli dve osebi. Sanitetne oblasti so pcdvzele potrebne ukrepe, d>a se ta nevarna bolezen omeji cziroma odpravi. — V Srbobranu v Vojvodini pa ie izbruhnila epidemija trebušnega tifusa, ki je doslej terjala 15 smrtnih žrtev. Epidemijo je povzročila okužena veda iz nekega vodnjaka. Češkoslovaško - jugoslovanska trgovska zbornien v Pragi ie bila te dni likvidirana in ustanovljen oddelek za protektorat v okviru nemško-jugoslovanske zbornice. 800.000 din /a pogozdovanje ie določila izpostava banovine Hrvatske v Splitu. PnDner24.Ut. m. smo izpraznili Neghelij Maršal Graziani, generalni guverner kot vrhovni poveljnik čet admiral Ma-v južni Abesiniji- V zapadni Abesiniji j in vrhovni poveljnik v Libiji je dne 24.1 rio Roata, kot guverner pa Italo Oan- so bili odbiti angleški napadi ob reki t. m. odstopil iz zdravstvenih razlogov, baldi. JktavsUa Politika* ne dobiva nofoniU suJkee*uUf, zato (*o~ cavnaf nacočnino taUo\! A. M. de Jong: v [55 Cud&% wckwwk .OTROsKA L li T A M E K E i H T J £ J A G E Y S E N A* »To bi tudi res ne bilo lepo od tebe, njegovega dobrega prijatelja!« je sodil brezbrižno. Mereyntje, hvaležen za veliko tolažbo, ki mu jo je vlilo to visoko spoznanje, je plesal pred Flirefle-terjem, metal svojo čepico v zrak in bil ero samo, veliko razodetje vriskajočega veselja in olajšanja. Smeje ga je opazoval njegov veliki prijatelj in pri tem mislil, kako hitro je človeška narava pripravljena zadovoljiti se z vsakim količkaj sprejemljivim razlogom, ki se ji kje ponuja. Ako bi bil Mereyntje samo malo farizejski, bi bil sedaj gotovo še celo ponosen na svoje bedno izdajstvo, ki je bila vendar vzrok, da je mogel Vrč v miru in v udobni ječi delati pokoro, da si zasluži svoje zveličanje. »Kam pa greva, Flirefleter?« Ta je naredil obraz, ki je razodeval, da sam ne ve in odgovoril: •Nikamor. Samo malo ven, v lepo naravo.<- Te besede so se Mereyntjeju zelo dopadle. Dobrodušno je lekal poleg svojega dolgega prijatelja in se resno trudil, da bi držal z njim korak. Toda za to so bile njegove noge še vendar nekoliko prekratke in skoro je zopet začel drobiti stopinje kot ponavadi. Na križišču pri orehovem ribnikti sta obstala ner odločna, v katero smey jo bosta mahnila. »Ali ti je vseeno kam jo udariva, Mereyntje?-< Flirefleter je vzel čepico svojega malega prijatelja, jo vrgel v zrak, da se je vrtela in potem počakal, doklej ni ploskoma padla na zemljo. Ščitek na rjpici je kazal na desno. »Naš gospod Bog pravi, da jo mahneva v to 'mer,« je sporočil Flirefleter. Mere"yntje ga je začuden pogledal, naglo je potegnil čepico z glavo in jo vrgel kvišku. Toda sedaj je kazal ščitek na levo. »Hahaha!« se je smejal mali dvomljivec, »ti in tvoj Bog! Sedaj pravi, da nai; greva baš v obratno smer. »Ti je nisi prav vrgel. Daj sem čepico!« In Flirefleter je znova poskusil; s čudovitim uspehom, da je ščitek kazal sedaj naravnost v 'ono smer, odkoder sta prišla. Oba sta se tresla od smeha in Flirefleter si je položil prst na nos. ' »Mislim,« je rekel preudarjajoč, »misilim, da je ljubi Bog na kavi pri sveti Magdaleni in da zato pusti, da čepica tako čudno pade.« »Ali pa naju ima za norca,« se je hihital Mereyntje. »Ali je mogoče tudi on tu jn tam razposajeno nastrojen?« je vprašal Flirefleter osuplega obraza- »Ali . . . veš ti . .. veš ti, kaj bi mogoče utegnilo biti? Mogoče se je razsrdil, ker mu nisi prvič verjel. On je hitro razžaljen, to vendar veš.« »Pojdi no!« je rekel Mereyntje in ga postrani dregnil z ramo, »norčuj se sam iz sebe, ti!« Docela uver-jen pa le ni bil, vendar da bi se z ljubim Bogom zopet nekoliko pomiril, je dodal: »Kar sedaj uganjava, je norčevanje, ali veš? Tega ne smeva.« »To imaš pa orav!« ije skesano priznal Flirefleter. »Potem pa se bova napotila, kamor nama je prvič pokazal.«i To se je zdelo tudi Mereyntjeju najbolje in tako sta se podala na pot v desni smeri ter v četrt ure dospela do reke. Flirefleter je pokazal na večji čolnT ki je bil privezan ob primitivnem mostiču za prista--janje. »Ljubi Bog nama je hotel dobro, Mereyntje,« je rekel veselo, »tu naju čaka čoln. Počakaj malo.« Stekel je okrog kolnice, segel z roko pod žleb in že je imel ključ v rokah. Mirno je odprl vrata in, skoro na to se je zopet pojavil z jamborom, okrog katerega sta bila navita jadro in vrv. Začuden in nekoliko vznemirjen je stopal Mereynt-je za njim. »Kaj pa nameravaš, Flirefleter?« »Malo ?reva jadrati. Mereyntje. Veter je kot nalašč in čoln je pripravljen « »Ali je to tvoj čoln?« »Ah, kaj še, ribiču Marinu pripada.« »Ali se smeš voziti z njim?< »Vprašal sem, pa niisem slišal, da bi mi bil kdo rekel ,ne\ Ali si morda ti kaj č;il?« »Saj ni bilo nikogar tu,« je rekel Mereyntje začuden. Flirefleter se ie smejal. »Marin \:e odšel v Hoboke,« je rekel pomirjevalno, »in danes ga prav gotovo ne bo nazaj.« »Kako pa ti to veš?« Kje pa leže Hoboki?« je nezaupljivo vprašal Mereyntje. Z enim samim sunkom je Flirefleter postavil jambor na svoje mesto, pritrdil kavelj in obesil jadro. Potem ie zgrabil malega dečka za rame, ga držal pred seboj in vnrašal resno: »Mereyntje, ali bi rad postal srečen?« »No, to se razume,« je odgovoril Mereyntje. »Potem se moraš odvaditi .spraševati,« ga je poučil Flirefleter. o f.1 »Zakaj?« je kot naročeno vprašal Mereyntjte. 1 e »Za politično ali gospodarsko revolucijo gre takrat, ko preide oblast od majhne skupine na večjo in dobi tako več ljudi svobodo. Če pa preide oblast z večje skupine na manjšo, je to protirevolucija. To so osnovni pojmi, ki zadostujejo, če gre družabni razvoj po elementarni poti.« K. G. Swing v nexvyorškem listu »Nation«. MARIBOR CELJE Vagon krompirja. V »Slovencu« smo čitali, da je vagon krompirja na razpolago po zelo nizki ceni. Malo zagonetno se nam zdi, ker v tej objavi ni sporočeno, katera tvrdka ali ustanova bo prodajala krompir in po kakšni ceni. Vsak, kdor bi želel kupiti ta cenejši krompir, bi moral iskati informacije v uredništvu »Slovenca«. Mogoče bo pa uredništvo prodaljalo krompir. Ali bodo dobili krompir samo naročniki »Slovenca«? To in še marsikaj drugega zanima tiste, ki žele kupiti krompir. Zato upamo, da dobimo pojasnilo. Obratna nezgoda. V rudniku Bohemije v Pečovniku sta se težje ponesrečila pri delu dva rudarja. Zanima nas samo to ali so varnostne naprave v redit, ker se večkrat sliši o nesrečah v tem rudniku. Upamo, da bo oblast zadevo točno preiskala in ugotovila vzrok nezgod. HRASTNIK Pogajanja za povišanje mezd v steklarni se bodo nadaljevala 27. t. m. O poteku prejšnjih pogajanj ni bilo mogoče obvestiti delavstva niti ustmeno niti pismeno. Odkar so steklarji dobili Zadnje povišanje mezd, je draginja porasla ža 30 odst. Pričakujemo, da bo 'strogost zmagala tudi nad podjetjem 27. t. m. Delavci v Kemični tovarni so zelo nezadovoljni, ker je vpeljan čuden način sprejemanja delavcev. Delavci se sprašujejo, zakaj se ne sprejemajo sinovi delavcev, čijih prednikj so bili že zaposleni v tovarni in ie takorekoč cela generacija zrasla s tovarno. Sprejemajo pa se v delo kmečki fantje, čijih starši imajo velika posestva in torej dovolj možnosti da prežive svoje sinove. Kako pa naj oče delavec preživi svoje otroke, ako industrija odklanja, da jih zaposli? To nam narekuje, da javno opozorimo ravnateljstvo, naj ukrene potrebno, da se s to prakso preneha in sprejemanje delavcev uredi v sporazumu z obratnimi zaupniki. Ta predlog delavstva je gotova sprejemljivi Obenemi naj ravnateljstvo tudi preišče, zakaj' se je doslej prt sprejemu delavcev Postopalo drugače, kakor pa bi bilo po mnenju delavcev prav za prizadete in tovarno. LAŠKO Bomo pa druge dobili. 2e v več številkah smo poročali1, kako postopa z delavci v Laškem podjetje Karel Kavka. Precej delavcev bo moralo 'terjati pred sodiščem. Najbrž bo pri podjetju sprejetih več novih delavcev iz Savinjske doline, ki še marsičesa ne vedo. Dopisnik »D. P.« bo že poskrbel, da bodo takoj zvedeli, kaj jim vse po državnih zakonih pripada. Zakoni veljajo za vse enako. Vsak delavec naj takoj kupi knjižico dr. Reisniana o delavskih pravicah, ki stane komaj 3 din. Dobite jo pri dopisniku »Delavske Politike«. Pri podjetju ne podpisujte ničesar! Po končani' gradbeni sezoni lahko iztožite vse pred .sodiščem. — Spectator. RECICA PRI LAŠKEM Že večkrat 'smo pisali o preselitvi profesib-nistov iz dosedanjih stanovanj v Hudo jamo. Uprava bo tudi preuredila hišo, v kateri je bila prej pisarna bratovske skladnice. v stanovanja, kjer bo par profesionistov še oštalo, poleg delavnice. Uradniki in poduraduiki so dobivali doslej mesečno po din 600 stanarine, sedaj jim bo ta ukinjena in bodo zato morali v stanovanja profesionistov. Če računamo, da je TPD plačevala toliko let tem nameščencem po 600 din, da ima na razpolago Primerna stavbišča, lasten materijah svoje zidarje itd., bi bilo bolje zgraditi povsem novo poslopje za uradnike, ker bi sicer staro poslopje profesionistov morali docela prezidati, da bi ustrezalo za stanovanja poduradnikom. Tako bi profesionisti lahko ostali v območju delavnice. kamor po svojstvu službe spadajo, ker jih uprava mnogokrat pozove na nujna, izredna dela. Profesionisti so duša obrata. Stanovanja v Mudi jami pa naj bi dobili oni rudarji, ki morajo vsak dan po več ur daleč v »Barbara rov«. Koliko je takih rudarjev, ki morajo plačevati draga privatna stanovanja. Novi obratovodja g. ing. Petrič se jako trudi, da bi renoviral vse rudniške hiše in naprave. Zlasti so dobro urejeni tiri po rovih. Zato upamo, da bo tudi to stanovanjsko zadevo uredil v zadovoljstvo vseh treh zainteresiranih skupin. — Delavec. RIMSKE TOPLICE Na tehničnem oddelku banske uprave Je bila pred kratkim II. licitacija za preureditev državne ceste Selce—Šmarjeta—Rimske toplice na 3000 m dolgem odseku. Proračun je znašal din 96.025, delo pa je prevzelo podjetje Oldo Belin iz Trbovelj za din 95.929. Če bodo sedaj pristojne oblasti to delo odobrile, še ne vemo. Zaradi tujskega prometa bi bilo primerno dokončati vso novo cestno traso. Sedaj ima vsa javna dela v rokah navedeno podjetje (cesta Sv. Lenart nad Laškim, regulacijo Zikovce v Laškem in cesto Rimske toplice). 'Vse1 njegove ponudbe so sicer nizke, kakšne so pa mezde je pa drugo vprašanje. Trasa v Rimskih toplicah je v razkopu že nad 3 leta in je res skrajni čas, da se ta dela dokončajo. Naše mesto zopet brez sladkorja. Pomanjkanje sladkorja že dolgo časa upravičeno razburja naše gospodinje, ki morajo stikati za sladkorjem po trgovinah, kjer dobijo k večjemu po 1/8 kg sladkorja. Zadhje dni pa se trgovci na drobno bridko pritožujejo, da sploh ne morejo nikjer dobiti sladkorja, pravtako se pa godi tudi 'veletrgovcem, ki zaman čakajo na dobavo naročenega sladkorja. Časopisna poročila pravijo, da je v Sloveniji dovoli sladkorja na razpolago, ker ga je letos dobila več kakor pa je bila običajna poraba prejšnjih let. Toda od tega konzumenti nimajo nobenega haska, k večjemu, da se jih na ta* način še bolj, razburja, ker pač vsaka gospodinja dobro ve, da sladkorja ni mogoče nabaviti v trgovinah, ker ga nimajo na zalogi. Že ponovno smo utemeljili, da se porabi v mestih in industrijskih krajih več sladkorja, kakor pa na podeželju, zato bi s tem morale računati tudi prehranjevalne u-stanove. Govori se, da bo odslej uvedeno nekakšno nadzorstvo o izdaji sladkorja in je vsled tega prehranjevalni urad tudi odredil žigosanje živilskih nakaznic pri trgovcih, kjer ken-zumenti nabavljajo svoje življenjske potrebščine. To je vse prav! Toda medi ie® časom, dokler ne bodo izvedeni ti ukrepi, bi morali trgovci in zadruge vendarle tudi dobiti na razpolago potrebne količine sladkorja, ki ga že več dni ni mogoče nikjer več nabaviti. Ut s urt-vi •» s ■- 1 Pravilna razdelitev prehrane bi morala biti glavna skrb v teh težkih časih vseh onih, ki odločajo o teh vprašanjih. Fino pecivo postaja vedno slabše. Zadnje dpi prodajajo v nekaterih pekovskih prodajalnah takozvane »kajzerice«, ki so pečene iz neke zmesi, ki se nikakor ne more uporabljati za pecivo. Te žemlje stanejo din 1 komad, kar je seveda hudo visoka cena. Domačini teh »kajzeric« boli malo použijejo, pač pa so na nje navezani vsi, ki dopotujejo v mesto iz zunanjih krajev in iščejo v restavracijah in kavarnah okrepčila. Zlasti se čudijo tem razmeram potniki iz južnih krajev naše države, kier se še vedno dobiva iv prosti prodaji prvovrstno fino pecivo, pravtako pa tudi bel in dober ržen kruh. Na Hrvatskem groze vsem pekom s kon-finacijo, ki bi pecivo pekli iz druge kot pšenične moke. Nekaj takih primerov so namreč u-gotovili v Zagrebu. Plačilni nalog po viničarski uredbi. V Košakih ima znani' mariborski hišni posestnik in trgovec s steklom Gustav Bernhard okrog 5 oralov velik vinograd z dvema viničarijama. Doslej je imel g. Bernhard v teh viničarijah uslužbene viničarje. Po viničarski uredbi bi moral vsled tega plačevat) od vsakega pol hektarja din 100 v viničarski sklad, ki je namenjen za podpore viničarjem in njihovim svojcem v bolezni, onemoglosti in smrti. Tej obvezi Pa se je hotel g. Bernhard odtegniti s tem, da je sklenil z viničarji pogodbe kot z delavci in jim je v pogodbi določil, da bodo obdelovali vsak za sebe, mož, žena in drugi manj kot pol orala vinograda, tako da torej ne bi bili več »viničarji«. Po §u L viničarske uredbe so namreč viničarji le one osebe, ki obdelujejo najmanj pol hektarja vinograda. Na ta način si je prihranil g. Bernhard letno din 500, ki bi jih moral sicer plačevati v viničarski sklad. Sresko načelstvo pa se ni strinjalo s tem pravnim naziranjem g. Bernhar-da, ki ima zaradi tega tolmačenja viničarskega reda tudi druge spore z. viničarji samimi, ker jim ne vpiše v knjigo, da so bili viničarji. Sresko načelstvo je zaradi tega izdalo proti Gustavu Bernhardu nalog, da ga smatra za vinogradnika z viničarji in je vsled tega dolžan plačati za viničarje letno 500 din v viničarski sklad. Proti temu plačilnemu nalogu pa je vloži! g. Bernhard pritožbo na bansko upravo. Odločba bo seve velike principiehe važnosti, ker bi se lahko na ta način tudi vsi drugi vinogradniki 'otresli plačevanja v viničarski sklad in ostalih obveznosti iz uredbe. Tujsko-prometna zveza v Mariboru se zavzema, da bi se turistični kraji zadostno oskrbeli z živili, ker prihaja v Slovenijo na okrevanje mnogo rekonvalescentov. Predpogoj za uspešno turistično sezono je, da preskrba z živili v vsakem oziru brzhibno deluje. Po zakonu o nevtralnosti ie bil obtožen urednik nekdanjega »Totega lista« g. Božo Podkrajšek. Dne 26. t. m. se je vršila taina razprava o obtožbi in je bil oproščen. Državni tožilec .ie prijavil priziv. Združenje okoliških trgovcev je imelo občni zbor. Začlanjenih je pri združenju 358 trgovcev, 46 pomočnikov, 46 pomočnic, 39 vajencev in 39 vajenk. Trgovsko nadaljevalno šolo ie obiskovalo samo 50 učencev in učenk. V zvezi z objavljenim pozivom za žigosanje živilskih nakaznic za mesec marec razglaša mestni preskrbovalni urad: Vsi imetniki živilskih nakaznic, ki ne kupujejo direktno pri trgovcih, ampak so na hrani v gostilnah ali privatno, so dolžni posrbeti za to. da bodo njihove nakaznice žigosane potom hrano-dajalca pri dot jene m trgovcu, kjer kupuje hranodajalec živila za njih. Stranke, ki ne kupujejo moke, ampak samo kruh, predložijo svojo nakaznico v žigosanje trgovcu, kjer kuoitiejo ostale življenjske potrebščine. Požar je unlč’1 gospodarsko pnšlonje posestnika Simona Mengana. ki je utrpel vsled tega okrog 70.0C0 din škode. TRŽIČ Pred kratkim je bila licitacija za tlakovanje ulice skozi trg. Ni bilo nobenega podjetnika za dobavo granitnih kock in robnikov, potrebnih za tlakovanje 1 km dolge državne ceste skozi Tržič. Dobave so bile preračunane na din 906.CRKJ. Licitacija bo ponovno razpisana in smo zadnjič nravilno slutili, da bo prva onemogočena. Škoda je le. da crom- že v pomlad, pa še ne vemo, ah bo -srkih kdo ta dela prevzel, čeprav so bila prvič razpisana že lansko jesen, odnosno poletje. j »Vzajemnost« Maribor sklicuje svoj redni letni občni zbor, kateri se bo vršil vi dru-| štvenih prostorih v Frankopanovi ulici št. 1 ,v ponedeljek, dne .31. marca t. 1. z začetkom ! ob pol 26. uri z dnevnim redom: 1. Poročilo | odbora (predsednika, tajnika, blagajnika in I kontrole); 2. bodoče naloge in delo na kulturnem področju; 3. volitev novega odbora in nadzorstva; 4. razno. Za člane in članice je navzočnost obvezna. Vse sodruge in sodruži-ce, ki jim je do napredka kulturnega dela med delavstvom, vabimo, da se tega občnega zbora udeleže ter nam dajo nasvete za bodoče delo, za kar jim bomo hvaležni. — Odbor. Letni občni zbor sreske organizacije vojnih dobrovoljcev se bo vršil v nedeljo, dne 30. t. m. z začetkom ob 9. uri dopoldne v »Grajski kleti«. — Odbor. Tržne cene mesa. Svinjsko meso s kostmi 1 kg od 22 do 24 din, svinjsko meso izltišče-no kg 26 din, riba kg 26 din, zajec kg 24 din, salo kg 24 din, slanina kg 24 din. pljuča kg 12 din, jetra kg 14 din, rebrca kg 18 din, glava kg 12 din, ledvice kom. 4 do 5 din, noga kom. 3 do 4 din. — Zelenjava: krompir kg din 2 do 2.50, čebula kg din 5 do 6. česen kg din 16 do 20, zelje, kom. din 1 do 6, kislo zelje kg dinj 5, repa, kom. din 0.50 do 1, kisla repa kg din 3. karfijola, kom. din 10 do 12, ohrovt, kom. din 0.50 do 5, hren kg din 12 do 14. zelena, kom. din 0.50 do 4. peteršilj (šopek) din 1. endivja kg din 12 do 14, tnal. sa-lata kup din 1, regrat, kup din 1, radič kg din 16 do 18, špinača, kup din 1, por, kom. din 0.50 do 1.50, korenje vrtno, kup din 1, koleraba, kom. din 1 do 2, redkev, kom. din 0.50 do 1. majaron, šopek din 1, pesa kg din 1 do 2. — Sadje: jabolka kg dimi8 do 16, slive, suhe kg din 20 do 24. orehi celi kg din 16 do 18, orehi luščeni kg din 52. limone, kom. din 0.75 do 1, oražne. kom. din 1.50 do 4. — Ribe (morske) kg din 16 do 36. — Mlečni izdelki: smetana 1 din 12.50 do 17.50, mleko 1 din 3.50, surovo maslo kg din 48 do 52, čajno maslo kg din 60, kuhano maslo kg din 48 do 52. sir, domači kg din 12, jajca, kom. din 1 do 1.25. Zaradi zanemarjanja sredobežne sile sta bila kaznovana pred okrajnim sodiščem nek šofer in njegov delodajalec na 600 in 1200 din kazni, v slučaju neizterljivosti pa na 10 dni in 20 dni zapora, ker se je Pri vožnji s tovornim avtomobilom na križišču Aleksandrove ceste in Kopitarjeve ulice ponesreči! nek delavec, ki se je vozil na tovornem avtomobilu in je pri ovinku zletel z zabojev ter si pri tem zlomil1 nogo. Šofer je namreč na ovinku prehitro vozil, gospodar pa je ravnal neprevidno, ker je ukazal delavcem vsesti se na zaboje, ki niso bili nič zavarovani in je vsled tega sredobežnal sila, delavca zagnala na ovinku z avtomobila. Stroga obsodba zaradi ponarejanja naročilnic. Pred 'tukajšnjim sodiščem je bilo te dni obsojenih pet oseb zaradi ponarejevanja naročilnic pri dobavi raznega gradbenega materijah. Med obsojenimi je dobi! najvišjo kazen Ivan Poštrak in sicer 2 leti in 1 mesec strogega zapora ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let. ostali Pa so bili obsojeni na zaporno kazen do 5 mesecev. 30 kg industrijskega sladkorja je odnesel neznan vlomilec iz skladišča tvrdke Largo na Aleksandrovi cesti, naslednjo noč pa 10 kg čebule in nekaj sladkornih vreč ter en plašč od kolesa. Obsojen trgovec. Friderik Škrabi iz Sp. Dobrave ,ie bil obsojen na 6 mesecev, ker si ie prilastil dva hrasta, ker je brez ribiške izkaznice ribaril in nekoga lažno prijavil oblastim. j Zlato žensko zapestnico je našel ob priliki ' koncerta v »Sokolskem domu« pekovski mof-! ster K. Rakuša. Lastnica jo dobi v njegovi pekarni na Koroški cesti. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Milan Begovič: Brez tretjega (Gostovanje Minka Nučiča in Vike Podgorske) Hinko Nučič je po prevratu ustanovil slovensko gledališče v Mariboru in ga vodil dve leti, dokler ni s svojo soprogo Viko Podgorsko odšel v Zagreb, kjer deluje še danes. Ker je praznoval pred kratkim štiridesetletnico svojega oderskega udejstovanja, je proslavilo ta jubilej tudi ljubljansko in mariborsko gledališče, kjer sta gostovala Nučič in Podgorska z, Begovičevo dramo »Brez tretjega«. Milan Begovič spada k mlajšim hrvatskim književnikom. Pisal je predvsem drame, od katerih sta najbolj znani »Božji človek« in »Pustolovec pred vrati«. Ker je imel v svojem poklicu kot dramaturg zagrebškega gledališča vedne stike z odrom, so vsa njegova dela odersko spretno zasnovana in so zato dosegla tudi lepe oderske uspehe. Tudi drama »Brez tretjega« zanima predvsem po zunanji teatralični učinkovitosti, s katero pa ne koraka vedno vzporedno čista literarna vrednost. Psihološko preveč naivno je utemeljen sunkoviti preokret iz 'drame ljubosumnja v prvih dveh dejanjih v boj med erosom in sek-susom v tretjem dejanju. Drama daje dvema močnima igralcema pri>-liko, da pokažeta vse registre svoje umetnosti. G. Nučič je ob naporni in izredno kočljivi vlogi prof. Bariča znova dokazal, da je njegova ustvarjalna moč še vedno na višku. Qi-ga ge. Podgorske je bila kreacija evropskega formata. Glavne odlike umetnice so močno in stvarno pojmovanje celotnega lika. do zadnje potankosti pretehtana podrobna izvedba, pa še poseben čar pristne ženKosti ’ ki se ie razodeval v vsaki kretnji in vsaki besedi. Zato je bila uprizoritev drame »Brez tretjega« po zaslugi obeh odličnih gostov umetniški dogodek prve vrste. —S. POSLEDNJE VHHTI Angleško vojno poročilo: Dne 25. marca je bila napadena Malta. Povzročena je bila stvarna škoda. Angleški zunanji minister Eden je sprejel v Kairu grškega poslanika. Reuter. 20.609 letal, ki bodo v teku leta prispela iz Zedinjenih držav v Anglijo bo imelo izključno pilote iz šol v Kanadi. Reuter. Bolgarski zunanji minister je potoval po državi in ugotovil, dia so odnošaji med! prebivalstvom in nemško armado prisrčni. Bolgarski vojaki bo'dio sikioro poslani domov. Svojcem žrtev, ki so padle v bojih 21. januarja v Romuniji, so te dni izplačali podpore. General Antonescu je rekel, da ie Romunija pripravljena čakati na priznanje svojih pravic. Zakon o 7 m‘liiirdneni kreditu za oborožitev Zedinjenih držav in pomoč Angliji je Roosevelt podpisal na vojni ladji, na kateri križari po morju in si ogleduje ameriška oporišča. CBS. V Washingtonu so zadovoljni z izjavo SSSR in Turčije, je naglasil zunanji minister Hull. CBS. Stavke v Zedinjenih državah, DNB poroča, dla je v tovarni kmetijskih strojev v Chicagu prišlo do spopada stavkujočih in stavkokazov. Policija ie bila proti pretepu brez moči in niti s tanki ni ničesar opravila. V naivečjih jeklarnah Bethlehem Steel je prišlo tudi do spopadov ip boidlp najbrž stopili v stavko vsi delavci, okrog 18.000. Bombe, ki so bile svoj čas vržene na Sušak so napravile 2,25 milijona dinarjev škode. 116 ljudi 1e .bilo Prizadetih. Škoda se bo takoj izplačala. IZ CESKE Zmota češke inteligence. Pod tem naslovom je objavil praški dnevnik »Narodni Politika«, ki je razširjena zlasti medi širokimi sloji, uvodnik, v katerem trdi, da ie inteligenca češkega naroda bolna. Ona baje ne priznava zdrave narodnosti, kakršno zahteva od Čehov Nemčija. Tako kakor je sprevidel že ves ostali češki narod, morajo sedaj tudi češki inteiigenti priznati, da ie novi razvoj Evrope koristen vsem narodom in dbi ga tudi ni mogoče ustaviti — Češki narod ie znan po svoji treznosti in zato mora uvideti, da ie njegovo mesto le v mirnem sožitju narodov v Evropi in mora odklanjati vsako propagando iz tujine, ki skuša vznemirjati in razkrajati moralo ljudstva. Ne tugujmo brez potrebe za* »zgubljeno svobodo in samostojnostjo«, temveč glejmo s širšim pogledom na velik življenjski prostor velikonemškega ra ha, v katerem je tudi za nas odločen prostor, pravi ta list. Plutokracija pri čeških listih. »Miihrisch-Schlesische Landeszeitung« piše o razmerah v češkem tisku in pravi, da se tudi tam kažejo plutokratični vplivi. Ravnatelji listov imajo baje po 3 do 5 krat večje plače kot šef-ured-niki, ki to težko gledajo. Vlasta Burian se brani. Tudi pri nas znani češki filmski komik. Vlasta Burian, ki ima v Pragi svoje lastno gledališče, je objavil v listih izjavo, kako so ga neresnično obdolžili, da je zahteval za čisto kratko sodelovanje na nekem dijaškem iplesu din 5000. Burian izjavlja, da ie sicer res zadnji čas sodeloval pri dveh dijaških prireditvah, toda za svoje postranske nastope že več kot 10 let ni zahteval niti vinarja in, da mnogokrat od prirediteljev ni prejel niti male cvetke, ali pa se mu niti zahvalili niso. Sodelovanje med DTJ in Sokolom. Pravkar so se vršila posvetovanja med »Delavsko telovadno zvezo« in »Sokolom«, da se že dosedanje večkratno sodelovanje in prijateljsko razmerje poglobi in razširi. DTJ je bila svoi-čas mogočna socialistična delavska telovadr na organizacija v ČSR. Praški »Smichovski Pivovar« je pravkar objavil zanimiv pregled! svoje produltciie. Preteklo leto’ ie ta pivovarna zvarila 750.000 hektolitrov piva. V ipivcvarni je zaposlenih čez 800 delavcev in 120 uradnikov. Največji odje-‘maleč ie mesto Praga. Pivo dobavlja.:*} nad 2000 gostilnam in točilnicam z 10 velikimi tovornimi avtomobili in 36 ipari konj. V gostilnah in točilnicah dela nad 13.000 ljudi pomožnega osebja, čijih služba je 'odvisna od prodaje piva. P.fv6,v«jr*a gradi pravkar družabni dom za u-službence, katerim je o Božiču poklonila izredni dar 500.000 kron. Baterije motornih vozil, ki niso v obratu, se morajo vs^ed naredbe »Wehrersatz-Insipektion« Praha cddiati in ravno tako baterije v trgovinah s starimi 'kovinami. Žepne svetilke ponoči v Pragi. Policijsko ravnateljstvo v Pragi ie objavilo strogo opozo-ritev prebivalstvu, ki vsled nemarnosti ali iž lahkomiselnosti ne izvaia predpisov o zatemnitvi, posebno glede ižepnih svetilk. Policija opozarja, da se smejo uporabljati žepne svetilke samo v najnujnejših primerih, v brezmeseč-nih nočeh, ob veliki megli ali podobno, — Svetilka ne sme biti obrnjena navzgor, niti na stran in. sme biti le toliko močna, da ?e .ia razdaljo 100 m ni mogoče več opaziti. Svetilka mora biti tudi iprevlečena, najbolje z debelim belim papirjem, kakor pri motornih vozilih. — Posebno ie prepovedano razsvetljevati stene hiš. mimoidoče osebe, kot sploh vsako nepotrebno osvetljevanje odprtih prostorov. — Prekrški se bodo najstrožie kaznovali. Smrtna obsodba, ProtektOTatni občan Metod Raček iz Prage-Karlina, je izrabil zatemnitev pr,-ti nevarnosti zračnih napadov ter je vlomil v livarno jekla, ki je poverjena z dobavami za nemško vojsko. Vzel ie 8 gonilnih iermenov in par vzorcev jeklene zlitine, vsled česar so se znatno zavlekle dobave. Nemško vojaško sodišče ie obsodilo Raček a na smrt, njegovega1 pomočnika, delavca Jana Hanteka iz Brna pa' na robijo 5 let. Smrtna kazen je bila izvršena. (ČTK.) Ii Slovaške ?id Ker ib o 'pričela ikmalu najstrašnejša (bitka vseli časov, ie potrebno skicirali številke, ki predstavljajo približno moč nasprotnikov. Seveda (ie pa nemogoče, podati popolnoma točno sliko. Začnimo s Ikopnimi armadami: Imperij (materna dežela) 4,500,000 vojakov, imperij (Afrika) 800.000 voiakov, imperij (čete, (pripravljene za vkrcanje) 800.000 voiakov, imperij (rezerva, ki jih je treba še izuriti). — Zavezniki (svobodni Francozi, ostanki belgijskih, ipo^jsikih, čeških in nizozemskih čet) 600 tisoč voiakov. — Nemčija 7 milijonov vojakov, — Italija 3 milijone vojakov, Italija (Afrika) še okrog 150 tisoč voiakov, rezerve osi (ki jih je pa treba še izvežbati) 4 milijone vojakov. mt -■ r ■- * »t-.u Vojne sile na morju. Anglija in zavezniki bojnih ladij 24, nosilk za letala 10, križark 1. reda 21, križark 2.^ reda 64, torpednih in hitrih čolnov ter ruši.cev 285, korvet okrog 100, podmornic 150. — Ita- lija in Nemčija bojnih ladij 10, nosilk za letala 2, križark 1. reda 12, križark 2. roda 20, torpednih in hitrih čolnov ter rušilcev 200, podmornic okrog 400. (V teh številkah so izpuščene ladje, ki so bile potopljene v teku vojne) Upoštevane pa niso v teku voine zgrajene ladje. Vprašanje zase ie tudi nadalini potek pcdmornišikie vojne, ki utegne popolnoma spremeniti razmerje sil na morju. V > ^ » tt.i.. In zdaj še letalske sile! Na razpolago so nam še kolikor toliko »pametne« številke iz na j novejšega časa. Anglija 25 tisoč aparatov, Nemčija in Italija 40 tisoč aparatov. L i .S-i *. ,i.un »».it.i Današnja podukcija Da znaša: Na mesec izdelajo: Anglija 1200 letal, Kanada, Avstralija, Indija 100 letal, Amerika r»i;vt ii'i 1500 letal, Nemčija 1300 letal, Italija 60 letal. T.ji-i -i 4- •-* V-- i_ t-r-j Številke kopnih armad ter pomorskih vojnih sil se zelo približujeio stvarnemu stanju. Številke, nanašajoče se na letalstvo, služijo na cenitvah, V-f >e l;:- < Ms Šele setfai prihajajo z veliko zamudo časopisi iz Bratislave, ki opisujejo sledeče podrobnosti o »proslavi osvobojenja Slovaške izpod češkoslovaškega jarma z dne 14. 3. 1939: »Slovaški narod se je danes spomnil diruge obletnice osvobojenja in ustanovitve države. Mesta in vasi so bile že na predrvečer slavnostno razsvetljene. Nekateri ministri so v radiu spregovorili narodu. Na dan narodnega praznika so začele slavnostne božje slu/žbe, nakar so izročili Hlinko-vim gardam prapore in se je izvršila slavnostna parada vojske. Na zgodovinskem trgu pred gledališčem v Bratislavi so nastopili gardisti iz vse države in prejeli prapore od1 poveljnika HlirikioVe (garde, notranjega ministra Macha. Prvič je nastopilo tudi 1000 mož no »‘o ustanovljenih bramboivcev Hlinkove garde in častni oddelek FS nemške istranke. Ministrski predsednik dr. Tuka in minister Macha sta v svojih 'govorih pozvala Hlinkovo gardo, da mora čuvati slovaško svobodo in nositi prapor slovaškega nacionalnega socializma. Prapori so simboli te volje. Državni prezident dr. Tiso ie odd il ministru Machu poveljniško standarto za gardiste in v kratkem govoru na gardiste povdaril enotnost naroda v Hlinkovem. d-uhu. Med častnimi 'gosti, med katerimi je bil tudi bivši bolgarski car Ferdinand, člani nemške J vojaške in letalske misije, skupirior/odja Kal-tenbrunner z Dunaja in drugi, se ie izvršila J parada vojske na trgu Svobode. Državni prezident je (prebral dnevno povelje na armado s pozivom, da deluje cb strani Nemčije "a bolj-j še življenjskih pogojev naroda. Sledil je mimohod vojaških oddelkov vseh vrst orožja. Vojaški oddelki in možje garde ter FS cddelek nemške stranke so (pokazali odlično izvežba-nost. Popoldne so bile ljudske slavnosti, zvečer pa velika manifestacija. Nehvaležni italijanski Švicarji. Stefani objavlja izjavo italijanskega švicarskega književnika Ciesa, ki prarvi, da je treba obžalovati, da mnogi ljudje v italijanski Švici razodevajo čustva, ki ne odkrivajo njihovega prijateljstva do Italije, ostali pa ki mislijo nasnrotno, morajo molčati. Tega Italijani ne zaslužijo, ko so vendar tudi rv sedanji ivojni pokazali do Švicarjev toliko plemenitosti. Literatura Konrad Bekker, Marx' pkilosophische Ent-wicklung, sein Verhaltnis zu Hegel. Knjiga z gornjim naslovom ie izšla v znani založbi Op-recht v Zurichu. Bekkerjevo delo je v nasprotju z dosedanjo literaturo o Marxu: ne kritizira, ne dokazuje in ne izpopolnjuje, ampak kaže Marxov filozofski razvoj tako, kot se je vršil v resnici. Bralcu kaže, s katerimi stvarnimi in osebnimi vprašanji se približuje Marx gotovim problemom, v kateri smeri išče odgovor in zakaj odgorvori tako in ne drugače. Raizčlenba historičnega Marxa, kakor je izročena v pričujoči kriiigi, daje izredno važne in presenetljive doprinose. Vidi se, da Marxovo živi;eniško delo obsega vse področje družboslovne vede in da nie^-iva dela negospodarske narave ne zastajajo za njegovimi ekonomskimi deli. Gospodar najde v Bekkerjevem prikazu Marxove teorije ključ za nadaljnio graditev, sociolog najde v njem velikopotezno očrtan sistem antropološkega (nauk o človeku) družboslovja, filozioif pa ie končno opozorjen na del filozofije, ki je našla v razlagi nemškega idealizma premalo pozornosti, d&si ie najnočnejše vplivala na zgodovino* dbha 19. stolet a. Delavski pravni svetovalec Zakup posestva (Brezno) Vprašanje: 2e dalj časa imam v najemu tnalo posestvo od nekega bogatina, ki ima več posestev, pa mi ie letos najem naenkrat odpovedal, ker mu drugi več obljubljajo. Pia- i™ »e. ministrstvo za trgovino in industrijo brez čeval sem mu v redu najemnino, škode mu 1 tefJa izpita priznalo v inozemstvu opravljeni iz- o opravljanju izpita za -posluževalce parnih motorjev in kotlovskiih naprav z dne 16. junija 1933, ali če dokažejo, da imajo pol tem pravilniku pravico opravljati zvanje strojnika ali če TO IN ONO Za uvoz živil v Francijo. Francija gladuje. Podpredsednik francoske vlade admiral Darlan je izjavil, da bo morala Francija z močjo svoje vo^ne mornarice izsiliti (prevoz živil iz Amerike, ki ga Anglija preprečuje. V Londonu so rekli na to, da se teh groženj ne boje,