Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemsi nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v cv4.meriki The tiTSt Slovenic Daily" in the United States. Issued every" except Sundays and Holidays. ■mejo do štr doliiot delo j Šte\ letu v 47- V I' 1» di bih . 13. avg. Le malo let e prem»»garje in rudarje kakor je bilo leto 1905, -t- je izredno malo de-O tem porot-a geolo-•zine vlade sledeče: prepiri »o nastali v mi-lllinoLsu, in sicer vsled zakona "Slot Firer". bil lastniko m rovov do »riljubljen, ker je dolo-> imeti podjetniki večje beueev in je torej povi-ktere v razuib slučajih -o hoteli jx>kriti. Oni so to kršitev pogodbe, ktera «la stroške pridobivanja godbe s premoga rji ne ti. Vsled tega je prišlo kteri so v llliuoisu kalili :ir. Končno je prišlo po-ča do sklenitve miru in o napredovalo, rajkarjev v imenovanem .»u je znašalo 15.2S1). ali m vila. Ti premogarji prečno |>o 20 «lni, tako .no število dni 321^7. v;i»iji štrajkalo je 56S5 v Ohio 32oO 1") dni, v !»*J7 tis dni, v Montani povj>reeiio računano. Tu-Kansasu je štrajkalo iz-premogarjev, ne da bi j iha «"a~a izdatna. POVIŠANJA PLACE IN STRAJKI PREDILCEV V MASSACHUSETTS. Pričetek dela v tovarnah American Sheet & Tin Co. v Sharon, Pa. NA PUERTO RICO. Adams, Mass., 14. avg. Tukaj kakor tudi v Pittsfieldu in Exterju, N. H., je par lastnikov predilnie prostovoljno povišalo svojim delavcem plačo za pet odstotkov. -Povišanje plače dobi 2000 delavcev. Štrajk v August i in Adamsu, pri Berkshire Manufacturing Go. še ni poravnan. Sharon, Pa., 14. avg. Po izredno dolgem polivanju so včeraj v tovarnah v South Sharon pri .American Sheet & Tin Co. pričeli zopet delati in sicer kaeih G00 delavcev. Nadaljne tovarne bodo odprli v ponedeljek. San Francisco, Cal., 34. avg. Tukajšnji pobrežni delavci so pričeli štrajkati. da si izposlujejo večjo plačo. Promet v luki je zelo oviran. San Juan de Puerto Rico, 13. avg. Tukajšnji oddelek American Federation priposlal je predsedniku Roose-veltu priposlal je predsedniku Roosevelt u pritožbo s 5000 podpisi, ker tukajšnja policija ovira svobodo govora. ŠTRAJK V NEWBURGU. Bočutvo s štraj kuj očimi uslužbenci u- lične železnice. Newbun. \ X. Y.. 13. avg. Večina tukajšnje fr i prebivalstva je danes u- pri zo rila r azne izjrrede v znak soeu- fitva s št ra.ikujočimi uslužbenci tu- kajšnje ul .< ne železnice. Strajkarji so najeli \ >oboto velik avtomobil, s kterim ao vozili potnike v Walden in nazaj. Voz o vi ulične železnice so bili prazni. Na vogalu Broadwaya in Li- bertv St. j »rišlo je d<» izgredov, kajti tu je mno jira ustavila razne vozove in |Kili«uja je morala energično posre- dovati. Panameriški kongres. Blainejeva ideja. REORGANIZACIJA URADA AMERIŠKIH REPUBLIK PRI VČERAJŠNJEJ SEJI. Ecuadorski predlog, naj se Zjed. državam odvzame vodstvo, odklonjen. V BUENOS AYRES. Sv rat Watson Iz ječe v zakon. i»e, X. V.. 12. avg. John Hildreth, kterega je ravnokar governer Higgins pomilostil in so ga spustili iz državnih zaporov v Au-burnu, se je v Syracuse oženil z Annie Ryding, ktero je odpeljal. Pri tem je postopal ravno tako predrzno, kakor te«laj, ko je s svojimi pomagači pri Rome, X. Y., provzročil 1. 1895 železniško nesrečo in bil obsojen v dosmrtno ječo. Xjegova tedanja nevesta je bila Celia Terrington iz Rome, ktera je pa radi razburjenosti umrla. Hildreth je pred par dnevi v Ithaki najel konja in voz in se odpeljal v bližino George Junior Republic. Tam se je sešel s 16letno Annie Ryding in njeno tovarišico Lauro Swan, s kteri-ma se je odpeljal v Delto, X. Y., kjer se je pri Rev. Thomasu poročil. Povodenj v Tarasu. Austin, Tex., 13. avg. Rio Colorado je včeraj preplavila pokrajino južno od Austina in napravila na haziendah velikansko škodo. Povodenj je nastala vsled izvanrednega deževja, ktero je tukaj le redka pojava. Dolina ob Rio Colorado je najrodovitnejša v vsej Texas. Več nego 300 milj med Austinom in Golfom pokrivajo najrodovitnejša tla. Voda bode uničila vso letošnjo žetev, ako še nekoliko naraste. Rio de Janeiro, Brazil, 14. avg. Pri včerajšnje j seji panameeriškega kongresa je bilo poročilo o reorganizaciji urada ameriških republik jednoglas-no sprejeto. Proti temu je glasoval le zastopnik republike Peru. Amendement republike Ecuador, ktera je želela, da se Zjed. državam odvzame vodstvo Panamerike, je bil po živahnej debati odklonjen. Montevideo, Uruguay, 14. avg. Državni tajnik Zjed. držav Elihu Root se je včeraj poslovil pri predsedniku Ordonezu in ministru fnostranlh del ter se ukrcal na neko argentinsko Velikanska zarota. Revolucija v Mehiki. BOGATI LASTNIKI RUDNIKOV SKUŠALI SO IZZVATI VOJNO MED ZJED. DRŽAVAMI IN MEXICO. Zaroto so skovali v New Torku in S an Franciscu, CaL PRTTiASTITEV SONORE. San Francisco, Cal., 13. avg. Tukajšnji list ''Call" objavlja senzaci jonelen članek, v kiterem se povsem odločno trdi, da so bili nedavni nemiri v Mehiki in pnotiameriško gibanje ob mehikanskej meji posledica za rote, ktere namen je bil izzvati vojno med Zjedinjenitni državami in Mehiko. Zaroto so skovali v New Yorku in Franciscu in zarotniki so sami bogati lastniki rudnikov. Oni 9o poslali svoje agente v Mehiko, da tamkaj v o-kraju Cananea in ako mogoče, tudi v drugih rudniških okrajih države Sonore izzovejo izgrede, kteri naj bodo taki, da bodo na meji Mehike živeči državljani Zjedinjenih držav napadli Mehikance. S tem bi bile naravno koristi Zjedinjenih držav v državi Sonori v nevarnosti in zarotniki bi imeli potem priliko to zadevo sprožiti v kongresu ter bi na člane kongresa z denarjem in besedami tako vplivali, da bi bila Mehiko prisiljena napovedati vojno, v kterej bi Zjedinjene države zmagale in si pri ustile mehikansko državo So noro. Zaroto je vodila angleška rudniška družba Venture Mining Co. USTAJA NA FILIPINIH. Priprave za zatrtje Pulajanezov. Manila, 13. avg. Bataljon 13. in bataljon 1(». pešpolka. ktera tvorita posadko v trdnjavi McKinley, odpotovala sta v Levte, da pomnožita ta-mošnje čete, ktere prično z zatiranjem upornih Pulajanezov. Tukajšnje časopisje sili vlado, da se otok Leyte da pod upravo vojaštva, dokler se tamošnji domačini ne zatro. Danes je prišlo 5000 Filipincev z 10 godbami in 300 konji pred gover-nerjevo palačo, da protestirajo proti prepovedi glede stave pri konjskih dirkah. Dvoboj med zdravniki. Maysville, I. T., 13. avg. Na ulici je včeraj ustrelil dr. Patterson svojega tovariša dr. Herroda in sicer pred pošto. Dr. Patterson je nedavno topničarko, s ktero je odplul v Bue-' pr°'lal fV°j° prakS° dr: Herrodu> nos Ayres, Argentina. Predsednik Ordonez spremljal je z ministri Roota v luko, kjer sta se objela in iskreno poslovila. Osem osob ranjenih. Pri Chardonu, O., skoči! je voz u-lične železnice Cleveland Eastern Traction Co. raz tir in padel v neko mlako. Osem osob je bilo težko ranjenih, dočim so se morali ostali potniki neprostovoljno kopati. Sprevodnik Henry Hofler je bil smrtno ranjen. Tudi ako je hiša, v kterej prebivate, fte tako majhna, je v njej vedno dovolj jwtora u Sidro Pain Expeller proti elabefaoti i& druge bo-BUklcaim po 60 m 25 eauUrv. Denarje v staro domovino pomjame: ga $ 20.50 .....i...... 100 kron, sa ? 40.90 ............ 200 bon, za | 204.00 ............ 1000 kron, ca $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo bres vinarja odbitka. Naše denarne pošOjstve izplačuje c.kr. poštni hranilni urad T 1L 4e 12. Aneh. Denarje nam poslati je najprflifc-aeje de |25.00 t gotovini T priporočenem sli registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New Tork Bank Draft. FRANK 8ASSES, 100 Greenwich Street, Few York. 6104 St. Clair Ave. NB- Cleveland, O. kar se je pa kmalu vrnil v Maysville in zopet pričel zdraviti. Tovarna zgorela. Tovarna blaga (sukno) tvrdke Fr. B. Graves v Albany, N. Y., je zgorela. Škoda znaša $25,000 in se le deloma pokrije z zavarovalnino. $800,000 škode. Palača milijonarja Claus Spreckel-sa v San Franciscu, CaL, je zgorela in sedaj jo bodo zgradili na novo. Nova zgradba bode veljala $800,000. $100,000 ukradel. Blagajničar banke. BLAGAJNIČAR PRVE NACIJO-NALNE BANKE V BIRMING-HAMU JE OBDOLŽEN TATVINE. Banka zgubi pri tem le $70,000, ker ima blagajničar $30,000 jamščine. ŠPEKULACIJE. Birmingham, Ala., 14. avg. Tukaj so zaprli blagajničarja prve nacijo-nalne banke, Alex. R. Shisholma, kteri je obdolžeu, da je ukradel $100,000 bančnega denarja. Ker je imel Chis-holm $30,000 varščine, izgubi banka le $70,000. Ko "-'e bil blagajničar na počitnicah, so pronašli njegovo poneverjenje in ko se je včeraj vrnil, pozvali so ga ravnatelji k stbi, da je pojasnil o denarju. Končno je priznal, da je denar zapravil potom ponesrečenih špekulacij- Dogodki na Balkanu. Ferdinand v nevarnosti. MACEDONSKI VODJA JAN SAN-DAVSKI NAMERAVA U-SMRTITI BOLGARSKEGA KNEZA. —o— & Krvavi boji med Grki in Bolgari. Mesto Ahiolu je deloma zgorelo. NAPAD NA GRŠKI KONZULAT. Razstrelba smodnika v Fontanetu, Ind. V TOVARNI TVRDKE LAFLIN & RAND ZLETELO JE 200 SODOV SMODNIKA V ZRAK. Truplo jednega delavca je raztrgalo na drobne kosee. ŠKODA: $35,000. Fontanet. Ind., 14. avg. V tovarni smodnika tvrdke Laflin & Rand zletelo je včeraj 200 sodov smodnika v zrak. Pri tem je 2Sletnega delavca Frank Ilamiitona iz Xenije, Ohio, kteri je popravljal neki stroj, raztrgalo na drobne kosee. V tovarni je delalo 100 delavcev, kteri so čakali na popravo stroja. Poslopje, v kterem se je pripetila razstrelba, je popolnoma razdejano in škoda znaša $35,000. VARSTVO ZA KITAJSKE LIJE. KU- Sofija, Bolgarska, 14. avg. Znani macedonski vodja Jan Sandavski, ki je član one čete, ktera je 1. 1901 ujela ameriško misijonarko Heleno M. Stone ,je sedaj s svojo četo v bistriškem gozdu, kteri obdajajo vilo kneza Ferdinanda. Sandovski je sklenil, kneza Ferdinanda umoriti. Vilo straži sedaj vojaštvo. Sofija, Bolgarska, 14. avg. Iz Ahiolu, kjer se vrše neprestani boji med Grki in Bolgari, se poroča, da je velik del mesta zgorel. Grški metropolit je usmrten. Mesto Ahiolu je važna Iuka ob Črnem morju in ima 5500 prebivalcev. Do nemirov je prišlo radi protigrških demonstracij, pri kte-rih so Grki streljali na Bolgare. Tako je nastal dolgotrajen in krvav boj, pri kterem je bilo na obeh straneh mnogo ranjenih in ustreljenih. Na to so Bolgari aažgali mesto na štirih krajih. Grški samostan so naskočili in zasedli med tem, ko so Grki peli "Te Deuni". Položaj postal je končno tako res°n. da je moralo priti na lice mesta vojaštvo iz Burgasa. Ko-nečno so Grki sklenili, da bodo svoje cerkve raje spustili v zrak, nego da bi jih izročili Bolgarom. V Ruščuku hotelo je 20,000 Bolgarov naskočiti tamošnji grški konzulat, toda vojaštvo jih je ugnalo. Tudi v iztočnej Rumeliji se vrše veliki izgredi proti Grkom, tako, da bode končno Grška prisiljena prenehati z diplomatičnim občevanjem z Bolgarsko. Nezgoda na železnici. Potniški vlak Monon železnice je severno od Rensellaerja, Ind., skočil raz tir. Dve osobi sta bili ranjeni. Pod novo zastavo. "Preporodna stranka. OKTOBRISTI SO SE PRIDRUŽILI NOVO USTANOVLJENEJ STRANKI "PREPORODA". Namen nove stranke je iz poslovati mirno reformno gibanje. ROPANJA IN UMORI. CIVILIZACIJA, VZROK BOLEZNI. Prof. Semi, znani zdravnik, se je ravnokar vrnil iz svojega potovanja po Afriki, in objavlja poročilo o izidu svojih proučevanj o raku pri tamoš-njem prebivalstvu. On zatrjuje, da je to grozno bolezen najti samo med civi-lizovanimi narodi. Je li mogoče kaj storiti, da se prepreči razširjanje raka in jetike, ako se ne spremene navade življenja? Ako se rabi Trinerjevo a-meriško grenko vino, zamore se oja-čiti sistem tako, da zamore lahko kljubovati tem dv ma boleznima. Ono pospešuje delovanje prebavalnih organov in ti trajno prenavljajo kri. Kadarkoli kak član Vaše rodbine ne čuti dobro, dajte mu to vino -uživajte ga, kadarkoli se počutite slabo, kadar ste nervozni, ako ne morete jesti, delati, spati, in kadar se Čutite otožni. V lekarnah. Joa. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HI. Vojni tajnik bode moral skrbeti za to, da jih pogodbeniki ne bodo izkoriščali. Washington, 13. avg. Da ne bodo pogodbeniki pri gradnji panamskega prekopa izkoriščali kitajske kulije, bode že s prvim razpisom za nabavo 2500 kulijev spojen pogoj, da mora pogodbe, ktere sklenejo agentje s Kitajci, potrditi vojni tajnik, predno postanejo take pogodbe veljavne. S tem bode vsako izkoriščanje izključeno in vlada bode natančno vedela, koliko zaslužijo Kitajci. —o- Slovanski jeziki na Ogrskem. Ogrski državni poslanec dr. Ko-vacs skrbi za za sporazum med Čehi in Madjari, da bi bili tako združeni boj proti pangermanizmu zlasti v gospodarskem oziru tem vspešnejši. V tem smislu je govoril v ogrskem državnem zboru, ko se je pretresovalo vprašanje o proračunu. Predlagal je, da bi se razdelilo med madjarsko di-jaštvo več ustanov, ki naj bi omogočile študiranje na tujih slovanskih visokih šolah. Tako bi si priučila mad-jarska mladina slovanskih jezikov in in se ožje spoznala z razmerami do-tičnih narodov in potem bi bilo mogoče na Ogrskem delovati tem narodom v korist. WMMMMAMMMMMMMMMMMMM>MMWM IttosiBaM ŽlflO, •troki ali pa ter M^eteJ* v Ameriko vieti. piii za pojasnila in vofne cene na: FRANK SAKSEft, M9 Orccswtch St, New Yerfc.N. Y, ker ta bodci naipoiteneje in najbolje posteelen. Fr. Sakacr je priznani zastopnik vseh ir»%p«'tnih parobrodnih draw KRETANJE PAŠNIKOV. Dospeli m: Kroonland 13. * vg iz Autwerpena 1287 potnik*. Statendam 15. av£- iz Rottcrdama 050 potniki. Furnessia 13. avg. iz Glasgowa s 613 potniki. Dospeti imajo: Bordeaux iz Havre. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Barbarossa iz Bremena. Marianna iz Tista. Koenig Albert zi Genove. Teutonic iz Liverpoola. Pennsylvania iz Hamburga. St. Lrauirent iz Havre. La Touraine iz Havre. Cedric iz Liverpoola. Etruria iz Liverpoola. New York iz Southamptona, Caledonia iz Glasgowa. Kovno iz Libave. Vader.iaud iz Antwerpena. Slavonia iz Reke. Gerty iz Trsta. Ryndam iz Rotterdama. Carmania iz Liverpoola. Georgic iz Liverpoola. Odplnli so: Grosser Kurfuerst 14. avg. v Bremen. Caronia 14. avg. v Liverpool. Bovic 14. avg. v Liverpool. Otphdi M«: Oceanic 15. avg. v Liverpool. Nieuw Amsterdam 1'5. avg. v Rotterdam. Kaiserin Auguste Victoria 16. avg. v Hamburg. Sofia Hohenbei^g 16. v Trst, St. Paul 18. avg. v Southampton. Campania 18. v Liverpool. Kroonland 18. avg. v Antwerpen. St. Andrew 18. avg. v Antwerpeni Furnessia 18. avg. v Glasgow. Bulgaria 18. avg. v Hamburg. Petrograd. 14. avg. Včeraj se je vršila seja osrednjega odbora stare stranke oktobristov in je trajala vse do noči. Pri tej seji so oktoblisti sklenili pridružiti se novej takozva nej preporodnej stranki, ktere namen je gojiti mirno reformno gibanje. Vsi govorniki so se izjavili v prdi takega programa in končno so sprejeli reso lucijo pozvati vse krajevne organiza eije stranke, da glasujejo o vprašanju glede združenja. Petrograd, 14. avg. Včeraj po noči so revolucijo na rji in morilci umorili v Petrogradu tri, v Moskvi jednega in v Kazanu jednega policaja. Petrograd, 14. avg. Tukajšnja po licija našla je včeraj leseni model to pa, kteri je služil nekemu revolucijo narnemu oddelku. Tudi je policija našla delavnico, v kterej so izdeloval granate in bombe. Tu so zaplenil sto bomb in mnogo dinamita. Ivanovo-Voznesensk, 14. avg. Četa mladih ljudi iz neke bližnje vasi na padla je včeraj voz policijskega ka pitana Vižakova. Napadalci so na voz ustrelili najmanj SOkrat. Xeka dama je bila pri tem ranjena, dočim se kapitanu ni nič žalega zgodilo. Čem igo v, 14. avg. Tukaj so zaprl par revolucijonarnih agitatorjev. Pri zaslišanju je nek aretovanec vzel iz žepa revolver in ustrelil šefa policije nakar je tudi sebe ustrelil. Varšava, 14. avg. V nedeljo po noči so na železnici ob Visli preiskal vse izletnike, kteri so se vračali v me sto. Pri tem so 50 osokjo ulogo. Sedaj pa se njim, kot zo-pefcnim kandidatom v dumo, pripravlja gotovi poraz. Znani reakcijonar Seremetijev je pri volitvah sijajno po razil druzega najboljšega govornika ustavnih demokratov Kokoškina in tudi pri volitvah v Samari sta bila poražena dva ustavna demokrata. Pri volitvah v zemstvo moramo seveda povdarjati, da imajo veleposestniki in plemiči zelo velik vpliv. Kljub te mu je pa razvideti že iz sdanjih voli te v, da vlada vedno večje mase ljudstva pridobiva, dočim radikalci kar vidno izgubivajo t!a. Tudi soeijalni demokrat je so že pričeli zbirati svoje kandidate. Vlada je danes zaplenila prvo i/, danje novega lista ' 'Ponjedjelnik", čegar moto je: '4delo in svoboda". PONAREJENE NAKAZNICE. V Buffalo so zaprli nekega Newyor-čana radi ponarejanja. Buffalo, N. Y., 14. avg. Tukaj so vsled priprošnje policije mesta Albany, N. Y., zaprli George M. Weilerja iz New Yorka, ker je obtožen ponare janja. On je namreč izdajal denarne nakaznice Pyrocide Metal Co. in jih srečno menjal v Albany, Syracuse in Rochestru. Imenovana družba, ktere predsednik je bil on, je nedavno napovedala konkurz in njene denarne nakaznice so brez vrednosti. Deset dolarjev za dva poljuba. Holyoke, Mass., 13. avg. Tukajšnje sodišče obsodilo je minolo soboto Daniel Harringtona v denarno kazen v znesku $10, ker je dvakrat poljubil gdč. Lauro Clairmontovo proti nje-nej volji. Harrington je trdil pri sodišču, da'je nedolžen, toda sodnik s tem ni bil zadovoljen. Ko je Harrington ostavil sodno dvorano, je resigni-rano izjavil: "Poljuba nista bila vredna $10.'f Razne novosti iz inozemstva. JEDNO STRANSKA MONROE DOKTRINA. JUŽNE REPUBLIKE SO ZAVAROVANE PRED EVROPO, NE PA PRED ZJ. DR. Sultanova bolezen; zdravnik, kteri mu je izposloval olajšanje, postal je paša. NOVO MAROKANSKO GLAVNO MESTO. Raznoterosti Pariz, 14. avg. Tukajšnji Temps" objavljajo članek, s kterim krifiku-jejo govor državnega tajnika Zjed. držav v Južnej Ameriki in Monroe doktrino. Med drugim piše imenovani list: Španska Amerika potrebuje dandanašnji jamstva tako proti Evropi, kakor tum proti Zjed. državam. Monroe d< ktrina čuva republike proti Evropi, toda napram Zjed. državam so one popolnoma brez varstva.' Tanger, 14. avg. V tukajšnjih u-radnih krogih se zatrjuje, da bode sultan premestil glavno mesto in vlado iz Fesa v mesto Maroko, ktero mesto je strategično večjega pomena. Paris, 13. avg. Tukajšnje turško nadposlaništvo je včeraj dalo izjavor vsled ktere so baje poročila o su ltanu-vej izjavi neresnična in da je .sultan popolnoma zdrav. Zajedno pa brzo-javlja dopisnik tukajšnjih Temps" iz Carigrada, da ima sultan hemeroide in da se je v petek, ko je hotel iti k selamliku v mošejo onesvestil. V soboto se je počutil boljše. Njegovo stanje je zelo resno, toda ne nevarno. Tokio, 13. avg. Nek inžener, ki je v japonskej državnej službi, o.1jm>-toval je v Peking, da pridobi kitajsko vlado za to, da dovoli udeležitev kitajskega kapitala pri gradnji japonskih železnic v južnem Mandžurm. Japonci nameravajo graditi 500 milj dolgo progo. Carigrad, 13. avg. Bolni sultan Abdul Hamid se je danes dopoludne nekoliko boljše počutil in je tudi noč miiiio prespal. Njegova bolezen bi ne bila tako slaba, ako bi se ne bat jemati zdravila. Končno se je nekemu zdravniku posrečilo pridobiti sultana za to, da mu je dal neko zdravilo, po kterem mu je takoj odleglo. Sultan je bil vsled tega tako vesel, da je imenoval onega zdravnika za pašo. Teheran, Perzija, 13. avg. Sah je ukazal svojemu ve.ikemu veziru, da mora takoj ustanoviti parlament, v kterem morajo biti zastopani vsi sloji Ijiadstva od prineov navzdol. Parlament bode dajal šahu nasvete v vseh važnih državnih in javnih vprašanjih. Praga, 13. avg. Pri otvoritvi bu'krt-reštske razstave je bil Rudolf Becher iz Roudnice ob Labi predstavljen ru-munskemu kralju; pri tej priliki se je kralj izrazil, da Becherjevi plugi so mu prav dobro znani in da ve, da so pri rumunskem ljudstvu priljubljeni. Tvrdka Rudolf Becher. tovarna za pluge v Roudnici na Češkem pošilja vsako leto blizo 10.000 plugov na Rumunsko. Izdelki tvrdke so v celi Rumuniji zelo priljubljeni in v obče znani. Izvoz je vsako leto višji, tako la je upanje, da se Becherjevi tvrdki posreči v kratkem iz liumunskega iztisniti tozadevni nemški izdelek. Od leta 1904 omenjena tvrdka izvaža svoje izdelke tudi na Turško in Bolgarsko. Prorok Dowie proti izposojevanju denarja. Chicago, 111., 11. avg. Prorok sv. E-lija Dowie je pri tukajšnjem okrožnem sodišču vložil protest proti temu, da je oskrbnik konkurzne mase mesta Zion City, John C. Hatlev, najel posojilo v znesku $16,500. Tornado v St. Louisu. St. Louis, Mo., 11. avg. Tukaj je divjal včeraj pet minut izreden tornado, kteri je podrl mnogo hiš in hlevov. Največjo škodo je napravil v Fern Ridge, St. Louis County in v Claitonu. Viharju je sledila toča, ktera je opustosila polja. - : J- . •--■..■■..,-.-.■ ^ ....... . ■■ ^ i ... ...... . -..v ^ * , "GLAS NARODA" slovenskih delavcev v Ameriki. •tfednik: Editor ZMAGOST-AV VAL1 A VE C. Usi:rik: Publishes FRANK SAKSER, W9 Greenwich Street, New York City- in leto velja list za Ameriko . . . $3.00 « pol 1-ta............. 1.50 Ca Evropo, za vse ieto.......4.50 " «• pol leta.......2.50 m m « četrt Icta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. •GLAS NAHODA .xbaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. «GLAS NARODA*' ("Voice of the People") tattied every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.0G. Advertisement on agreement. Ker možki, kakor je dokazano, niso drnzega, nego snov, ktera ostane pri fabrikaciji žensk, morali bi imeti toliko pameti, da bi sedeli povsodi za ženskami in dr. bi se nikjer ne predstavljali več kot gospodarji vsega stvarstva. Bas tukaj v Ameriki so možki pokazali, da za gospodarstvo niso zmožni. Že celo vrsto let se puste po trustik vleči za no« in v javnih uradih imamo največje goljufe Uverjeni smo, da bi naše razmere nikdar ne padle na tako nizko stopinjo ako bi imele ženske volilno pravico Za oglase do deset vrstic se plača X centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ie natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljat; po \!on»y Order. Pri spremembi kraja naročnikov arosimo, da se nara tudi prejšnje bivali ie naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam navedke "fc^Ov. ««GIas Naroda" <39 Greenwich Street, New York Cits; Delavci v San Fran= ciscu. NaSemu uredništvu priposlani list "Argonaut", ki izhaja v San Fran-ciscu, je v svoje j zadnjej ste\*ilki objavil dolge članke, ktere je razno časopisje na iztoku ponatisnilo in kteri kar v najbujnejših barvah slikajo o sijajnih razmerah delavstva v po potresu razdejane mmestu. V jednem teh člankov čitamo med drugim: '*Dasiravno pride tukaj skoraj vsaki dan do novih štrajkov, je pri nas uprav nemogoče dobiti v do volj nem številu izučenih delavcev, da bi se talko saj najpotrebnejša dela izvršila. Železnica Western Pacific zamogla bi .lati delo še nadaljnim 10,000 delavcem in 7U00 jih nujno jx>trebuje; Southern Pat-itie zahteva 2000 mož in United liailroads of San Francisco rabi tudi 2000 delavcev. Tudi pri raznih električnih železnicah, ktere Še grade, ]H>trebujejo na tisoče delavcev. Za vsa ta de.a se ne potrebuje izuče-»ih delavcev. Petnajst tisoč delavcev dobi takoj delo pri odstranjevanju razvalin in pri kopanju, da tako pripravijo zemljišča za učene delavce. Teh delavcev ni mog-oče dobiti. Tekom prihodnjih let bodo v San Frančišku izdali nad 500 milijonov dolarjev. da se mesto saj nekoliko popravi. Razun tega se rabi Še najmanj 40.000 učenih delavcev, kterih tudi ni w.roslale vsem organizacijam republike okrožnice, s kterimi .»vare delavstvo, naj nikari ne hodi v San Franeisco, ker se z zidanjem spi- i ne ]>ri«'-ne pred prihodnjo spo-mla«ljo. TainoŠnji položaj je zelo flab, kajti na razpolago je mnogo ■ve«- delavcev, nego jih bodo rabili tekom prihodnjih par mesecev. Adam in Eva. Profesor Thomas iz Ghicaga naznanja javnosti, da je pronašel, da legenda o Adamu in Evi ni popolnoma pravilna in da se z dejstvi nikakor ne vjeiwa. On namreč trdi, da so bili ljudje ženskega s po'« že na svetu, ko možki h sploh še ni bilo. Vsekako se naše dame s tem ne morejo zadovoljiti, ako sedaj znanost trdi, da s<> dame par tisočletij ali celo par milijonov starejše nego možki. Vsekako je pa značilno, da se je ko-r.ečno vendarle dokazalo,, da je v davno proslej dobi bilo na svetu človeštvo. ktero je zamoglo obstajati in živeti brez rnožkih. Profesor Thomas (»otrilil je jednostavno teorijo svojega kolesa I»eba. kteri je svoje-dobno pronašel, da so možki sploh odveč in da se jih lahko nadomesti — z navadno srd jo. In kljub temu odkritju na polju znanosti so možki še dandanašnji na svetu — in sicer celo v večini — dasiravno so le bitja nižje vrste. Z ozirom na zgoraj navedena dejstva dozdeva se nam uprav smešno •la ženskam še vedno ni podelila volilna pravica, tako da bi končno [■»stala kaka ženska predsednik Zjedi njenih držav. Ženske, ktero imajo vec milijonov let starejše skušnje ne-mo v državnem zboru doživeli zasra-movanja in ponižanja, ne le mi Slo-enci, ampak tudi drugi slavjanski narodi, nam je še vsem v živem spomini«. Nemci so bili odslej svobodo-nmni le za-se, a drugim so z&aj pa zdaj dovolili kaiko inarodno malenkost, ki je zavednega moža morala po svoji ničevnosti le še bolj razdra-žiti in razburiti. Tako so se najum-nejši slavjanski možje morali v državnem zboru leta in leta boriti za stvari, ki se v drugih državah razumevajo sami po sebi. Koliko se je s taikimi parlamentarnimi boji potratilo dragocenega časa! Koliko milijonov težkega davka se je tem potom po nepotrebnem potrošilo! S. N. Ogenj v premogokopih in rudnikih. Spisal rudarski inženir Hr&beki. V poslednji dobi so zahtevali ognji v rudokopih na mnogih krajih toliko človeških žrtev in povzročili toliko škode v rovih, da se mi zdi prav v tej dobi umestno, napisati nekoliko vrstie o vzrokih in nasledkih takih ognjev in o pripomočkih proti njim. Najrajši nastanejo ognji v premogokopih, kjer se vname premog in les, s kterim so jame zavarovane. Mnogo ognjev pa je bilo že tudi v drugih rudnikih, kjer se je vnel le jamski les. V rudnikih nastane mnogokrat požar, kakor na površju zeamlje, po neprevidnosti. Za razsvetljevanje jam, kjer ni treskavih plinov, rabijo m darji odprte svetilke brez stekla in mreže. Kadar rudar koplje, vrta ali sploh kaj dntzega dela v jami, obesi svojo svetilko sna les, s kterim je rov podprt. Če ni pri oprezen, da obrne plamen od lesa, se isti prav lahko, posebno pa v suhih jamah vname. V rudnikih je tudi mnogo strojev, s kterimi se mora radi ognja zelo oprezno ravnati. Zopet v dragih slučajih je po- žini rovov nastane ogenj in se razširi po istem v jamo. Izmed mnogoštevilnih sovražnikov rudarja so gotovo najhujši treskavi plini. Pri izpremembi organičnih rastlinskih tvarin v premog razvijajo se različni ogljikovi plini, in sicer posebno ogljenčeva kislina, ogljeneev oksid in takozvani močvirni ali jamski plin ali metan. To je zmes ogljika in vodika, ki je lažja kakor navadni zrak, brez barve in duha in ne obtežuje dihanje, vendar pa gori.*) Ako je popolnoma čist in uhaja skozi majhno lukno, gori z mirnim, modrikastim plamenom, pri čemisr se razvija vodena para in ogljenčeva kislina. Če se pa vname v gotovem razmerju nahajajoča se zmes tega plina in zraka, zgori zelo hitro. Posledica tega neizreeno hitrega zgorenja, pri kterem nastane silna vročina, je raz-strelba, ki usmrti žal še vsako leto mnogo rudarjev. Tega sovražnika imenuje rudar 11 treskavi plini". Posledica takih eksplozij je dostikrat ogenj, zlasti v suhih premogokopih, kjer je v zraku mnogo premo go vega prahu. Dostikrat pa nastane ogenj vsled naravnih proeesov, takorekoč sam od sebe in to posebno v kamenenem premogu. Te vrste premog ima namreč lastnost, kislik iz zraka vsrkavati. Čim več premoga pride v neposredno dot i ko z zrakom, to se pravi z drugo besedo, čim večje je površje premoga, kterega o-bdaja zrak, temveč kisika lahko vsrka premog v se. Tako vsrkani kisik se spaja kemično z ogljikom, pri tem raste v premogu gorkota, premog začne tleti in s Časom na zraku tudi s plamenom goreti. Ravnotako povzroča razkrojevanje krševea (Sehwefelkies) in sploh kr-ševca, ki je raztresen med premogom in škrljevcem, stopnjevanje gorkote, s časom tlenje in plamen. Ta naravni proces pospešujeta zlasti še slabi zrak in v!^ažnost. Predznaki take ognjene nevarnosti so: potenje premoga in škrljevca. stopnjevanje toplote, soparni zrak, lab duh, težko dihanje, slabo gorenje luči itd. Da se radar obvaruje ognja v jamah, mora biti zelo oprezen pri rabi ognja in tuči pod zemljo, kakor tudi v bližini rovov nad zemljo. Dalje mora skrbno paziti za čistost jam s tem, da odstranjuje in izvaža redno lesne odpadke, stari les in premogovi zdrob, da škropi premogovi prah v zraku z vodo in da isto skrbno odvaja. V 1 ahtkogorlj i vem premogu se mora imeti le malo odprtih prostorov, da pride majhno površje premoga z zrakom v dotiko. Skrbeti pa je treba obenem za dobri in zadostni zrak v teh prostorih, če je potrebno tudi z umetnim zračenjem, in sicer s pomočjo ventilatorjev. Prostori, kjer se je premog izkopal, se morajo očistiti prahu in zdroba ter zasuti z negorljivim zasipom. Dobro je tudi take zapuščene oddelik« jam hermetieno zazidati, da ne pride do njih zrak. Paziti pa je potreba pri tem tuidi na to, da se zazidajo vse morebitne razpoke, ki so nastale na površju jame. Gašenje in odstranjevanje že nastalega ognja je zelo težavno in nevarno. Rudarja muči pri tem delu vročina, plamen, slabi zrak, dim, posebno pa irrespiraJbli plini, ki ga lah- ko omamijo in zaduše. Vsled velike nevarnosti mora biti pri takem delu vedno večje število rudarjev, ki se med seboj menjavajo. Medtem, ko jih nekaj dela pri ongjn, se ostali hlade in krepe v čistem zraku. Navadno zdrži posamezen rudar le nekaj minut pri delu, nakar se mora zopet umakniti za nekaj časa v sveži zrak. Mali ognji se gase s polivanjem zvodo, da se prepreči vsaj plamen. Žerjavica se izkoplje in izpelje na železnih vozeh na prosto. Dobro je vodi pridejati tudi ilovice. Ce ognja ni mogoče več udušiti, se mora dotični del jame hermetično zazidati. Navadno se napravita dva zida, vmes pa se natlači ilovice ali peska. Taki zidi se napravijo navadno v vseh progah, ki vodijo v bližino og* nja, dostikrat pa je potreba napraviti kroginkrog ognja zid, da se ogenj ne razširi po premogovih razpokah. Zid se gladko omeče, da se spozna na razpok linah ometa poškodba zidui Vzida pa se vanj tudi cev za preiskovanje zraka v jami in potrebni toplomer. Kadar ni mogoče priti ognju več blizu ter je nevarnost za delavce in jamo prevelika, poskuša se ogenj na ta način udušiti, da se zazidajo hermetično vsi rovi in razpoke, ki vodijo s površja v jamo." Taki ognji trajajo dostikrat mesece in leta. Napravili so se tudi že poskusi z vpeljevanjem plinov brez kisika — ogljeneevo kislino in dušikom — ogenj zatreti, kteii način bi bil najboljši, pa je žal predrag. Zadnji pripomoček rudarju v takih slučajih je voda. Napolni se namreč vsa jama z vodo. Ker je pa zopet no odstranjevanje vode zelo težavno in voda s tem vso jamo ugonobi, ker omehča zemljo, podere podpore ter zasuje vse prazne prostore, je to le skrajno in zadnje sredstvo, ki se uporabi. ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZADAR ml.. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run. Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJPIJ Z AVER L, Box 374, Forest Citv. Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest Citv, Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest Citv, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, D n rye a, Pa. ANDREJ SUDER, Box 10S, Thomas, W. Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 2S, Forest Citv, Pa. IVAN SKODLAR, Forest Citv, Pa. ' ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan~Telban, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". DR. J. THOMPSON 334 W. 29th St- NEW; YORK. . . V vsake bolezni in ako vas drugi zdravniki niso mo-li ozdra- viti, pišite ali pa pridite na to zdravišče in dobili bodete hitro in popolno pomoč in najboljša zdravila. Edino v tem adravišcu morete dobiti za malo denarja popolno postrežbo in zdravje, in samo tukaj govori se slovensko Mi trosimo denarje samo za dobra zdravila. Rojaki! Pišite na SLOVENSKO-HRVATSKO ZDRAVIŠČE Dr J. E. THOMPSON, 334 WEST 2Qth STREET, NEW YORK N T ™ dr. Thompsonovo malo knjižieo "REŠITEV BOLNIKOV", kterodo bite zastonj! — OGLAS. Lahko in stalno delo dobi takoj 30 mož pri tukajšnji na novo izdelani tovarni za steklo. Plača $1.60 in $1.75 na dan. Kdor izmed rojakov želi sem priti, naj mi naznani in jaz ga pričakujem na postaj L Ako pa kdo pride in mene ni postaji, naj praša za James City in me vsakdo lahko najde. Moj naslov je: Louis Kraje, care of W. N. Frost, Kane, McKean Co., Pa. (11-14—8) JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St, N. E., Cleveland, O. Izdelovalec kranjskih in nemških HARMONIK s« priporoča rojakom za izdeloTani« in popra vi j en je harmonik. Delo napravim nt zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpeš-no in dobro. Cene trivrstnih od f2J do $45. Plolže so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vratnim i« ^ ssn PREPRIČAJTE SE SAMI!!! Želimo, da se oglasijo vsi tisti ljudje, kterih niso mogli ozdraviti drugI zdravniki! Mi jim nameravamo poslati zdravila zastonj na poskušnjo da se tako prepričajo, da imamo mi zdravila s kterimi seje mogoče popolnoma ozdraviti. Naj nikdo ne misli, da ni zdravnika, ne zdravil, s kterimi bi se dalo ozdraviti; nekteri zdravniki obetajo mnogo, store na malo. Naš zdravnik za slovenski oddelek v America Europe Company je proučaval kronične in zastarele bolezni celili dvajset let. On dela zdravila po predpisih Ijndij in zdravnikov, kteri so leta in leta prou-čavali te bolezni, da so iznajdli zdravila, s kterimi se gotovo ozdravi vsaka posamezna bolezen, ^daj hoče delovati javno, da pomaga lju-denKjiterih niso mogli ozdraviti drugi zdravniki. glavnike'1 ki kakor jih še imenu- poveealo državne dohodke. I* polj- vod ognja na površju zemlje. V bli-" *) To je oni plin, ki vhaja tudi na močvirnatem svetu iz Jemlje, se v zraku sam vname in dela nevednim in praznovernim ljudem mnogo preglavice. Če vidijo po noži ta plin, ki se vname sedaj tu, sedaj tam, pravijo, da 90 videli "Vedeže, Vedavnike, Pa- Resna beseda rojakom Vedno se oglašajo in ustamovljajo takozvani "bankarji", kteri rojakom gostobesedno obečajo zelo "hitro" in eono pošiljanje denarjev v staro domovino. Kolifko je med obečanjem in resnico, se je žalibog že mnogo rojakov prepričalo in trpelo občutno škodo, ker težko prishižene novce ni videl ne on, miti njegovi sorodniki v stari domovini. Več tacih bankar-jev laihkomišljeno špekulira s tujim denarjem, zvrtoglavi se jim, obečajo veliko in gostobesedno, prekladajo pošiljajtve od tedna do tedna, ali z rame na ramo, ko se pa le malo kriza pojavi, ali pa zaupani denarji v prevelikem številu zašpekulirajo, nastane "ropot". Tsa kropo t je po navadi zelo žalosten: ječa, ubeg ali samo-! mor, — zato naj postanejo naši rojaki previdni in zelo oprezni, da ne bode kesanje prepozno. Dosedaj je skozi 13 let vseskozi pošteno in hitro rojakom v vseh bančnih potih postregel FRAN SAKSER ▼ New Yorku in njegova podružnica v Clevelandu, O. Njegove visoke varščine jamčijo vsalkomu zaupani denar. Največji in najbogaj6letni dninar Jožef Benraut iz Draijomlja pri Kamniku in >i naročil juho. N'atakariea mu je prinesla z juho tudi srebrno žlico. Ta je Berjrantu tako ugajala, da jo je utaknil v žep. svojo, ki je bila srebrni pn-cej enaka, toila brez vrednosti, je pa Jani pustil. Nekaj dni pozneje je Berirant prišel zopet v restavracijo, najbrže z namenom, da odnese zopst kako žlico, a je bil spoznan in izročen polieiji. Oddali so <:a sodišču. Gorelo je v več krajih, tako v Dor-farjih, v Bukovem vrtu pri Skofji Loki in še drusrod. Tžgala je strela. Strašna nevihta je divjala s točo o-krok Škof je !>>ke. Posebno so prizadeti kraji Spodnja in Gornja Sevnica, Gornja vas. Rašeee, Sora. Toče je bilo kar na debelo. PRIMORSKE NOVICE. Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1905 do 18. julija 1906 23,065 oseb, od 12. julija do 18. julija je bilo v Opatiji nastanjenih 2077 oseb. Nagla smrt. V Trstu je na cesti padla na tla 311etna Josipina Kralj iz Tr^hu-a in bila na mestu mrtva. Vlom. Neznan tat je vlomil v Skednju pri Trstu pri Mariji Miklavec v stanovanje in ji odnesel vrednostnih reči za 315 kron. Prijet tat. 231etni pek Alojzij Adamič iz Komna je ukradel v Trstu pazniku Dominiku Zorzonu uro, verižico ; in nekaj denarja. Ko je spravljal plen j nekim kamnom, so ga prijeli in i Lzr-»čiti redarjem. Hud žandar. Na sv. Petra in Pav- j la dan se je v Trstu začel 441etni pen- I zijonirani orožniški stražmešter Jož. i Kiirer v neki kavarni prepirati z natakarjem pri plačevanju. Kiger je bil ves divji in bil s palico okrog sebe, da i je udaril po glavi 351etnega Franca Brunella, ki je sedel pri sosedni mizi. , Brunello je dobil tak udarec, da je, hiral in hiral, dokler ni umrl. Kiger-ja so aretovali ŠTAJERSKE NOVICE. Dve deklici sta utonili v vodi Velki blizu Št. Lenarta v Slovenskih goricah. Utonili ©ta Pavla Dimnik in 15-letnm Ana Pogačnik. Razne nesreče. V Rušah je Kobijev hlapec Mat. Timovšek nalagal drva, pri čemur mu je zdrčal hlod na tla, ga podrl in mu zlomil levo nogo v gornjem stegnu. — V Račjem bo se splašili vpreženi voli posestnika Fr. Ropa in so v diru podrli ter težko poškodovali lilapea Mat. Mikša. — Pri županu v Št. llju, Thalerju, je hlapec Janez Šober s strojem mlatil. Pri tem je zašel z levo roko med kolesa, ki so mu jo do dlani zmečkala. Za kaj je dober tunel? Andr. Der-vušek iz Dolene (okraj Ptuj) je presedel 13 mesecev v moški kaznilnici v Karlavu pri Gradcu. Po prestani kazni so ga spravili po odgonu proti domači občini, a Dervušeku to ni dišalo. Ko se je namreč s svojim paznikom peljal skozi železniški predor pri Leitersber^ru, je nastalo temo uporabil za to, da je skočil iz poštnega vlaka. Poškodoval se pri tej predrzni telovadbi najbrže ni mnogo, kajti zbežal in izginil je brez sledu. Darilo za rešeno življenje sta dobila kmetska fanta Ludovik Herman iz Gornje Ložnice in Martin Konut iz Velikega vrha pri Rečici, ker sta z lastno življensko nevarnostjo rešila Andreja Koreut iz Ložnice. Štiri prste je odtrgala mlatilnica viničarju Francu Šuleku v Pušincih pri Ljutomeru. Stroj mu je tudi ostalo roko precej razmesaril. Ponesrečenec je oče devetih nepreskrbljenih o-trok. Trdovratno v smrt je hotel iti v Mariboru 32letni brivec Franc Plankl doma iz Konjic. Proti večeru se je pošteno opijanil in se z divjo trto obesil na javnem stranišču. Ivor je stražnik Kužrnan že prej opazoval pijanega Plankla, se mu je čudno zdelo, da predolgo ne pride iz stranišča. Šel je za njim in mu še pravočasno prerezal trs, nato ga je spravil domov. Precej drugi dan, to je 26. jul. si je Plankl na Koroški cesti z brivno britvijo prerezal žile desne roke do kosti, pa tudi sedaj ga je rešil paznik, ki ga je spravil v bolnišnico, kjer so mu roko prevezali. K obupnemu dejanju je gnalo Plankla. ki je oče štirih nepreskrbljenih otročičev, pomanjkanje. Bil je namreč že dalje časa brez posla. KOROŠKE NOVICE. Poštni tatovi zasačeni. Pred nekaj časom je bito ulomljeno in ukradeno v poštnem uradu v Trgu (Feldkir-chen) večja svota denarja in poštnih vrednostnih znamk. Tatovom takrat niso mogli na sled priti. Zdaj so pa prijeli dva ključavničarska učenca, ktera sta vsled radodarnosti in kava-lirskega življenja bila na sumu, da sta tatvino izvršila. Bila sta to neki Janez Jamnik in Ferd. Scher. Nedavno so našli na svislih ključavničarskega mojstra Mosela v Trgu eno skatljieo, v kterej je bilo za 2300 K papirnatega denarja in so na to takoj Jamnika prijeli in vtaknili v luknjo. Schera so pa, ker je bil že pred mesecem odšlo vi jen od mojstra, v njegovem rodnem kraju Boechstein vsled brzojavnega obveščenja tudi aretirali t r so pri njem našli 2084 kron in vsakovrstne poštne vrednostne znamke. Preiskava bode šele razkrila mar-sikako zanimivo stvar. Bezertiral je pri vajah v Glin ji na Koroškem pešec 17. pešpolka Josip Orehek. Pridružil se je neki ciganski družbi. Nesrečna gugalnica. V Št. Petru pri Celovcu sta se na gugalnico šli zabavat 311etna kuharica Ana Stamnja in 211etna Terezija Vernek. Obema je prišlo slabo. Prva se je takoj zgrudila in na mestu umrla, druga je pa izdihnila čez par nr. HRVATSKE NOVICE. Nesreča na železnici. Blizu Kar-lovca je na reški progi padel z vlaka sprevodnik Miloševič, ko je bil isti ravno v najhujšem diru. Z nogo je prišel pod kolesa, ki so mu jo odtrgala. Tudi drugače je dobil Miloševič veliko ran. Če si človek brke obrije. Kiparski pomočnik Josip Ferrari v Zagrebu je star 29 let in je imel jako bujne brke, ki mu pa niso na obeh straneh enako rastle. To je v se zaljubljenega fanta jezilo in dal si jih je obriti, na kar je šel popivat. Veselo je pripovedoval gostilničarju in nekemu gostu, kako lepe brke mu bodo zdaj zrastle in da jih bo strogo kontroliral. Gostilničar in gost njegov sta pa sta pa Ferrari-ju očitala nespametnost, da si je dal obraz tako skvariti, govorila toliko časa o kratkovidnosti njegovi, da se je kiparski pomočnik ljuto razjezil. Sprva je metal v nasprotnika psovke in priimke in ker sta ga še nadalje špikala, pograbil za vrček in ga butnil v gostilničarja. Pričel se je pravcati boj, vrčki in kozarci so leteli na vse strani, konec je bil pa ta, da je moral Ferrari z glavo polno bul in ran oditi v bolnico, kjer ga bodo par dni lečili, potem si ga bode pa še sodišče privoščilo za nekaj časa, da stori pokoro za razbite kozarce in vrčke. BALKANSKE NOVICE. Dogodki v Macedoniji. Solun, 26. julija. V Žihni je napadla bolgarska četa grške prebivalce, ubila vaškega poglavarja in dva druga Grka. — V Porzičanu so metali Bolgari bombe ter zažgali štiri hiše. Nato so Bolgari napadli vojaško stražo ter ranili dva vojaka. Zabranjen hrvatski koncert v Bosni. Pravniki iz Oseka so hoteli prirediti v Zenici v Bosni koncert, ali vlada ga jim je zabranila. Nemškemu '' Schubertbundu" pa je malo prej priredila tam celo sijajen obed. Bolgari proti Grkom. V Varni je bil velik shod proti Grkom. V resoluciji se navaja dejstvo, da je vlada v oblasti grške cerkve. Zahteva se odpust grških urdnikov in zabranitev uporabe grškega jezika na trgu v Varni. Kongres jugoslovanske omladine se bo vršil 26- in 27. avgusta t. 1. v Sofiji. Sestavil se je odsek, ki ima poskrbeti kolikor mogoče sijajen sprejem gostov iz Srbije, Hrvatske, Slovenije, Rumunjske in Grške. Srbija in Italija. Urednik italijanske "Tribune", dr. Rudolf Foa, se mudi v Belgradu, odkoder odpotuje potem dalje po Srbiji, Bolgariji, Stari Srbiji in Macedoniji. Nabira namreč podatkov za svoje delo o Srbiji in Balkanu. Vsega skupaj misli potovati štiri meseeee. Poljedelske zadruge v Srbiji leta 1905. Število ]>oljedelskih zadrug v Srbiji je zelo naraslo tekom zadnjega leta. 65 zadrug je več in njihovo število koncem leta 1905 znaša 562. 468 zadrug šteje 22.709 zadrugarjev, med kterimi je pravih poljedelcev 21,176. Skupni imetek vseh zadrug znaša 1,4 milijona dinarjev, t. j. 300,000 dinarjev več kot 1. 1904. Največji del tega imetka znašajo uloge stalne hranilnice — namreč 831,983 dinarjev. Vsak zadrugar je dolžan plačevati mesečno v to hranilnico po en dinar tako dolgo, dokler vložena svota ne doseže že v naprej določene višine. Ta denar služi zadrugarjem kot podlaga za dobivanje posojil, a se jim vrača, če kdo izstopi, ali se izplača po smrti vsakega zadrugarja njgovi obitelji. Skupna svota hranilničnih vlog znaša 298,036 dinarjev. Rezervni fond 87,-100 dinarjev. Tekom leta je izdala za^ druga 16,609 posojil v skupnem znesku 1,276,858 dinarjev. Nova palača srbskega kralja. Srbska skupščina. Novi ruski poslanik v Belgradu. Srbski ministerski predsednik Pašič je v veliki milosti srbskega kralja Petra. Da pokaže svojo udanost kralju, mu je obljubil, da zgradi nova vlada kralju palačo, kraljevemu bratu pa izposluje letne a-panaže 150,000 dinarjev in izposluje zanj, da postane poveljnik srbskega konjeništva. Vlada je že razpisala dela za zgradbo nove palače. Stroške namerava pokriti iz nameravanega novega posojila. Z ozirom na interpelacijo narodnjaka Bojinoviča v srbski skupščini je odgovoril Pašič, glede zadnjih pogajanj med Avstro-Ogrsko in Srbijo niso resnična. Srbska vlada je podelila agrement novemu ruskemu poslanika Vasiliju Sergije vu. RAZNOTEROSTI. Prvo nagrado. Neki berolinski mesečnik je razpisal veliko nagrado tistemu, ki bi pravilno imenoval dvanajst najimenitnejših Nemcev sedanjega časa. Gospa Kulike iz Wilmers-dorfa je to darilo dobila, ker je imenovala sledeče najimenitnejše osebe na Nemškem: 1. cesarja, 2. cesarico, 3.—9. sedem otrok cesarske dvojice, 10.—11. obe snahi, 12. otroka, ki ga bo rodila princezinja. — Za počt! Silni vikar je mriftil velik del vasi Fourneau v savojskem delu Franco-skg. 50 hiš je nesposobnih za stanovanje. Več ljudi pogrešajo. Znani roški pisatelj Leonid Andrejev je spisal novo dramo "Sava". Sava je ime glavnega junaka, anarhističnega voditelja. Pričakuje se, da bode ta drama na Ruskem prepovedana. Išče se IVAN GERM, kteri je bil pred jednim letom v Fayette, Pa. Kdor ve za njegov naslov, naj ga naznani Antoniji Germ, P. O. Box 65, W. Charleston, W. Va. (((11-14—8) cu DELO DOBUO SLOVENSKI DELAVCI za izdelovanje dolgih dog (Binder-holz) in kratkih dog (Clarets). Plača velika, delo stalnd za celo leto. Chas. O. Weimar, Houston, Texas. NAZNANILO. Naš pooblaščeni zastopnik za pobiranje naročnine za "Glas Naroda", oglase in knjig Mr. JOHN RAHIJA bode obiskal v kratkem cenj. rojake in naročnike po državi Kansas in okolici. Vsem ga toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". JOHN KRACKER EUCLID, O. Priporoča rojakom svoja izvrstna V iN A, ktera v kakovosti nadlkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Radeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VIKO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem import iral onnje iz Kranjske, velja IS steklenic sedaj $13.00. TR0PIN0VE0 |2.50 gaiona DROŽNEK $2.75 ga-k>na_ — Najmanj« posode za žganje *o 4Vfe galone. NaroČilon, je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER Euclid, Ohio. POZOR, ROJAKI! Ta slika predstavlja JAKOBA LAZAR iz vasi Kandarže v fari Vače. Ta je odprl dne 15. marca t. 1. v tukajšnjem kraju mesnico. Ker ni imel denarja dovolj, pomagali so mu roja-iki s posojili. Prejel je od Fran Božiča $300, od Karola Grossa $100, od Ivana Baxvar $55, od Ivana Krajcar $50, od Mihe Papež $40, od Antona Južnik $35, od Lea Bedene $27, od Fran Jazbeca $10, od St. Limburg Co. $57. Mesto da bi rojakom pošteno vrnil težko prislužene svote, je pa pobral šila in kopita ter odšel neznano kam. Kdor od rojakov kaj poz ve o njem, naj naznani na: Frank Božič, P. 0. Box 35, Frontenac, Kans. NABAVNA CALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno In belo vino od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali črao vino 50 centov galona. Reesltaf 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačali. Orožnik: od £«.25 do $2.75 golona. Sllvovlcapo #3 galona Pri večjem noročilu dam popust. Spoštovanjem Stefan JakŠe, P. O. Box 77, Crockett, Csstra Costa C«., Cat. POZOR Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako. da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti. To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom. ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. E. C. COLLINS4 Medical Institute, ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in tameljito znana ter edini more v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor : bolezni na plučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehu.rju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živr"^ ---—i-:---• ... . . . .... rčne^bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, Otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-lucijo, nasledke onanije (samoizrablievanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, iišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurasteniČni glavobol j, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor tudi vse tajne spolne bolezni moške ill Ženske (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popol- noma tajno.) • Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo ,,Zdravje", katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.) O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov. A at. Ktapčlč, Box 183, Barberton, O. Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins J New York. Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem. Z vsem spoštovanjem * Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo. Slavni doktor Collins M. I. Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše dru^e medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Šume, Box 87, Forest City, Pa. Zatora j r-OJfllci! zakaj da bolujete in trpite? Vse Tase bolezni, trplenja in slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, 140 W. 34th St, New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem Času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne. POZOR! NAZNANILO IN VABILO. Bratom, spadaj očim k društvu sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa., tem. potom naznanja skupni odbor, da smo preložili društveno mesečno sejo, ko j a ima hiti dne 19. avgusta popoldan, na ravnoisto nedeljo dopoldan od y29. do 11. ali 12. ure. To pa radi naklonjenosti pevsk. društvu "Bled" za omogočiti njega uspeh piknika. Nadaljne druge mesečne seje pa bodo zopet po naTadi. Bratje, v kolo se vstopimo, k zvezi dajmo si roke! Ta napev klice Vam slovensko delavsko pevsko društvo "Bled" iz Conemaugh, Pa., koje priredi svoj PRVI IZLET IN PIKNIK dne 19. avgusta t. 1. popoldan oh ^2. uri na prijaznem gričku nad mestom Conemaugh na sadnem vrtu našega rojaka Mr. Scheiderja. Krasne slovenske narodne pesmi pod vodstvom našega vrlega rojaka in pevovodje g. Ivana Boljka slišati bode sledeče: 1. Zvezna..........A Nedved. 2. Jadransko morje . A Hajdrik. 3. Planinska......A. Foerster. 4. Pogled v nedolžno oko P. H. Sattner. 5. Slovan........ Josip Vošak. Bolj ko mogoče najprijaznejše vabljena so vsa tukajšnja in iz okolice sosedna društva slovenska ter vsi posamezni rojaki in rojakinje, da nas izvolijo posetiti ter tako pripomoči pri delu v ponos našemu vrlemu slov. narodu. Pri zelo neugodnem vremenu se izlet preloži na drugo prihodnjo nedeljo. Vstopnina za gospode $1.00, ter je pivo prosto. Dame so vstopnine proste. Za dober prigrizek in fine smotke bode 'skrbljeno. V nadi, da nas kar največ mogoče v obilnem številu obiščete, kličemo vam: Bratje, le ven na plan, na vrh planini Nasdar! Odbor. (13, — 16 — 8) Rojakom na znanje ! ) Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drag de- ' nar, kar si lahko sami napravite in sicer za 80 odstotkov ceneje. Mi prodaja- * mo izvleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu. Ta izvleček kupujejo zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami. Napra\ljati žganje in likerje ni težko. Če imate jedno steklenico našega izvlečka, preberete samo listek na nji ; , tam je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker. Jamčimo vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Velja pa Vas ta 80 odstotkov manj. To se pravi: namesto jednega dolarja, kterega bi morali izdati, plačate le 20 centov. SPR1PFVAI n Po italijanskem zakonu $43, sklenjenem 24 junija -v o . 1895 se vsi naši izvlečki prej pregledajo Fo držav- nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečai. Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več. . Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pošlen.o mi v napravo 12 litrov (3 galon) kterega sibedi sledečega žganja: 1 liter slivovke 1 liter I'elinovca 1 liter Chartreussa 1 ,, Vlahova 1 „ Konjaka 1 „ Ferneta , 1 „ Maraskina 1 „ Brinovca 1 „ Absinta 1 „ Kimljevca 1 „ Run.a 1 „ Anisetta. 12 litrov (3 galone) samo za tri dolarje. Istočasno Va.n priložimo zastonj jedno knjigo, v kterej je popisano, k«KO se delajo razna žganja. Pošlite nam tri dolarje po monev orderu ali v pismu in pošlemo Vam takoj rečene izlvlečke in knjigo. Brezdenaria se ne odpošilja. nadalje prodajamo vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar. Prodajemo zdravilno milo za lišajasto kožo in razne prišle na njej; naše milo je napravljeno iz čistih koreninic, je zdravilno in odstrani vso nesnago iz telesa. Ml JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI. Pišite n?m zruplivo, karkoli potrebujete tukaj ali v starem kraju. Poskusite pravtako zdravila iz laboratorija "Orosi", ktera imamo za vsako bolezen. Pisma in vse poizvedbe naslovite na AMERICA-EUROPE COMPANY 161 COLUMBUS AVE., NEW YORK, N. Y. POGODBA ZA IZDELOVANJI DO«. IO ktpvjems la izdelujemo pogodb« sa francoska isgt 1> za doc« n kadi. Posodim« toil potrebni denar n Is* delovanj« doc. Ako listo does ms prodaj, piiiU nam, aaU pogoji ao sfodai FMEDLABNTBE k OLIVEN CO.. Skrovepert. La. 7. O. Bsz 5H Zdravju najprimernejša pijača je «$»«$!» LEIS Y RI V O ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pajasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Kje ALOJZU EMMENČIČt Za njegov naslov hi rada zvedela njegov* sestra Alojzija Klemenčic, Box 244, Hermmie, Pa. (13-14—S) ^^ Prvi in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki Zdravimo vse plucne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne, ^^ vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico,' revmatizem, jetiko, ' ^ sploh vse notranje in zunanje bolezni in vse tajne moške in ženske bolezni« Dobra, prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z e«Topej»ko M^M in ameriško zdravniško prakso. ^■L Rojaki' Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se lah-^^^^ ko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem predpisu. Recept je vsakemu bolniku na vpogled, ^r V Govori se slovenski in hrvatski. m ^ Ordinacijske ure so vsaki dan od 9 zjutraj do 6 zvečer, ob sredah injsobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od 9 zjutraj do 1 popol. THE WORLD'S MEDICAL INSTITUTE, 38 EAST 7th STREET, NEW YORK, N.Y. "Winnetou, rdeči gentleman". Spisal Karl May. Prire.lil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) ••I'll!" zavpije Kiowa od veselja; njegovi ljudje poslušajo napeto. **In jxdejr še njegovega sina Winnetouva?" "Vff, uff! Ali je to mogoče f" *'Zelo lahko celo." 4'Poznam mojega brata Sama, drugače bi mislil, da počiva na njegovem jeziku šala, ktere ne trpim." "Pshaw! Govorim resno. Vi zamorete glavarja in njegovega sina ujeti živega." "Kdaj*" "Mislil sem. da v petih, šestih ali sedmih dneh; zdaj pa vem, da se to lahko zgodi mnogo prej." "Kje?" "Pri našem taborišču." "Ne vem, kje je." "Bodete že videli in Šli radi z nama, ko vam vse povem." Nato jim pripoveduje o našem oddelku, o namenu istega, proti kterem prav nir imeli: potem naš sestanek z Apachi. Pri tem pripomni: j :ii >i-m >e videti glavarja sama; mislil sem sprva, da sta šla na bi-v«i!ji lov ter da >ta >e za nekaj časa ločila od svojih vojnikov. Zdaj pa vem poj»olr:<.n.a dobro. ]>ri čem sem. Ker sta glavarja ap&ška sama jahaja, je zna-nu-nje, >:ak<» važna j i na je liila ta naloga. Zdaj sta proti domu. "Winnetouva pot s<- l>-ule vsled trupla malo zavlekla: Int-u-čuna pa je hitel naprej, da «»bve»!i 1-iii'prej sv«»je vojnike, ee mu tudi konj pogine:" "Zat<> pa moram obvestiti kar mogoče hitro našega glavarja!" "Naj mi dovoli moj brat, da končam! Apachi bodo stremeli po dvojnem n.ašrevanju: nad vami in nad nami vsled usmreenja njih belega Klekili-petre. Večjo četo pošljejo nad vas. manjšo pa nad nas: pri tej bodeta brez dvoma glavar in sin: ko napadeta nas, vrneta se potem k večji četi. Jaz ti pokažem najprvo naše šotorišče, da ira za moreš potem najti; potem pa jahaš do svojega glavarja in mu vso tako sporočiš. Zatem pridete z vašimi dvesto vo.iMiki k nam i ti porakat« InT-o-cuno tt ga vjamete. Vas je dvesto, onih ne ln>de nad petdeset. Nas je dvajset belih mož, kteri vam pomagamo; prav lahko bode torej premagati Apache. Ko dobite v roke oba glavarja, je prav tako, kot bi premagali celo pleme in zamorete zahtevati, kar hočete. Ali razume zdaj moj brat?" "I>a. Na«'-rt mojega brata Sama je zelo dober. Ko ga zve naš glavar, bode vesel in vsi se hočemo po njem ravnati." r> ivj v-ianinio pa pojdimo, da dosežemo še pred večerom šotorišče!" St-'pin;o na konje, kteri so se bili odpočili in odjahamo v diru. Zdaj ni--n:o š!i več po sledu; jahali smo naravnost, da smo si prihranili ovinke. Re«"-i moram, da mi ni ugajalo Samovo obnašanje, ampak da me je celo jez:!o. Winm-touva. plemenitega Winnetouva naj vjamejo z očetom in pet-• -'-tir i vojiiiki! < "e se to posreči, sta zgubljena oba Apacha in vsi vojniki. Kako je zam«-el Sam kaj takega predlagati! Saj je vedel, kako mi je Win-n«-;oU pri srcu, saj sem mu bil povedal} tudi zanj sem vedel, da je naklonjen mlademu apaškemu glavarju, Sj»ot..ma -vm ga >kušal ločiti za trenutek od Kiowasov, a zastonj. Hotel s»-tu i.ra pregovoriti, ne da bi slišali drugi, od nameravanega načrta; zdelo s.- mi je. da on to sluti, a da noče nalašč iti od voditelja. To me je še bolj jezilo: ni me spravila po navadi nobena stvar iz ravnotežja; a če sem kdaj bil slabe volje, sem bil gotovo tedaj, ko e bili od začetka nad prihodom Indi-j v. - i pa ši |M>-itaIi. ko >o zvedeli, tla so naši prijatelji in da ::a:ii i:i treba več bati Apachov. Mi smo za mogli, zava-dvesto Kiov.ov. nadaljevati svoje delo in biti prepričani, da nam more škoditi. do bode jan« zave; rova i naj.a V slučajih nesreča imjenja udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabit« takoj Dr. RICHTERJEV Sidro Fain Expeller. On suši, zdravi in dobavi udohnost. Imejte ga vedno dema in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na etiketi. V vseh lekarnah po 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & CO. 215 Pearl Street, New York. BRZOPARNIKI francoske družbe, nemškega Lloyda is Hambnrg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Torka v Evropo, in sicer: V Havre : La Bretagne. .16. avg. ob 10. uri dop. La Touraine. .23. avg. ob 10. uri dop. La Savoie... .30. avg. ob 10. uri dop. V B r e m e n : Kaiser Wilhelm II. 21. avgusta ob 6. uri zjutraj. Ivronprinz Wilhelm 4. septembra ob 7. uri zjutraj. Ivaiser Wilhelm der Grosse 11. septembra ob 10. uri dopoldne. V Hamburg : Deutschland. .23. avg. ob 7. uri zjutr. Deutschland. .20. sept. ob 6. uri zjutr. Deutschland. .18. okt. ob 5. uri zjutr. Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno ed-govoril. 1 Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu, iz aajbolj-«ih rot _ In korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina. Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS 432 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. ne veš po kom bi zanesljivo in brzo denarje domu poslal ali kupil parobrod ni tiket zase ali za koga druzega, obrni se na FEANK SAKSEKjA, 109 Greenwich Street v New Yorku. AKO Za vsako hišo koristne in ja-ko potrebne stvari iz STAREGA KRAJA: Knjiga Kneipp, "Domači zdrav- ni If M vezan« II Illy 75 cent. Dalje: umika, bezgovi cvet, brinjevo olje, encijon, feafreno olje, kolmež, 1»- neno seme, lapuh, lipov cvet, m&n-deljnovo olje, meta, melisa, pelin, pri poteč, rožmarin, smetlika, tav-žentrože, ientj&nževe rože, žajbelj in vsa druga Kneippova sredstva. Pišite po knjižico: NAVODILO IN CENIK KNEIPPOVIH ZDRAVIL ter priložite znamko za 5 centov. Priporoča se k:, ausenik, 1146—40th Street. Brooklyn. N. Y. odšli. prai Mer: Ki was hili -r.^stoljubno sprejeti, jedli so medvedje meso in potem Hoteli -.« jahati vso noe. da prinest) prej ko mosrwe sporočilo svoj-e |h.k* 1 -o od>Ii. pride Sam k meni, leže jn^leir in pravi z obi-irlas.,m učitelja: • i«'- kaj prijetnega obraza. Sir. Rkoro gotovo je kaka ne-- v pr. ' a v! ia;:ju ali v dušnem drobu, hi-hi-hi. Ktero bode pravo? ra hočete j>o«rubiti. kako se to vjema ?" " !'<*_ ib;ii ' Jaz? To sinu mojega očeta niti na mislih ni." 4'Toda ujet bode!'* "Seveda!" "Ali ne bode to njegova poguba?!" "L«- ne vr h-mi te na strahove. Sir! Winnetou mi tako ugaja, da zastavim svoje živlenje zanj. če bi bil v nevarnosti, da ga le rešim." '"Zakaj ira pa vabite v zasedo?" "I)a >e rešimo njega in njegovih Apachov." . . 44 In potem T" . ' -"«i5» '1 Poten 1. hm! Bi se li vi radi zavzeli za tega mladega Apaelia?" 4iNe samo rad, ampak se bodem tudi. Če ga ujamejo, ga oprostim. Če bi se utegnilo rabiti orožje proti njemu, se postavim z orožjem na njegovo Mran. To vam odkrito in jmšteno rečem." "Tako? To bodete storili? Res?" "Ha: to Min obijubil umirajočemu človeku; ta obljuba je meni tako sveta kot prisega. Sicer pa jaz ne prelomim niti navadne besede." "Me ve>eli, zelo me veseli. Popolnoma se ujemava!" "Toda povejte mi." ga silim nestrpno, "kako se ujemajo te vaše lepe besede z vašimi grdimi nakanami?" f* "T<> bi torej radi vedeli? Hm, da, vaš stari Sam Hawkens je pač zapazil, da bi bili radi med potjo govorili ž njim. A to ni smelo biti, drugače bi mi bil jH.>tal ve- lepi načrt v sramoto. Sem poj>olnoma drugi človek in tudi drugače ini-lim. kot se zdi. Ne vidi vsak v mojo notranjost ne, hi-hi-hi! Vam lahko zaupam; bodete mi pomagali, Dick Stone in Will Parker tudi, če se ne motim. Torej: kolikor j»oznam Inču-čuno, ni šel z Winnetouvom samo ]»lizvedovat, ampak je tudi oborožil in pripravil svoje vojnike. Ti so prehodili /•• v-«-kakor lep ko-, }x>ta in se snidejo jufri zjutraj ali predpold-nem, drugače bi Im'-u-euua gotovo ne bil svojega konja tako gonil. Pojuter-£nem zvečer je lahko že zopet tukaj. Vidite torej, v kakšni nevarnosti smo in kako blizu je. Kako dobro je, da sva jim sledila! Jaz bi ga ne bi pričakoval tako kmalu. Kako prav je, da sva zadela na Kiowe in poizvedela vse! Ti pripeljejo svojih dvesto jezdecev sem in---" "Jaz hočem Winnetouva opozoriti na Kiowe," mu pravim vmes. "Za -veta nel»esa ne!" vzklikne. To bi nam samo škodovalo, kajti Apa> '.i l'i odšli in mi bi jih imeli kljub Kiowam na glavi. Ne, ona morata biti res ujeta in zreti smrti v oči. Ce jih potem skrivaj oprostiva, nama morata iii;: hvaležna in opustiti morata vsako maščevanje. K večjem bodo zali t is a1: I>»tlerja od na>: tesra ji mpa lahko damo. Kaj pravite k temu, vi jezljivi gentleman?" Dam mu roko in pravim: "Jaz sem popolnoma pomirjen, moj ljubi Sam; to ste se res dobro preminili!" "Kaj ne ? Sam Hawkens je sieer, kot trdi nekdo, le poljske miši, a ima tudi dobre strani, bi-hi-hi! Sva si li zopet dobra?" "I>a, stari Sam." lazite torej in kmalu zaspite. Jutri bode mnogo opravka. Jaz hočem Stoneju in Parkerju povedati, da bodeta vedela, pri čem sta." Ali ni bil res ljubezniv, dober človek ta stari Sam Hawkens? Če pravim "stari," »e ne sme vzeti dobesedno. Ni jih imel dosti nad štirideset na grbi; toda njegova močna brada, ktera je pokrivala skoro ves obraz, njegov t>\ rašanski nos, kteri je gledal iz nje kot stolp izmed hiš, in usnjata suknja, ktera se j« zdela kot iz desk zbita — ga je delalo mnogo starejšega kot je bil. (Dalje prihodnjič.) Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi: Parniki Canard-črte: Slavonia----28. avg. ob 11. uri pop. Pannonia— .11. septembra opoldne. Carpathia. .. .25. sept. ob 10. uri dop. Parniki Austro-Americana-črte: Sofia IIobenberg.16. avgusta opoldne. Gertv....;.... .25. avgusta opoldne. Giulia........1. septembra opoldne Francesea----13. septembra opoldne. Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Torka: V Antwerpen: Kroonland. .18. avg. ob 2.30 popoldne Vaderland----25. avg. ob 8.30 zjutraj Finland. .. .1. sept. ob 2.30 uri pop. Zee lan d......8. sept. ob 9. uri dop. V Hamburg: Aug. Victoria. .10. avg. ob 2. uri pop. Amerika......30. avg. ob 2. uri pop. Bliieher......6. sept. ob 9. uri dop. I Aug. Victoria. .13. sept. ob 12.30 pop. V Rotterdam : N. Amsterdam 15. avg. ob 10. uri dop Statendam. .2p. avg. ob 10. uri dop. Ryndam----29. avg. ob 10. uri dop. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na {»o-staji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku. Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANK SAKSEB, 109 Greenwich St., New York City. RED STAR LINE Prekociorska ^arssrodna družba „Rudeca zvpzda1' posreduie redno vožnje- s poštnimi parniki med New Yorkoai In Antwerpesem ♦ ♦ ♦ ♦ Fbiladelphijo in Autwerpeaon; v W . € t T J? frscrsža potfeika % spečimi nohtnimi partuk? „ VACERliKD dw »Ijakj IW7 ten.! T Dearborn St. 21-24 STATE ST., NEW YORK. n Generale Transallaniip. [Francoska parobrodna družba.j DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INO,MOSTA IN LJUBLJANE, POSTNI PARNIKI SO: na dva vijaka............ "La Provence "La Savoie" "La Lorraine" „ "La Touraine" ,, "L'A p u i ta i ne" ,, "La Bretansje" "La Chamqa^ne" "La G-isco0 .. *•».'» i J . 4«) Jf 9,1 411 • K"-'" ., (t o Glivna Aieno'jg: 32 l?mm, NEW YORK. Parniki odplujejo o«l s< (lnj mn>wj u«'.i!0 <'lrikili « h M) nri dopoludne iz pristanišča št. Sortli Kher, oh 31orton St., N.Y. Velika zaloga vina in žganja Matija Grin: Prodaja Tv-lo vino jk) 70e ga1 Ion T>roznik 4 .^>llone za.......$11.00 ■Br'iijex 12 sfeklen?c zn $12.00 ali 4 gjtll. (sodček) za........810.00 Za oblino naročilo se priporoča | Matija Grillv - | w 1548 St. Clair St. CLEVELAND. O. f NAZNANILO. Rojakom v Forest City, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. JOSIP ZA T. A RJA mL, P. 0. Box 547. Dotienik ima pravico pobirati naročnino za list in oglase ter pošilja zanesljivo denarje v staro domovino po našem posredovanju. V zalogi ima veliko štervilo runih slovenskih knjig. Uradr.e ure: vsak dan. od 6. do svečer razun nedelj in praznikov v pi-*arni občeznanega hotela g. Martina Muhiča, Forest City, Pa. Uredništvo in npravniitTO. '' Olaa Naroda." Spominjajte m ob ranih prilikah naio prekoriatqp drnih« ar. Cirila in lUtoda v Ljubljani! Mil poloftl i« doma na oltar f (t |) i* i- v Pittsburgu, Pa. In okolici Rojakom naznanjam, da jr. za tamošnji okraj moj .edini pooblaščeni zastopnik za vse posle• r La Breta O NEW YORK C C r katerem točim vedno pivo, doma ^rešana in importirana vina, fine likerje tor prodajam vratne amodke........ buun vedno pripravljen dober •prigrizek. Potujoči Slovenei in Hr vitje dobč.............. stanovanje in hrano firoti nizki ceni. Postre ba solidna.............. Za obilen poset ee priporoča FR1DA VON'KROGE fetf-ltf Qnccwkk Street, New York. vozijo med'New Vorkum, Trstom In Rek« ajpripravnejša in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano Jin splob na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le CO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo. f Phelps Bros. C& Co., General Agents, 2;Washington St., New York:. | "if- Telefon 2034. Frank Petkoršek 714-718 Market Street Waukegan, III. priporoča rojakom svoj ^SAUOOIN, ^ V kterem vedno toči sveže pivo, dobra Tina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže Igroce-rije po nizki b cenah.' Pošilja denarje v staro domovino «clo Litro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v 2few Yorku. An an .»a.